X. letnik. V Gorici, dnn lf>. oklobra 1902. 42. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11. Uli dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo Ido '1 krone, zn pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50 Za Nemčijo je cena listu o K, za druge dežele izven Avstrije ti K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7 5» lovensKo h Naročnlno In ni-znanila sprejemi upravništvo v Gorici, Semeniška ulica š. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaiišču nasproti mestnemu vrtu in ni Korenjskem bregu (Riva Corno) it. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: čc sc tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Več-kiai po pogodbi. Izdajatelj ia odgovorni vrednik: Ivan Itajl v Gorici Tiska »Narodna tiskarna” (odgov. J. Marušič) t Gorici. Na-Sveti Gori. Minolo nedeljo zbrale so se ogromne množice slovenskega ljudstva na Sveti Gori. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu, lilo je v soboto in nedeljo kakor iz škafa, zbralo se je do 4000 ljudij. 2000 oseb je bilo samo obhajuncev. Na Sveti Gori so bili v nedeljo zbrani zastopniki iz vseh slovenskih pokrajin. Posebnemu vlaku, ki je iz Ljubljane pripeljal 12i mogli plačati krnh za celo Švico in e obresti od nad 2100 milijonov kron. V Nemčiji sedaj popijejo vsako leto: okoli 700 milijonov litrov žganja, nad 5000 milijonov litrov piva in nad 30 milijonov litrov vina. Ako vse to jednako-mero razdelimo na može, žene in otrok«, mlade in stare, pride na vsakega človeka: 13 in pol litrov žganja, 107 in pol litrov pive in 64 in pol litrov vina. Ako pijače na glavo zaračunimo z 50 kronami, zapravi družina, broječa 5 oseb, 250 kron na leto in cela Nemčija potrosi 2500 milijonov kron za opojne pijafie. \ In v Avstriji? Povedali smo le v zadnji številki, da se je v celi Avstriji 1. 1900 izpilo opojnih pijač za 1600 milijonov kron. V enem samem industrijskem okraju je potrosilo 26.000 prebivalcev dva milijona kron za opojne.pijače. Avstrija v obče, pa tudi posamezne kronovine v tem pogleda prav nič ne zaostajajo za drugimi državami in deie-lami. Še nekaj druzega hočemo povedati. Vsakdo naj si sam sestavi račun. Slednji kmet, kmečki sin, obrtnik, delavec vzemi polo papirja. Na to polo zapiši si vsako nedeljo, praznik, semanji dan, sploh vsaki dan, ko gre v krčmo. Za vsaki krat zapiši si natanjčno svoto, katero je ta dan krčmarju čez potrebo plačal, hočemo reči, koliko je čez potrebo popil. Nihče ne bode zameril kmeta ali obrtniku, ako po trudu in deln celega tedna se v nedeljo nekoliko razvedri ter Ko je nekega dne s svojim srebrnočistim glasom pel I&vretanske litanije, dopadlo je njegovo petje, tako nekemu redovnemu bratu, da mn je po dokončani slnibi božji podaril rožni venec rekoč: HGlej, otrok, to je vse, kar ti morem podariti, toda obljubi mi, da bodeš celo svoje življenje vsaki dan molil sv. rožni venec, in prepričan sem, da postaneš še znamenit glasbenik11. Ko je deček odrasel, je užival vkljub revščini starišev naj bolj i pouk v glasbi. Prišel je v Prago, poznejo v Rim, in od 1. 1754 je bil kapelnik dunajskega dvornega gledišča. Zaslovel je. A pri vsi posvetni časti ni izgubil pobožnega duha svoje mladosti. Pogosto so ga videli v hiši božji in pri mizi Gospodovi. Vsaki dan je molil sv. rožni venec, kakor je pred mnogimi leti obljubil samostanskemu bratu. Gluck je dočakal 63. leto v popolnem zdravju. Ko je nekega dne prejel sv. sakramente, vlegel se je zvečer popolnoma zdrav v posteljo. Toda vstal ni več, smrt ga je prehitela, liki ponočni tat hišnega gospodarja; drago jutro našli so umetnika mrtvega v postelji. V sklenjenih rokah je držal rožni venec ; med molitvijo sv. rožnega venca preselil se je v večnosti. O blažena taka smrti ^ frto o ležite le to, kar ste popolnoma brez potrebe zapili na vinu ali žganju, kar ste čez mero zapili. Vzemimo da kdo zapije in zakadi le 2 kroni na nedeljo in praznik, letu je 52 nedelj in 16—20 praznikov. Celoletni račun torej znese 140 kron na leto. Sedaj pa preračuni koliko znese to v 10 koliko v 20 letih. Da, predragi! to je veliki „enkrat eden" katerega si dobro zapomni, da bodeS znal računati I Politični pregled. Državni zbor. — Dunajski uradni list je priobčil cesarjevo ročno pismo, s katerim se sklicuje državni zbor na današnji dan. Prva točka dnevnega reda prve seje je, zakonski načrt, katerega predloži vlada zbornici, glede tiskovnega zakona. Dr. Kocrber in parlamentarne stranke. — Minist. predsednik dr. Korber je pisal načelnikom raznih državnozborskih strank, ter jih pozval, naj mn imenujejo imena zaupnikov, s katerimi bi se potem spuščal v dogovore glede pred-s'~ječega parlamentarnega delovanja. V 1 .vi vrsti so pač Čehi in češki Nemci, med katerimi bode