je zgornjevipavski časnik L ATNIK PAPIRNICA ^gronflcii M: MII Mf, Par M (1 Ml, Gm: $44 MO MO »<—ft VSE ZA SOLO Ajdovščina / Junij 2004 / številka 24 / 7600 izvodov / cena 0 sit Krstnik proti Kresniku Poletje je komaj shodilo. Z vso svojo notranjo magijo se izkazuje takoj na začetku. S soncem! Ki po izročilu, v dneh okrog poletnega sončevega obrata, lahko tudi »tri dni obstrmi«. O kresi, se dan obesi, pravi pregovor. Noči so vzburljivo kratke. Polne vonjav cvetočih trav, ki zahtevajo, da jih povohamo, povaljamo, med njimi zaplešemo. Plesale so vile, le v pajčolan odete, s cvetjem v laseh, z željo v očeh. Kot mesečni so med praprotmi blodili škratje, z roso oškropljeni so iskali semen, ki bi jih do zakladov pripeljala, za svoje vile, do pasu v vode potopljene. Da bi se nato združili v ognjenem prazniku kresne noči. Iz njega sta rojena Kresnik in Kresnica. Krščena v izročilu. Krščevalec Krstnik je bil rojen s podobno podstavo. Iz še vedno žgočih teles postaranega ljubezenskega para. Kot resnica? Kot resnica, da so začetki kjerkoli posejani, da se jih velja iskati in udejaniti, ko v telesu zagomazi. Kot čudež? Kot čudež je postal prerok, oglaševalec uniformirane brokatne religije. Prevzel je ognjena izročila kresov: kresni cvet je postal šentjanževka, vilinski venček »jevanov krancl«, najdaljši dan pa njegov god... Venčke v sončevih barvah bomo pletli še naprej, mladi valjali travo in v nedrih in bedrih iskali živih semen. Vile bodo v mesečini zapele in škrate norele. Ker je Krstnik Kresnik. Ivan Mermolja - Iče ->.-• ;■ >; V .. V ■ ’*•' ‘:w:-‘i 'Slgigjlglai, "i. 1 ‘C- ■> ' \'1 1 'y i mMm mm Raje bi obrnil čas nazaj, stran 6 Olimpijski sklad Marka Severja, 60.letnica 2 SflLATNIK 60 let grenkega spomina 2- junija je minilo 60 let odkar so Nemci leta 1944 požgali vas Cesta; ustrelili 5 vaščanov, v taborišča odpeljali 8 žensk in 13 moških. Dogodka so se spomnili v soboto, 5. in nedeljo 6. junija, z bogatim kulturno-zabavnim programom. Cesta je gotovo ena redkih vasi, ki 30 let nepretrgoma s spominsko slovesnostjo ohranja spomin na težke čase svojih prednikov. V soboto zvečer so v dvorani v Vipavskem križu odprli razstavo slik Cestnarke Cvetke Kravos in pa fotografij, poimenovanih "Utrinki z vasi". V kulturnem programu je zapel Moški pevski zbor Janez Svetokriški, prepričljivi so bili mladi s Ceste: najmlajši, ki obiskujejo vrtec, osnovnošolci ter učenci Glasbene šole, kot tudi glasbeni samouki. Skozi prozo Jožice Pizzoni so podoživeli že nekoliko oddaljene medvojne dogodke. Celoten program so oblikovali s prispevki in izvajalci - domačini. Starejše krajane so tradicionalno pogostili, tokrat na družabnem srečanju v grajski kleti. Nedelja je bila prvenstveno namenjena spominski slovesnosti ob 60 letnici požiga vasi. Kot prvi je na oder stopil predsednik krajevne skupnosti Cesta Albert kravos, sledil je nagovor župana Marjana Poljšaka, nato pa slavnostni govornik doktor Janez Stanovnik. Z znanim šarmom je predsednik ZZB NOB Slovenije preletel dogodke v preteklosti in jih z govorniško virtuoznostjo povezal s sedanjostjo, ko se Evropa združuje, sami pa še vedno krpamo rane preteklih dni. Le strpnost in široko srce lahko zgladita, kar nam doslej ni uspelo. Delegacija krajanov s Petrom Pavlom Štorom na čelu, je pred spomenik žrtvam položila žalni venec. V programu so sodelovali še Godba na pihala iz Vogrskega, Mešani pevski zbor Primorje in otroci Osnovne šole Vipavski križ. Po končanem kulturnem programu je za ples in dobro voljo igral ansambel Hram. Ivan M. Ob tej priložnosti je izšla izčrpna brošura izpod peresa Boruta Koloinija, ki nosi pomenljivi naslov Iz dneva raste nov dan. Gre za publikacijo, ki prvič združuje pričevanja, ki slonijo na dokumentiranem gradivu o dogodkih leta 1944 na Cesti. Borut je celotno dogajanje umestil tudi v širši prostor vojnega dogajanja po svetu, posebej pa na našem koncu. Krajevni praznik na Cesti so s svojimi prispevki omogočili: Apia Gojače, Avto Batič Ajdovščina, Avtošola Almira, Belinka Ljubljana, Cvetje Ana, Cvetje Štefi, Cvetje Vita, Drogerija Terčelj Ajdovščina, Efekt Selo, Farna center Vipava, Frizerski salon Taja Cesta, Fructal Ajdovščina, Graverstvo Šinkovec, Hotel Pigal Ajdovščina, IKA Ajdovščina, Keting d.o.o. Ajdovščina, Kino Ajdovščina, Kmečka Dobravlje, Lipa Ajdovščina, Ljubljanska banka, Loterija Slovenije, Menjalnica Zvonka, Metal design Ajdovščina, Mlinotest Ajdovščina, Moško frizerstvo Tatjana, Nova KBM Ajdovščina, Pizzerija in špageterija Zmaj, Šampionka Renče, Tehnični pregledi Vipava, Ultrapax d.o.o.,Urarstvo Velikonja, Veltra d.o.p. Cesta, Vrtnarstvo Vida, Zavarovalnica Adriatik, Zavarovalnica Slovenica, Zavarovalnica Triglav, Zelenjava Šabani, Zveza kulturnih društev, Živex d.o.o.Volčja draga. Iskrena hvala! . ZoftBA Mikis Theodorakis, ambasador grške glasbe v svetu, rojen leta 1925, je edini grški skladatelj, ki ustvarja pretežno za tujo publiko. Prve samospeve je začel komponirati že v srednji šoli. Njegov opus obsega okoli sto obsežnejših del (oper, baletov, oratorijev) in preko 750 pesmi. "Grk Zorba'' velja za najuspešnejši balet dvajsetega stoletja. Krstno izvedbo in reprizo si je ogledalo, preko 200.000 gledalcev. Theodorakis se je pri ustvarjanju podobe Grka Zorbe naslanjal na podobo glavnega junaka iz romana Nikosa Kazantzakisa pri čemer se je izognil filozofski vsebini literarne predloge. Poudaril je v vsakem človeku prisotno hotenje, da bi s plesom podoživljal najgloblja čustva. Balet "Grk Zorba” si bomo avgusta lahko ogledali tudi v Ajdovščini kjer bo glavno vlogo Zorbe odplesal Sergiu Moga. Sodelovala bosta tudi orkester in zbor Opere in baleta SNG Maribor. tamara besednjak NISMO CDINI, SC PH ZA VAS AOU POTAUDIMO Jernej Kete s.p. kmecka.dobravlje@volja.net VEUKA RAZPRODAJA OPUŠČENIH POGRAMOV VINOGRADNIKI POZOR: PENCOZEB 25/1- 850 kg PENCOZEB DG 10/1- 995 kg POLVRAM 25/1 - 1090 kg ACROBAT MZ 1/1-3480 kg KUMULUS 25/1 - 345 kg KUMULUS 1/1 - 440 kg VSI ARTIKLI 5 % POPUST KONJENIŠKA *$rOPREMA ^AKCIJA CEMENT ,MALTIT MODELARNI BLOK .TERMO BLOK HIDRO IN TERMO IZOLACIJE BREZOBRESTNI KREDIT DO ENEGA LETA ZELO UGODEN POTROŠNIŠKI KREDIT NA VEČ LET STANOVANJSKI KREDIT ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA Poleti. 21. i Obiščete nas lahko vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure. V prijetnem okolju vam bodo naši bančni strokovnjaki z veseljem svetovali pri izbiri med ševilnimi bančnimi produkti in odgovorili na vaša vprašanja o: • ugodnih stanovanjski kreditih (v tolarjih ali z valutno klavzulo v evrih), • tolarskih in deviznih varčevanjih, • vodenju osebnih in transakcijskih računov, • karticah Maestro, VISA in MasterCard, • sodobnih bančnih poteh, ki vključujejo spletno, telefonsko in mobilno bačništvo, nakupu in prodaji vrednostnih papirjev in • vseh vrstah ugodnih zavarovanj zavarovalnice Generali. Nudimo vam tudi storitve osebnega bančništva. Dodatne informacije: Damjana Pavlica, vodja poslovalnice Lavričev trg 8, Ajdovščina Telefon: (05) 366 41 35 in 366 41 30 Elektronski naslov: damjana.pavlica@skb.si SKB BANKA D.D. SOCIETE GENERALE GROUP POD LATNIKOM Najnovejši dobitek za telo Gotovo ste se že dodobra spoznali z novimi dobitki za človekovo telo, s katerimi je Fructal obogatil ponudbo sadnih nektarjev. Oba nektarja za zdravje in dobro počutje, kot v svetu imenujejo takšne vrste proizvodov - nektar iz breskev in banan, obogaten z vlakninami ter nektar iz jabolk, aronije in grozdja, ki je bogat naravni vir antioksidantov, sta namreč našla svoj krog potrošnikov, ki se vztrajno širi. normalno delovanje človeških organov. In v Fructalovem pomarančnem nektarju s celicami je toliko vitaminov, da boste že s 100 ml popitega nektarja zaužili 30 % priporočenega dnevnega vnosa vitamina C ter 15 % priporočenega vnosa ostalih vitaminov skupine B, ki so mu dodani. Poleg vitaminov so tu še številne ljubke, okusne sadne celice svežih pomaranč, ki mu dajejo svežino in nenadomestljiv okus. V Fructalu so prepričani, da bo nov nektar vsebinsko zaokrožil serijo dobitkov za človekovo telo. Že jeseni pa vas čakajo nova presenečenja .... Dragica Špende Tokrat pa Vam predstavljamo _______________________________ najnovejši dobitek iz serije: Pomarančni nektar s sadnimi celicami in dodanimi vitamini. Ta zanimiv proizvod je prava vitaminska bomba za človekovo telo, saj je izdelan iz pomaranč, ki so že same po sebi bogate z vitaminom C in je še dodatno obogaten z vitaminom C, niacinom, vitaminom B6 folno kislino in vitaminom Bp. Če ste morda pozabili; vitamini so nujno potrebni za normalno delovanje telesa, predvsem za uravnavanje presnovnih procesov ter za rast, razmnoževanje in Princes Art odslej v Ajdovščini »Zlatarna naj bo poleg banke« Pred dobrim letom je Peter Princes odprl delavnico in trgovino z nakitom v Vipavi, nasproti tehničnih pregledov in Farna centra. Od začetka julija v Vipavi ostaja glavni atelje, kjer bo teklo osnovno ustvarjalno delo, v C2 v Ajdovščini pa odpira novo zlatarno. V prvem mesecu bo vsak kupec dobil poseben bon, ki bo šel v boben. Konec meseca bomo na Radiu Nova izvlekli srečnega dobitnika ali dobitnico unikatnega prstana iz belega in rumenega zlata z briljanti. Moč ga bo tudi videti v izložbi Princes Art, v C2, na Goriški 23a v Ajdovščini. Naj dodam, da lahko s sabo prinesete svoj star nakit, ki bi ga želeli predelati ali kakor koli oplemeniti, z dragimi kamni ali kaj podobnega. Prav tako lahko izdelam nakit po naročilu, po slikovni predlogi ali preprosto po ideji vsakogar. Vsega se lotim z veseljem in vso odgovornostjo. Rad oblikujem za starejše, ki imajo posebno spoštljiv odnos do zlata, ali za mlade, ki ga uporabljajo bolj sproščeno, v bolj drznih oblikah, ki pač kažejo karakter in osebnost tistega, ki ga nosi. Možne so kombinacije vseh plemenitih kovin z novimi materiali, ki vstopajo v nakit: usnje, pa tudi špaga. Poudarek pa je le eden: zlato ostaja temeljni material za lepo in vredno! Ivan Mermolja Peter, zakaj takšna odločitev? Ajdovščinaje vendarle nekoliko večja kot Vipava. Pa tudi pregovor pravi, da morajo biti zlatarne in banke nekje v bližini. V C2 je torej idealna lokacija. Tu bom sicer tudi imel priročno delavničko za hitra popravila. Ponudba? Nakit iz različnih materialov, po naročilu, ostaja moja osnovna ponudba. Torej moji izdelki. Seveda ne bo manjkalo nakita drugih izdelovalcev; iz zlata, srebra ter plemenitega jekla, ki postaja vse bolj popularno in je tudi dražje od srebra. Veliko bo tudi lepotnih dodatkov iz umetnih materialov, ki so modni hit in trend letošnje sezone. Pripravljaš kakšno posebno promocijsko akcijo? KS BRJE vabi v nedeljo, 4. julija na BREJSKO SAGRO - ob 16.h nastop moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine pod vodstvom Matjaža Ščeka (koncert v cerkvi sv. Cirila in Metoda je posvečen 100. obletnici rojstva Srečka Kosovela) - nastop folklornega društva iz Vipave - nastop kulturnega društva Vipavski tamburaši - nastop dua Mir (petje ljudskih in cerkvenih pesmi) iz Medvedjega Brda - nastop učencev OŠ Dobravlje oddelek Brje - kmečke igre - rezanje Mipovega pršuta - degustacija Brejskih vin - šacanje pršuta - bogat srečelov -zvečer zabava in ples s skupino PLIMA ZA JEDAČO IN PIJAČO JE POSKRBLJENO! Velo d.d., Ljubljana osi. AVTOHIŠA trancarjeva 3 (Šturje), Ajdovščina tel. 05 36 63 177 VB ENTER Velika izbira avtomobilske opreme in rezervnih delov POSEBNA PRODAJNA AKCIJA V AVTOHISI gorsko kolo VVHEELER, 24 prestav, zad./pred. menjalnik SHIMANO ALIVIO samo 89.900 SIT praktično darilo ob nakupu: ipu:^^^^ VETRISCE Te dni smo imeli priložnost spremljati cirkus, ki se mu je reklo evropske volitve, oziroma volitve za evropske poslance. Res, nisem obseden od politike, a tokrat se mi Jo zdelo, da so se stvari dokončno izkristalizirale. Pokazalo se je, da so nekateri obrazi pojavljajo že celo desetletje in več. Kaj velikega tako ab tako niso mogli obljubljati, kajti Evropa ima svojo politično veličino že definirano. Cirkus pa tak: kombiji, avtobusi, okrogle mize, radijska in televizijska soočanja, govorance. In eno od televizijskih srečanj, ki sem ga uspel ujeti med tem, ko sem rezal paradižnik za lahko večerjo, 1116 je še prav posebej zbodlo; učeno bi temu rekli, da me je ziritiralo. Gospodje in nekaj gospa so sedeli ‘n natolcevali, za kaj se bodo borili v Evropi. Vsi so imeli polna usta hvale, da se bodo borili za Slovenijo, Za njeno blaginjo, za njeno polno uveljavitev in enakopravnost, kiji bo odmerjena'z evropsko zakonodajo. No, voditelja sta komaj uspela krotiti nekatere prepirljivce, ki so pač hoteli dokazati, da so bojeviti, da se znajo bojevati za svoj prav, ampak je tako prerekanje daleč od diplomatsko uglajene konverzacije, ki jo Evropa že lep čas goji. Večino stvari sem seveda preslišal, ker sem vmes postoril še to in ono. In ko sem se s skledo paradižnikove solate končno usedel pred televizor, sta voditelja naznanila vprašanje o polpretekli zgodovini. To me je malce presenetilo. Takšna medijska taktika je predvsem populistična in oguljena, ker se ponavlja že ves čas svobodnih demokratičnih volitev. Slišal nisem nič novega: razlage, da je bilo partizanstvo svetlo obdobje naše zgodovine, da so povojni poboji kruta resničnost, ki zamolčana čemi v nacionalni podzavesti. Ampak, ko je gospod Petrle dejal, da je Slovenija postala svobodna šele leta enaidevedeset, takrat, takrat pa se mi je paradižnik ustavil med zobmi. Ne vem, morebiti je to pač taktika revanšizma, ki je latentno prisoten ves čas demokracije, ali je to le retorična nespretnost, ki se skuša sprevreči v koristno besedno vojskovanje. Mislim, da bi gospod Petrle moral vprašati primorsko ljudstvo, kdaj se mu je zgodila resnična svoboda. In to izjavi politik, ki že ima nek evropski renome in je vešč mednarodne politične retorike. Svoboda je sama po sebi zelo relativen pojem. Če je gospod Petrle mislil na osvobojenost od določene ideologije, potem je imel svoj zasebni prav, če pa takšno izjavo razumemo v kontekstu nacionalne zgodovinske Aktivnosti, bi takšna izziva morala biti podkrepljena z obširno študijo, ki bi to dokazala. Mislim, da je zgrešeno, da se na takšnih soočanjih sploh postavlja to vprašanje, to večno razpletanje, o tem, kdo je bil na pravi strani, kodo je pobijal v Kočevskih gozdovih, kdo je bil v elitnih krogih v prejšnjem sistemu. Vsi ti gospodje, ki so se došolali v »totalitarnem« sistemu, še sedaj brcajo mrtvega leva. V bistvu pa jih žge le zavist in ideološki revanšizem. Fločejo imeti politične privilegije ne glede na politične barve, ki jih zastopajo. Veliko je tistih, ki so bili prej v monolitičnih političnih strukturah, pa so sedaj samo drugače pobarvani in imajo drugačne retorične bravure. Res ne razumem, zakaj se mora kar naprej ponavljati isti scenarij političnega obračunavanja: kočevski poboji, totalitarizem. Da bi še jaz zdaj razpravljal o tem, ne! Lahko samo komentiram »uboštvo« politične elite, ki ne zmore prave zrelosti, ki nima vizije, ki je zgolj manifestivna in populistična in takšne nas bo videla Evropa! Gospodje, zgodovina je povedala svoje! Čas bi bil, da bi poiskali vizijo, ja vizijo, ne pa, da se kar naprej družite z zgodovino in si iz nje kujete politični kapital. Generacije, ki prihajajo, hočejo vedeti, kako bo z zaposlitvijo, s študijem, s stanovanji, to jih bo zanimalo. Vsi ti, ki se rinejo v Evropski parlament, so predvsem zasebni koristoljubi, ki skušajo volivce prisiliti, da bi jih vzljubili. Ampak na tem soočanju, sem ujel tudi izjavo, potem, ko sem paradižnik odnesel nazaj v kuhinjo. Žal -nisem ujel ime politika, ki je rekel: Kdo pa je nas vprašal, če smo za spremembo sistema ob osamosvojitvi! Res, močna izjava. Če hočemo ali ne, se je tudi nam zgodila nekakšna žametna revolucija, s pomočjo katere se je ustvarila nova politična elita, ki ima še danes določene zelo konkretne privilegije. Zgodil se je nov politični elitizem, ki je bil generiran iz revolucionarno nastrojenih političnih krogov. Poleg tega se je nasnoval še ultrlaliberalizem, ki se ne zmeni za socialno naravnane politične programe. Politično snobovstvo se je tako razbohotilo, da bo potrebna generacija ali več, da se bo politična garnitura zamenjala, da bodo nove politične sile poenotile svoje strategije, da se nam bo zgodila resnična svobodna politika, politika, ki bo sposobna konseznega soodločanja. Zdaj je preveč elitizma in populizma. Realnost pa ponuja povsem drugačne probleme: na meji z Italijo smo deležni precejšne pozornosti, skorajda zafrkljiv pregled dokumentov. Tako nas ljubi Evropa, pravzaprav ne nas, ljubi samo naš teritoriji; mi smo ji tukaj nekako odveč. In Hrvaški ribiči so vozili transparent, da je Slovenija tumor za Hrvaško. No, se bo kdo od političnih strategov zamislil nad takšnimi bodicami, ki lahko povzročijo gnojenje... Zdaj, ko smo mednarodno definirani, zdaj bi človek pričakoval, da se bo notranja politika vendarle poenotila in se posvetila strategiji diplomatskega uveljavljanja skupnih interesov. Če bi sodili uspešnost politike po javnem standardu, potem, potem bi se lahko nergavo odzvali na takšno politiko, ki kar naprej niha med zasebnimi interesi in javnimi kozmetičnimi popravki: tu in tam odprejo kilometre novih avtocest, postavijo kakšen prizidek k zdravstvenemu domu, adaptirajo kakšno osnovno šolo, no pa še kaj. Ampak, da nimamo ustreznega onkološkega zdravstvenega dispanzerja, da zmanjkuje denarja za določene študijske programe, da nimamo ustreznih umetniških fakultet, da se krčijo sredstva za knjižnice, da se ukinjajo subvencije za javne prevoze, da se... Ne, ne bom več našteval. Toliko v zamislek. Sicer se pa začenja evropsko nogometno prvenstvo. O, to pa bo nekaj, da bomo lahko pozabili na politično brbljanje. Hm, mi pa brez stadiona, prestolnica, ena od evropskih prestolnic, brez ustreznega stadiona. Eh, saj nas ni na prvenstvu. Dovolj, nedelja je. Šel bom čez »plač« na kosilo... Na, pa imamo politično poletje, pomlad je mimo. Bojan Bizjak - Zakawsky Ipavska v Franciji Med 27. in 30. majem jev francoskem Toursu potekalo 33. mednarodno tekmovanje Florilege vocal. Sodelovalo je 15 odraslih in 5 otroških pevskih zborov iz šestnajstih držav. Na povabilo organizatorjev se je pod vodstvom Matjaža Sčeka tekmovanja udeležil tudi Komorni zbor Ipavska. Po zahtevnosti in strogosti ocenjevanja sodi to mednarodno zborovsko tekmovanje med najzahtevnejša svetovna zborovska tekmovanja za veliko nagrado Grand prix. Prav zaradi tega je doseženo 5. mesto v finalu za Komorni zbor Ipavska velik uspeh. Ipavska je nastopila v dveh kategorijah: mešani zbori in prosti program. Bolje so se odrezali v zadnji in za las zgrešili nastop na zaključnem koncertu najboljših. Tekmovanje je zahtevno, ne le zaradi visokih kriterijev, ampak tudi zaradi samega načina tekmovanja. Pripraviti in prijaviti je potrebno program za dve kategoriji (predtekmovanje in finalni izbor) ter dvajset minutni program za zaključni koncert, čeprav zbor ne ve ali bo v gala finalu pel. Da bi se pred tekmovanjem člani zbora čimbolj pevsko »uigrali«, so ves tekmovalni program predstavili