poskusil načelnik avstrijske vlade najti kak modns vivendi. - V ta namen pridejo že v torek k mi-nisterskemu predsedniku dr. Korberju naj - prej, češki zaupniki, potem pa nemški. V torek pa se ne bo vršilo med vlado in strankama nobeno pogajanje, marveč dr. Kfirber izroči ta dan zaupnikom obeh strank le svoje načrte, po katerih, naj-bi se doseglo tako sporazumljenje med strankami, ki bi omogočilo redno državnozborsko delovanje in sicer v prvi, vrsti sprejetje avstro-ogerske nagodbej: ako se ista med vladama dožene. Kolikor češki, tolikor tndi nemški politični krogi pa si ne obetajo posebnega ngodnega u-speha od teh nameravanih dogovorov. Cehi vstrajajo pri svojih zahtevah po notranjem uradnem češkem jezikn in pa ipo;jč( škem vseučilišču v Brnu. Nemci pa - pravijo, da vlada ne sme ugoditi tem češkim zahtevam, in dostavljajo, da se bode dalo 2 njimi še le takrat dogovoriti ko vlada postavnim potom uveljavila nemški jezik kot državnijezik.Tako stoje stvari danes. Ali bodeti te dve stranki od svojih zahtev odnehali, o tem pa nas pouči bližnja bodočnost. Ogrska državna zbornica. — V sredo se je sešel ogrski parlament v novi palači k novemu zasedanja. Na galerijah * zbralo se je vse polno poslušalcev, med temi tudi mnogo gospd Ko ■je ministrski predsednik pl. Szel prečital kraljev reskript, s katerim se sklicuje parlament, oglasi se k besedi poslanec BelaBarabas, ki napada kralja in pravi, da bi se moral udeležiti osebno otvoritvene - seje nove parlamentarne sesije. Pred-‘ sednik pozove govornika k redu, na kar začne opozicija glasno vpiti in hrumeti. Barabas napada jako v ojstrih izrazih vlado prvič zaradi tega, kjer se ni udeležila Kossuthovih slavnosti, drugič pa zato, ker se pogaja z Avstrijsko vlado v 'nagodbenih zadevah in se v ta pogajanja umešava tudi minister za zunanje reči. B$rabqs pozivlje vlado, da takoj pretrga . z -tftotrijskh vlade) ** y^[pr^V »ehK hoče -emtriMBjegeva^straelfi#,' da se Ogrska gospodarsko popolnoma loči od Avstrije ter da se ustanovi za Ogrsko popolnoma samostalcn carinski tarif. Ko je zač,el ministrski predsednik pl. Szell odbijati napade na kralja, pretrgala ga je opozicija z velikim hrupom ig kričanjem, tako, da je moral predsednik večkrat groziti, da zaključi sejo. Gledč očitanj, da se ni vlada udeležila Kossuthovih slavnosti, rekel je Szell, da tega , storitj ni mogla, ker je bil Kossuth do svoje smrti vedno sovražnik vlade in Habsburške dinastije. Poleg poslanca Ba-rabasa napadel je vlado tudi poslanec Fakoczy. Konečno je zbornica vendarle vzela naznanje kraljev reskript. Car In eesar Viljem v Rimu. - V nasprotju z raznimi oficijoznimi poročili se javlja iz Rima, da bo ruski car šele po obisku nemškega cesarja pohitel v Rim, da pa oba vladarja počastita z obiskom tudi sv. Očeta v Vatikanu. Glasom poročila je v tem oziru že yse določeno. Ob času obiska se nastanita oba v dotičnih poslaništvih ter se odtod podasta v Vatikan, kakor to zahtevajo dotični predpisi. »Kulturni boj“ v Franciji vodi se diščem v Nantesu, ker ni hotel izvršiti povelja polkovnika Barreta, da z vojaki pomaga izgnati kongregacijsko šolo v bretanjski občini Douarnenez. Ko je dobil to povelje, je izjavil, da mu verski čut brani prevzeli zapovedništvo. Sodišče ga je vsled tega izključilo iz armade. List „Patrie“ poroča, da je predsednik sodišča jokal, ko je proglasil razsodbo. Framasonsko časopisje pa odobrava strogo postopanje proti častnikom, ki ne izvršujejo povelj Combesove vlade, češ, vojak more slepo ubogati in ne sme razmišljati ali je to kar mu je ukazano pravično ali ne. Dopisi. Iz Št. Petra. — „Slepa postaja” vipavske železnice v naši vasi je dala nekaterim, za „blagor ljudstva vnetim” listom povod, da so se obregnili ob naše županstvo, češ, trma županstva je kriva da se na naši postaji vlak ne vstavlja in da se tako občinstvo vodi za nos. Tako se nas je neljubezniva „Soča“ že dvakrat spomnila, a tudi tržaška „Edinost“ je potegnila — mesto z občino z židovskimi podjetniki. Prvič je napadla ,.Soča“ naše županstvo, češ, ker je katoliško-narodno, bi ne smelo delati „takih sitnoatij4', ob enem pa se sklicuje na „sklep bivšega starašinstva in šem-peterskega dobrotnika grofa Coroninija”, v drugi notici se ji pa „čndno zdi, da ni prišlo do nikakega sporazumtjenja, ko je bilo toliko časa na razpolago”. Na to odgovarjamo sledeče: Ravno radi tega, ker je naše županstvo katoliško-narodno, ker torej ima vest, radi tega ne more ubogemu ljudstvu kar tebi nič meni nič vzeti 1500 kron ter jih vreči v nenasitno židovsko brezdno. Naši Občinarji (kakor, menda tudi drugi) so bili že pri od-\ kupovanju zemljišč dovolj oškodovani, saj se je zlasti z nekaterimi postopalo zadosti grdo, in sedaj naj še toliko prispevajo za cesto, od katere kmetje ne bodo imeli prav nobene koristi! Kar se' tiče nsklepa bivšega ata-rašiustva in šempeterskega dobrotnika grofa C.