na celovečernem koncertu v Ajdovščini teden dni pred odhodom v Francijo. Ob tej priložnosti so prvič izvedli novo delo Ambroža Čopija, kije uglasbil verze Bayronove pesmi She vvalks in beauty. Pri tem jih je spremljal odlični kitarist Marko Feri. Z vrnitvijo iz Toursa so skoraj zaključili letošnjo sezono, v kateri so se udeležili kar dveh mednarodnih zborovskih tekmovanj za veliko nagrado Grand prix; v Tolosi v Španiji in Toursu v Franciji. Izvedli so tudi nekaj odmevnih koncertov; abonmajski koncert v Novi Gorici, Domžalah in Zadru, koncert v okviru Kogojevih dnevov ter več koncertov v širši okolici Tolose. Pred člani Komornega zbora Ipavska so poletne počitnice, vendar se kljub temu že ukvarjajo z učenjem primorskih ljudskih pesmi v priredbah primorskih skladateljev, ki jih želijo predstaviti na naslednji zgoščenki. Čaka pa jih tudi odločitev ali se bodo odzvali povabilu na še eno veliko zborovsko tekmovanje v bolgarski Varni, maja prihodnje leto. Martina Vrčon Vipavski tamburaši na Dunaju Vabilo že za leto 2005 Minuli konec tedna so mladi Vipavski tamburaši gostovali na cesarskem Dunaju. Srečanje s tamkajšnjimi tamburaši je doseglo svoj vrhunec v nedeljo, 27.6., ko so se Vipavci predstavili s samostojim koncertom. Da so tudi med Slovenci na Dunaju tamburice zelo priljubljene, je dokazalo številno in zadovoljno občinstvo. Vipavski . instrumentalisti so s svojim vrhunskim igranjem presegli vsa pričakovanja, kar so dokazovali dolgi in spontani aplavzi. Na družabnem večeru po uspešnem nastopu so se začele plesti prijazne vezi med domačini in gosti. Kmalu je padlo povabilo Vipavcem na avstrijski festival, ki ga prirejajo v prihodnjem letu in nosi ime Winerfestwochen. Vipavskim tamburašem ni bilo treba dvakrat reči, povabilo je padlo na plodna tla. Besedilo in foto Nadja Rodman Koradin »Nov pogled skozi objektiv v Baru Vogal« V petek, 11. junija, se je v Baru Vogal s svojimi fotografijami prvič samostojno predstavljal Ivan Mohorčič, ljubiteljski fotograf, ki je temu mediju zvest že skoraj štiri desetletja. Avtor, po poklicu gradbeni delovodja, si je svoj prvi fotografski aparat kupil že kot dijak in ta ter njegovi »nasledniki» so ga spremljali na delovnih popotovanjih ter mu na gradbiščih v tujini omogočili tudi kak dodaten zaslužek. V razstavljenem sklopu fotografij se je Mohorčič tematsko navezal na naravo, krajino in arhitekturo v njej ter na detajle iz pokrajine v kateri živi ali v katero se poda. V svojih barvnih posnetkih se tako praviloma posveča krajinskim izsekom ali njene v pogled zajete celote, ki se odpira pred njim in ga med opazovanjem pritegne s svojo ubranostjo, uravnoteženostjo in preprosto lepoto. Zato ob tem ne išče odmikov, ne usmerja se v drugačnost in samo naravo sprejema tako, kot se mu v svoji mnogovrstni podobi prikazuje in razgrinja. Ta ga vodi skozi objektiv na sprehodih v jutrih, v urah posebne svetlobe in njenih prehodov skozi ozračje, ko daje vsemu, česar se dotakne, obliko in obleko ter senčno spremljavo. Odtod nemara izvira tudi odločitev za barvno fotografijo - narava je avtorju barvita in v svoji podobi brez izjeme iskrena in jasna, taka je v svojih skritih pojavljanjih kot takrat, ko zažari v vsem svojem razkošju. V objektiv tako ujame vodo in njen tek skozi tolmune in soteske, arhitektonsko zanimive stavbe iz okolice, izseke urbane krajine, detajle cvetočih vej dreves ali cvetlice, pa trsje in odsev dreves na vodni gladini, ki s svojo linearno urejenostjo ali prelivi oblik že sama po sebi uprizarjata likovno zanimive igre... Fotografija Mohorčiču služi kot sredstvo in hkrati pomagalo za začutenje svojega bivanjske okolice, ki uprizarja naše vsakodnevno ali posebno, prostor, ki ga sprejemamo in doživljamo skozi dan. Tu so upodobitve pejsažev, krajin in njenih pojavljanj, takih, kot se odpirajo v svoji neprisiljeni naravnanosti, v prijazni in polni vsakodnevni lepoti. V teh poletnih dneh zato vabljeni na kratek potep, na pohajkovanje skozi fotografije znanih in malce manj znanih kotičkov narave... Izbor fotografij in njihova postavitev sta delo Primoža Breclja, kije razstavo s kratkim nagovorom obiskovalcev tudi odprl. T.Cigoj Savin Sever v Pilonovi galeriji V Pilonovi galeriji je moč videti arhitektove najpomembnejše projekte, originalne načrte le-teh ter skice, ki pričajo o njegovem intimnem ustvarjalnem duhu. Inovativni duh in racionalnost, združena s humanizmom in estetiko - s temi besedami je Metka Dolenec v svoji monografiji označila Savina Severja. V lanskem letu umrli arhitekt, rojen 1. 1927 v Krškem, po rodu pa iz Rihemberka, je kot študent ljubljanske Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo obiskoval seminar pri prof. Edvardu Ravnikarju, mentorju in človeku, ki ga je vse življenje spoštoval. Sever je bil odličen risar in je najprej nameraval študirati na ljubljanski likovni akademiji, a se je pozneje odločil za študij arhitekture. Tu se je tudi spoznal s sošolci, ki so takrat, v povojnem času obiskovali risalnico akademije. Med njimi so bili Svetozar Križaj, Oton Jugovec, Stanko Kristl ter dolgoletni prijatelj Milan Mihelič. »Izobražen arhitekt je klasično izobražen arhitekt. Drugih ni.«, tako kot je v pogovoru iz leta 1985 dejal Ravnikar, je tudi Sever - otrok pravnika, ki je poleg latinščine in starogrščine govoril večino evropskih jezikov ter matere, ki je izhajala iz napredne premožne kmečke družine - vedno poudarjal pomen osnovne klasične izobrazbe. Severjeve besede, da »Arhitektura mora biti vselej utemeljena z realnim. To je včasih pri ljudeh nepopularno, hočejo jo povzdigniti v čisto umetnost. Vendar arhitektura stoji na tleh in s tem je utemeljena na sebi lasten način.« , za katerimi je v svojem poklicu vedno trdno stal, čisto in popolno orisujejo njegov pristop k ustvarjanju arhitekture ter pojasnjujejo njegova načela. Kot pravi Aleš Vodopivec v svojem predgovoru v monografiji: »Severjeva arhitektura ponuja stvarne odgovore na najbolj običajne, vsakodnevne potrebe ljudi.. .Njegova dela nam govore o tem, kaj je bistvo arhitekture.. .Govore nam o trajni moči logičnega koncepta, jasne misli, resničnosti stvari same... Njegove zgradbe so takšne, kot je bil sam: skrajno racionalen, a obenem izjemno duhovit, pronicljiv in sistematičen, a presenetljivo liričen, natančen, a ne malenkosten in predvsem prepričljivo trden v svojih stališčih.« Severjevo delo opredeli za »arhitekturo v pravem pomenu besede«, ker »arhitekt ni človek, ki oblikuje zgradbe, temveč človek, ki jih gradi. Zato je Sever morda eden zadnjih pravih arhitektov.. .«.. Severjevi najvidnejši realizirani projekti so nastajali večinoma v 60tih in 70tih letih. V Ljubljani so bile tako po njegovih načrtih zgrajene Učne delavnice Zavoda za gluho mladino, Atrijske hiše za Bežigradom, Tiskarna Mladinska knjiga (1967 leta je zanjo prejel nagrado Prešernovega sklada), Poslovno trgovski kompleks Astra (načrtovana druga faza ni bila uresničena), garažne hiše Triplex A in Triplex B, Tehnični center AMZS ter poznejši Paviljon za tehnične preglede iz 80tih let, Veleblagovnica Merkur, Garažna hiša TGH-48 na Ambroževem trgu, Nova tiskarna Mladinska knjiga, prav tako (delno) zgrajena v 80tih, Tiskarna Jože Moškrič...V Kranju je zrasel Razstaviščni objekt Gorenjskega sejma, v Novi Gorici Tiskarna Soča (1978/81), za kar je bila arhitektu leta 1985 dodeljena Plečnikova medalja, za Portalni obj ekt predora Karavanke (grajen v letih 1983/91) pa je Sever prejel Plečnikovo nagrado za leto 1991. Za desetletni opus pomembnih stvaritev na področju arhitekture je leta 1971 prejel Prešernovo nagrado. Posthumno je bil maja 2003 odlikovan s Plečnikovo medaljo za življenjsko delo, prav tako pa ni doživel imenovanja za rednega člana SAZU, ki ie bilo načrtovano za leto 2003. V zadnjih letih so bila porušena nekatera njegova najrelevantnejša dela: Učne delavnice Zavoda za gluho mladino ter Objekt za tehnične preglede AMZS v Ljubljani, nato pa še Razstaviščni objekt Gorenjskega sejma v Kranju. Fotografije Janeza Kališnika, Mirana Kambiča, Damjana Galeta in Iztoka Dimca, so tako poslednja vidna pričevanja o stavbah, ki jih je Sever projektir al. V preteklem desetletju se je večinoma ubadal z inženirskimi problemi, saj mu kljub njegovemu inovativnemu duhu, elanu ter obsežnemu znanju, nova država ni zaupala niti ene naloge. Taista mu je tudi odmerila skromna sredstva za tisk monografije... Razstava (njeni avtorji so: Aleksandra Dolenec Gojevič, Metka Dolenec, Gregor Gojevič ter Miran Kambič), ki je v Pilonovi galeriji na ogled do 2. julija, je pripotovala iz Velenja, nato pa se seli v galerijo Društva arhitektov v Maribor ter svojo pot zaokrožuje v Mestni galeriji v Ljubljani. Občinstvo, ki je spremljalo odprtje razstave, se je pozneje na Križaj evem vrtu poklonilu spominu petim pokojnim arhitektom: Edvardu Ravnikarju, Otonu Jugovcu, Antonu Bitencu, Savinu Severju ter Svetozarju Križaju. Tanja Cigoj Kresovanje na kopnem, ladjice v Vipavi Vipavski lipov drevored je od nedavnega lepši. Tam kjer je stala stara bencinska črpalka, kije v zadnjem času, kot vsaka zapuščena gradnja kazila vhod na glavni trg, je sedaj lepo urejen travnik. Na njem so na predvečer svetega Ivana, Janeza Krstnika, kresovali krajani krajevne skupnosti Vipava. Za kres so uporabili suho vejevje, ki so ga zbrali med prostovoljno čistilno akcijo po brežini »Frnaže«, kjer je za predhodna strojna dela poskrbela občina Vipava. Da seje pogostitve ob kresu udeležilo petkrat več ljudi kot same delovne akcije, je morda krivo tudi spuščanje ladjic v Vipavo z mostu »pri Tabru«. Več kot 50 ladjic, ki so jih izdelali vipavski otroci iz različnih materialov ( les, karton, stiropor ), je bilo namreč opremljenih z majhnimi gorečimi svečkami. Lučke, kakor tudi kres, so povite v lepe spomine sodelujočih, dogorele okrog enih zjutraj. mt Šola v naravi na Debelem Rtiču Zabavno učenje Teden dni pred koncem šolskega leta smo se vsi četri razredi osnovne šole Vena Pilona iz Ajdovščine, Budanj in Vipave, odpeljali z avtobusi na morje v šolo v naravi. Najprej smo obiskali Sečoveljske soline, kjer so nam pokazali, kako se prideluje sol. Pot smo nadaljevali proti Debelemu Rtiču, kjer smo v kamp prikolicah preživljali naše zadnje četrtošolske dni. Učili smo se o živalih v morju. Poiskali smo morsko kumaro, morskega ježka in rakovico, si jih ogledovali in opisovali Opazovali smo vreme, plimo in oseko morja, merili temperaturo zraka, sestavljali smo pesmice in risali na kamenje. Poleg učenja smo tudi plavali, kljub klobučnjakom in meduzam v morju. Poslušali smo potapljača g. Gnezda in kajakaša. Predstavila sta nam dva zanimiva vodna športa. Tudi sam sem poizkusil vožnjo s kanujem in srečno sem prevozil svoj del poti, kar pa ni vsakemu uspelo. Potapljač nas je opozoril na nevarnosti potapljanja - če nisi previden, lahko tudi oglušiš. Peljali smo se z ladjico do Pirana. Tam smo si ogledali akvarij in ko smo se vračali nam je zmanjkalo bencina. Morali smo upočasniti vožnjo, pot Pa spremeniti proti Izoli, kjer smo si ogledali zastarelo črpalko. Z novo natankanimi dvesto litri bencina smo srečno prispeli do naših hišic. Večere so nam popestrili različni gostje. Obiskal nas je g. Stermetski, svetovni popotnik, ki nam je pokazal, kako se oblačijo ljudje po svetu in nam predstavil različna glasbila. Zaigral nam je tudi pesmico Žuli, ki jo je sam sestavil in uglasbil. Valter Strancar iz društva Wada iz Ajdovščine nam je predstavil jadrnico WADA ENA in nam pokazal različne mornarske vozle. Med seboj smo se pomerili v različnih športnih igrah. Igrali smo odbojko, nogomet, zbijanje in rokomet. Prvo mesto pri zbijanju in odbojki je dobila ekipa mojih sošolk. Teden dni smo sami zase skrbeli. Ni bilo lahko, bilo pa j e nepozabno. Vitja iz bivšega 4. A razreda Avto Batič Spoznajte go m vedeli I Dnevi GoUa nctigrajujejo! Novi Golf ‘d Varčnost, varnost in bogata oprema PROMOCIJSKA CENA OMEJENE KOLIČINE VOZIL GOLF 2.0 SDI Vozila registrirana na dan 30.06.04 V različnih barvnih kombinacijah in konfiguracijah opreme. 8% CENEJŠA OD REDNE MPC! Ajdovščina Goriška cesta 41, tel.: 05/3658300 PE Nova Gorica Vojkova cesta 49, tel.: 05/3333808 tel./fax: 05/3333809 Urnik: vsak dan od 8. ure do 17. ure, ob sobotah od 8. ure do 12. ure Pooblašjgeni trgqvec vozil: Pooblaščen servis vozil: © {čh ® Cff$j Aik}» Biološki tabor osnovnošolcev Čaven je pisan biotop Osnovna šola Danila Lokarja je za učence petih razredov organizirala biološki tabor na Čavnu. Združeval je različna znanja in interese. Učenci so spoznali, kako se vedemo v naravi in kakšen naj bo naš odnos do nje, kako hodimo po planinah in kako se orientiramo v njih. Ob njihovih učiteljih so jih poučevali tudi člani Planinskega društva Ajdovščina, ki so jih na poteh spremljali. Pripravili so jim predavanje z diapozitivi o poteh v naših in tujih gorah. Vodili sojih planinci: Alojz Vitežnik, Tomaž Brecelj, Anton Bavčar, Sonja Lovrekovič in Milivoj Bratina. Čaven je v vseh letnih časih edinstven del našega gorskega sveta, zato so imeli tudi petošolci kaj videti. Na Mali gori je pravi botanični vrt. Botaniki so jim razkazovali floro in favno. Rastline so poimenovali, določali njihov rod in družino. Lepoto, ki so jo videli in doživeli, so izrazili s čopičem in barvami. V koči na Čavnu so pripravili razstavo, svoja dela in dela svojih sošolcev so ocenjevali, vrednotili, jih hvalili in kritizirali. Tudi geologi so prišli na svoj račun. Pod vodstvom Staneta Bačarja so iskali kamnine in ostanke v njih. Učenci so opazovali fosile, opisovali in določali njihovo starost. Radioamaterji, Jože Batič, Damjan Skvarč, Jože Poženel, Gabrijel Likar in Bogomir Bajc, ki imajo na Malem Modrasovcu svojo postojanko, so učencem razložili, kako poteka povezovanje med različnimi postajami, kako se prenašajo sporočila, kaj je radioamaterstvo. Tako sta bila dva junijska dneva na Čavnu lepa in bogata z novimi spoznanji in z življenjem.. Biološki tabor so finančno podprli starši, šola in Občina Ajdovščina. Upam in želim, da bi tak način poučevanja prišel v navado, in da bi imeli učenci več priložnosti spoznavati življenje brez televizijskih ekranov. Teodora Slokar Mladi ajdovski pevci na gostovanju Češka jih je navdušila Ko seje četrtek, 28. maja že počasi spreminjal v petek, smo se pevci mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina poslovili od staršev in polni pričakovanj in vznemirjenja odšli na avtobus. Naš cilj Češka. Nekatere je že takoj načel spanec, drugi smo si vožnje krajšali s predstavami o nepoznani deželi. vsem zborovodjem in pianistom, tako sta cvetje dobili tudi naša pianistka Lucija Gregorc in naša zborovodkinja Marinka Sušatar, ki nas je celo leto učila in pripravljala na različne nastope, koncerte in tekmovanja, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Nato smo odšli k družinam, kjer smo pospravili potovalke in se vsi skupaj odpravili na parkirišče pred tamkajšnjo šolo. Postavili smo se v krog in skupaj zapeli pesmi, ki smo jih vsi poznali. Sledilo je slovo in predvsem veliko solz. Težkega srca smo se poslovili, vendar smo si obljubili, da bomo ostali v stiku do naslednjega, njihovega obiska pri nas. Tako je avtobus odpeljal. V ponedeljek dopoldne smo prispeli na avtobusno postajo v Ajdovščino, kjer so nas že čakali starši. Na našem prekratkem potovanju nam je bilo zelo lepo, dobrega vzdušja ni manjkalo tudi zaradi naših spremljevalnih učiteljev in šoferjev. Doživeli smo nepozabno gostovanje, ki se ga bomo vedno z veseljem spominjali. Marjeta Hrovatin OBČINA VIPAVA - PROGRAM POLETNIH PRIREDITEV »IZVIR, VODA IN GLAS SRCA 2004«: Sobota. 3. julij. Trg Pavla Rušta. Vipava - »ZA ODTENEK MODRIH KAPLJIC« - UMETNIŠKI VEČER Mihala M. Tihelj - poezija in slike Bojan Bizjak - Zakawski - poezija Sobota. 10. julij. Trg Pavla Rušta. Vipava-KONCERT Anja Bukovec - violina Nataša Majer - klavinola Sobota. 17. iulii. Glavni trg. Vipava »POZDRAVLJENA SLOVENIJA« KONCERT Pihalna godba Vrhpolje - Vipava Pihalna godba »Viktor Parma« Trebče Sobota. 31. iulii. Trg Pavla Rušta. • Vipava-KONCERT Folklorna skupina iz Lučenika, Italija MePZ Lipa iz Šempasa Četrtek. 5. avgust. Trg Pavla Rušta - stara šola, Vipava - RAZSTAVA - otvoritev Rafael samec - skulpture v vosku Lado Jakša - fotografije Sobota. 