“, izjavljamo, da se tu pri nas prav nič ne ve o tem sklepu. V našem starašinstvu je vendar večina odbornikov, ki so že leta in leta zastopniki občine, a nobeden izmed njih ne vč nič o kakem takem sklepu! Res je sicer, da sta dva bivša podžupana (ne pa grof C. I) podpisala izjavo glede prispevanja k stroškom za dovozno cesto na kolodvor, toda do-tična dva nista bila od starašinstva za to pooblaščena in ’ starašinstvo njune zjave tudi nikdar odobrilo ni. Sicer pa, kakor se sliši, dotična dva menda niti vedela nista, da sta to podpisala, kajti, ko se je začelo popraševali, kdo da je podpisal, ni nobeden nič o tem vedel I Da se je „Soča” mimogrede obregnila ta ob našega g. dekana ter namignila, češ, morebiti je on kriv, ni čudno, kajti članki in dopisi, v katerih se vsaj indirektno duhovnik ne napada so v „Soči” bele vrane. V drugi notici se pa „Soči“ „čudno zdi, kako to, da ni prišlo do nikakega sporazumljenja, ko je bilo toliko časa na razpolago”. No, nam se ne zdi pa to nič čudno, kajti, kakor se sliši, je dobilo ’-'na#e ŽppSnskvo' ocktjkitfjneg# glaviv*>tjty '.v •,Goniči dne 21. ,ayg„ t. J iPOzig^paj skliče starašinstveno sejo ter do 24. avg. istemu že predloži potrjeno izjavo bivših podžupanov, o kateri izjavi — kakor že omenjeno — do takrat nihče nič vedel ni I Torej, koliko časa je bilo na razpolago? Županstvo je takoj sklicalo sejo, toda starašinstvo je enoglasno sklenilo, da ne dovoli prispevka k stroškom, ker tisti, ki so podpisali izjavo, niso bili pooblaščeni, zlasti pa radi tega ne, ker je podvzetništvo začelo graditi pot brez vedenja in dovoljenja starešinstva na nepravem mestu, to je, ne na mestu, ki bi bil občini v korist. Toliko resnici na ljubo I K sklepu pripomnimo še, da je občina pripravljena urediti pot ter jo nasuti z drobnim gramozom, ali pa dati v to svrho par sto kron, toda, da bi dala kar celih 1500 kron, tega ne I Vso zadevo priporočamo našim gg. poslancem ter pričakujemo od njih, da se bodo potegnili za korist občine! Iz Gorenje Vrtojbe. — „Človek od žene rojen, živi malo časa, ir. je z mnogimi nadlogami obdan”. Te sv. pisemske so se posebno vresničile nad svoj odločeni čas na zemlji, ali spolnil je veliko število let z dobrimi deli in lepimi čednostmi. Žal, da mu je novsmi-Ijena smrt v najlepši dobi vpihnila luč življenja, sv. cerkvi vzela vrlega, gorečega in neutrudljivega delavca, kateri je žrtoval vse svoje življenje le za čast božjo in v časni in večni blagor ubogega delavskega ljudstva. Zato izražamo udje slov. kat. delavskega društva, kateremu je bil pokojnik predsednik in goreč podpiratelj, svoje sožalje starišem, bratom in sestram in sploh vsem sorodnikom. Blagi pokojnik dr. Jožef Pavlica ostani vsem v trajnem spominu. Spominjajte se v molitvah vsi romarji svojega vodnika, kateri vam je pred par leti razkazoval znamenitosti večnega Rima. Spominjajte se ga v molitvah tudi vsi udje slov. kat. delavskega društva. Pokojni dr. Jožef Pavlica bil je nam slovenskim delavcem res odkriti prijatelj, ki je čutil naše gorje in težave. Ni bil samo predsednik našemu društvu, bil je očetovski prijatelj vsakemu delavcu. Že bolan spremljal je procesijo delavskega društva na Sv. Goro, imel tam prekrasen govor, vzpodbujajoč nas delavce, da se oklepamo edino rešilne zastave — sv. križa. Naša želja je, da bi počivalo truplo pokojnega dr. Jožefa na Sv. Gori, kjer bi se vsako leto zbirali in na njegovem grobu molili za njegovo dušo. ’ Spomin dr. Pavlice ostane neizbrisen med nami. Njegov dubrja oživljaj slovensko delavstvo, za katero je delal, .s katerimi "je trpel. — Več vrtoibenskin udov. Lokve, dne 13. oktobra 1902. — Na mnoga vprašanja „trnovskih pevcev” *v 105. št. „Soče“ z dne 4. oktobra 1902^ pdgovarjBm z jednim vprašanjem : AJlf -jkevesteše, da jaz nisem o V* č i n s k i policaj, ki naj bi s k r b e'l za policijsko uro in red po ..krčpi»4i, ampak ds sem le župni k n v »4r? - A. Plesničar. besede zdaj pred vojnim sodiščem. Major Leroy- prerano umrlim dr. Jožefom Pavlica. Po Ladorie se je zagovarjal pred vojnim so- pravici lahko rečemo: Mlad je končal r "V ** ’ •*. A ' »»**, ^ i € <. < 9 i '-'*'* vvrv vv Od nekod. — Framasonski napredek gre v klasje, mojstri so menda zadovoljni. To pričata dogodka na Vipavskem in v gorah Ni znano, ali so se dotični pripravili k temu nastopu s pesmijo „ Kvišku, kvišku ej —“, resnica pa je, so pokazali skrajno surovost in zlobnost. Takega dejanja so zmožni le ljudje, ki so udarjeni s slepoto, pijani najnovejše istrske — „liberalno omike”, razširjevane od nekaterih čudno domišljavih ljudij, posebno ob počitnicah, ljudij, ki bruhajo okrog sebe, ter se še ponašajo s pristno naprednjaško grižo, ra naj bo ta že „ileus ali miserere, po-lyuria, urenija ali urakrazija”, da le brn-hajo in odcejajo svoje produkte. Bolezni so zelo nevarne, ali gosposke da nemajo nič zoper to, kakor je videti (?), kar se bo pa britko maščevalo. Dobro pa še, da stojijo tem strupenim grižarjom nasproti drugi, pošteni prebivalci, ki nočejo in ne pustijo, da bi njih domači kraj prišel v pregovor kot „m a 1 o prid a“, in ne marajo, da bi njih otroci tulili Tulove molitvice ; in ti že pokažejo rogč gnojničastemu liberalstvu, prepričani smo, da. „£adar bo Antikrist denarje sejal, vsi pojddjj&o za njim”, se sliši včasih. v!Ahtikriš{' jih že seje. Luterani so s Pru-*skega poslali v Avstrijo v vsem že 11 miljonov osem sto tisoč mark; samo med Slovane in Ogre je prišlo 3 miljone 900.000 mark. In zakaj to? Zato, da bi agenti motili z denarjem ljudi k odstopu od Rima — katoliške cerkve in vere — in od Avstrije; v Olomucu imajo že poseben časnik: „Proč od Rima”. No, zdaj vemo, odkod imajo liberalci toliko denarja za svoje brezbožno hujskanje in kako to, da neke časnike delijo zastoni. (Kdo ve, ali je dobil tudi oni čepov, re-ormator kaj, ki bi bil lahko narodna zvezda, pa je le agitator za razkol, ali unijatstvo, kakor pravi radi lepšega )*) Ali varajo se ti slepiči naroda. Naši ljudje še niso dali pameti na fit, niso tako kratkega uma, kakor bi hoteli liberalci in naprednjaki, da bi ne spoznali satanove tace; in zato se gorenji izrek ne bo spolnil, vsaj ne v celoti. Ljudstvu se odpirajo oči in spoznava, kam bi ga privedli taki krivi naprednjaški in liberalni preroki, in odvrnilo se bo (kjer se še ni) od teh najhujših zajedavk proti veri in narodu, ko so edini v podlosti (rEintracht in der Niedertracht”). Ne, ne, vere in narodnosti si ne bomo dali vzeti *) Pa oni stvor, ki je tiskal dopise luteranskih pastorjev? — Op. s tavca. od duš, prodanih ,,Guslav-Adolfvereinu“, ali pa drugim frarnasonom; še zobč si bodo polomili nad našim narodom, če Bog dn. Maks ne ho Maksimus, in veša ne zvezda. I/, Kopra, 14 oktobra 11)02. — V nedeljo 12. t. m. vršilo se je vstoličenjo presv. škofa tržašk. dr. Na gl-a v Kopru. l)asi je namreč koperska škofija za vedno spojena s tržaško (vsp. Breve Leona XII. od I 1828; vendar se. obnovi vsakikrat, ko nastopi kak novi škof tržaško stolico, tudi v koperski konkatedrali slovesno vstoličenjo. V ta namen seje podal mons. Nagi v soboto popoldne v kočiji v Koper. Na pol poti so mu prišli tmsproli pri vsem slabem vremenu zastopniki koper-skili oblastni]: prošt Mocchia, okrajni glavar in mestni župan. Iz raznih vasi, po katerih se je vozil presvetli, prišli so duhovniki s svojimi verniki pozdravit svojega nadpastirja. Ginjenega srca je škof blagoslavljal dobro ljudstvo in se mu zahvaljeval v slovenskih krajih v slovenskem jeziku. V Kopru bile so ulice, po katerih seje vozil škof, polne ljudstva, da si je deževalo kakor za plačo. S kanoniki, duhovniki in s predstojniki ko-perskih oblastnij podal se je mons. Nagi v stolnico, kjer je poklonil pred Najsve-fejšim; potem se je podal v „Istituto Grisoni”, kjer ima svoje stanovanje. Tukaj je sprejel okrajnega glavarja, župana, razne duhovnike itd. Drugi dan se je vršilo slovesno vstoličenje. Radi slabega vremena je odpadla običajna procesija in se je moral mons. Nagi podati v kočiji v stolnico. Po dokončanem „Te Deum” jc prečilal kancelar dr. Mecohia papeževe bule, na kar je presvetli zašel katedro. V imenu duhovščine in vseh j vernikov ga je tedaj pozdravil prošt Mec-^ chia v latinskem jeziku, na kar mu je j škof odgovoril v istem jeziku zahvalivši se duhovščini, oblastvom in ljudstvu’ na prfsrfne”m*vspreiomu. Ko sn vsi duhovnih* V zna ubili' škofu prstan, začela je pontilikalna mašit, i katera je končala malo pred poldne. SIo-1 vesnosti so se udeležili vsi uradniki v Kopru; iz bližnjih dekanatov prišlo je mnogo duhovnikov, kar je presvfptisetmr) veselilo. Pri kosilu, b kater&tnft so ~tjrH povabljeni tudi poglavarji vseh koperskih oblastnij, napil je presvetli Sv. Očetu papežu in Nj. Vel. cesarju zaključivši • svoj govor z Evviva. Živio. Škofu so napili okrajni glavar, župan, prošt in končno i kanonik Schiavi z eno pesmico Zvečer ! mu je mestna godba pred njegovim stanovanjem priredila serenado. Veselilo nas je, da presvetli škof tudi v društvu, ki je bilo v večini laško, ni I pozabil na svoje slovanske gosto temveč ! dodal svojemu govoru krepki „Živio”. Drugi dan je mons. Nagi obiskal okrajnega glavarja, župana, kanonike in je potem šel obiskat razne zavode, med temi bolnišnice in —ječo. S posebnim zanimanjem je tukaj pregledaval tisti del, kjer se nahajajo bolniki in delil tudi med nesrečne jetnike svoj očetovski blagoslov. Pa