7. avgust. Log pri Vipavi. Cerkev Marije Tolažnice - KONCERT RUSKI PRAVOSLAVNI PEVCI (Moskva) Vse prireditev se pričnejo ob 21.00 uri! VABLJENI! Naša pot je peljala mimo Dunaja, kjer smo si zgodaj zjutraj, skozi avtobusna okna ogledali znamenitosti, kot so parlament, mestna hiša in cerkev Sv. Štefana. Okoli poldneva smo vstopili v predstolnico Češke - Prago. Najprej smo si ogledali Hradčane. Ob vhodu sta stala stražarja, podobna tistim, ki stražijo pred Buchinghamsko palačo. Bila sta smrtno resna. Mi se seveda nismo dali kar tako in smo ju na različne načine hoteli spraviti v smeh, vendar sta bila neomajna. Odpravili smo se naprej, do katedrale Sv. Vida. Že zunanjost je bila čudovita, ob vstopu v katedralo pa je vsem zastal dih. Na straneh katedrale so viseli vitraži, vsi sicer niso iz gotike, obdobja v katerem je bila zgrajena katedrala, vendar so bili prav tako čudoviti. Velik vtis na nas je naredila rozeta, kije prav tako sestavljena iz barvnega stekla. Človek takšne umetnosti res ne vidi vsak dan. Tudi sami smo k temu želeli nekaj malega prispevati, zato smo se postavili pred glavni oltar, da bi zapeli, par duhovnih pesmi. Kmalu po uvodu je pritekel redar in nam prepovedal peti. Malo razočarani smo se nato postavili pred vodnjak, ki stoji v središču dvorca. Tam nas pri nastopu ni oviral nihče, nasprotno, zbrala se je kar lepa množica poslušalcev. Nato je bil čas za kupovanje razglednic ali ogleda drugih znamenitosti. Veliko jih je ustvaril tudi naš arhitekt, Jože Plečnik. Bili smo kar ponosni, da je pri takih znamenitostih sodeloval naš veliki Slovenec. Pot nas je vodila naprej do baročne cerkve. Po njenem ogledu smo se odpravili do glavnega trga v Pragi. Pot do trga je vodila tudi čez Karlov most. Most je prečkalo veliko turistov, nekateri so se nam pridružili pri prepevanju teme iz Smetanove Vltave. Kmalu smo bili na glavnem trgu, tam pa je bil čas za kosilo. In seveda za nakupovanje. Odšli smo na avtobus in se odpeljali do Novega Bora, mesta na severu Češke, ki nam je za dva dni služil kot začasni, vendar zelo prijeten dom. V tamkajšnji glasbeni šoli smo se razdelili k družinam njihovega mladinskega zbora. Pri družinah smo še povečerjali in se utrujeni odpravili spat. Naslednji dan je bil med drugim namenjen tudi ogledu tovarne stekla. Videli smo, kako so pridni delavci naredili 22 kg težkega okrasnega zajčka. Na razstavi so bili lepo izdelani stekleni predmeti, od kozarcev do človeških figur. Po obisku smo imeli pevske vaje v stavbi, kjer smo nato zvečer skupaj še z dvema češkima zboroma, nemškim in francoskun, prepevali navdušenim poslušalcem. Ker so vsi zbori iz držav članic EU, smo na koncu vsi skupaj zapeli himno - Odo radosti. Peli smo v nemškem jeziku. Po koncertu je bila večerja in zabava vseh zborov ob živi glasbi. V nedeljo smo si po zajtrku pri družinah ogledali tako imenovane orgle. Nahajajo se v Češki Lipi, 7 km oddaljenem mestu od doma naših začasnih družin. Gre za kamenje, ki ga je mati narava oblikovala v obliki orgelskih piščali. Spet so sledile vaje, tokrat za koncert duhovne glasbe v cerkvi vNovem Boru. Peli smo isti zbori kot dan prej. Po koncertu so se zahvalili Raje bi obrnil čas nazaj Marko Sever - maratonec paraplegik Marko Sever, mladenič prodornih modrih oči, ki v trenutkih po napornem vzdržljivostnem treningu gledajo kar malce fanatično, skorajda agresivno. Takega sem že nekajkrat srečal. Pa tudi le petnajst ali dvajset minut pozneje, ko je s sebe splaknil prah asfaltnih cest med Dobravljami, Ajdovščino, Vipavo, Podrago in nazaj: njegove oči so sinje in zasanjane, mladeniško smehljajoče se, ko ga vprašaš, koliko kilometrov je »danes spravil skozi števec«. Običajno dnevno porcijo, se zasmeji. Marko je rojen 4. junija 1979, mami je ime Roza, očetu Pavel. Ima še brata Erika. Doma je v Dobravljah 49c, kjer sva tudi klepetala, ob narezku in kozarcu belega, ki sem ga srkal le jaz. Marko, težko govoriš o nesreči, ki je tako usodno posegla v tvoje življenje? Niti ne, ma, raje bi čas obrnil nazaj, vsaj do leta 1987, če ne še dlje. Zgodilo se je 6. junija 1988. Hodil sem v drugi razred, v Skrilje. Sedem sošolcev nas je bilo iz Dobravelj, sami močni in živahni fantje smo bili. Nobene punce nismo imeli našega letnika. Bližal seje konec šolskega leta. Zmenjeni smo bili s prijatelji, da se dobimo pri dvorani v Dobravljah. Hotel sem iti s kolesom, pa me starši niso pustili, ker sem bil pravi norec na kolesu. Zato sem šel peš. Igrali in tekali smo za dvorano ob potoku. Ob kamnitem mostu, ki ima zidano ograjo, sem pritekel naravnost pred avto. Rekli so, da je bilo okrog osmih zvečer. Sam se ničesar ne spomnim. Štirinajst dni sem bil v nezavesti, po trinajstih dneh bolnice v Ljubljani so me prepeljali v Šempeter, tam sem odprl oči, verjetno so me pretresle serpentine v Rebemicah, ali pa mi je zavest vrnila Vipavska dolina. Nisem več znal govoriti, na novo so me učili. Moja prva »nova« beseda je bila: karte. (Kar je potrdila tudi mama Roza, ki je sedela pri najinem pogovoru). Mama meje spraševala kaj bi se rad igral, hoteli so me pač čimbolj angažirati, odločil sem se za karte. Menda so povečini vsi pričakovali, da bom najprej rekel mama. Očitno se nisem učil govoriti znova, če sem že vedel za karte. Kako si sprejel dejstvo, da boš hrom, da ne boš več stopil na noge? Misel na voziček je bila huda. Ampak sprva nismo niti vedeli, da ne bom več hodil. Pri moji nesreči je šlo za hudo poškodbo glave. To so zdravniki dobro pokrpali. Potem so me učili hoditi; z mano je bila tudi deklica, mislim da iz Ilirske Bistrice, ki je začenjala hoditi. Jaz pa nič! Potem seje zgodilo: v zlomljeni nogi sem imel vijake. Ko sem jo z rokami stisnil k sebi, je počilo. Kaj poka, je rekla mama. Moja noga, sem mimo odgovoril. Zlomil sem lastno nogo in nič ni bolelo. Tako smo ugotovili, da gre tudi za poškodbo hrbtenice, po dveh mesecih. Kako je zdaj z nogami, na treningih pravzaprav sediš na njih? Ja, to je težava. Prijemljejo me krči, ki so pa pri nekaterih paraplegikih dosti bolj pogosti. Sam jih imam pravzaprav malo. Da pa se jih tudi zavestno izzvati, jih povzročiti. Še vedno uporabljam električne stimulatorje, tako ostane vsaj še nekaj mišične mase. Kako se je, Marko, nadaljevalo šolanje? Osnovno šolo sem končal v Dobravljah. Eno leto sem sicer bil na rehabilitaciji v Stari gori, a so me hodili učiti domov, potem sem eno leto preskočil in spet ujel svojo dobro staro klapo, skupaj smo nadaljevali v četrtem razredu. Nosili so me na ramenih iz razreda v razred, po stopnicah, kamor koli je bilo treba. Takrat ni bilo komunikacij za vozičkarje, kot v današnjih modemih šolah. Kaj vse smo ušpičili na teh naših šolskih »poteh«. Tudi nekaj vozičkov smo polomili, ampak prišli smo, kamor smo bili namenjeni. Moji sošolci so me spravili povsod, Dobre sošolce sem imel. Moj ravnatelj je bil Tone Žagar, super človek, karkoli sem ali smo potrebovali pri teh naših »prevozih«, vse nam je omogočil. Bil sem na vseh šolskih izletih, z avtobusom seveda; kako naj grem z avtom za njimi, če je pa najlepše na avtobusu. Vso reč smo obrnili, je šla mama pač z nami. Prišel si tudi do svojega poklica? Elektrikar sem po poklicu. V centru za rehabilitacijo Soča v Ljubljani so me usmerili v Zavod za usposabljanje invalidov v Kamnik. Šola je bila tudi v Novi Gorici, ampak ni imela urejenih komunikacij za moje težave, pravih »nosačev« pa tudi ni več bilo. Mislim, da so se me tudi malo bali. Štiri leta sem bil potem v Kamniku, končal šolo, ki sem jo obiskoval povsem normalno. Zaposlen sicer nisem, doma pa popravim marsikaj in tudi kakšen kratek stik še vedno povzročim (smeh). Kako si zajadral med športnike invalide: slučajno, zavestno, kar tako? Začel sem pravzaprav zgodaj. V Društvu paraplegikov v Novi Gorici smo igrali košarko, tam sem videl fante na vozičkih, ki so tudi trenirali. Tako sem kmalu dobil nekakšen tekmovalni voziček, že star in rabljen. Na zaresno plat pa se je obrnilo pred kakimi enajstimi leti, mislim, da sem hodil v osmi razred. Rotary klub mi je kupil tekmovalni voziček. Dobil sem ga za Miklavža. Takrat sem začel z resnimi treningi in sedaj sem tu kjer sem. Ja, dobro, in kje si? Pred drugim nastopom na specialnih olimpijskih igrah. Po Sydneyu še Atene. V maratonu, na progi dolgi 42.195 m. Marko, pojdiva po vrsti, maratonec ne postaneš čez noč? Drži. Ko sem prišel v Zvezo za šport invalidov, naj bi treniral peteroboj: met krogle, diska, kopje in vožnja na 1500 ter, mislim, da na 200 ali 400 metrov. Nisem ubogal, kot to rad počnem (smeh) in sem treniral po svoje. Maraton me je vlekel in bil sem vztrajen kot maratonec mora biti. Prvi maraton sem vozil v Budimpešti, prej ga še sploh nikoli nisem in sem zmagal. Kakšna stimulacija! Tudi trenirati še nisem znal prav. Vozil sem po lokalnih cestah okrog Dobravelj, največ proti Žabljam in potem proti Ajdovščini. Dosti sem treniral tudi v Kamniku, ko sem začel voziček vleči s sabo v šolo. Potem sem izpolnil normo za olimpiado v Avstraliji ( Sydney 2000) in dobil prvega pravega trenerja. Iztoka Guergova, dodelila mi ga je Zveza. Je trener atletov v Novi Gorici, po rodu pa je Bolgar. Sedaj imam sistem treninga, ne zadržujem pa se veliko okrog prehrane. Jem vse, posebej dodajam le vitamine, drugega nič. Kako se je izšlo v Sydneyu? Nekaj kolobocij je bilo že pred samim startom. Začeli naj bi po vrstnem redu in časih, ki smo jih dosegli pri izpolnjevanju olimpijske norme. Naši, kot je kazalo, mojega časa niso sporočili, so pozabili. Niti mojega imena niso imeli na startni listi. Tako sem začel kot zadnji med vsemi. Za kakšno vidnejšo uvrstitev ni bilo pogojev. Pa tudi kvota tekmovalcev iz posameznih držav ni bila omejena. Tako je bilo na startu kakih dvanajst Francozov, deset Japoncev in tako naprej. Vozili smo na isti progi kot so jo pred nami pretekli običajni maratonci. Vseeno je bilo enkratno! Kako si doživel »ta pravo« olimpijsko vzdušje? Tega ne pozabiš. Pisana množica obrazov, oblačil, oprav, jezikov, barv kože. Cel svet v malem. Da ne govorim o olimpijski vasi. S kolegom sva imela svoje stanovanjce. Po igrah se je spremenilo v garažo, saj je bilo del hiše, ki so jo organizatorji pozneje prodali kot enodružinsko hišo, z garažo vred seveda. Prečesali smo ves Sydney. (Kar je dobro vidno na številnih albumih fotografij, na katerih iz olimpijskega mesta prav nič ne manjka, op. p.). V Avstraliji smo bili dlje časa, saj smo bili gostje naših zdomcev kar nekaj dni pred igrami. Srečal sem tudi ljudi iz našega konca, iz Ajdovščine prihajajo in so me lani obiskali tudi tukaj, v Dobravljah. Pomemben dela tega vzdušja sem doživel tudi po vrnitvi na Brnik. Pričakali so me prijatelji in sošolci iz Dobravelj, za cel avtobus jih je bilo, dve harmoniki, šampanjec, transparenti, zastave... Gorenjci so mislili, da se vračajo časi Bojana Križaja, kar zijali so od presenečenja. Taki smo Primorci, smo jim rekli, tudi mi znamo pošteti svoje šampione. Super je bilo! Zdaj pa tvoje druge igre, Atene! Priprave tečejo... ? .. .povsem po načrtih. Treniram vsak dan. Vsak drugi dan (ponedeljek, sreda, petek) treniram dvakrat dnevno. Najprej vožnja, potem pa nabiranje moči v fitnesu. Kar doma sem si ga uredil. Na najvišji točki naše hiše, na kašči. Ob nedeljah pa počivam, kot bog zapove. Na kašči, kako pa ...? Po rokah in po riti, ni nobenega problema zaradi številnih stopnic. Standardno traso med Dobravljami in Podrago včasih začinim še s cesto med Dobravljami in Batujami ter seveda nazaj. Za trening na cestah izbiram čas, ko je manj prometa. Zdaj me na cesti že večinoma poznajo, mene, moj voziček in zastavico; pravijo, da se močno upogne nazaj, ko zares pritisnem na obroče. Pogosto mi potrobijo, pozdravijo, sem že kar reden del tega cestnega pogona (smeh). Ja, kaj pa zimski čas, burja, mraz? Praviloma se na cesto odpravim pri temperaturah nad 10 stopinj celzija. Če je hladneje treniram doma, fitnes in pa valji, z bratom Erikom sva jih skupaj scimprala. Ni isto, nekaj pa vendarle je. Tvoja tokratna olimpijska pričakovanja, gotovo si želiš manj zapletov? Upam, da ne bo nobenega. Da se bom lahko skoncentriral le na tekmovanja. Zakaj govorim v množini? Zato, ker bi rad nastopil tudi na 1500 in 5000 metrov. Ne vem, če bom uspel, ampak kaj, tako ali tako sem precej neubogljiv in trmast. Mogoče pa?! Vseh maratoncev bo verjetno okrog 80. Glede na to, da bo kvota tekmovalcev v maratonu, ki je moja osnovna disciplina, iz posamezne države omejena, verjetno na največ tri tekmovalce, si želim uvrstitev tja do petnajstega mesta, mogoče pa.. .(smeh). Kar največ sreče in moči ter trme ti želimo, Marko. Pa imaš še kakšen hobi, čeprav vrhunski šport zahteva celega človeka? Bi imel, pa mi ne pustijo. Motorja si želim, to bi bilo tisto pravo. Prijel sem se tudi kitare. Če povem po pravici, znam le dve, tri skladbe dobro zaigrati. Zdaj imam še električno kitaro in inštruktorja Denisa. Pri dveh kitarah in učitelju kaže, da bo treba vztrajati in delati naprej. Pojem pa ne, bi bilo vendarle prehudo za okolico (smeh). S svojimi vrstniki in klapo grem konec tedna na kakšen žur. Na osmicah je lepo. Kaj pa punce, Marko, imaš dekle? Se išče, se išče. Bo, bo (smeh)! Po latnikom klepetal I. Mermolja Marko Sever je doslej »pritiskal na obroče«, kot sam pravi, na Madžarskem, Nizozemskem, v Franciji in Angliji in seveda v Avstraliji, kjer je bil v sedemnajstčlanski slovenski olimpijski reprezentanci. Olimpijsko normo za Atene je dosegel na maratonu v Švici, ha tekmovanju v Ziirichu. V Atene bo potovalo od 24 do 27 tekmovalcev in spremljevalcev. V Grčijo bodo odšli predvidoma 10. septembra z letališča na Brniku. Nastanjeni bodo v olimpijski vasi. Tekma v maratonu bo 26. septembra ob 9.uri zjutraj. Domov se bodo vrnili 29. kimavca. Na pot v Atene se pripravlja tudi številna navijaška skupina iz Dobravelj, ki zna biti pravi Markov doping. računalniški sistemi ma-kOdoo Tovarniška 2b, Ajdovščina, tel: 368-11-10, fax: 368-11-11 mako-slo@siol.net - računalniki -tiskalniki - internet - multimedija - črnila in tonerji - servis, prodaja - svetovanje NOVO - ENOSTAVNO DO KREDITA ! Odslej lahko komitenti banke Nova KBM d.d. pri nas uredijo vse potrebno za pridobitev kredita za nakup računalnika. Za komitente ostalih bank omogočamo ureditev ugodnih kreditov do 12 mesecev preko banke Koper Prednost kredita je, da Vam ga odobrimo tudi če: - niste zaposleni za nedoločen čas - že imate odobren drugi kredit. HVALA, KER KUPUJETE PRI NAS kT*itr> « r* » RADIO N^VA 94,8 Mhz Jernej Keto s.p. Ljudem dobre volje ! Verjetno do danes Vipavska dolina še ni »dala« moža, kakršen je Marko Sever iz Dobravelj. Je namreč izreden športnik in eden redkih olimpijcev iz naših krajev - se pravi športnik, ki nastopa na olimpiadi. Že res, da gre za specialno olimpiado, za olimpiado »invalidov«, ki pa zato ni nič manjvredna. Še več, poleg znanih poslanic za mir, prijateljstvo, šport, zdravje nam prav specialna olimpiada pošilja temeljno navodilo po preseganju, ne rekordov, metrov, sekund in kilogramov, pač pa za preseganje samega sebe. Svojih omejitev, če hočemo, zamejenosti, svojih strahov, slabih misli in malodušja. Marko nam s svojim trdim delom in uspehi, s svojim primerom vsak dan znova pravi prav slednje. Njegova zastavica, pripeta na, zaradi hitre vožnje, usločeni anteni invalidskega vozička, nam med vsakim Markovim treningom, vožnji po Vipavski dolini, pošilja klene pozdrave. Pozdravimo jo tudi mi! Tako smo se odločili ustanoviti OLIMPIJSKI SKLAD MARKA SEVERJA. Skrbnik sklada je Kmečka trgovina Dobravlje, ki je za začetek prispevala 100.000,00 SIT, medijski pokrovitelj sklada pa podjetje NOVA NOVA. Vaši prispevki bodo pristali direktno na osebnem računa Marka Severja, brez posredovanj institucij, porabljena bodo po Markovem osebnem preudarku, gotovo v skladu z njegovimi posebnimi potrebami. Najprej za čim boljšo pripravo na olimpijske igre v Atenah, septembera 2004 ( posebna hrana in dodatki ter specialna športna oprema ), za prijetnejšo namestitev ter za razne priboljške, ki si jih človek lahko po svetu privošči ter za kasnejšo redno vadbo. Prilagamo posebno položnico, na katero sami vpišete znesek, ki ga lahko prispevate. Po svojih močeh. Ne pozabite vpisati tudi svojega imena in naslova. Vse donatorje bomo namreč objavili v našem časopisu. K sodelovanju vabimo tudi podjetja, katerim bo sklad izdal potrdilo o vplačilu, in ki bodo tudi objavljena na seznamu donatorjev. Sicer pa v sklad prispevate tudi z nakupi v Kmečki trgovini Dobravlje, ki bo mesečno prispevala 2 % RVCja svoje prodaje. Tam Vas čaka tudi posebna skrinjica, v katero lahko oddate svoj prispevek. K namestitvi skrinjic vabimo tudi ostale trgovce oz. zainteresirane. Verjamemo, da bo odziv primeren. Vsem nam in Marku posebej. Sagra Svetega Petra v Dobravljah Krajevna skupnost Dobravlje je tudi letos organizirala osrednjo krajevno prireditev ob šagri svetega Petra. V okviru prireditve se je odvijal 2. dobravski tek, ki se ga je udeležilo 120 tekačev iz cele Slovenije. Lepo vreme in odlična organizacija je prispevala k temu, da so tekači zadovoljni zapuščali našo vas in odnesli s seboj prijetne vtise iz Vipavske doline. Lansko leto smo ob tej priložnosti slavnostno predali namenu obnovljeno križišče in parkirišče pred šolo. V tem letu nam je uspelo investicijo smiselno zaokrožiti, saj smo postavili novo avtobusno čakalnico v smeri proti Ajdovščini in obnovili dotrajano čakalnico v smeri Nova Gorica. Na prireditvi smo oba objekta simbolično predali namenu. Udeležba domačinov je pokazala, da si želijo takih srečanj, saj je to tudi priložnost za trdnejšo povezanost krajanov med seboj. Predsednik krajevne skupnosti, gospod Danilo Volk, je v pozdravnem govoru z zadovoljstvom ugotavljal, da so mnogi vaščani prizadevno priskočili na pomoč pri organizaciji prireditve. Še posebej razveseljivo je, da je pri vseh delih zelo aktivno sodelovala naša mladina. Vključevanje mladih je garancija, da se bo v naši vasi tudi v prihodnosti naredilo še kaj za skupno korist in vsestransko zadovoljstvo. Vera V. MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO RS Na podlagi prvega odstavka 31. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo SKLEP o javni razgrnitvi predloga državnega lokacijskega načrta za obojestranski bencinski servis Vipava na odseku hitre ceste Razdrto - Vipava I. Minister za okolje, prostor ih energijo odreja javno razgrnitev: 1. Predloga državnega lokacijskega načrta za obojestranski bencinski servis Vipava na odseku hitre ceste Razdrto - Vipava (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt), ki gaje izdelal LUZ d.d., Ljubljana, številka projekta 5465, maja 2004; 2. Povzetka za javnost; 3. Poročila o vplivih na okolje za obojestranski bencinski servis Vipava na odseku HC Razdrto - Vipava, ki gaje izdelala PS Prostor d.o.o.. Koper, številka projekta U/100-2003, maja 2004 ter 4. drugih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve državnega lokacijskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke se javno razgrne na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana in v prostorih Občine Vipava, Glavni trg 15, Vipava, v času uradnih ur od 1. julija 2004 do 30. julija 2004. Javna obravnava bo potekala 13. julija 2004 ob 17.00 uri v prostorih Občine Vipava, Glavni trg 15, Vipava (sejna soba). III. Med javno razgrnitvijo in obravnavo lahko na razgrnjeno gradivo dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali se jih posreduje na elektronski naslov; info.upr@gov.si z navedbo »DLN za BS Vipava« pod rubriko »Zadeva« do konca javne razgrnitve. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Urada za prostorski razvoj twww.gov.si/upp'). na oglasnih deskah krajevnih skupnosti občine Vipava ter v časopisu Latnik. Številka: 352-21-2/2003, Ljubljana, dne 16. junija 2004, EVA: 2004-2511-0127 mag. Janez KOPAČ, MINISTER za okolje, prostor in energijo Poetično vstopanje v poletje Kot je že prešlo v navado, smo se besedoljubci tudi ta prvi četrtek v mesecu sešli v malem stolpu na ajdovski tržnici. Tokrat sta se nam predstavila Alija Furlan, s svojo poezijo in Alan Jakin, z glasbo, ki je podprla Poezijo. Poezija Alije Furlan je pretkana z nežnostjo, z neko posebno subtilnostjo, ki odraža življenje samo. Ponuja nam neko rafinirano čutnost, kije ubesedena samo zato, da bi nam vrnila občutek za umirjeno dovzemanje sveta. Takšna poezija je očiščena velikih filozofskih vprašanj in je čista vibracija neke čutnjave. S svojo preprost sporočilnostjo te pesmi znajo očarati in se lepo vtkejo v Alanovo glasbo, kije bila navibrirana na virtuozen način in je takorekoč bila organski del prebirane poezije. Vsekakor je tokrat •Nkoliko številčnejše poslušalstvo bilo oplemeniteno s prijetno zmesjo glasbe in poezije. Oba akterja sta se očitno zelo dobro Pripravila, saj je bilo izvajanje tekoče, brez nepotrebnih improvizaciji in je resnično delovalo kot celota, kot subtilen zgnetek •teke čutnosti. V poletnih mesecih se bo dogajala drugačna kultura, zato se bomo zopet sešli v septembru, torej prvi četrtek v jeptembru. Bojan Bizjak Zakawsky Kapelnik Leander Pegan je rojen leta 1939 in je po rodu Vipavec. Že v rani mladosti je odkril talent za glasbo ter se po nasvetu očeta Leandra vpisal na Glasbeno Matico v Ljubljani ter se začel učiti violine. Kljub uspešnemu napredovanju ga vedno bolj privlačila trobila. Očetov vpliv in zgled sta rodila sadove in Leander Pegan ml. je violino zamenjal za trombon. Že v svojem najstniškem obdobju je igral v jazz bandu šentviške gimnazije, pet let je bil član ansambla »Veseli planšarji«, v godbeništvo pa se je poglabljal tudi kot član tedanje Godbe milice v Ljubljani. Leta 1963 seje prijavil na razpis za kapelnika pihalne godbe v Piranu ter tam ustanovil godbeniško šolo, v okviru kulturnega društva, kasneje imenovanega KUD »Karol Pahor«. Ljubezen do glasbe, ki jo je črpal v domačem družinskem okolju, je uspešno prenesel tudi na svoje tri otroke, Katjo, Vanja in Leana, ki so svoje odraščanje povezali tudi z izbranim glasbilom in preko glasbe posegli na druga področja umetnosti in kulture. Leander letos praznuje 40 let uspešnega delovanja na področju glasbene vzgoje in godbeništvai. Ustanovil ali obnovil je kar sedem primorskih pihalnih godb: Piran, Postojna, Sežana, Trebče pri Trstu, Komen, Hrpelje in Vrhpolje-Vipava, še vedno pa je kapelnik v Trebčah. Veliko svojega znanja in izkušenj pa v zadnjih dveh letih usmerja v razvoj godbeništva na Vipavskem. S svojimi godbeniki je dosegel visoka priznanja (1971 - Srebrna plaketa ZPOS, 1973 - Zlata plaketa ZPOS, 1977 Rogaška Slatina-Zlata plaketa ZPOS itd.), mnogo njegovih nekdanjih učencev seje uveljavilo v slovenskih profesionalnih orkestrih ter tudi kot glasbeni pedagogi. V štirih deseteljih svojega delovanja se je Leander Pegan vselej zavzemal tudi za bogatitev glasbene literature in večkrat osebno poskrbel za naročila novih skladb. Pristne stike je negoval z mojstrom Bojanom Adamičem, Ladislavom Leškom ter Emilom Glavnikom. V okviru slovenskega programa Podoba Slovenije - Imago Sloveniae, boste lahko prisluhnili slavnostnemu koncertu Pihalne godbe Vrhpolje - Vipava ter Pihalne godbe GD »Viktor Parma« Trebče pri Trstu, pod taktirko Leandra Pegana, kapelnika s 401etnim delovanjem. Koncert se bo zgodil na »starem plači« v Vipavi, v soboto, 17. julija 2004 ob 21. uri. LK \s Praznovali so tudi v Zapužah Nevihte jih niso ustavile Po nekajletnem zatišju so tudi v Krajevni skupnosti Žapuže obnovili svoj krajevni praznik, ki so ga včasih kar tradicionalno pripravljali konec junija, v spomin na leto 1944, ko so nemški vojaki požgali velik del vasi. Kljub dvema močnima nevihtama, se je program sicer začel z zamudo, ni pa mogel preprečiti velikega obiska na slovesnosti. Letos torej mineva šestdeset let od hudih ur na vasi. Slovesnost so združili s praznovanjem Dneva državnosti, v petek, 25. junija, na tradicionalnem prostoru ob vaškem koritu, ki je že v lasti Krajevne skupnosti in kjer bo, kot je v svojem uvodnem nagovoru dejal predsednik KS Zvonko Vidmar, zrasel nov dom krajanov. V programu je najprej zapela glasbena skupina Ventus. Svoje so dodali mladi Žepuci s prepričljivim izsekom iz Malega princa francoskega pisatelja Saint - Exuperya ter humornimi skeči. Vražja dekleta so zaplesala po taktih country glasbe.V zabavnem delu so za ples in zabavo skrbeli Kalamari, srečelov in ocenjevanje višine obešenega pršuta, pa sta vsaj za silo ogrevala vetroven in kar hladen večer v Zapužah. IM Sprejem nagrajenih učencev pri županu Nagrada nagrajenim V Domu krajanov v Ajdovščini je tik pred uradnim zaključkom šolskega leta, sredi junija, župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, sprejel učence ajdovskih osnovnih šol (OŠ Danila Lokarja, OŠ Dobravlje, OŠ Col, OŠ Otlica), Srednje šole Veno Pilon in Glasbene šole Vinka Vodopivca, ki so v letošnjem šolskem letu, dosegli posebne uspehe. Povabljenih je bilo kar 64 učencev, ki so skozi šolsko leto ubadali z dodatnimi dejavnostmi in osvajali nova znanja iz zelo različnih področij. Največ je navdušenih matematikov in fizikov, veliko jih postalo državnih prvakov v Veseli šoli, zanima jih slovenščina, kemija, pa seveda šport, glasba in še marsikaj. Kot je ugotovil župan, je takšnih učencev vsako leto več, kar je pozitivno tako za njih osebno, kot tudi za prihodnost našega kraja. Letos se je prisotnim učencem, učiteljem, mentorjem, staršem, predstavil Mladinski zbor OŠ Danila Lokarjapodvodstvomzborovodkinje Marinke Šuštar. Zbor je v letošnjem šolskem letu prejel zlato priznanja na Državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je potekalo v Zagorju. Nastopil je v Italiji, v maju so pevci gostovali na Češkem, videli smo jih lahko tudi v televizijskih oddajah. Vsekakor pevke in pevci Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine danes sodijo v sam vrh mladinskega zborovskega petja v Sloveniji. V sklopu svoje predstavitve so goste s pesmijo popeljali skozi tri dežele: Avstralijo so predstavili ob spremljavi tradicionalnega inštrumenta avstralskih domorodcev - aburidžinov - didgiridu; značilno slovensko pesem - Vsi so venci bejli - so tokrat zapeli po belokranjsko; za zaključek pa so zapeli še duhovno pesem enega afriških plemen. Župan je vsakemu učencu posebej čestital za njegov uspeh in mu poklonil simbolično darilo, tokrat so bila to gravirana nalivna peresa. sh je z£i>rnjevipav$ki Časnik LATNIK PREDNOSTNA LISTA UPRAVIČENČEV Občina Ajdovščina objavlja na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list Rs št. 14/2004) in javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj občine Ajdovščina v najem, objavljenega v marčevski številki Latnika, prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem._________________________________________ Zap.št Ime in priimek Naslov Število članov Točke L Danijela Savič Črniče 111 5 545 2. Lama Petrič Cesta 98 3 460 3. Rebeka Kovač Col 97 3 450 4. Ivan Mermolja Vilharjeva 26/A 1 430 5. Matej Korečič Idrijska cesta 24 3 420 6. Barbara Kranjc Skrilje 70B 4 420 7. Majda Žvokelj Lokavec 117 1 410 8. Danjel Kodre Bevkova 13 3 400 9. Momčilo Radosavljevič Predmeja 117 1 400 10. Muhamed Ibrahimovič Vilharjeva 40 5 400 11. Jasmina Trajčov Bevkova 2 3 395 12. Enisa Muratovič Halilovič Cebejeva 50 4 390 13. Nada Kostič Lokavec 74 3 390 14. Esad Besič Dobravlje 20 4 390 15. Borut Pintar IX. Korpusa 23 4 370 16. Barbara Novak Planina 27A 2 370 17. Marjetka Krivec Tovarniška 4 3 360 18. Katarina Batelj Bevkova 14 2 330 19. Saliji Urmelek Gregorčičeva 33 3 330 20. Ivanka Stopar Dolenje 24 1 320 21. Marjanka Ivanušič Tovarniška 3B 1 300 22. Ljubica Bizjak Male Žablje 20 3 280 23. Remzija Bajramovič Male Žablje 14 3 270 24. Katja Krkoč Malovše 24 1 250 25. Meho Bajramovič Vilharjeva-40 3 220 26. Nadja Blaznik Bevkova 12 2 200 27. Josip Josip Bevkova 12 1 180 28. Arif Dedič Quilano 6 2 170 TAJNIK Vili DURNIK, iiniv.dipl.prav. s.r. Na podlagi 10. člena Pravilnika o subvencioniranju obrestne mer. za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 32/2002), objavlja Občina Ajdovščina, javni razpis za SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE ZA NAJETE STANOVANJSKE KREDITE V OBČINI AJDOVŠČINA, ZA LETO 2004 1. SPLOŠNA DOLOČILA Občina Ajdovščina ponovno objavlja javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanjske kredite, zaradi neizkoriščenih sredstev iz razpisa, ki se je zaključil 03.05.2004. Višina sredstev, ki se jo namenja za te namene je preostanek sredstev kreditne mase, v okvirni višini 78.150.000,00 SIT Subvencioniranje obrestne mere se odobri za najete kredite pri poslovni banki, s katero ima Občina Ajdovščina sklenjeno pogodbo, za namen gradnje, dograditve, prenove ali nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše, na območju občine Ajdovščina. Obrestna mera za kreditojemalce je T+ 1% letno. Odplačilna doba kredita je 10 let. Rok koriščenja najetega kredita je 30.11.2004. 2. RAZPISNI POGOJI Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, s stalnim bivališčem na območju Občine Ajdovščina in na območju občine Ajdovščina rešujejo svoj stanovanjski problem. Izpolnjevati pa morajo vsaj enega od splošnih pogojev in vse posebne pogoje, določene v Pravilniku o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 32/ 2002). Na razpisu ne morejo sodelovati upravičenci, ki jim je bilo v letu 2004 že odobreno subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanjske kredite Občine Ajdovščina. Splošni pogoji so: - da si z gradnjo in nakupom stanovanj ali stanovanjskih hiš, prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, - da si z adaptacijo stanovanj ali stanovanjskih hiš rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje oziroma adaptirajo stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so starejše od 20 let, - da jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno. Adaptacija stanovanj in stanovanjskih hiš po tem pravilniku zajema obnovo fasade, prenovo dotrajane strehe, obnovo sanitarij, obnovo elektro in vodovodnih instalacij, prenovo dotrajane strehe, obnovo tlakov in stopnišč ter izvedbo toplotne izolacije. Posebni pogoji: - da niti prosilec, niti kdo od njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja ali hiše - da ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od 10 let, pravnomočno odločbo o priglasitvi del oziroma lokacijsko informacijo, za prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup stanovanja ali hiše - da ni odkupil stanovanja po stanovanjskem zakonu. Za ožjega družinskega člana se štejejo osebe po 11. členu stanovanjskega zakona. Kot primerno stanovanje se šteje stanovanje, ki ustreza določbam 10. člena Stanovanjskega zakona, ki določa da je primerno stanovanje tisto stanovanje, kije v takšni eno ali večstanovanjski stavbi, ki je zgrajena v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in je zanjo v skladu-s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje. Stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom. 3.VIŠINA POSOJILA Višina posojila je odvisna od števila družinskih članov in sicer: število družinskih članov najvišje možno posojilo v SIT 1-2 3.000.000 3-4 4.000.000 5 ali več 5.000.000 Najvišji znesek posojila se, za namen obnove starih hiš na vasi in v starem mestnem jedru, poveča še za dodatnih 20%. Če je povpraševanje prosilcev večje od razpisanih sredstev imajo, ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev iz tega razpisa, prednost prosilci, ki prošnjo za subvencioniranje obrestne mere najetega posojila, vlagajo prvič. 4. VLOGI JE POREBNO PRILOŽITI NASLEDNJE PRILOGE: - fotokopija osebne izkaznice ali potnega lista; - potrdilo o družinski skupnosti; - potrdilo o lastništvu objekta (zemljiškoknjižni izpisek, kupoprodajno pogodbo); - potrdilo o bruto dohodkih vseh članov družine v obdobju treh mesecev pred razpisom; - pravnomočno gradbeno dovoljenje, odločbo o priglasitvi del oz. lokacijsko informacijo ali predpogodbo oz. kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše; - izjavo, da niti prosilec, niti kdo od njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja; - izjavo, da niti prosilec, niti kdo od njegovih ožjih družinskih članov ni odkupil stanovanja po stanovanjskem zakonu; - potrdilo Zavoda za zaposlovanje za vse brezposelne družinske člane; (če uveljavljate ta kriterij) - odločbo ZPIZa o invalidnosti; (če uveljavljate ta kriterij) - drugo. 5. NATEČAJNI POSTOPEK Občani, ki želijo pridobiti pravico do subvencioniranja obrestne mere za najete kredite po razpisnih pogojih, oddajo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga prevzamejo na tajništvu Občine Ajdovščina od dneva objave razpisa. Razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletni strani Občine Ajdovščina. Rok za oddajo vloge je 23.07.2004. Vloge se odda osebno na vložišče Občine Ajdovščina ali s priporočeno pošiljko na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina. Šteje se, da je vloga pravočasna v kolikor je zadnji dan roka oddana po pošti priporočeno ali osebno prinesena v vložišče občine, do 14.00 ure. Vse zahtevane priloge morajo biti ob vložitvi vloge predložene v originalu na vpogled in v dvojniku, ki ga Občina Ajdovščina zadrži in po izteku razpisnega roka ne vrača. Občinska uprava, najkasneje v roku 45 dni od preteka roka za oddajo vloge, izda sklepe o dodelitvi sredstev s subvencionirano obrestno mero. OBČINA AJDOVŠČINA Občina Ajdovščina v okviru pristojnosti omogočanja pogojev za razvoj športno rekreativne dejavnosti IŠČE MOŽNE INVESTITORJE za izvajanje predvidenih dejavnosti v območju Športnega parka Pale v Ajdovščini V okviru objekta bivših tankovskih garaž v Športnem parku Pale v Ajdovščini so na razpolago štirje, med seboj povezani, pritlični objekti, vsak v tlorisni površini 234 m2. Po idejnih zasnovah je v enem izmed objektov predvidena gostinska dejavnost, tretji objekt in tri četrtine drugega objekta sta predvidena za ureditev plesne dvorane, četrti objekt pa je namenjen fitnessu in podobnim rekreativnim dejavnostim. Občina Ajdovščina, kot lastnik zgoraj navedene nepremičnine, s to objavo išče potencialne investitorje, tako za celoten sklop programa, kot tudi za posamezno dejavnost. Interesenti za izvedbo zgoraj navedenih investicijskih programov naj v svoji ponudbi navedejo: 1. predstavitev ponudnika in morebitnih soinvestitorjev, 2. vsebina programa po posamezni dejavnosti, 3. število zaposlenih po posamezni dejavnosti, 4. predviden začetek in konec izvedbe investicije 5. predvidena finančna sredstva za izvedbo programa Občina Ajdovščina bo z vsemi ponudniki opravila dodatne razgovore in nato sprejela odločitev za posameznega investitorja. Ponudbe pričakujemo do 10. julija 2004, kontaktna oseba ga. Sonja Lovrekovič, tel. št. 05 365 91 18. Občina Ajdovščina Vodovod Gora V sklopu Colske nedelje je v dvorani OŠ Col, v nedeljo, 19. junija, potekala pomembna slovesnost ob zaključku največje investicije v občini Ajdovščina v zadnjih 15-ih letih — Vodovod Gora. Izvedbo projekta je vodila Občina Ajdovščina, v sodelovanju s krajani, krajevnimi skupnostmi Predmeja, Otlica - Kovk in Col, državo Slovenijo in Evropsko skupnostjo. Za vse navedene je izgradnja vodovoda na gorskem območju velikega pomena. Zato so se slovesnosti udeležili mnogi pomembni gostje. Župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, je v svojih slavnostnih besedah poudaril predvsem pomen ohranjanja življenja na podeželju ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli doprinesli k projektu. Tudi minister Janez Kopač se je pridružil županovim mislim: »...voda pomeni življenje, brez vode bi se življenje lahko še bolj skrčilo, lahko tudi izginilo, zato se je, čeprav neekonomska investicija, izplačala...«. Predstavnik Službe vlade RS za evropske zadeve, dr. Rado Genorio, je poudaril, da gre na Gori za enega od 17 projektov, ki jih je Slovenija izpeljala s pomočjo evropskih sredstev. Gostje pa so bili še najbolj navdušeni nad besedami veleposlanika Erwana Fouereja, ki se je trudil govoriti v slovenščini. Pohvalil je odlično sodelovanje med Slovenijo in Evropsko unijo. Povedal je, da je dan pred slavnostnim dogodkom plezal po okoliških hribih in užival v lepotah naše pokrajine, ampak »...danes so domačini preplezali še veliko večjo goro...«. Na govorniški oder je stopil tudi pobudnik in koordinator gradnje, gospod Albin Krapež, generalni direktor družbe Primorje, pa predsednik KS Col in drugi. Dogodek so oblikovali domačini sami, nastopili so kar štirje pevski zbori: Razpotje s Cola, Angelski spev z Otlice, zbor žensk s Predmeje ter združeni šolski zbori; zaplesala so dekleta plesne šole Rebula, z imenitnim skečem so se predstavili šolarji. Ob tej priliki je bilo tudi postavljeno spominsko obeležje na Colu, posvečeno Vodovodu Gora, za katerega načrte je izdelal arhitekt France Kvaternik. Za konec pa so si pomembni možje nazdravili - tokrat z vodo, ki je pritekla iz vodovodnih cevi na Gori. sh HREPENENJA NAŠIH PREDNIKOV SO SE URESNIČILA Voda je na Gori bila vse do danes bogastvo in je vseskozi odločilno vplivala na življenje ljudi. Na različne načine so si prebivalci skozi stoletja zbirali in ohranjali dobrino, ki so jo velikokrat poimenovali kar po izvoru (kapnica, kalužnica, deževnica,...). Odnos do vode je bil vedno spoštljiv in iz roda v rod skrbno varovan. Suho kraško območje, ki ga zaokrožuje Trnovsko Banjška planota, območje Gore in planota Hrušice je brez vodnih izvirov in vodnih zajetij. Skozi porozen apnenec pronicajoča voda se pojavi v številnih izvirih na stiku apnenca z nepropustnimi skrilavci in peščenjaki, ob vznožju kraških narivov. To »živo« vodo je bilo ob skromnih tehničnih možnostih nemogoče spraviti Gorjanom nazaj »domov«. Kljub za marsikoga pravljični ideji so se rojevale rešitve, da bi tudi v te visoke in odročne kraje pritekla voda. Prva se je za projekt opogumila avstrijska vojska, ki je zaradi velikega pomanjkanja vode v zaledju soške fronte pričela z izgradnjo prvega vodovoda na Goro. Žal projekt ni bil zaključen in prva možnost je skupaj z Avstro-Ogrsko državo propadla. S skromnimi vodnimi razmerami se je tik pred drugo svetovno vojno začela ukvarjati tudi italijanska vojska. Velik in obsežen projekt naj bi rešil problem vodo-oskrbe v širšem zaledju, vse do meje s staro Jugoslavijo. Tudi tokrat vodovod ni bil zaključen. Ostali so le številni objekti, ki so po zaključku druge svetovne vojne ostali le nema priča velikim idejam. Konec osemdesetih let se je začela nova vodovodna bitka. Tokrat brez vojske. Ideja je zrasla iz potreb civilnega prebivalstva, ki je v novodobnih razmerah vedno bolj hrepenelo po vodi. Številne študije in presoje so nakazale rešitev in voda se je korak za korakom začela »premikati« nazaj na Goro. Koraki so bili včasih utrujeni in počasni, toda vztrajnost je bila neomajna. Z veliko željo, da bi »živa« voda pritekla v vsako gospodinjstvo, je bila tlakovana pot, dolga celih petnajst let. Na tej poti je veliko prostovoljnega dela in znatnih denarnih prispevkov prebivalcev KS Predmeje, Otlice, Kovka in Cola. Bilo je dovolj razumevanja pri sprejemanju občinskih in republiških programov in, nenazadnje, so se v zaključek projekta pomembno vključila tudi sredstva Evropske skupnosti. Občina Ajdovščina tako zaključuje pomembno investicijo, ki smo jo že na samem začetku poimenovali Vodovod Gora. Silvester Peljhan TEHNIČNI PODATKI Vodovod Gora je tipičen višinski vodovod z zajetjem Skuk, na višini 532m n.v. in vodohramom volumna 2200 kubičnih metrov, na višini 960m n.v.. Na izviru je črpališče z dvema črpalkama. Potrebna delovna energija je zagotovljena z lastnim daljnovodom in transformatorsko postajo. Najvišja višina, ki jo voda premaga, je 504m. Dolžina tlačnega cevovoda je 2000m, dolžina oskrbovalnega znaša okoli 40 km, dolžina priključkov pa še dodatnih 25km - skupno je položenih 65km cevi. Na območju Gore živi skupno z naseljem Col 1687 prebivalcev. Na vodovod bo mogoče priključiti še naselji Višnje in Podkraj. Do sedaj je na vodovod priključenih 520 gospodinjstev. Vrednost investicije znaša 1400 milijonov tolarjev, stroške so si razdelili Občina Ajdovščina in Republika Slovenija (927 milijonov tolarjev), evropski program ISPA (273 milijonov tolarjev) in krajani (200 milijonov tolarjev). sh Utrinki z junijskih sej ajdovskega Občinskega sveta Ajdovski svetniki so se v juniju sešli kar dvakrat. 3. junija je potekala 13. redna seja občinskega sveta in z obsežnim gradivom napovedovala naporno popoldne. Kot se je izkazalo, temu ni bilo tako, saj sta bili že v začetku dve najpomembnejši točki dnevnega reda - Predinvesticijska zasnova OŠ Šturje in Investicija v dograditev Doma starejših občanov Ajdovščina - prestavljeni na dnevni red že takrat napovedane redne seje, 29. junija. Sprejet je bil tudi predlog, oziroma pomislek svetnika Bojana Blažka (lista Prepih), da gradiva letnih poročil občinskih javnih zavodov niso celovita, zato je bila tudi ta točka prestavljena na dnevni red naslednje seje. Opravljen pa je bil pregled letnega poročila Komunalno stanovanjske družbe iz Ajdovščine, svetniki so bili z njim kar zadovoljni. Glasbena šola Ajdovščina ustanavlja podružnico v Vipavi, Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda so sprejeli na obeh občinah. Na ta način se glasbena vzgoja približuje vsem otrokom Vipavske doline. Ni pa bilo mogoče rešiti dveh podružničnih šol Osnovne šole Dobravlje. Šoli na Brjah in v Kamnjah sta s koncem šolskega leta, zaradi premajhnega števila vpisanih otrok, vrata zaprli. Za šolsko leto 2005/06 bo potrebno ponovno preveriti število otrok, ki naj bi se vpisalo na te podružnične šole. Sedaj vpisani učenci pa bodo v naslednjem šolskem letu pouk obiskovali v podružnici v Skriljah. Ajdovske osnovne šole so tudi v letošnjem letu na Občino Ajdovščina naslovile vlogo za zagotovitev deleža vzgojiteljice v prvem razredu devetletke za šole, kjer se ne dosega normativa ministrstva za pridobitev vzgojiteljice. Svetniki so odločili, da prošnje ne podprejo, saj je normativ oblikovalo in predpisalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Kljub temu pa bodo denar, ki bi ga sicer porabili za plačo dodatne vzgojiteljice, namenili za obveznosti, ki so v pristojnosti financiranja občine in pomenijo stroškovno razbremenitev staršev. Svetniki so podprli projekt Politehnike »Vzpostavitev inovativnega razvojno usmerjenega raziskovalnega okolja«, s katerim se prijavlja za pridobitev sredstev iz Evropskih skladov in pooblastili župana za podpis pisma o nameri. Dr. Gvido Bratina je ob koncu seje svetnikom tudi pojasnil, kako napreduje delo na izgradnji Razvojno raziskovalnega centra v Ajdovščini in kaj bo ta center vseboval. Kot je znano, je Občina Ajdovščina podarila Politehniki poslopje v kompleksu bivše vojašnice Srečko Kosovel. V prenovljeni stavbi bodo potekala predavanja v okviru podiplomskih, dodiplomskih in visoko strokovnih Lekarna Ajdovščina posluje na novi lokaciji 24. junija, na dan pred praznikom Dneva državnosti, je potekalo slovesno odprtje novih prostorov Lekarne Ajdovščina. Izgradnja je bila načrtovana skupaj s projektom izgradnje prizidka Zdravstvenega doma. Do 4. gradbene faze je bila investicija vodena s strani Občine Ajdovščina, zgradilo jo je ajdovsko Primorje. Za zadnji del - opremljanje - pa je Lekarna poskrbela sama. tri pisarne, pralnica, kotlarna, arhiv, Prostori nove Lekarne v Ajdovščini merijo 401,50 kvadratnih metrov: Pritličje - 275,05 kvadratnih metrov: (oficina s prostorom za svetovanje 108,40 kvadratnih metrov, poleg tega so v pritličju še naslednji prostori: prostor za administrativno delo, magistralna receptura z aseptiko, materialka, prostor za sprejem zdravil, pomivalnica, čajna kuhinja, garderobe, predprostor in tuš, wc, prostor za čistila ter stopnišče) Nadstropje - 126,45 kvadratnih metrov (največji je večnamenski prostor - 28,30 kvadratnih metrov, ki bo služil kot knjižnica in sejna soba, v zgornjem nadstropju so poleg tega še wc ter hodnik in stopnišče). Celotno investicijo - okoli 200 milijonov tolarjev - je krila Lekarna iz prihranjenega dobička zadnjih sedmih let. Kot je na slovesnosti ob odprtju novih prostorov povedal župan Marjan Poljšak, je zadovoljen z dobro načrtovano, izpeljano in ne nazadnje tudi nadzorovano investicijo. Direktorica Lekarne Ajdovščina se je zahvalila občinski upravi za vodenje te investicije in za nudenje potrebne pomoči in podpore ter izrazila veliko zadovoljstvo nad lepo opremljenimi prostori. V svojem govoru je na kratko orisala sedem letno pot do novih prostorov in dobre plati r /c lokacije. Tudi verifikacijska komisija Ministrstva za zdravstvo, ki daje zadnji pečat pred uradnim odprtjem, je pohvalila nove prostore in opremo. Lekarna Ajdovščina je na novi lokaciji, poleg Zdravstvenega doma, najbliže svojim uporabnikom. Dostopna je vsem, tudi invalidom, za katere ima pripravljen poseben, nizek pult. Vanjo je mogoč vstop z Zdravstvenega doma, torej je povezana tudi z dvigalom. Ima več izdajnih mest, prostor za zasebno svetovanje in ne nazadnje več možnosti parkiranja v bližnji okolici. sh študijskih programov. Urejena bosta tudi laboratorija, v poslopju bo na voljo tehnična knjižnica, v poletnih časih pa bi prostore lahko uporabljali še za mednarodno konferenčno dejavnost. Seja se je zaključila z vprašanji in pobudami svetnikov, ki so šla na račun krušečih ploščic v C3, o iskanju mehanizmov za še boljšo učinkovitost občinskega redarstva, o grafitih na obcestnem zidu proti Colu, o tem, da bo potrebno več vlagati v razvoj turizma in še marsikaj. Dnevni red zadnje junijske seje, 29. junija, je bil v večji meri napolnjen s pregledi letnih poročil vseh občinskih javnih zavodov, ki so jih pojasnjevali direktorji zavodov sami. Kakšnih obširnejših debat na temo poslovnih poročil ni bilo, saj so jih predhodno pregledali že v svetih posameznih zavodov ter pristojni odbori občinskega sveta. Direktorji so bili na sejo povabljeni predvsem iz razloga predstavitve, saj so mnogi od njih prvič sedeli med občinskimi svetniki. Precej več časa so svetniki posvetili točki Predinvesticijska zasnova Osnovne šole Šturje. Dokument podrobno obravnava posamezne možnosti, ki temeljijo na dveh pomembnih dejstvih: na stanju sedanjih objektov ter na podatkih o demografiji. Svetniki so se odločali med dvema možnostma: zgraditi podružnico ali matično šolo. Prva možnost je sicer nekoliko cenejša, druga pa ima celo vrsto drugih prednosti: bolj optimalno organizacijo pouka, manjše število učencev, lažje zagotavljanje kakovosti pouka, odnosov med učenci, krajšo pot v šolo in še marsikaj. Svetniki so se po eno uro trajajoči razpravi podrobno seznanili z vsemi podatki in se odločili za drugo možnost, torej samostojno šolo v Šturjah. Druga pomembna odločitev, ki so jo svetniki sprejemali, pa je bila namera za izgradnjo doma za starejše. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč v sklopu Programa razvoja varstva starejših pripravljeno v večji meri sofinancirati izgradnje Domov za starejše. Tudi ajdovski dom za starejše ugotavlja, da so potrebe po povečanju kapacitet in po dvigu standarda na našem območju velike. Za prijavo na poziv pa potrebuje tudi sodelovanje Občine Ajdovščina, ki naj bi pokrila 10 odstotkov investicije. Svetniki so po krajši razpravi sodelovanje potrdili, sh Na lepše - na zapeljive stranske poti Konec junija je v Vipavski dolini potekala predstavitev projekta Na lepše - stranske poti so zapeljivejše od glavnih, ki ga že tretje leto zapored z uspehom izvaja Slovenska turistična organizacija. Glavni namen projekta je domače in tuje, predvsem tranzitne goste, opozoriti na privlačno ponudbo tudi izven glavnih (tranzitnih) poti. STO je v začetku letošnjega aprila predstavila sistem poti na zloženki v štirih jezikih v skupni nakladi milijon izvodov. V letošnji akciji sodeluje 382 ponudnikov, v vodniku je predstavljena tudi pestra ponudba Vipavske doline. Seveda pa je dodatna promocija za obisk Vipavske doline tudi predstavitev vodnika prav v naši deželi. Predstavitev, ki se je je udeležilo veliko novinarjev, so organizirali predstavniki STO, na čelu z direktorjem Bojanom Medenom. Dogodek je pričel na dvorcu Zemono, s predstavitvijo novosti v gostinski ponudbi na spletnem portalu STO. Nadaljeval pa na Planini, kjer so gospodinje in domači vinarji predstavili kulturne in naravne znamenitosti, tradicionalno kulinariko in domača vina. Še pred pokušino dobrot so se gostje sprehodili do bližnje in častitljivo stare cerkvice Sv. Pavla, kjer jih je sprejel ajdovski župan Marjan Poljšak. Pri predstavitvi je sodelovalo tudi Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina, tokrat so se preizkusili kot »taksisti«, nad čimer so bili gostje še posebno navdušeni. Vodnike in zloženke Na lepše - stranske poti so zapeljivejše od glavnih, lahko brezplačno dobite v TIC Ajdovščina. l\ to-;*)*"* ' <•*■>!)*. XJ ” ^ §}P ZAVOD ZA A J’ f) o ' v "f ■z~mm POLETJE NA BAZENU 2004 TERMINI; 11.28.junij 9.juli~| lil. 26.julij 6. avgust j | III. 16. avgust 27. avgust) PROGRAM DELA OTROCI: 1 do 4 razred O Š. PLAVALNI TEČAJI »12 urni z&č#tnl oz. nadsljevaint C*m&; 6.5 00,<>o sit CELODNEVNO VARSTVO »10 cin ods oo uo itoo* Plaval«) t«eaj Kos) to Popoldanak« aktivnosti ( apornavanj* raalt^nth *portnit» dejavnost): rokomet, košarka, jamaratvo, kajak, nogomet, ©im«»stika, prosto plezanje, sftotokan, C mm; S8.000. o o sit OTROCI: 5 do 8 razred O.Š. PLAVALNI TECA JI »12 urn začetni oz. nadaljevalni tečaj« Cftn»; G.S00,oo sit CELODNEVNO VARSTVO »10 dn od $.00 do 17.00« Plavalni tečaj Koaiio Športne Sole { rokomet, kolar k a, jamarstvo, kajak, nopomet. gimnastika, prosto plezanje, shotoka«, ... ) Cona; iff.aoo.&o sit VSAK UOELEŽBtslEC POLETJA NA BAZENU PREJME; DIPLOMO IN SPOMINSKO DARILO ORGANIZIRAN BREZPLAČEN PREVOZ OTROK IZVEN AJDOVŠČINE OB ZADOSTNEM ŠTEVILU PRUAV PRIJ AVNICE S PODROBNIMI (NFORMA C/JA Ml DOBITE; , PRI RAZREDNIKIH. TAJNIŠTVU OS NO VNE SOLE ALI V ZAVOD U ZA ŠPORT AJDOVŠČINA (tol. 3G4J722 j KRAVJA RULETA Vztrajno se bliža tretja julijska nedelja in s tem tudi naša osrednja poletna prireditev, tradicionalna Kravja ruleta. V prijetnem okolju Tihe doline bomo letos za zabavno druženje poskrbeli 18. julija. Prireditev se bo pričela ob 14. uri, z zanimivimi družabnimi igrami, ki vas bodo zagotovo nasmejale. Seveda bodo te le uvod v osrednji del prireditve. Kot že verjetno prav dobro veste, je igralno polje naše rulete sestavljeno iz 600 polj. Seveda pričakujemo, da bo srečo preizkusilo čimveč obiskovalcev. Igra se bo pričela, ko bomo prodali večino stavnih lističev in bo na Rupi tudi ravno prav hladno za našo glavno igralko, kravo. Ker je svojo vlogo v zadnjih letih opravila profesionalno, to od Sivke, seveda pod skrbnim spremstvom gospodarja Romana, pričakujemo tudi letos. Če glavnega dobitka ravno ne boste zadeli, pa si boste prislužili vsaj tolažilno nagrado. Za bogate nagrade se bomo potrudili vsi člani Društva GORA. Ob dobri postrežbi boste lahko uživali in tudi zaplesali ob zvokih ansambla Hram. Sladkosti Strudlfesta V začetku julija, natančneje med 2. in 4. julijem, se bo v Ajdovščini zgodil tradicionalni Strudlfest. Predstave se bodo odvijale v objemu rimslcega obzidja v Ajdovščini. V primeru dežja bodo predstave v Kulturnem domu. Vstop je prost. Dogajanje se bo začelo v petek, 2. julija ob 10.00 in sicer z Ježkovo predstavo za otroke. Ob 21.00, bodo na Odru mladih dijaki Gimnazije Jurija Vege odigrali predstavo gledališča absurda, Ionescovo Plešasto pevko. Med 22.00 in 22.30 se bo predstavila Skupina tolkalcev iz Ajdovščine. Za zaključek prvega dneva Strudlfesta bo nastopila skupina "DEJMO NO” iz Trbovelj in plesna predstava "GLAS DUŠE”. Drugi dan festivala, v soboto, 3.7. se bo začel z žonglersko predstavo za otroke, ki bo na parkirišču trgovine SPAR, v izvedbi Društva žonglerjev ENERGY ART iz Kopra. Ob 20.30 bo odrasla gledališka skupina Bilka iz Bilčovs odigrala tragikomedijo z naslovom Orkester. Ob 21.40 bo sledil ognjeni shovv žonglerske skupine ENERGY ART iz Kopra. Za zaključek dneva bo kulturno društvo iz Grgarja uprizorilo komedijo "Revizor”, ruskega dramatika Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Zadnji dan festivala se bo začel ob 17.00 s predstavitvijo delavnic "MOZAIK TEATRA” (fotografske in novinarske delavnice) v Domu krajanov v Ajdovščini. Ob 19.00 bo skupina staršev iz Bovca za najmlajše uprizorila lutkovno predstavo "ZVEZDICA ZASPANKA”. Sledila bo drama absurda z naslovom "IZGANJALCI HUDIČA” v izvedbi KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore ob 20.30. Ob 21.45 se bodo predstavile članice Društva podeželskih žena iz Predmeje. Za konec pa bo društvo Koruzno zrno iž Slovenske Bistrice prikazalo lutkovno predstavo za odrasle z naslovom "TIK -TAK”. V času trajanja festivala bodo potekale tudi delavnice z naslovom "MOZAIK TEATRA”. Gre za dvoje delavnic, fotografsko, ki jo bo vodil Primož Brecelj in novinarsko, ki jo bo vodil Ivan Mermolja - Iče. Fotografska delavnica bo sestavljena iz teoretičnega dela, kjer se boste naučili nekaj splošnih stvari o zgodovini fotografije in fotografskem aparatu, o objektivih, virih svetlobe ter o kompoziciji. Drugi del, praktični, bo potekal v dogovoru z mentorjem. Novinarska delavnica bo udeležence seznanila z nekaterimi glavnimi novinarskimi zvrstmi - kako nastane članek, intervju, reportaža... v okviru časopisnega novinarstva in moderiranje, pogovor in intervju v okviru radijskega novinarstva. Izdelki udeležencev "gredo v živo” v nedeljski program Radia Nova. tamara besednjak KOLEDAR PRIREDITEV V AJDOVŠČINI ZA JULIJ IN AVGUST: RAZSTAVE PILONOVA GALERIJA,: Do 18. junija bo na ogled razstava SAVINA SEVERJA, arhitekta. Petek. 9. iuliia ob 20.00 - odprtje razstave fotografa JERNEJA HUMARJA z naslovom BREZDOMCI. Razstava fotografij bo na ogled do 23. julija. V avgustu pa si boste lahko v prostorih Pilonove galerije ogledali še dela umetnikov, Azijca SUMIKO KIVOHARA in Slovenca JOŽETA STRAŽARJA z naslovom SLIKARSTVO IN KIPARSTVO. Odprtje razstave bo 27. avgusta ob 19.00. trajala pa bo do 12. septembra. V zgornjih nadstropjih je na ogled stalna zbirka Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, sobota in nedelja od 15.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih galerija počiva. INFO: 05/368-91-77 MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk: ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe. ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja. Zbirka je v letošnjem letu prejela prestižno VALVAZORJEVO NAGRADO, torej si jo velja ogledati! Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-63-900, 051-304-607. TIC AJDOVŠČINA: Na ogled razstava črnobelih fotografij V SVETLOBO UJETE OBLIKE, avtoric POLONE BATIČ in URŠKE HAREJ. TIC Ajdovščina je odprt od ponedeljka do petka med 10.00 in 14.00 uro ter ob sobotah med 10.00 in 12.00 uro. Pri nas lahko dobite vse mogoče informacije, pripravimo vam program izleta po Vipavski dolini, nudimo lokalno turistično vodenje. INFO: 05/366-39-00, 051-304-607, tic,ajdovscina@siol.net LIČNA HIŠA Polona in David do konec julija ostajata na gostovanju na Finskem, zato bo v tem mesecu Lična hiša zaprta, sredi avgusta pa bosta odprla razstavo angleškega fotografa JOHNA HATHFULA. Zadnji teden v avgustu pa nam pripravljata popestritev v obliki AVDICIJE ZA MLADE PEVSKE TALENTE. Dogajanje bo potekalo v Lični hiši v obliki delavnice, talente bodo odkrivali ob pomoči popularne pevke POLONE. Odprto: vsak dan med 9.00 in 13.00 ter med 15.00 in 18.00, sobota v dopoldanskem času INFO: P&D 040-839-745, 040-839-729 GALERIJA DOM KRAJANOV, Vipavski Križ: Na ogled razstava ob 60. obletnici požiga vasi Ceste. INFO: Marija Bat, 05/368-88-03 PRIREDITVE ŠTRUDLFEST Od petka 2. julija do nedelje 4. julija - gledališki festival ŠTRUDLFEST v objemu rismkega obzidja. Poleg kopice gledaliških predstav bosta potekali tudi fotografska in novinarska delavnica. INFO 041 888 236 KAŠEV LETNI VRT Klub ajdovskih študenov vam letos v vrtu samopostrežne restavracije in bara "primorje" pripravlja naslednji program: 2.7. NAO SAION, koncert, 22.00 3.7. EGIPT, potopisno pred., 21.00 4.7. EVA JULIJA, koncet, 22.00 9.7. THA FLOW, koncert, 22.00 10.7. SKATE NIGHT, 21.00 11.7. HEPA, koncet, 22.00 16.7. BOHEM, koncert, 22.00 17.7. NAMIZNI NOGOMET, tur. 21.00 18.7. LEELOOJAMAIS, koncet, 22.00 23.7. LOS VENTILOS, koncert, 22.00 24.7. BRIŠKOLJADA, 21.00 25.7. VIA CELTICA, koncet, 22.00 30.7. THE POKERHEADS& HARRY, koncert, 22.00 31.7. IMPROLEPTICA, tretji del IMPROSHOWa, 21.00 1.8. HIDROGLISTE, koncet, 22.00 INFO: Denis, 041-654-002 ŠAGRA SV. CIRILA IN METODA na Brjah Nedelja 4. julij - Brejska šagra. Ob 16.00 - koncert MPZ Srečko Kosovel v cerkvi sv. Cirila in Metoda, posvečen 100. letnici rojstva Srečka Kosovela. Sledili bodo nastopi folklornega društva iz Vipave,društva Vipavskih tamburašev ter nastop dua Mir s petjem ljudskih in cerkvenih pesmi. S predstavitvijo Kmečkih iger se nam bojo predstavili Brejski šolarji. Sledilo bo rezanje Mipovega pršuta z degustacijo Brejskih vin ter šacanjem pršuta. Za zabavo in ples bo poskrbela skupine Plima, ob bogatem srečelovu pa bo za pijačo in jedačo seveda dobro poskrbljeno. SLKD Ajdovščina Petek, 9. julij ob 20.00, dvorec Zemono - koncert mešanega zbora TOWER NEW ZEALAND YOUTH CHOIR. Mešani mladinski zbor Tower NZ National Youth Choir že ves čas delovanja dosega velike uspehe, postali so Choir of the Word leta 1999 ter pobrali še celo kopico pomembnih mednarodnih priznanj... Organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ajdovščina Informacije: 05/ 364 30 72 BOLŠJA TRŽNICA Sobota. 17. iulii ter sobota. 21 avgust dopoldan, Trg L slovenske vlade v Ajdovščini Stojnice so pripravljene, najem posamezne je 1000 tolarjev. INFO: 051-416-775 KRAVJA RULETA Nedelja, 18. julij, Rupa na Predmeji -tradicionalna Kravja ruleta. Prireditev se bo pričela ob 14.00 uri z zanimivimi igrami, ki bodo uvod v tradicionalno ruleto z glavno igralko, kravo Sivko. Ob dobri postrežbi boste lahko uživali in tudi zaplesali ob zvokih ansambla Hram. Vabljeni! Info: Društvo Gora,Uroš Velikonja: 041 838 505 ŠAGRA SV. ANE V BATUJAH Petek, 23.julija - ROCK BATUJE z nastopajočimi skupinami: Skalpi, Začetek konca, Fozgen ter znano skupino, ki naj ostane presenečenje večera... Sobota, 24,julija ob 21.00 - Briškoljada, nagrade bojo prejeli prvi štirje. Prijave sprejemajo eno uro pred začetkom. Nedelja 25. julija ob 10.00 maša v cerkvi Sv. Ane, ob 15.00 sledi pokušina vin, ob 18.00 je napovedana zabava z ansamblom Gorski cvet, srečelovom, »šacanjem« pršuta, ... V okviru praznika v Batujah bo potekal tudi 4. nogometni turnir Batuje 2004. Turnir se bo pričel v petek, 16.7 in končal 17.7. Informacije Simon Koron 040 753 178 ali Janko Plahuta 031 643 107. DRUŠTVO GORA Nedelja, 15. avgust - izlet z gorskimi kolesi po trasi L smučarske tekme Info: Društvo Gora, Uroš Velikonja: 041 838 505 UMETNIKI ZA KARITAS - 10. jubilejna kolonija Potekala bo od 16. do 20. avgusta 18. avgust - okrogla miza Umetnost v našem prostoru, prof. MUŠIČ 19. avgust - DAN ODPRTIH VRAT INFO: Jožica Ličen 041-429-713 KONJENIŠKO KOLESARSKI PRAZNIK V GOZDU Nedelja, 22. avgust Tekmovanja v jahanju in gorskem kolesarjenju Prizorišče: Gozd pri Colu (Občina Ajdovščina) Smučarsko društvo Gozd, Janko Mikuš PREPIH FESTIVAL Petek, 27.8 do 29.8.2004 INFO: Bojan 041-386-133 LAVRIČEVA KNJIŽNICA obvešča, da bo v juliju in avgustu za obiskovalce odpirala vrata po novem urniku: ponedeljek in torek od 10.00 do 18.00 ter od srede do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah pa bo zaprta. V knjižnicah v Vipavi in Podnanosu urnik ostaja isti z izjemo petka, ko so zaprte. Potujoča knjižnica v juliju in avgustu počiva. Info: 366-13-28 KINO Program filmov za mesec julij 2004: PRIJETNO POTOVANJE (romantična komedija) Četrtek 1.7. ob 20,15 Petek 2.7. ob 22,30 Sobota 3.7. ob 20,15 Nedelja 4.7. ob 20,15 LEGENDA O JEZDECU KITOV (repriza) Petek 2.7. ob 20,15 Sobota 3:7. ob 22,30 POBEGLA POROTA (srhljivka) Sobota 10.7. ob 20,15 in 22,30 Nedelja 11.7 ob 20,15 ZORA ŽIVIH MRTVECEV (srhljivka) Petek 16.7., sobota 17.7., nedelja 18.7. ob 20,15 LOV NA SREČO (romantična komedija) Četrtek 22.7. ob 20,15 Sobota 24.7. ob 20,15 STARSKY IN HUTCH (akcijska komedija) Petek 23.7. ob 20,15 Sobota 24.7. ob 22,30 Nedelja 25.7. 