bodo zopet kričali, da katoliški škofje se ne zanimajo za nesrečneže. Kamorkoli je prišel, si je mons. Nagi znal pridobiti s svojim prijaznim nastopom srca svojih vernikov. Zapaziti se je moglo do sedaj, da tudi taki ljudje, ki niso ravno največji prijatelji duhovščine. spoštujejo njegovo osebo, vsled česar upamo, da naš novi nadpnstir bo mogel v tej sicer težki škofiji z božjo pomočjo narediti mnogo dobrega za svoje vernike. Novice. Dijamaiitiia maša. — V nedeljo dne 5. t. m. je obhajal v Tolminu dija-mantno mašo prečastiti g Karol Pencin. Imenovanje. — Namestništveni koncipist gospod lluinbert baron Baum je imenovan za okrajnega komisarja in ostane na svojem mestu v Gorici. Namestništveni praktikant gosp. dr. Frančišek Škaberne v Tolminu je imenovan za namestništvenega koncipista. Premeščenje. - Premeščena sta poštna uradnika Josip Castelic in Peter Guglielmi iz Trsta v Gorico. C. g. Ivan Kovačič, vikar na Stražišču je šel za upravitelja na Št. Viško goro. Tem povodom nam pišejo iz Stražišča, da spomin .ia gospoda ostane trajen. Sedaj zadene žalostna usoda Stražišče, ako bodo morali ostati brez duhovnika. Posebno hudo bode po zimi, ker radi snega in burje ni mogoče niti v sosednje, zelo oddaljene cerkve. Zn „ Alojzije v išče“ : Mesto venca nn grob r. dr. Jožefu Pavlica podarili go■ ,Centralna posojilnica1* 50 K, ..Krojaška zadruga11 50 K, preč. s*. Antun Bratinu 10 K, preč. «. Edvard Strekelj i 10 K, preč. g. Iv. Leben, kurat mi Libušnjem 10 K, Pre«- K- Valentin Pipun, župnik v Zgoniku 4 K, preč. g Janez Jarec, kurat v Ročinju 10 K, preč. g. Anton Grbec, vikar v Zapotoku 10 K. Bog sprejmi te darove v dušni blagor nepozabnega rajnika! Zadnje delo f dr. Jos. Pavlice. — Ko je ležal f dr. Jo<. Pavlica na mrtvaškem odru izšla, - je njegova knjiga: „S o c i j a 1 n o vprašanj e“, kalero je Se pred poldrugim mesecem sam popravljal v Misurini v Italiji, kjer je po nasvetu zdravnikov iskal zdravju. To njegovo delo je za onim, ki je je priobčil v »Katoliškem Obzorniku" leta 1899: „0 bistvu kupi t a I i z m a“, gotovo najlepš« in naj-popolniše. Knjiga je izšla v 400 iztisib. Cena, katero sem dohčil po stroških v tiskarni in knjigoveznici, je 30 kr. ali 60 vinarjev. Dobiva se pri upravniStvu „Primorskega Lista'1 v Gjrici. Ako bi skupek presegel stroške, porabi se prebitek za prihodnje slovensko sirotišče. Ker je knjiga: „Socijalno vprašanje" lepa oporoka vsega duševnega delovanja dragega brata dr. Josipa, upam, da jo bodo prijatelji in znanci pokupili do zadnjega iztisa, da se pokrijejo stroški in ob enem opomore tudi dobremu namenu. Dr. A. P. Zalivala kranjskim romarjem. — Ker mi je bilo nemogoče, da bi se bil v nedeljo osebno zahvalil blagim kranjskim romarjem in posebno njihovim voditeljem za ljubezen, katero so izkazali mojemu dragemu bratu f dr. Josipu s lem, da so namenili tudi za njegov grob lep venec, izrekam jim tem potom javno zahvalo. Njihova ljubezen je mene, moje potrte stariše, brate in sestre v srce ganila. Bo‘g plačaj 1 V Gorici dne 15. oktobra 1902. Dr. A. Pavlica. Nevarno bolan je častiti gospod Janez Marušič, vikar nabrežinski v pokoju, katerega so te dni prevideli. Bolnik šteje nad 80 let ter se priporoča v molitev. „Soča“ o pokojnem dr. Josipu Pavlici. — V predzadnji svoji Številki se spominja tudi „Soča“ na svoj način pokojnega dr. Josipa Pavlice. Vsem onim, ki so čitali ta list, so gotovo še v najboljšem spominu nesramni in skrajno-surovi napadi na pokojnikovo osebo. Dokler je pokojnik živel, imenovala ga je črnega semeniškega razsajača, samo-pašnika, poosebljeno hudobijo, kakoršne je zmožen poleg njega le še vrag v peklu, doktorja tepcologije itd. itd In tako je pisala „Soča“ o pokojniku celo takrat ko je ležal hudo bolan doma. In čujte, kaj piše „Soča“ zdaj ob pokojnikovem grobu: „Z dr. Josipom Pavlico se je dalo vsaj pametno govoriti, ni žalil osebno, ni bil strupen v izrazih in nastopu “ Ljudje so pač ti brez značaja in brez načel, ki se ravnajo vedno in povsod le kakor jim kaže. Kar je tem ljudem danes belo, bodo jutre trdili, da je črno in nasprotno. V jednem pa si hoče ostati „Soča“ tudi zdaj dosledna, namreč v surovosti. Zato pa piše nadalje hinavski: „Zato naš boj nasproti dr. Josipu P. ni bil nikdar tako odijozen kakor mora biti vselej, ko se razkorači brat Andrej P.“ Kakor je iz tega razvidno, si zna goriški Terzit pomagati: Josipa ni več, zato si je izbral Andreja Pavlico za predmet svojega psovanja in obrekovanja. Ali res ni na celem Goriškem nobenega Odiseja? Potres. — V soboto zvečer ob sedmi uri in pol na večer je bil v Gorici kratek potres, ki se je prav dobro čutil. Prevelika skrb! — Za nedeljsko romanje na Sv. Gori bil je ves žandar-merijski aparat po koncn. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo je imelo preveliko, pa tudi do cela brezpotrebno skrb. Od Solkana do Sv. Gore našteli so 22 žandar-mov, ki so z nasajenimi bajoneti skrbeli za red in varnost. Tudi je bil na Sv. Gori vladni komisar g. Musil. Čemu pač vse to? Ali je glavarstvo smatralo kranjske romarje za roparje, da je hotelo varovati nas Goričane, ali pa je nas Goričane smatralo za razbojnike, ter hotelo romarje obvarovati napadov. Zato svetujemo slavnemu glavarstvu, naj nikar informacij ne zajemlje iz „Sočeu, ker bode sicer še večkrat „nafarh>anou ! — Le ne preveč skrbi 1 Preskušnjc za uspoHoliljcnje uči- : teljevanju na ljudskih In meščanskih šolah se bodo začele v Gorici dne 4. novembra I. I. ob 8. uri zjutraj. Prošnje trrba uložiti dotični izprašovalni komisiji najkasneje do 20. t. m. Neumna šala. — Jorotič Ivan čevljar, stanujoč v Podgori hiš št. 18, Cvirni Avguštin, delavec, iz Gir. Vrtojbe št. 82 Henrik Markič pok. Štefana od istotam in Ludvik Lasič, zidar, tudi iz Gor. Vrtojbe št. 101. vzeli so v pon-deljek Francetu Spacalu iz Kostanjevice za šalo zaklano tele ter je jeli vlačili po Kornju. Zaradi tega bil je uretiran Ludvik Lasič, kot glavni tiček tega „špasa*\ Ko so prišli na travnik hoteli so, neverno kako, Lasičevi tovariši osvoboditi tovariša pa bili so še oni aretirani. Odgnanci. — V mesecu septembru je bilo odgnanih iz Gorici 49 oseb. V teku tega leta pa jih je bilo odgnanih vse skupaj 336. Knjige družbe sv. Mohorja so došle, in sicer se dobe za goriške ude pri Cerkveniku stolne cerkve. Opozarja se stem č. ude, da blagovolijo prinesti s seboj letnino za prih. leto. Okrajna bolnlšna blagajna za (iorico in okolico. — lz poročila o občnem zboru, katerega je imelo to društvo v nedeljo, posnamemo, da misli isto drugo leto, ko se začne graditi bohinjska železnica, ustanoviti še dvoje mest društvenih zdravnikov, in sicer jedno v Dornbeigu, drugo pa v Podbrdu. Razpis dražbe. — Ker je deželni odbor sklenil popraviti stranišča v deželni hiši, vabijo se oni, ki nameravajo prevzeti to delo, da predložijo pismeno svoje ponudbo r.ajdalje do 27. oktobra t. 1. ob 12 uri opoldne. Proračunjeni znesek za izvršitev tega dela znaša 2030 kron 72 vin. Načrt in pogoji so razpoloženi pri deželnem slavbinskem uradu ob uradnih urah. Bohinjska železnica. — V sredo bila je v Podbrdu posebna komisija, koji je bil namen, določiti prostor, na katerem se ima zgraditi tamošnja postaja. Pridružila se je tej komisiji tudi politična komisija, katera se ima baviti z razlastitvijo zemljišč, po katerih bode tekla nova bohinjska železnica po baški dolini. Člani te komisije so : Alojzij F a-b i a n i, c. kr. namestništveni svetnik kot predsednik. Ravnateljstvo za zgradbo železnic na Dunaju zastopa stavbeni svetnikBroz; železniško ravnateljstvo v Trstu zastopa dvorni svetnik Boro-vič k a; odposlanec goriškega deželnega odbora je dr. M a r a n i; trgovsko zborni« o goriško zastopa H o 1 z e r. Poleg teh so v tej komisiji tudi in sicer: zastopnik vcjnega ministerstva; zastopnik c. kr. okr. glavarstva v Tolminu; glavni inže-ner in vodja železniške ekspoziture v Gorici, de Gasparo in vodstvo železniških del v Jesenicah. Povodnji. — Po dolgih suhih dnevih meseca avgusta in septembra oglasil se je nektere krate pohleven dež, a vedno v jako skopi meri. Z oktobrom je pa nastopilo jesensko deževje, ki se je nekatere krate premenilo v prave nalive. Tako je bilo prve in zadnje dni preteklega tednn, od ene do druge nedelje. Vsled lega narasli so potoki in hudourniki nenavadno ter valili svoje vode v Sočo in Vipavo, ki ste prekoračili svoje bregove, prepluli rodovitno polje ter napravili obilo škode na mnogih mestih. Zopet je odšlo mnogo rodovitne zemlje iz hribov in ravan' v nenasitno morje; hribi pa kažejo veauo bolj očitno svoja rebra in zemlja v ravnini se tanjša, kjer ni odplavljena. Shod zaupnikov kat. narodne stranke je bil v ponedeljek v Ljubljani. Udeležba je bila obilna. Dr. Šušteršič je poročal o položaju v drž. zboru ter o taktiki kat. narodnih poslancev v dež. zboru. Zaupniki so izrekli zaupanje poslancem ter soglasno volili dr. Šušteršiča voditeljem kat. narodne stranke. Sprejeli so mnogo resolucij in izrekli nezaupanje deželni vladi. Brez sv. maše sta morala biti na roženvensko nedeljo dva zakonska B. iz Št. Andreža. Hotela sta sa z vlakom peljati v Št. Peter, da bi bila tam pri sv. maši ter gredoč obiskala tudi svoje stariše. V ta namen kupita na postaji v Gorici vozne listke, ko se pa pripeljeta z vlakom v Št. Pet-r, nista smela izstopiti, rriarveč sta se morala peljati do Vovčjedrage („Vočjedrage“ 1). Ali se ne pran to ljudi za norca imeti? Zakaj se jimi pri blagajni — ko sta kupovala listke — ni povedalo, da v Št. Petru ne moreta