20,15 EVROTRIP (najstniška komedija) Petek 30.7. ob 20,15 Sobota 31.7. ob 20,15 in 22,30 INFO: 051-416-775, TTX stran 264 ali www.novagorica.com/kino-ajdovscina ŠPORT IN REKREACIJA DRUŠTVO WADA REGATA čudnih in nečudnih plovil Kdaj: konec avgusta (po vremenu) Kje: Vogršček (akomulacijsko jezero mad Ajdovščino in Novo Gorico) Info: 041-994-551 wada@ email.si PD AJDOVŠČINA Julij: Nedelja, 4. julij; TRENTA, KRIŠKI PODI, BOVŠKI GAMSOVEC Zelo zahtevna pot, vodita S. Lovrekovič in S. Vidmar Sobota, 24. julij; LJUBELJ, BEGUNŠČICA, DRAGA Zahtevna pot, vodijo: D. Ergaver, A. Kreševec, F. Rupnik Avgust: Nedelja, 1. avgust; 11. LETNI POHOD NA ČAVEN Lahka pot, iz različnih smeri Nedelja, 8. avgust; HOHER SONNBLICK Zelo zahtevna pot v Avstriji, vodi: D. Kompara Sobota, 28.avgust, KOČNA Zelo zahtevna pot, vodita: T. Brecelj, L. Vitežnik CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI (CMD) sporoča: Poleg ustaljenih dejavnosti (družabne igre, pink-ponk, pikado, namizni nogomet, delavnice - potekala bo umetniška delavnica slikanja na steklo) bodo redni obiskovalci CMDja lahko hodili z nami na letni bazen na Policah, predvidoma 1-2 krat tedensko (ob torkih in četrtkih) oz. kadar bo vreme dopuščalo (sledite plakatom CMDja, ki so v knjižnici, avtobusni postaji ali nas pokličite). CMD organizira 7. julija izlet v vodni zabaviščni park Aqualandia v Jesolo. Na izlet lahko gredo tudi tisti, ki niso bili še nikoli v CMDju! En dan bo CMD namenil kolesarjenju. Predvidena tura bo iz Ajdovščine do Cola, čez Predmejo nazaj v dolino proti Ajdovščini. Na turo gremo tudi, če nas bo le nekaj...CMD bo takrat zaprt. Julija bomo več časa posvetili športnim igram, predvsem zunaj prostorov CMDja. CMD deluje v bivši vojašnici na Ribniku od ponedeljka do petka med 12.00 in 18.00 uro. INFO: 05/368-93-83 ali 041-945 392 ZPM AJD. - POLETJE 2004 LETOVANJE V NEREZINAH - Bučanje na Malem Lošinju, od 18. julija do 28. julija. Cena letovanja je 69. 000 SIT LETOVANJE V STRUNJANU, Dom Jeruzalem, letovanje od 26. julija do 3. avgusta in od 3. do 12. avgusta. Cena: 50.400 SIT Poleg tega pa so za poletje organizirali tudi brezplačne POLETNE USTVARJALNICE, PLAVALNI TEČAJ (9.000 tolarjev), TEČAJ TENISA (6.000 tolarjev) ter IZLET Z MUZEJSKIM VLAKOM. Prijave so obvezne za vse dejavnosti! Natančnejše informacije o vseh dejavnostih dobite na ZMP Ajdovščina, Goriška 17 Telefon: 05/ 368 91 40 ali 05/ 368 91 41 vsak dan razen petka od 8.30 do 11.30 ure. OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV: Društvo upokojencev Ajdovščina je za mesec julij pripravilo naslednji program: - sobota, 10. julija popoldansko kopanje v Izoli - vsak torek in četrtek v dopoldanskem času balinanje - vsak torek in petek od 17.00 - 19.00 pikado v Palah INFO: 366-13-83, vsako sredo med 8.00 in 11.00 uro ter vsak petek med 9.00 in 11.00 uro. Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 25. v mesecu. INFO: 36-63-900, 051-304-607, e-mail: tic.aidovscina@siol.net, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8b, Ajdovščina. KOLEDAR Vipava v JULIJU - AVGUSTU PRIREDITVE Petek. 2. julij ob 21.30 na igrišču v Podnanosu - Prireditev »Euro forum 25« (3. ponovitev) ORGANIZATOR: Kulturno izobraževalno društvo Teodozij iz Vrhpolja Vabljeni, vstopnine ni! PRAZNOVANJE NA SLAPU: Sobota, 24. julij ob 20.00, šola na Slapu: ^ otroci se predstavijo (zaključek počitniških delavnic) ^ razstava domačega peciva (prodaja srečk še v nedeljo do 19.00) O pokušnja slapenskih vin Ob 21.00, pri cerkvi: ^ koncert Tamburaškega orkestra Vipava JAKOBOVA NEDELJA - ŠAGRA, 25. julij, Slap Ob 16.00. pri cerkvi: ^ blagoslovitev zvonov in slovesna maša Ob 20.00, na Gmajni: ^ zaključek dvodnevnih športnih tekmovanj (mali nogomet, balinanje, briškoliada) ^ zabava in ples s triom DADO Sobota. 7. avgust ob 21.00 uri na Gmajni na Slapu - spominska slovesnost in polaganje cvetja k spomeniku padlim RAZSTAVE STARA KEBETOVA HIŠA v Vipavi - Beblerjeva ul. 2, Vipava - »Skupaj smo iskali naše korenine« - stalna razstava stare hišne opreme, obiski po predhodnem dogovoru na tel.: 366-50-98 VOJNI MUZEJ Vipava - Vojašnica Vipava - »Soška fronta 1915 -1917« - stalna razstava o Soški fronti, ogled muzeja je možen po predhodni najavi na tel.: 366-50-79 PODNANOS - Stranska kapela župnijske cerkve - na ogled obnovljene gotske freske ZAVODI, DRUŠTVA, ŠOLE CENTER ZA USPOSABLJANJE INVALIDNIH OTROK »Janka Premrla Voika« Vipava: V juliju in avgustu - počitniško varstvo in POČITNICE!!! 1NFO: 365-52-00 MEDOBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE Ajdovščina: Brezplačne poletne ustvarjalne delavnice: Od 5. do 9. julija - OŠ Draga Bajca Od 12. do 16. julija - OŠ Draga Bajca Pod vodstvom mentorjev boste lahko razvijali ročne spretnosti, se zabavali in spoznavali naravo; slikali na svilo, oblikovali z glino, izdelovali okraske iz papirja, se družabno igrali v naravi. Prijave obvezne! 1NFO: 368-91-40 DRUŠTVO »RAZMETANO PODSTREŠJE« Vipava: Delavnice pričnejo zopet septembra! INFO: vv\vw.drustvo-rp.si. tel.št: 366-53-43 KUD GORIŠKA PALETA: Do konca julija si lahko v prostorih ŠKD Wada (stari mlin ob Hublju) v Ajdovščini ogledate razstavo likovnih del in fotografij z naslovom »Divjanje burje in vode - Ajdovščina 2004«. 3. julij ob 21.00 na Trgu Pavla Rušta v Vipavi - umetniški večer »Za odtenek modrih kapljic«. Družabni večer bo tudi priložnost za predstavitev slikarske razstave Mihaele M. Tihelj ter poezije Bojana Bizjaka - Zakawskega in Mihaele M. Tihelj. Od 17. julija do konca meseca v galeriji Mercator centra v Kromberku - na ogled bo postavljena razstava likovnih del, nastalih na junijskem ex-temporu v Vipavi z naslovom »Portal prihodnosti - Lanthierijev dvorec 2004«. INFO: Mihaela Tihelj; 366-51-15 KVINTET VENTUS Vipava: Do 2. julija - gostovanje v Edinburghu na Škotskem DRUŠTVO INVALIDOV Ajdovščina -Vipava: Sobota, 3. julij ob 11.00 uri na turistični kmetiji Abram na Nanosu - tradicionalno srečanje invalidov in njihovih svojcev na Nanosu ŠPORT IN REKREACIJA TEKAŠKO DRUŠTVO »BURJA« Vipava Aktivnosti Tekaškega društva BURJA pričnejo zopet novembra 2004! INFO: Hrovatin Darko; 031-335-576 ŠD NANOS Podnanos: Teki Sobote pričnejo zopet septembra! PLANINSKO DRUŠTVO Podnanos: Nedelja, 11. julij - Žrd (priporočljivo za vse starosti - del poti tudi z gondolo), vodja pohoda: Ožbej Marc, pomočnik: Martin Žvanut Nedelja, 25. julij - Montaž - zahtevne ferte, vodja pohoda: Martin Žvanut - še 10 prostih mest (pridružujejo si pravico do spremembe datuma zaradi možnih neugodnih vremenskih razmer). Prijave pri vodji pohoda! Od 31. julija do 6. avgusta - TABOR - KAMNIŠKA BISTRICA. Prijave pri Gvidu Furlanu na tel.št: 05/368-61-12 Od 21. do 22. avgusta - izlet v tujino: Grossvenediger, vodja pohoda: Boštjan Nabergoj, pomočnik: Jože Kodre INFO: Martin Žvanut; 031-349-124 PLANINSKO DRUŠTVO Vipava: Nedelja, 3. 7 - izlet h Krnskemu jezeru ter na Babo Od 25. do 31.7 - Mladinski planinski tabor Od 21. do 22.8 - Petzeck (3283 m - Avstrija) Vse info dobite na njihovi spletni strani: www.planinsko-drustvo-vipava..si ali pa v trgovini »Cajna« v Vipavi. INFO:; 368-70-56,366-51-73. INFO: 366-12-11 DRUŠTVO UPOKOJENCEV Vipava: Sobota, 17. julij - PIKNIK v Podragi; Prijave pri poverjenikih ali v knjigarni Črtica v Vipavi! Četrtek, 26. avgust - enodnevni izlet na Grosslockner Dejavnosti DU Vipava: • Šah, ob ponedeljkih in četrtkih ob 16.00 • Telovadba, ob ponedeljkih ob 19.00 v Vipavi, ob sredah ob 19.30 na Gradišču, ob četrtkih ob 20.00 na Slapu • Reševanje križank, vsako tretjo sredo v mesecu ob 17.00 • Pikado, ob torkih in petkih ob 17.00 • Balinanje, ob ponedeljkih in četrtkih ob 18.00 • Merjenje krvnega tlaka, vsak torek od 9.00 do 11.00 INFO: 368-73-15, sreda od 9.00 do 11.00 DRUŠTVO »ZDRAVLJICA« Lozice: Sobota, 28. avgust - Večer po lipo - predavanje z diapozitivi »Med Rimom in Dublinom«. Predaval vam bo Miran Žvanut. Vabljeni! INFO: Marko Nabergoj; 070-600-353 OBVESTILA LAVRIČEVA KNJIŽNICA Ajdovščina: V juliju in avgustu bo knjižnica za uporabnike odprta po poletnem urniku: Oddelek Vipava, Trg Pavla Rušta 2: ponedeljek 9.00 -12.00 sreda 15.00 - 18.30 petek zaprto Oddelek Podnanos, Podnanos 71: sreda 11.00- 14.00 petek zaprto Info: 366-13-28 POTUJOČA KNJIŽNICA: Potujoča knjižnica se bo na pot podala zopet septembra! Informacije za Koledar prireditev v občini Vipava za mesec SEPTEMBER 2004 zbiramo do najkasneje 25. avgusta! RADIO NOVA, tel.: 05-368-05-05, gsm: 041-995-705, Goriška cesta 17, Ajdovščina, radionova@siol.net, radionova.info@volja.net. 26.6. - praznik Občine Vipava Občina Vipava je 26. junija praznovala občinski praznik. V počastitev tega dogodka so na zadnji četrtek v juniju na dvorcu Zemono pripravili svečanost, na kateri so podelili tudi občinska priznanja in nagrade. Osrednji del proslave je bil tokrat precej kratek, zato pa toliko bolj pester. Kot je že običaj, je župan Ivan Princes pripravil kratek, a poetičen govor poln simbolike: »V Občini Vipava se dobro zavedamo dejstva, daje potrebno dati času čas, predvsem pa času denar, zato v vizijah ne gledamo predaleč, čeprav podružnične šole in vrtec kar kličejo po obnovi oz. novogradnji. Opravimo namreč tisti del poti, ki ga glede na finančne možnosti lahko. Zato se še posebej veselimo zaključkov velikih investicij kot sta kanalizacija Vrhpolje ter vodovod Lože - Manče - Podraga. Ponosni smo lahko tudi na izgradnjo Vrhpoljskega bloka, katerega soinvestitor je Stanovanjski sklad RS, kar dokazuje, daje prijatelj tisti, ki želi utešiti potrebe, ne pa tisti, ki samo zapolni praznino... Živimo v obdobju, ko meje padajo; napredovati je treba predvsem v smeri rušenja tistih najbolj trdoživih, ki so k sreči le v glavah ljudi, ki gojijo nestrpnost. Ena ključnih usmeritev naše občine je turizem, torej odpiranje navzven in izražanje dobrodošlice novostim nasploh. Izredno smo lahko zadovoljni, da smo se uspeli uvrstiti v zaokroženo turistično območje, skupaj z ostalimi občinami, ki tangirajo na Mestno občino Nova Gorica. Tako smo pridobili okrog 80 mio SIT dodamih proračunskih sredstev letno, ki bodo namenjena za razvoj turizma in urejanje ljudem prijaznega okolja. To nam bo omogočilo realizacijo šotorišča Gradiška tura, rekreativno - učne poti Bela, v navezi z atraktivno plezalno steno, projekt postavitve turistično - usmerjevalnih tabel na območju planote Nanos in še marsikateri finančno trd oreh... Ni nas strah. Od nastanka občine Vipava dalje smo navajeni dejstva, da se moramo zanesti predvsem sami nase in na ljudi, ki nas razumejo in podpirajo.« Županje potem podelil občinske nagrade. Plakete so prejeli: Ignacij Česen iz Vipave, »Nace Kovačev«, kot mu tudi radi pravijo, vsestransko aktiven v gasilski organizaciji, nenadomestljiv pri gradbenih delih, tudi pri gradnji novega gasilskega doma v Vipavi, človek poln požrtvovalnosti in nesebičnosti. Stanislav Žgur iz Podnanosa, tri desetletja predsednik Krajevne skupnosti Podnanos, vodja izgradnje Vojkovega doma, človek, ki je veliko prispeval za urejanje komunalne infrastrukture na območju Podnanosa. Zanj nedvoumno velja, da je v kraju in okolici pustil neizbrisen pečat. Aktivi kmečkih žena iz Podnanosa, Manč, Lož, Goč, Slapa in Vrhpolja, Gradišča pri Vipavi ter iz Vipave so bogato prispevali k ohranjanju kulturne dediščine in tradicije tega območja. Beležijo že več kot tridesetletno obdobje delovanja, oblikujejo pa tudi zelo raznolik in bogat program svoje dejavnosti - organizirajo izobraževanja, tečaje, razstave; zbirajo etnološka gradiva, posebno pa velja omeniti tudi njihovo delo na področju t.i. rekonstrukcije narodnih noš iz 19. stol.. Naziv častni občan seje posmrtno podelil pokojnemu duhovniku in profesorju Otmaiju Čmilogarju, preprostemu in za vse dostopnemu človeku, ki ljudi ni ločeval glede na njihovo stopnjo izobrazbe, položaj v družbi ali politično prepričanje. V 32-ih letih župnikovanja v Podragi si je poleg duhovnega poslanstva prizadeval obnavljati cerkev in pokopališče, kot navdušen ljubitelj gora pa je prevzel tudi vodenje Planinskega društva Vipava. Priznanje zanj je prevzel pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Ža svoje dolgoletno ustvarjalno in prepoznavno delo v kraju in občini pa je Janko Vehovar iz Vipave prejel najvišje občinsko priznanje. Njegovo prizadevno delo je nesporno prispevalo k razvoju trsničarstva na Vipavskem, ki danes slovi po kvaliteti tako doma kot tudi v tujini. Janko Vehovar je bil tajnik in predsednik Krajevne skupnosti, član Turističnega društva Vipava, sooblikovalec prireditve Vipavska trgatev, veliko si je prizadeval za komunalno urejenost kraja ter lepši izgled Vipave ter izredno pripomogel k ustanovitvi samostojnega Društva upokojencev Vipava. Za glasbeno in kulturno plat prireditve so poskrbeli Pihalna godba Vrhpolje - Vipava, Vipavski tamburaši in vipavska pesnica Mihaela M. Tihelj. V osrednjem prostoru dvorca so člani društva POC razstavili izdelke iz gline, KUD Goriška paleta pa slike, ki so nastale na nedavnem ex-temporu v Vipavi, na temo Lanthierijev dvorec. Zanimivo in pestro pa je bilo tudi po sami svečanosti. Jana Štefančič Fosili, naša V zadnji številki Latnika sem pisal o posebnih polžih Velates. Omenil pa sem tudi Numulite. V tej številki pišem o Numulitih zato, ker so bili to pravzaprav prvi fosili o katerih sem bral, saj so opisani v posebni znanstveni razpravi. Poskusno razstavo na Sinjem vrhu, ki sva jo pripravila z Vidmar Hieronimom je obiskal tudi prof. dr. Stanko Buser. Tedaj, maja 1996, sploh nisem vedel, da imamo fosile tudi v Vipavski dolini. Dr. Buser ■tli je svetoval, naj se povežem s Prof. dr. Rajkom Pavlovcem. Dr. Pavlovcu sem pisal in 30.10.1996 mi je že poslal znanstveno razpravo 0 fosilih z najdišča pred naseljem Ustje. Z dr. Pavlovcem sva se kmalu nato spoznala, ob srečanjih spoprijateljila in postal je moj naravna dediščina - 23 mentor - kar je še danes. Pred letom 1966 geološke plasti v Vipavski dolini niso bile podrobno raziskane, zato so geologi Vittorio Dezanche, Rajko Pavlovec in Franca Proto Decima pričeli s posebno raziskavo in preučevanjem plasti na lokaciji Ustje. Pravzaprav gre za preučevanje plasti na severni strani grička - v borovem gozdičku. Rezultate raziskovanja so objavili v Razpravah SAZU leta 1967. Geologi so ugotovili, da so flišne kamnine v okolici Ustja se posebej zanimive zaradi ritmične sedimentacije. Pri ritmični sedimentaciji so se usedle najprej najdebelejše frakcije materiala, navzgor pa postajajo sedimenti bolj drobnozrnati ter končno sovdan, to je v hitro menjajoče se plasti peščenjaka in laporja. Takšnih ritmov je v Vipavski dolini, južno od Ajdovščine več. Ni pa jasno kolikokrat se podobna sedimentacija ponovi. Geologi v razpravi pišejo, da do tedaj še niso uspeli najti profila, pri katerem bi zanesljivo ugotovili več kot tri ritme, čeprav se zdi, da nastopajo v Vipavski dolini vsaj štirje. Na najdišči pri Ustju se v spodnjem delu hitro menjujejo laporji in peščenjaki - sovdan. V laporju so ponekod opazni sledovi lazenja neznanih organizmov cevaste oblike. V nekaterih peščenjakih so poogleneli rastlinski ostanki. Nad sovdanom je plast konglomerata, ki v zgornjem delu prehaja v brečo. Tu se dobijo numuliti in posamezne alveoline. Konglomerat je tudi sicer sestavljen iz prodnikov alveolinsko numulitskega apnenca. Naj bo o geologiji zaenkrat dovolj. Raziskovalci so se posebej posvetili fosilom. Preučevali so mikro in makro fosile. Od mikroforaminifer omenim le Ammodiscus, Dorothia, Nodosaria, Globorotalia, Globigerina in Radiolarina. Nummulites vipavensis Nanoplankton je zastopan z rodovi Coccolithus, Discolithus, Discoaster. Predvsem rodu Discoaster je veliko vrst. Numulite so raziskovalci nabrali v vezive Konglomerata. Bili so izolirani - posamično ločeni - ter sorazmerno dobro ohranjeni. Vidna in določljiva je bila tudi površinska struktura. Našli so tudi obliko B operkuline in nekaj kroglastih alveolin. Za nas so posebej zanimivi in pomembni numuliti. To so kovancem podobne praživali. Pri Nummulites ustjensis preučevanju primerkov je namreč dr. Pavlovec ugotovil, da sta dve vrsti novi, saj nista bili še opisani v strokovni literaturi. Ker ima tisti, ki najde oz. določa novo vrsto pravico in dolžnost poimenovati nov fosil, je dr. Pavlovec enega poimenoval po najdišču - naselju Ustje, drugega pa po reki Vipavi, oziroma po dolini, po kateri teče reka. Tako je po Ustju poimenoval novo vrsto Nummultes ustjensis, po Vipavi pa Nummulites vipavensis. Tudi sam sem na najdišču našel kar nekaj numulitov in med njimi obe novi vrsti. Določil jih je dr. Pavlovec, saj sta si oba za nepoznavalca tako podobna, da jih je .skoraj nemogoče ločiti. Na tem najdišču sem našel tudi primerek numulita Nummulites brkiniensis, poimenovanem po Brkinih, ker je bil tam prvič najden. Dr. Pavlovec je z najdišča Ustje določil še Nummulites rotularius, Nummulites cf. inkermanensis, Nummulites partschi partschi, Nummulites ex.gr. Laevigatus. Torej je tu kar nekaj različnih vrst, kar daje najdišči poseben pomen. Ko sem sam iskal fosile v okolici Ustij sem našel še nekatera najdišča, kje je veliko kroglastih alveolin, polžev, školjk, pa še celo brahiopoda sem našel. Največ je pravzaprav kamenih jeder polžev in školjk, kar kaže na dokaj razgibane pogoje v katerih so se lupine razbile in ostale kamena jedra. Tako imajo torej Ustje svoj fosil in zadovoljen sem, da marsikdo od vaščanov to že ve, saj so celo novo društvo poimenovali po fosilu. Tako je prav, saj moramo biti ponosni na naravne vrednote, ki jih imamo na svojem območju. No, pa tudi vsi Vipavci moramo biti zadovoljni, saj imamo fosil, ki se imenuje po Vipavi in je torej naša naravna vrednota. Po znanstveni fazpravi: »Mikrofavna in mikrofacies iz eocenskih Hišnih plasti pri Ustju v Vipavski dolini JZ Slovenija« priredil S. Bačar. Poletje - čas malonogometnih turnirjev Planina - balinarsko središče Slovenije Nepremagljivi Radio Nova Skoraj ne mine vikend, da ne bi v Vipavski dolini ali v bližini potekal turnir v malem nogometu. Stara Gora, Deskle, Col, Ajdovščina, Cesta so postojanke, na katerih so junija malonogometaši na izredno trdih podlagah ( asfalt) brusili telovadne copate. Od leve čepijo ADMIR TANJIČ, BOJAN LIKAR, HINKO ŽIGON, ALEN DUZDANOV1Č. Od leve stojijo ANDREJ VANZZETA, EDO PEJAKIČ, PETER KALIN, ASMIR SUKANOVIČ Ekipe se zberejo po poznanstvih, sklad, ki pripada najboljšim; tako, da večinoma iz enega kraja, pod lažje potrpijo visoke temperature, in pokroviteljstvom prijateljskih podjetij. da lažje nadoknadijo izgubo tekočin. Organizator turnirja z zbranimi Ekipa RADIA NOVA (na sliki) je že prijavninami krije stroške sodnikov, peti vikend zapored vitrine sponzorja organizatorjev, pokalov, iz zbranih obogatila z osvojenim pokalom. Ni kaj, sredstev se oblikuje tudi nagradni kaže, da fantje igrajo nogomet. mt Grbavica na Ustjah Ušani vse bolj aktivni Mladi Ušani so poprijeli za delo že pozno pozimi. Lopatam, krampom in podobnemu potrebnemu orodju je priskočil na pomoč sponzorski buldožer Primorja iz Ajdovščine. Pridno so čistili, ravnali in rahljali ter seveda sejali. Na travnati površini, ki je bila prej bolj gmajna kot travnik in jo je za nedoločen čas ušanski mladini dala v najem sedaj že pokojna Marija Petrič, je zraslo lepo zatravljeno nogometno igrišče Na Grbavici. Tam so nogomet igrali že njihovi očetje. Otvoritev igrišča so opravili v soboto, 5. junija, z nogometnim turnirjem ekip okoliških vasi. Prava športna poslastica se je zgodila v večernih urah, ko sta nogometne copate »prekrižali« ekipi bodočih ušanski nevest in domače žene, potencialne tašče, ki so z zmago dokazale, da primata še zlepa ne bodo izpustile iz rok. Možaki so jih opazovali od polnih cistern, kjer je prijetno dišal pečen odojek. Rajalo seje dva dni. iče Finale prvenstva - dečki Balinarska zveza Slovenije je ob pomoči BK Planina - Petrič organizirala finale državnega prvenstva za dvojice v skupini dečki. Tako se je v nedeljo 20.junija zbralo skoraj 50. finalistov, ki so v parih bližali in zbijali krogle za naslov državnega prvaka, kije po celodnevnem tekmovanju pripadal ekipi JESENICE GRADIS v sestavi Vladušič Zoran ter bratov Jotič Matic in Miha. Domačini so zasedli mesta v zlati sredini, gotovo pa balinarji Furlan Nejc, Vidrih Luka, Renar Sašo in Kobal Mitja, še niso vrgli svojega zadnjega balinčka po pesku. Nastopajoče dečke so na tekmovanju spremljali starši ter klubski funkcionarji. Dež, stalnica letošnjega poletja, je, žal, že po eni uri tekmovanjaspravil nastopajoče pod streho, nato pa jih je, ko je zalil še igrišče, odpeljal v Novo Gorico, kjer so na pokritem balinišču zvečer dočakali prvaka. Organizatorji so bili poparjeni - s seboj niso mogli odpeljati kotla v katerem so že pripravljali dobrote, s katerimi so nameravali, kot vselej, pogostiti ljubitelje balinanja. Da o tem, da so na Planini pustili tudi glavnino pripravljene žlahtne kapljice in da so za briško morali v Gorici celo plačati, niti ne govorimo. Tako so domačini še bolj odločeni postaviti streho nad baliniščem. Upajo tudi, da jim bo pri tem pomagal ajdovski župan Marjan Poljšak, ki je državno prvenstvo svečano odprl, vsem nastopajočim dečkom pa osebno podaril košarico z enim kilogramom zrelih češenj, ki jih je maloprej kupil kar na Planini sami. Ni kaj - gesta vredna pohvale! mt Starodobniki Društva Vipavska dolina uspešni na rallyu Adria classic Tekmovali, delali, uživali... Tretjo soboto v juniju se je štirinajst članov Društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina s svojimi ljubljenci udeležilo letošnjega RALLY-a ADRIA CLASSIC, ki ga je še osmič zapored organiziral Klub Adria Classic iz Kopra. Start in cilj rallya je bil v Simonovem zalivu v Izoli. Na 66 kilometrov dolgi progi smo se vozniki s svojimi starodobniki preizkusili v točnostni vožnji, zavornem testu, v ocenjevanju teže glavne gredi motorja ter v privijanju vijakov. Preizkušnje smo člani domačega društva zelo uspešno opravili. Tako smo med 147 udeleženci, ki so prišli iz Italije, Hrvaške in 18. slovenskih klubov, osvojili kar nekaj najvišjih mest v posameznih kategorijah. Ivan Stepančič je s Fiatom 514 osvojil 1. mesto v kategoriji avtomobilov, izdelanih do leta 1930. Miro Štrancar je s Fiatom 500 Topolino osvojil 2. mesto v kategoriji avtomobilov, izdelanih do leta 1945. Drago Kukovič je z Mercedesom 170 osvojil 3. mesto v kategoriji avtomobilov, izdelanih do leta 1960. Božo Lovišček je s Citroenom Arni 8 osvojil 3. mesto v kategoriji avtomobilov izdelanih do leta 1970. Sebastjan Celjan pa je bil najuspešnejši s Fiatom 850 Special ter osvojil 1. mesto v kategoriji avtomobilo izdelanih do leta 1978. Najvišje priznanje za lepo urejen avtomobil pa je dobil Matej Rijavec in sicer za lepo restavriranega Fiata 615 N iz leta 1952. Organizator, Klub Adria Classic iz Kopra, je poleg odlično izpeljanega rallya, ki šteje tudi za skupni seštevek točk prvenstva Starodobnih vozil Slovenije (SVS), poskrbel še za veselo razpoloženje in razvedrilo vseh udeležencev. Tako smo se med drugim pomerili tudi v točnosti ocenjevanja mamljivega pršuta, ki je pripadel najboljšemu ocenjevalcu. Božo Lovišček Kozmetična hiša Korina Trošt Polževa 19,5270 Ajdovščina ' Tel. & fec (05)36 81 305 | GSM: 041 448 234 E-mail: konida.hrovaMriSsioi.net www.mira.sp.si Kozmetična hiša Mira vam to poletje ponuja novost za ljubitelje sončenja stoječi turho solariji, ki vašo polt ustvarijo temnejšo, vaš videz pa privlačnejši. Obiščite kozmetično hišo in pokličite za naročilo 041 448 234, Zaželeli so si jadranskih valov Taborniki znova na morju Ajdovski taborniki, rod Mladi bori, od 24. junija do 4. julija taborijo v Sv. Pelegrinu pri Umagu. Po petnajstih letih taborjenja ob Nadiži, v Podbeli, so letos tabor spet postavili ob morju. Prostor v Maredi, kjer so zadnjič taborili leta 1989, so zamenjali z lepo urejenimi površinami nekdanjega počitniškega naselja Zlatorog, v bližini Umaga. Teniški turnir v Ajdovščini Letošnji teniški turnir, že tretji po vrsti, za odprto prvenstvo Ajdovščine seje odvil na dveh teniških igriščih v Palah, kjer ob prijetno urejeni okolici ob žuborečem Hublju, domuje domači teniški klub. Brd je po porazu v finalu športno stisnil roko Mateju Kavčiču iz Tolmina ki je zasedel prvo mesto. Tudi četrto uvrščeni Grbec Robert je moral oddati teniške čestitke 16 letnemu domačinu Vuga Lanu, ki je gledalce s svojo igro navdušil in seveda presenetil ter zasedel tretje mesto. Tenisači so po svoje čudaki - iz zagrizenih tekmovalcev, ki V soboto 26.06.2004 je kar bi svojega nasprotnika med igro trideset tenisačev z medsebojnim najraje podredili, ga »sprehajali« od izpadanjem izbralo najboljšo mreže na črto in nazaj, ga »vozili« četverico, ki se je v nedeljo z levega boka na desni bok igrišča, ■27.6.2004 dopoldne pomerila ter točkovno uničili, se preznojeni za prehodni pokal ter za teniški po tekmi prav prijetno prijateljsko prestiž. Mitja Pulec, iz Goriških pogovarjajo... V četrtek, 24. junija, se je na morje najprej odpravila predhodnica, skupina vodnikov in ostalih organizatorjev, ki so taborni prostor pripravili za bivanje več kot 60 prijavljenih članov. V soboto, 26. junija, pa se jim je skupaj z ostalimi vodniki pridružila skupina otrok, razporejenih v 6 vodov. Letošnji program taborjenja je domišljen in zelo raznolik, saj poleg vsakodnevnih opravil in osvajanja osnovnih veščin vključuje tudi potapljanje, jadranje in druge aktivnosti. Volje in idej za uresničevanje zastavljenega programa ne manjka, potrebno je samo še veliko lepega vremena. Naj bo tabornikom naklonjeno. Anja RADIO! N VA 194.8 Mhz Športna obeležitev praznika na Cesti Ob Krajevnem prazniku na Cesti, so domači balinarji izvedli tudi turnir trojk. Vabilu so se odzvale ekipe Petrič Planina, Podskala Vipava, Hubelj Ajdovščina, Železničar Gradišče nad Prvačino, Društva upokojencev Šempeter, ekipa Tevč in dve domači ekipi. Zmagala je ekipa Ceste II., pred ekipo iz Šempetra in ekipo Železničarja. Četrta je bila ekipa Hublja. Ob turnirju so izpeljali tudi tekmovanje v bližanju, kjer je bil najboljši mladi tekmovalec Planine Petriča Sašo Rener, Najboljši izbijalec pa je postal Joško Petrič iz Vipave. Na turnirju je po podelitvi pokalov in medalj zavladalo pravo praznično vzdušje, značilno za Cesto in Cestnarje. iče Preprečimo Preden bo Prepozno Pa je tudi v Vipavsko dolino priromalo težko pričakovano poletje, kar se čuti tudi v zapiskih ajdovskih policistov, ki so v minulem obdobju zabeležili porast prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev in voznikov koles z motorjem, ki jih je na piano zvabil sonček. V minulem obdobju med 26. majem in 22. junijem so policisti PP Ajdovščina obravnavali 19 tatvin: delov kolesa z motorjem, brusilke, denarnice, denarja, pnevmatik, koles, zabojnika z orodjem, orodje, kamere, smerokazov, češenj in kolesa z motorjem v Lozicah, katerega je kasneje v spremstvu staršev tatič vrnil lastniku. Obravnavali so 7 vlomov s tatvino: v dva lokala v C3 in lokal na bazenu v Ajdovščini (plen - denar in cigarete), v dve tovorni vozili in delovni stroj na delovišču pri Vipavi, storilec je odšel z okoli 350 litri goriva, v market v Črničah in v prostore KS Vipava; goljufijo, pri kateri je zaenkrat še neznani moški, ki je govoril italijansko, občana olajšal za 800.000 sit, previdnost pa ne bo odveč, niti pri kupovanju preko interneta, saj so policisti obravnavali goljufijo tudi preko le - tega. Policisti PP Ajdovščina so v minulem obdobju zabeležili 12 prometnih nesreč, ki so se končale le z materialno škodo, dve s pobegom z mesta nesreče, dve z lažjimi telesnimi poškodbami, eno povoženje divjadi in pet poškodb vozil na parkirnem prostoru. Javni red in mir je bil kršen šestkrat, obravnavali so dve ogrožanji varnosti, dve grožnji, ustrelitev psa s strani lovca na lastnikovem dvorišču, dva spora in šest dejanj nasilnega obnašanja. Obravnavali so še: pobeg z bencinskega servisa, delovno nezgodo, požar na stanovanjski hiši z materialno škodo okoli 300.000 sit, našli so kolo z motorjem rdeče barve znamke APN 6, prevzeli v hrambo najden GSM aparat znamke Sagem in fotoaparat 01ympus, občanki iz Zapuž so vrnili kolo, ki ji je bilo ukradeno in odkrili 8 ilegalnih prebežnikov. V dopustniškem času velja opozorilo, da pred odhodom na zaslužen oddih poskrbite za zavarovanje imetja, da vam ga ne bi skazil nenapovedan obisk nepridipravov, ki še kako radi izkoristijo vašo odsotnost. Policisti PP Ajdovščina Vam želijo prijetno dopustovanje. PP Ajdovščina ima novo telefonsko številko: 05 36 57 200. Ksimeroni Moja njivca ... Bližajo se vroči poletni dnevi, vsaj upamo tako, s tem pa prihaja tudi čas, ko začnemo pobirati sadove svojega truda. Rastline rastejo, da je veselje, seveda tudi pleveli ne zaostajajo za njimi, naša zelenica pa je lepa kot že dolgo ne. Za to se imamo zahvaliti letošnjemu mokremu poletju. Narava je pač še enkrat dokazala, da je nepredvidljiva in da rada poskrbi za presenečenja. Kar škoda je zdaj zapustiti vrt, ki se nam razdaja v vsej svoji lepoti in oditi na dopust, mar ne? Julijski vrt Zelenjavne grede Prihajajoči vroči meseci nam narekujejo, da moramo za svoje vrtnine še prav posebej poskrbeti. V vročini namreč rastline trpijo, manj so odporne in veliko bolj izpostavljene raznim škodljivcem. Zato jim pomagajmo z rednim zalivanjem, zastirko in rahljanjem zemlje. Zalivati moramo redno, ampak ne vsak dan. Najbolje je seveda zjutraj, to vendarle že vemo, lahko pa tudi pozno zvečer, ko se rastline ohladijo. Proti večeru zalivamo s postano vodo, ki se je čez dan nekoliko ogrela. Redno in obilno zalivamo paradižnik, paprike in jajčevce, kajti ob suši začnejo njihovi plodovi pokati. Kumare, bučke, lubenice in melone zalivamo redkeje, a takrat z največjo količino vode. Solatnice in kapusnice lahko zalivamo po listih, plodovk pa ne, saj bi se drugače na njih začela pojavljati plesen. Če zemlje po presajanju nismo pokrili s polietilensko folijo, potem med vrstami zastiramo zemljo s pokošeno travo, slamo, listjem, koprivami,... tako bomo preprečili rast plevelov, tla pa bodo obdržala vlago. Cvetje in trata S sezonskim cvetjem na oknih in balkonih ter posodovkami na terasi bi bilo trenutno največ dela, saj jih bi morali zalivati vsak dan, nekatere prav posebno žejne, kot so na primer surfinije, pa bi potrebovale vodo kar dvakrat na dan. V mokrem juliju pa moramo biti z zalivanjem prav posebej previdni, da se na rastlinah ne pojavijo kakšni škodljivci, na primer plesen. Seveda to ne velja za vse rastline. Nekaterim vlažno poletje koristi, drugim škodi. Fuksije in begonije bodo v deževnem juliju prav dobro uspevale, pelargonije in petunije pa bodo zaradi vlage cvetele nekoliko slabše. Rastline neprestano opazujmo in ob napadih bolezni in škodljivcev takoj ukrepajmo. Odstranimo obolelo listje, če ne gre drugače, rastline poškropimo z ustreznimi sredstvi. Če pa bo julij sončen in vroč, ne skoparimo z vodo. Ne pozabimo na redno dognojevanje s tekočimi gnojili, redno pletje,... Vrtnicam redno odstranjujmo odcvetele cvetove, če pa zaradi vlage preveč bujno rastejo, jim lahko tudi nekoliko skrajšamo veje. Lansko poletje je trata še najbolje rasla v senci, letos pa je ravno nasprotno. V senci nam bo trava izginevala, vedno slabša bo, zato na drevju, ki s svojimi vejami premočno senči trato, naredimo nekakšno svetlobno okno. Trato redno gnojimo in kosimo, nikakor pa na njej ne puščajmo že pokošene trave. V vročini trato kosimo nekoliko višje in tako v ruši zadržimo nekoliko več vlage. Julij je že dopustniški mesec, zato pred odhodom na dopust postorimo najnujnejše, da bo vrt med našo odsotnostjo brez vsakodnevne nege lahko preživel. Pa veselo na dopust! Pripravlja Jana Štefančič PARTE, pogrebne storitve d.o.o. Žapuže Zapuže 105, 5270 Ajdovščina Td.:05 / 368- 11-47 GSM: 031 / 500 - 852, 041 / 390 - 771 Ob izgubi naših najdražjih nam je vsem težko pri srcu. Tako Vam v teh težkih in žalostnih trenutkih naše podjetje nudi prijazno in toplo besedo. NUDIMO VAM VSE POGREBNE STORITVE: ❖ prevoz doma in iz tujine, <♦ uredimo vam vso potrebno dokumentacijo, mrliško sobo ( oder, zavese, sveče, ..), ❖ priskrbimo vse vrste cvetličnih aranžmajev, pevski zbor, trobentača, pogrebno moštvo, ♦> opravimo izkop, zasip, ter prvo ureditev groba, ♦> uredimo vse potrebno za upepelitev, hladilno napravo in ostalo po vaši želji, *•* vzdržujemo pokopališča, čistimo stare in sprejemamo naročila za nove spomenike. VSE TO VAM NUDIMO PO UGODNIH CENAH. MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! Življenje je lepo, naj bo takšno tudi slovo! m KUMARE Ja, nepogrešljive, bi lahko rekli. Kumare imajo namreč ogromno pozitivnih lastnosti; med drugim lepšajo kožo, z njimi blažimo pike žuželk, čistijo kri, pospešujejo delovanje ledvic, zdravijo bolezni želodca in črevesja in še bi lahko naštevali... Po načinu uporabe jih delimo na solatne in za vlaganje, po načinu vzgoje pa na kumare za vzgojo na prostem ter siljene kumare, ki jih gojimo v zaščitenih prostorih. Kumara je plazeča ali vzpenjajoča se zelenjavnica iz družine bučnic. To pomeni, da za svojo rast, v primeru da se plazi, potrebuje veliko prostora. Vzpenjavim kumaram seveda dobro dene opora, lahko je to sladka koruza ali visoki fižol, še bolje pa mreža. V tem primeru kumare ne potrebujejo veliko prostora, hitro rastejo, ob pravilni negi pa tudi bogato obrodijo. Zelo dobro jim deneta sonce ter rodovitna in dobro pripravljena prepustna tla z obilico humusa. Na prostem najbolje uspevajo v bogati, rodovitni in odcedni prsti na sončnem zavarovanem področju. Sejemo jih konec maja ali v začetku junija in sicer v vrste z medsebojno razdaljo od 80 do 100 cm. Razdalja v sami vrsti pa naj bo od 15 do 25 cm. Dobri sosedje so jim sladka koruza, sončnice, grah, fižol, rdeča pesa in korenje. Kumare potrebujejo veliko talne vode. V primeru, da jim je primanjkuje, postanejo grenke. Pomembno je, da pri zalivanju ne orosimo listov (to bi pospešilo razvoj plesni) in da ne zalivamo s prehladno vodo. Pa veliko užitkov ob njihovem gojenju, kije lahko nadvse zabavno opravilo! Razglednica Počitniška opazovanja Sonce, vseobvladujoče središče našega vesolja, je od 21. junija v znamenju Raka. Hura, poletje! Veliki kozmos se hudomušno nasmiha drobceni spremembi v majhnem delčku neskončnosti, mi pa si svojega veselja ne bomo pustili vzeti. Kozmos je vse in povsod. Je tista težko razumljiva mega razsežnost, je dišeči bor Pred mojo počitniško teraso in je skrivnostno veselje v moji duši. Napihnimo rokavčke! Vreščeča mularija in zmeden pes, ki v novem okolju ne ve, na koga naj laja, so le prvi znak, da smo vsi prišli od nekje drugje. Počitku in dogodivščinam naproti. Poleti oživijo poti. Sonce nam podtakne dodatno energijo, daljše dni in sladostrastno tople noči. Gremo. Morda le v mislih, morda zares. Kot spomin ali načrt, kot kratek izlet ali tradicionalna družinska selitev. Vsako leto znova me bolj kakor lastno počitnikovanje vznemirja opazovanje ljudi na počitnicah. Tako drugačni smo ljudje, ko pokažemo hrbet domačemu brlogu. Čim se otresemo vsakdanje rutine, se spontano odpremo in tudi povsem amaterskim opazovalcem (ne bom napisala voajerjem, ker ima beseda kljub ustreznosti pornografski predznak), razgalimo več, kot v resnici želimo. Šmenta! Prepovedane reči? Kje pa, zabavno in poučno raziskovanje načinov življenja drugih, pa čeprav le z opazovanjem, nima nič skupnega z nesramnim zalezovanjem za potešitev nekih bolnih strasti. Odprimo torej oči! Brskam po beležnici takih in drugačnih spominov, v mislih pregledujem slike iz počitniških dni. Pot. Že ta je neskončen vir zanimivih, nadvse zgovornih slik. Udobno se namestim na sovoznikovem sedežu in opazujem potnike proti sreči. Koliko šare vozimo ljudje s seboj! Čeprav so avtomobili večinoma vse večji, so še vedno skorajda do zadnjega milimetra natrpani kot takrat, ko so se Poljaki v Dalmacijo še vozili v bolhah. Udobje, obilje in nespamet so v sorodu. Tudi sama imam vedno prevelik kovček in domov vedno prinesem več kot polovico neuporabljenih oblek. Ampak, tako za vsak slučaj, je treba s seboj vzeti še to in to. Šele ko vidim druge, se lahko smejim lastni prismojenosti. In ugibam, kateri razvajenosti streže zbirka slamnikov na polici za zadnjim sedežem. Jih ti ljudje sploh kdaj uporabijo ali so zgolj sporočilo nam opazovalcem? Nekaj takih sporočil si vsi nadevamo. Že ko oblečemo kratke hlače, je jasno, da ne gremo v službo. Na postajališčih, mimogrede, na Hrvaškem so to še vedno zanikrna smetišča, potniki pretegujemo bledične ude in škilimo čez cesto, kjer se nekateri vračajoči že bahajo z zagorelo kožo. Čimprej naprej! Ritual Jutranji ali dopoldanski odhod na plažo. Do potankosti domišljen manever, čeprav vse deluje nekam ohlapno, nonšalantno. Mlada družina s tremi pol-otroci-pol-dojenčki. Torbe, bisage, voziček in gora vseh mogočih rekvizitov. Redko nasmejana starša. Mešanica utrujenosti, neprespanih noči in nezainteresiranosti na pragu še enega rutinskega dneva zariše na mlade obraze starikave poteze. Kako naj jima človek pove, da jima bo čez petnajst let verjetno dolgčas, ko bosta čakala do poldneva, da se mulci odločijo vstati. Zagoreli šarmantni upokojenec požvižgava. Ko pogledam še enkrat, mi je v hipu jasno zakaj. Spremlja ga vsaj deset let mlajša dama. On nosi vso kramo, se razume. Oba z druge roke, bi rekla moja prijateljica. Njuni obrazi izžarevajo izpolnjenost. Zložimo ležalnike, blazine in brisače. Red kot nikjer drugje. Cekar ob strani, čevlji malo stran. Tisto majhno parcelo znamo vsi prav ljubeče napraviti. Da ne izgubljam besed o modi in prepletanju vseh sorte dišav. Z opisom teh reči bi zlahka popisala celo stran. In ravno, ko na lepo poravnani brisači na debelo namazani nastavimo telešček soncu v pozdrav, zazvoni telefon. Vsaj trije hkrati preverimo, če morda ni naš. Odkar imajo telefoni toliko različnih možnosti zvonjenja, je tozadevene zmede manj, mešanica zvokov pa že na meji znosnega. Ker sem besedo neznosno prihranila za dejstvo, da se nekateri (ni jih malo!) s telefonom obnašajo, kot bi bili doma. Včasih smo na plažah kolikor toliko v miru brali, danes v živo sledimo dogajanju na vseh koncih sveta. Ah ne, samo v Sloveniji. Ker smo Slovenci, pardon, poleg Italijanov, najbolj zatrapani v svoje telefone in najbolj neotesani, ko gre za njihovo uporabo. Naj stane kolikor hoče! Prtljaga Tisti najtežji punkcij, ki ga vlačimo s seboj, se običajno ne pripelje v prtljažniku, temveč v naših glavah. Nakopičena nesnaga, ki se je ne znamo znebiti in je tudi ne moremo pustiti preprosto doma. Spomnim se nekega jutra, ko so po vseh kafičih, trgovinah in pri branjevkah vsi govorili le o nočnem incidentu. Mož in žena sta se sprla, grozljivo vpila in tepla. Stvar je umirila šele policija. Pa smo imeli temo dneva. Najstnik, ki ga je pri vsem skupaj najbolj jezilo, da so ga sredi noči prebudili, je svojemu prijatelju potožil: “Ko bi jo butelj vsaj najprej odpeljal nekam v gozd ...”