izstopiti? Priporočamo tudi ta slučaj v prevdarek merodajnim osebam I S Trnovega nam pišejo: V nedeljo smo se podali v procesiji na Sv. G)ro. Udeležba je bila vkljub slabemu vremenu mnogobrojna. Prav veseli smo bili, da srno se v nedeljo pridružili bratom s Kranjskega. Govor g. dr. Kroka nam ostane nepozaben. Iz Kanala nam poročajo, da kanalska ura, ki do 20 let ni tekla redno, sedaj gre prav dobro in kaže natanjčno, ker jo ima v rokah mož strokovnjak. Ljudstvo je sedaj splošno zadovoljno. Tovarna pogorela. — V Trebnjem na Kranjskem je pogorela tovarna za parkete g. Goljevščeka iz Gorico. Škoda je velika, a posestnik je zavarovan. Drage „gavge“. — Dr. Tavčar je zagovarjal v Novem Mestu Frančiča, ki je bil na vislice obsojen. Obravnava je trajala dva dni, in dr. Tavčar se je v tej zadevi mudil tri dni v Novem Mestu. Poslal je pred kratkim za to svoje naporno in vspešno delo zadolžnico za 1400 K, z besedami tisoč štiristo kron, Frančiču v podpis ter se vknjižil na njegovo pose«lvo. Ta račun je gotovo Frančiču v veliko tolažbo, ker sedaj nima skrbi, da bi preveč posvetnega blaga zapustil. To so pač drage „gavgeu. Narodni dom v Trstu. — V Trstu so začeli te dni podirati stare stavbe, na katerih hočejo tržaški Slovenci zgraditi krasno novo poslopje „Narodni dom“. Ako ne bode posebnih zaprek, dovrši se ta nova in za Slovence velevažna zgradba že v dveh letih. Iz Istre se nam piše: Kdor želi imeti dobrega in poštenega istrskega vina, rudi mu z naslovi in pojasnili postrežejo g G. Grašič v Bernu pri Pazinu, g. Slo-kovič v Sv. Petru pri Pazinu, g. Gržetič, župnik v Tin;anu ali g. S. Defar, načelnik v Tinjanu pri Pazinu. Ti gotovo poznajo istrske trpine, ki imajo dobro in pošteno vino. — Italijanska stranka rabi vsa mogoča sredstva, da ovira in ruši delovanje rodoljubne duhovščino in narodnih prvakov. Saj je znano delovanje Krstičevo in njegovih somišljenikov, kakor je n. pr. Venceslav Chrismanich reete Križmanič. V uradu se je vstrelil 36 letni oženjeni računski revident pri fin. ravnateljstvu v Trstu Karol Paternos. Zapustil je vdovo in dva mala otroka. Denarne zadrege so ga baje gnale v smrt. Isterska železnica In burja. — Na novi isterski železnici, ki pelje ob morju od Trsta do Poreča, se je moral, posebno med Trstom in Koprom, zaradi prehude burje večkrat ustaviti promet. Isterska trgovska zbornica se je zaradi tega pritožila pri ravnatelstvu državnih železnic. To pa je dalo trgovski zbornici razumeti, da nima pripravne posode, s katero bi se dala burja poloviti ter da ne preostaja drugega nego ustaviti na železnici promet, kadar je burja prehuda, ako se noče, da prevrne ista kak vlak v morje. Bankovci po 100 K. — Z dvajsetim dnevom tekočega meseca oktobra pridejo v promet novi bankovci po 100 K. Ti bankovci bodo 15 mm daljši in 10 mm višji od sedanjih bankovci po 100 gl. Pravi kandidat za slovensko ljudstvo. — V mariborskem okraju kandidirajo spodnještajerski Slovenci kmečkega posestnika Janeza Roškarja. Na shodu pri sv. Barbari pri Mariboru je kandidat Roškar dejal volilcem v svojem govoru: „Kdor se ogiblje duhovnikov, cerkve, tega se ogibajte tudi vi; kdor pa še ima kaj ljubezni do Boga v svojem srcu, tega pridobite. Borimo se za pravično stvar, zato je z nami Bog. Če zmaga slaba stranka, bodo poslanci slabi in slabe postave. Tako bomo še na slabšem kokor sedaj. Zato bodimo jedini 1 Dolžnost je, da gre vsakdo volit; naj se nikdo ne izgovarja. Ako bomo verni, trdni v svojem prepričanju, potem mora naša sveta stvar napredovati in zmagati”. — Tako bi morali govoriti vsi, ki se potegujejo za zaupanje slovenskega ljudstva. Dcželnozborske volitve na Koroškem. — Prihodnje volitve utegnejo prinesti Slovencem žalostno presenečenje. Koroški Slovenci so imeli dosedaj v dež. zboru tri poslance. Gotova stvar je, da pade naš poslanec Grafenauer v Ziljski dolini; v velikovškem okraju pa, kjer sta dosedaj bila poslanca župnik Einspier in posestnik Muri, nameravajo namestu slednjega kandidirati duhovna Podgorca. izključeno skoro gotovo ni, da bi Slovenci izgubili še oba velikovška mandata. Tužni Korotan ! Poneverjenje. — Listi poročajo, da so prišli na sled velikanskim pone-verjenjem, ki so se izvršila pri posojilnici in hranilnici sv. Vaclava v Pragi Ta po-n^verjenja znašajo baje nad 3,000.000 K. Kazensko sodišče je zaprlo več oseb, ki so zakrivile ta poneverjenja. Hinko Sirovatka, vodja hrvatskih krščanskih socijalcev, je bil v petek obsojen zaradi izgredov zoper Srbe na šest mesečno ječo. Lov na pošti. — Na pošto v nekem dolenjskem kraju je zvečer pribežal navadni poljski zajec, o katerem pa poštar ni vedel, kaj da je. Slišal je namreč le šum. Ko so na njegov klic prihiteli oboroženi možje iz bližnje krčme ter oprezno odprli vrat«, ki jih je prej za seboj varno zaprl poštar, uzrli so dolgouho pošast pod mizo ter videli, da je le plahi zajec Živalica je kmalu podlegla udarcem osramočenih strahopetcev. Za rožo — smrt. V Carskem selu je ruski car te dni na poti do nekega paviljona poklical na vrtu starega vrtnarja, naj mu odtrga rožo, da jo ponese carici. Vrtnar je hitel proti carju z rožo v roki. Nakrat poči strel in vrtnar se zgrudi — mrtev. Od vseh strani prihte redarji. Načelnik redarjev stopi pred carja ter izjavi, da je moral streljati, ker je odredba, da se vsako redarstva nepoznano osebo, ki se na 10 korakov približa carju, ustreli. S solzami v očeh je odšel car. Tri zlate poroke v eni rodbini so imeli v nedeljo v mali francozki občini Berrien. Trije bratje Gnemener so n« isti dan praznovali svoje zlate poroke. Junaški čin matere. — V vasi Lipinsko užgali sta se sosedni hiši. Žena Jerinova pozabila je v zmešnjavi svojega prvorojenca in ga pastila v postelji v goreči hiši. Z obupnim vzklikom hotela je potem zagnati se skozi ogenj ponj; toda niso jo pustili, češ, rešiti otroka več ni mogoče. No, mati se iztrga ljudem iz rok, se polije s par škafi vode in skoči v gorečo hišo. Čez nekaj trenotkov prikaže se neustrašenka in prinese svoje dete s sabo. Ko pa hoče stopiti baš čez prag, vsuje se del slamnate strehe in jo zavije v goreč zubelj. Na srečo priskočijo hitro ljudje, pogase tamkaj ogenj in rešjo ženo gotove smrti. Ubožica je s svojim telesom krila dete, da ni trpelo nič škode, sama je pa bila po rešitvi vsa ožgana. Naj dražji žepni robec ima laška kraljica vdova Margarita. Robec je vreden 60.000 frankov. Telesne hibe velikih mož. — Narava ni vselej radodarna pri razdeljevanju darov duha in telesa. Zanimivo je — piše neki angleški list — da so malodane vsi angleški literati imeli kako telesno napako. Shakespeare je šepal na desno, Byron na levo nogo. Milton je bil slep, Pope grbast, Swift popolnoma spačen. Slovita zgodovinarja Humer in Giblon sta bila jako grdih obrazov. Biljard na španskem dvoru. — Kraljica Marija Kristina strastno rada igra na biljard. V svojih mladih letih je bila jako živa in na dunajskem in mo-nakovskem dvoru je dobila v biljardnici največ karambolov proti svojim bratom in bratranom. Marija Kristina, ko je po: stala važna in previdna kraljica, je iz-gojila jako skrbno svojega sina, a iz-vežbala ga je tudi na biljardu. Igra vsak dan, senor Bomba je njegov soigralec. Peta generacija. — V Kolina je zagledal nedavno luč sveta otrok, ki ima to srečo, da vidi svoje prednike peterih rodov pred sabo. Videti zamore poleg svojih starišev še svoje oboje stare stariše, predstare stariše in celo predstaro staro mater. Mati otroka je 20 let, njeni stariši eden 37, drugi 56, oboji stari sta-rlši 64 in 70, in predstara stara mali 85 let stara. Za kratek Sas. Rožni venec mesto klobase v zelju. — Smiikova Jera je bila sicer pridna gospodinja, samo preveč vihrasta je bila. Kadar je doma pričela opravljati svoja opravila, je vse pred njo letelo, tudi je v svoji vihravosti večkrat kaj pobila. Pa vse to jo ni izučilo. Največ opravila je imela v nedeljo, ko je bilo treba iti k maši. Ko je že vkup zvonilo, je šele letela oblačiti se. Ko je bila že praznično oblečena, je morala še vse pregledati na dvorišča, po hiši, in po- sebno v kuhinji je morala še vse pretakniti. Ko pride neko nedeljo k ognjišču in pregleduje lonce, zapazi, da zelju manjka še mesena klobasa. Leti v omaro po klobaso, držeč v desni roki molek (rožnivenec) Ko prinese klobaso, namesto klobase vrže rožni venec v lonec z zoljem, klobaso pa obdrži v roki in hajdi k maši. Seveda je zamudila že veliko in cerkev je bila že napolnjena, tako da je morala ostati zadej med možkimi. Strgarjev Luka jo pogleda malo po strani in se zasmeje rekoč: „Katra ali boš danes molila rožni venec na klobaso?" Zdaj se uboga Jera strese in smukne klobaso pod predpasnik. Ali stvar so poredni možki že zvedeli, in so začeli skoraj na glas smejali. Ubogi Jeri ni ostalo drugega, nego da jo je popihala iz cerkve. Homarjem na Sv. Goro kakor tmli slavnemu občinstvu v obči* h<» najuljudnej^ »Central" v na Travniku tik cerkve »v. Ignacija. Lastnik je FilipPečenkoJzJUhem^ berga.Xa razpolago ima uad 100 časopisov, kava strežba><^ izgledna^ene_80_000 Krojaška mojstra čufer 0000000 Jk Tvornica nadplatov (večkrat odlikovana) >0 Glavna zaloga voščila (biksa) v korist OO OOOOOO družbi sv. Cirila in Metoda Izdelovalnica jermenov za stroje, bičev itd. Prave ruske galoše OOOOOOOOO J. Srufovka, Oosioat. glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3 >000 Podružnice: >00000000000O 000004 Gorica, Raste! 3 >0000 000004 Komen >00000000 000004 Sežana [>00000000 ® ®®®®##®®®®*® Telefonist.?02 8®®®®«®«^ ® ® ® ®