. Dobro jutro, otrok. In veliko sreče pri izbiri partnerja. Ko poči, ni časa, da bi človek svoje tegobe najprej prestavil na primernejši kraj. Tisti pok (ali vsak?) je deloval kot skupinska katarza. Kot umito nebo po nevihti. Obrazi so izžarevali več strpnosti, še na otroke so tistega dne vpili nekoliko manj. Uspelo mi je do konca prebrati knjigo. Nazaj domov Vsaka pot se enkrat konča. Lepo je priti domov. Razdrto je vsake toliko prav lepa vas, pogled v dolino postreže s prijetnimi občutji. Preklopim na radio Nova. Nič novega. Kdaj gremo spet? Eno lepo poletje vam želim. Lučka Peljhan LDS z novim regijskim šefom Boris Ambrožič Regijski odbor Liberalne demokracije Slovenije sestavljajo predstavniki 12 občinskih odborov Severne Primorske. Novo vodstvo želi okrepiti moč liberalcev na tem koncu. V ajdovskem občinskem svetu ste Boris Ambrožič čemu ste posvetili največ pozornosti v zadnjem času? Posebej smo se trudili okrog takoimenovanega koncesijskega denarja. Gre za sredstva iz igralništva, ki naj bi jih občine na našem koncu dobile mimo primerne porabe. »Pridelali« smo skupaj kar 1,4 milijarde tolarje, za Občino Ajdovščina 90 milijonov, za Občino Vipava pa 80 milijonov dodatnih sredstev, ki naj bi se vrnila v razvoj kmečkega turizma in turizma nasploh. Reči pa je treba, da so nam pomagali tudi poslanci ZLSD in SLS, medtem ko nas je prav razjezilo to, da Nova Slovenija in Ivan Mamič nista dvignili roke za kar lepe denarje, ki smo jih vendarle uspeli pripeljati v dolino. Ponosni smo na to. S pomočjo ljudi, ki so v Ljubljani, naj izpostavim Mirka Bandlja in Davorina Terčona, smo uspeli zagotoviti Lipi iz Ajdovščine 140 mio tolarjev nepovratnih sredstev, pa še ugodne kredite. Več glav več ve. stroga opzicija? Drži. Moti nas neracionalno trošenje denarja. Že eno leto čakamo na odgovor, kam je šlo 300 milijonov, kolikor je bila dražja eolska šola. Odgovora ni. Proračun že vnaprej trošimo brez tehtnega premisleka, od države bi morali iztžiti dosti več, pa tega ne znamo niti tam, kjer je država edina odgovorna za določene segmente, kot je denimo Dom starejših občanov, ki stoji na občinski zemlji, po drugi strani pa državi plačujemo zemljišča, kot denimo za novo osnovno šolo Šturje. Kam bodo šli poudarki vašega dela v prihodnosti? Vodno zajetje Košivec ima prioriteto. Projekte je podprla Mednarodna banka za razvoj, vlada jim je tudi naklonjena. Pripravljena je prva delovna skupina za izvedbo tega projekta, računamo na podporo javnosti. Gre za dve fazi: najprej zajetje, nato pa namakalni razvodi. Če bo šlo po načrtih, naj bi zadevo zaključili do leta 2007. Investicija je vredna 1,4 milijarde tolarjev. Občina bi morala prispevati 100 milijonov iz sredstev za spremembo namembnosti zemljišč ob gradnji avtoceste. Volitve? Smo sredi priprav nanje. Če sodimo po zadnjih občinskih volitvah računamo, da nas bodo volivci tudi na državnozborskih izdatno podprli. O imenih pa zaenkrat še ne bi govoril. Ivan Mermolja Podmladek Nove Slovenije končno tudi v naši regiji V petek 4. junija je bil v hotelu Planika ustanovljen podmladek Nove Slovenije- krščanske ljudske stranke. Že dopoldanskih urah je »Evrobus« na poti po Sloveniji obiskal tudi Ajdovščino. Ustavil se je pred kino dvorano in načelu z glavnim kandidatom za evroposlanca Lojzetom Peterletom predstavil kandidate Nove Slovenije za evropski parlament. Evrobus se je potem odpravil na KLIMA NAPRAVE •TOSHIBA • MITSUBISHI • DAIKIN DOBAVA, MONTAŽA, SERVIS • NOVI MODELI •NOVE TEHNOLOGIJE • NOVI DC HVBRID INVERTERJI • NOVI PLASMA PURE FILTRI VISE - VIPAVA s.p. 051-414-169 TRG PAVLA RUŠTA 1, VIPAVA goriško in se v večernih urah vrnil v Ajdovščino. V hotelu Planika se je zbralo več kot dvajset mladih simpatizerjev Nove Slovenije in ustanovilo podmladek te politične stranke. Na uvodnem zasedanju regijskega odbora Severna Primorska je bil prisoten tudi predsednik Mlade Slovenije Jernej Pavlin ter podpredsednika Marjeta Polajnar in Alen Salihovič, prav tako se je zasedanja udeležil pomočnik tajnika N. Si in podpredsednik občinskega odbora Ajdovščina Janez Lampe. Omenjeni gostje so govorili o problemih šolstva, gospodarstva, govorili so tudi o bodočih volitvah za evropski in slovenski parlament, prav tako je bilo govora o podpori pri pridobivanju sredstev za dejavnosti podmladka s strani občinskega odbora N.Si. Na uvodnem zasedanju je bil za predsednika odbora soglasno izvoljen Dušan Mikuž iz Višenj za delovnega predsednika pa je bil izvoljen Miran Gregorc iz Ajdovščine. Člani podmladka N.Si iz Ajdovščine vas vabimo, da se pridružite naši organizaciji in skupaj z nami aktivno poskrbite za boljši jutri. Informacije glede včlanitve dobite na telefonski številki 031-603-103, ali pa na spletni strani www.mladasloveniia.org Člana odbora podmladka N. si Severna Primorska: N.S in A.Š. M.SS Nova Slovenija Krščanska Hunska stranka Zaenkrat HVALA Vstala Primorska - z Aleksandrom Lemutom na čelu < Na kongresu Zveze za Primorsko ( ZZP ) so v Lipici 19. junija izvolili novo vodstvo. Predsednik glavnega odbora je postal Aleksander Lemut s Ceste pri Ajdovščini, sicer direktor Farna centra v Vipavi. Zgodovina se umika gospodarstvu. Skupno za močnejše pokrajine. področjih. Zelo močno računam na kongresa ni ušla še Na pravkar končanem 9. kongresu ZZP, naše največje regionalne stranke, ste bili izvoljeni za predsednika glavnega odbora. Lahko bi rekli za drugega »moža« stranke. Občutek imam, da »Ajdovci« prevzemate vodenje stranke v svoje roke? »Priznati moram, da je bila odločitev težka. Vodenje podjetja Fama-Vipava in številne druge funkcije mi poberejo ogromno časa. Odločilna pa je bila enotna podpora iz praktično vseh občinskih organizacij. Prav zaradi te enotne podpore in velikega pričakovanja članstva, me je kar malce strah, da teh pričakovanj ne bomo uspeli izpolniti. Dejstvo pa je, da smo v Ajdovščini izjemno aktivni, močni, nenazadnje smo bili tretja najuspešnejša stranka zadnjih lokalnih volitev. In to v stranki ni ostalo neopaženo! Naši člani so nosilci aktivnosti na mnogih njihovo pomoč. Tako je Grozdan Šinigoj s svojimi izkušnjami pomemben člen v delu glavnega odbora, Peter Velikonja v delu programskega sveta, Toni Kodrič na področju promocije stranke in še bi lahko naštevali.« Kongresi ZZP so v preteklosti znali biti tudi zelo burni, če se spomnimo samo prejšnjega v Šempetru. Ta v Lipici pa je minil nenavadno mirno in »preveč« enotno, čeprav ste na kongresu zamenjali skoraj celotno dosedanje vodstvo. Kaj menite? »Priprave na ta kongres so bile resnično temeljite in kvalitetne. Vsi smo se zavedali, da je čas za stranko prelomen, treba je bilo narediti korak naprej. Ustanovni člani stranke in nosilci najodgovornejših funkcij smo si bili enotni, da je potrebno stranko pomladiti in vanjo spustiti nov veter, nove ideje in nove pristope. Vse to pa lahko prinesejo le mladi. Mladost in izkušnje to je kombinacija, ki smo jo iskali. In našli! Na številnih sestankih od novega leta naprej smo se poenotili, tako v izbiri novega vodstva, na čelu katerega je novi predsednik stranke, .župan občine Kobarid g.Pavle Gregorčič, kot tudi o ključnih prioritetah v programu dela stranke. Kongres je bil tako le krona polletnega trdega dela, manifestacija kadrovske in programske enotnosti stranke in njene odločenosti, da se še bolj zavzeto bori za interese Primorske in njenih prebivalcev!« Pozornemu spremljevalcu ena sprememba. V razpravah niso več prevladovale »zgodovinske« temveč »gospodarske« teme. Se strinjate ? »Ocena je točna in prav je tako. Prioritetna naloga ZZP je, da prepriča državne institucije, da je v nacionalnem interesu Slovenije in slovenskega naroda močna gospodarska krepitev zahodnega dela Slovenije, to je Primorske. Po našem vstopu v Evropsko unijo bodo namreč sosednje italijanske regije začele uveljavljati svoj dolgo načrtovan vpliv za svojo prevlado nad Primorsko. Strateški odgovor je močna razvojna dinamika, temelječa na usklajeni rasti naših srednje velikih mest in občinskih središč. Uspešno moramo izkoristiti domače in evropske strukturne sklade ter bistveno več vlagati v izobraževanje. Predvsem pa moramo razvijati nacionalni duh v smer, da mora vse služiti razvoju podjetništva in tehnološkega znanja. To pa je seveda posledično osnova bogati družbeni nadgradnji in najboljša »sociala«. In to je to! In da ne pozabim na veliko zaskrbljenost številnih razpravljaleev . Dogajajo se čudni prevzemi »dobrih« primorskih podjetij s strani ljubljanskih. Mnogi poznamo njihova realna stanja in ta niso rožnata! Omogoča pa jih zvit in zelo premišljen sistem lastninjenja, ki je praktično vse lastnike tako ali drugače skoncentriral v Ljubljano.« Na kongresu ste sorazmerno veliko časa in posvetili razvoju turizma. Zakaj ? »Tehnološki razvoj malih in srednjih podjetij je naša velika priložnost in upanje! Ob bok pa lahko in moramo postaviti razvoj turizma. Primorska kot enotna turistična regija, Primorska kot enoten turistični produkt. Naravne lepote in predvsem geografska raznolikost nam že ob razviti igralniški dejavnosti daje neslutene možnosti za razvoj turizma, ki ima goste skozi celo leto, in ki jih lahko zadržimo v regiji daljše obdobje. In ne pozabimo, proizvod, ki ga na domačem dvorišču prodamo gostu, je proizvod, ki ima največjo dodano neto vrednost.« Zveza za Primorsko je regionalna stranka. Veliko besed je bilo izrečeno o regionalizaciji in decentralizaciji Slovenije. Verjetno pa vas je zelo razočarala odločitev državnega zbora, ki je nedavno zavrnil spremembo ustave, ki bi omogočala ustanavljanje pokrajin... »Razočaranje v stranki je res veliko. Strankarske centrale v Ljubljani so pokazale svoj pravi obraz. Resnične pripravljenosti po celoviti decentralizaciji upravljanja z državo in javnim denarjem ni praktično v nobeni stranki. Odgovor je enostaven. Vse preveč ljudi namreč živi od tega centralizma kot «bubreg v loju«. ZZP razume regionalizacijo in decentralizacijo kot celovit proces, ki mora poseči v sam sistem političnega dogovarjanja v državi,, z ustanovitvijo Zbora pokrajin, kot enakopravnega zbora pri sprejemanju odločitev, pomembnih za razvoj lokalnih skupnosti in enakomernega razvoja celotne države. Prav tako je potrebno ustvariti učinkovit sistem državne organiziranosti in regulativo, ki bo lajšala negativne učinke globalizacije in kapitalskih tokov. In tu je druga velika naloga ZZP, ki opravičuje naš obstoj in zahteva našo bistveno večjo vlogo. Potrebno je biti še bolj glasen! Potrebno je še bolj odločno opozarjati in zahtevati spremembe! Naši argumenti so močni in prepričan sem, da bodo že jeseni našli podporo v primorskem prostoru.« Če prav razumem, potem, kot mnogi, načrtujete udeležboter uspeh na jesenskih državnozborskih volitvah.? »Večina članstva in občinskih organizacij zagovarja, da gremo na volitve samostojno, z odločnim in prepoznavnim programom. Kljub temu, pa smo na kongresu prepustili našemu Glavnemu odboru dokončno odločitev in še nekaj maneverskega prostora za morebitne povezave in skupen nastop s kakšno sorodno stranko. Pri morebitnih povezavah pa mora program stranke ostati nespremenjen in mora omogočati uresničitev temeljnih programskih točk programa ZZP: regionalizacijo države, decentralizacijo upravljanja in policentrični razvoj vseh delov države.« Ob izvolitvi Vam iskreno čestitamo ter želimo veliko uspeha - morda že na naslednjih volitvah !?! foto in tekst mt CENTER FAMA SUPERMARKET FAMA OTROŠKI SET ZA KAVO 1099 mri MESNICA » •r jr m ,, J $ f 3L ( MLADA GOVEJA REBRA 692 SIT SVINJSKO STEGNO B.K. 1399 SIT SVINJSKO MESO II, 886 SIT RHI DE JA TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL 1894 G0RIŠKA CESTA13 VIPAVA ) M & VIPAVA TEL.: 05 367 II 99 NOVI PODALJŠAN URNIK: VSAK DELOVNIK OD 7.00 DO 17.00 NON-STOP ■mtevra z osušili AVTOSERVIS 0H58*** •J KOBAL BANKOMAT '^ivNova KBM d« d.d. SUPERMARKET FAMA f metal v d g/i o n OGLEJTE Sl NAŠO PONUDBO NA http://www.metaldesign.si ALI NAS POKLIČITE IN POSLALI VAM BOMO PROSPEKTE IN CENIKE METAL DESIGN D. 0.0. AJDOVŠČINA Kovinske vrtne garniture, mizice, postelje, svečniki in še, in še .. 05 364 36 62 ... z drugimi besedami eleganca, trajnost, trdnos in prilagodljivost BREZPLAČNA DOSTAVA Unitrade d.o.o. Tovarniška c. 2b (C3) Ajdovščina tel.: 05/36 81 588 gsm:041 707 000 Sklepanje novih naročniških razmerij Podaljševanje naročniških razmerij Prodaja GSM aparatov 'n vse dodatne opreme Prodaja mobipaketov, mobikartic,... plima*)« www.primerje.Bi Urnik: 9 do 12 in 15 do 18, sobota: 9 do 12 Pooblaščeni zastopnik za Mobitel d.d. Mn i in www.Drcmiknet.iz4>illttl SESTAVIL DRAGO BRECEU POLOTOK GRČIJI IME SL. PRIPOVEDNIKA MURNIKA MOŠKO IME ENOTA ZA ELEKTR. ENERG. SREDOZ. TRAJNA ZELIKA TPRraKmT NEPREMIČNIN El d.O.O. PODRUŽNICA AJDOVŠČINA Prešernova 7, 5270 Ajdovščina Od ponedeljka do petka: 08,30 - 17,00 (Ogledi po dogovoru do 20,00) PALMA IZ JV. AZIJE Z UŽIT. PLODOVI IME IZR. POLITIKA AZIZA MIRNO. ZADOVOLJ ŽIVLJE- NJE 0 Tel.: 05 36 80 -456 E-'ax.: 05 36 80 <57 031 376 EOO ZAPRE- DEK E-mail: gtomol@siol.net www.premiknet.com IVAN SIVEC LATNIK RADIO NOVA SKOPLJE- NEC, EVNUH ITALIJAN. POMOR- ŠČAK VESPUCCI SLOV. .IGR ZEMLJIČ PASTIR, KI PASE ČREDO OVNOV VALIČ TIBOR PABLO NERUDA NADIMEK SL .PES-. NIKA IVA VOLARIČA LATNIK IN RADIO NOVA POGON DIVJADI SL. PEVKA ŽNIDARIČ REKREAT. ŠPORT NOVEJŠI TIP VOZILA DAEVVOO BABICA, NONA BARVA KART, KRIŽ CIGOJ DORA GRAJENA STENA BIBLIJSKA. OSEBA RIMSKI BOG LJUBE- ZNI MUSTROV JUNAK REZANJE NEČESA HRVAŠKA POP (PORNO) ZVEZDA BIBLIJSKI VELIKI LOVEC VRTINEC TROHA RAJKO ČRNA KRAVA SL. IGR. (IVO) KUHAR OLIVER PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI NEHOTEN TRZAJ OBRAZNE MIŠICE POGONSKI STROJ VRSTA SADNEGA GRMA IN PLODU- ZDRAVIL. RASTLINA LASTNIK KMETIJE MODNI OBLI KOV. MEDMET SMEHA TURŠKI VELIKAŠ RUDI KRANJC ORANJE, RAL OTOK V V. ANTILIH SL.SLIKAR (NIKOLAJ) VELIKA SOBA BARVA GLASU, ZVEN SPREMU. BOGA EROSA MLAD SAMEC KAMB. POLITIK (LON) } JAZ, Tl.. NAFTNA ČRPAL. V LIBIJI NATAN- ČEN PREPIS, POSNETEK NAJVIŠJA GORA V KARAVANKAH ŽIVAL, KI ZA OBSTOJ POTREBUJE KISIK NEZNANKA V MATEM. HUMOR. PUTRIH AVTOM. OZNAKA TURČIJE SODOBNI PARKET ALOJZ BAJC NADLEŽNA ŽUŽELKA SPREJETI NAČIN RAVNANJA MIŠLJENJA OTOK VKVA- RNERJU JUNA- KINJA KARE- NINA KALIN LEON Po slovarju slengovskih izrazov: ČEFUR - oznaka za pripadnika južnoslovanskih narodov RAUS - nemško, v prevodu - ven (velelnik, ki zveni kot dokončna komanda). SLOVENCI - pripadniki južnoslovanskih narodov. Komentar: Vse se zdi, da se je nek zdolgočasen rasistični turist odločil, da naredi več prostora za svojo večvredno raso. Odločitev je padla na avtobusni postaji v Podnanosu (Sembidu). m je zgornjevipavski časnik LATNIK VIPAVA APiA TRGOVINA GOJAČE Gojače 5B, 5262 Črniče tel.: 05/364-38-92 fax: 05/364-38-93 Vaš prodajalec gradbenega materiala in kmetijskih potrebščin VEUKA IZBIRA MATERIALOV IN OPREME ZA GRADNJO, KMETIJp, VRT IN DOM, PRIZNANIH DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV. "D top d o m Nai vam piedstavimo samo nekaj izdetov iz naše JUUUSKE ugodne ponudbe: -PRANA PLOŠČA 40x40cm SIVA 299,00 SITAos - PRANA PLOŠČA 40x40cm SIVA-RDEČA (fantazija) 309,00 SIT/tos . - PLASTIČNA TRAVNA REŠETKA MASPEGREEN 2. 199.00 SIT/m2 (506,70 SIT/tos) - MAVČNA PLOŠČA STANDARD 12,5mm Ix2x2m=2,4m2 1.199.00 SIT/tos (499,60 SIT/m2) - STEKLENA PRIZMA prozorna 399,00 SIT/tos - bitum.trak SINTOGLASS MINERAL V3 s posipom 1 Onn/rola 4.080, SIT/rola - bttum.lrak SINTOPOL V4 1 Om/rola 6.420,00 SIT/rola - bttum.lrak SINTOPOL MINERAL V4 s posipom 10m2/rola 6.240,00 SIT/rola - betonski ttatovc! INDE Salonit Anhovo s 5% popustom in Brezplačno dostavo’ - opečni strešniki CREATON - betonske pohodne plošče MASPE - vfaknocemenfne plošče LANDINI - strešna okna VELUX - jekleni podporniki, dfctančnlki,,. - naravni kamen PORFIDO in LUZERENA - barve, premazi, fasade... - cement, apno, matttt in druga hldraviična veziva - sredstva za varstvo rasttin - mineralnih in bio gnojil, krmil - cveitičntti korit, opreme za vrt - ograj CAVATORTA In drugega gradbenega materiala in kmetijskih potrebščin MOŽNOST BREZGOTOVINSKEGA NAKUPA BLAGA PREKO HRANILNO OBRAČUNSKIH KNJIŽIC H KS VIPAVA. Urnik: PON.-PET. od 7,00 do 19,00 SOBOTA od 7,00 do 15,00 DOBRODOŠLI V TRGOVINI APiA V OBRTNI CONI GOJAČE, SAMO 500m OD IZHODA SELO HC AJDOVŠČINA -NOVA GORICA ABC Ajdovščina RENAULT-MINUTA Tel: 05/ 364 33 06 - servis, 05/ 364 33 02 - nova vozila, 05/ 364 33 04 - rabljena vozila RABLJENA VOZILA LAGUNA II KARAVAN 1,9 DCI L. 2003 VSA OPREMA MEGANE AUTH.CONFORT 1,9 DCI VSA OPREMA L. 2003 MEGANE AUTH.CONFORT 1,6 16V VSA OPREMA L. 2003 FIAT STILO 1,9 JTD LETNIK 2003 VSA OPREMA FORD FOCUS KARAVAN 1,8 DTI L. 2002 VSA OPREMA FIAT MAREA KARAVAN 1,9 JTD VSA OPREMA L. 2002 OPEL ASTRA KARAVAN 1,7 DTI VSA OPREMA L. 2000 MEGANE 1,6 RT S KLIMO IN ELEKT. PAKET L. 1999 RENAULT CLIO EXP. 1,4 16V 5 VRAT LETNIK 2001 FIAT PUNTO 1,2 FRESH VSA OPREMA L. 2001 4.350.000 SIT 3.600.000 SIT 3.170.000 SIT 3.050.000 SIT 2.990.000 SIT 2.250.000 SIT 2.050.000 SIT 1.750.000 SIT 1.660.000 SIT 1.480. 000 SIT VSA VOZILA SO TEHNIČNO BREZHIBNA . SREČNO*VOŽNJO VAM ŽELI A.B.C. AJDOVŠČINA. Nagrajenci križanke iz prejšnje številke: Irena Vovk, Pod gradom 14, Vipava, Svetlana Kante,Velike Žablje 20, Dobravlje, Klemen Božič, Gregorčičeva 32b, Ajdovščina Nagrade prejmete v Kleti Vipava, pri Davidu Kodeletu._________________________________ Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • Zunanji sodelavci: Aleksandra Hain - Občina Ajdovščina, Ksimeroni Vrbetič - Varnost, Primož Bačar - Šport, Jana Stefančič - Hortikultura • Grafična priprava: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Telefon uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionoya@siol.net, latnik@email.si Ime in Priimek: Naslov: Rešitev pošljite v kuverti do 20.07.2004 na naslov: Nova Nova d.o.o. Goriška cesta 17 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina.