Krista Hafner
Sveta družina in razbojnik
Po ljudski pesmi. Ilustriral Fr. Podrekar.
Nekoč je živel drvar Lesorez. Sredi gozda je imel hišico in v hišici ženo, ki ga je vsak večer, ko se je truden od dela vračal domov, čakala na hišnem pragu, se mu prijazno nasmehnila in ga pozdravila. Leto in dan sta tako živela in sta bila zadovoljna. Čez leto in dan pa je rekel drvar ženi: »Še otročička bi rad, -ki bi mi vselej pritekel naproti, kadar bi se zvečer vračal domov.c In žena je sklenila roki in je prosila Boga. naj jima da otročička, majhnega otročička, ki jima bo v veselje in tolažbo. Leto in dan je molila in čez Ieto in dan je res otročička dobila. Lepo ga je v ple-nice povila in v zibelko položila in ko se je zvečer drvar vrnil domov, mu ga je pokazala in rekla:
»Glej, otročička sva dobila!«
Drvar je bil otročička vesel, v naročje ga je vzel in mu lepo pesemco zapel. Pel mu je o smreki v gozdu, o orlu na višavi, o roži trnuljčici v grmu. In ko je nehal peti, je položil detece v zibelko in rekel ženi:
»O, da bi naše detece že skoraj hodilo!«
In čez čas je dodal: »O da bi naše detece že skoraj govorilo!«
Minilo je leto, drngega pol in drvar je sleherni večer vzel detece iz zibelke in mu pesmice pel. Ko pa je minilo leto, drugega pol, je nekega večera vzel detece iz zibeli, ga postavil na tla, prijel za  ročici in rekel:           ^
»Detece ljubljeno moje. hotli!«                                                •
Toda detece ni hodilo, na tla je počenilo in milo zajokalo. In drvarju se je otročiček zasmilil, položil ga je nazaj v zibelko in žalostno rekel: »Zakaj moje detece ne hodi?«
Drugi večer se je drvar sklonil nad detece v zibelki, prijel ga je za ročico in rekel: »Detece tnoje, reci ata! Detece moje, reci mama!« Toda detece ni govorilo, le v strop je strmelo in se za očeta ni zmenilo. In drvar je  bil  žalosten  in  je  rekel:   »Zakaj  moje   detece  ne  govori?   Zakaj   moje   .. detece ne hodi?«
Od tega dne ni drvar otročička nikoli več v naročje vzel, ni ga ujčkal.
,    ni mu pesmice pel. Le vsakoleto enkrai se je pred njegovo posteljico ustavil
in vprašal: »Ali moje detece že hodi? Ali moje detece že govori?« In ko je
žena žalostna odgovorila, da ie ne, je jezno zaklel, pograbil  klobuk in v
temni gozd odšel in vso noč ga ni bilo domoVv   . ..   .            
  '                                                      i
252
Minila so štiri leta, petega pol iii detece še vedno ni hodilo, še vedno ni govorilo. Tedaj je drvar odšel od doma, teden dni je po gostilnah hodil, pil in grde pesmi pel in Boga klel. Nato pa je postal ropar, strahovit ropar, strah vse dežele.
Štiri leta je živel v gozdu in ropal in ubijal ljudi. Včasih se je napil, prišel domov in se ustavil pred posteljico, na kateri je ležal otročiček, sinček njegov. Pogledal ga je in rekel: »Ali rnoj otrok že hodi? Ali moj otrok že govori?« In ko mu je žena vsakikrat žalostna odgovorila, da sinček še ne hodi, da sinček še ne govori, se je raztogotil, pograbil gorjačo in pretepel ženo in otroka. Nato pa se je vrnil v gozd in je zopet ropal in pil.
V tistem času je še hotlila po zemlji sveta družina: Marija s sinom Jezusom in možem, svetim Jožefom. Po zemlji so hodili, ljudi tolažili in jim v potrebah tudi pomoč delili.
Nekega dne so prišli tudi v gozd, kjer je živel drvar in razbojnik Lesorez. Zagledali so hišico in Marija je rekla: »Potr-kajmo na vrata in prosimo za prenočišče. Morda stanujejo no-tri dobri ljudje, ki nas bodo pod streho vzeli.«
Približali so se hišici. Na vratih je stala razbojnikova že-na in je držala v rokah šop klju-čev. Marija je stopila k njej in jo je prijazno nagovorila:
»Oj, dobra žena, prenočite nas nocoj.«
Žena pa je odgovorila: »Rada bi vas pod streho vzela, rada bi vas to noč pri sebi imela. Toda imatn za moža hudega razbojnika. Kadar pride domov, nikoli ni trezen, vselej je pijan. Po hiši razgraja, mene in otroka pretepa in Boga preklinja. Bežite, da še vas ne dobi.«
Marija je pogledala ženo in zasmilila se ji je v srce. Pogledala je sinka Jezusa in rekla:
»Ne boj se, žena ti, nič hudega se nam rte pripeti. Mož bo prišel domov pohleven in krotak, kakor svoje čase bil večer je vsak.«                <.
Tedaj se je žena s praga umaknila in je trudne popotnike v sobo-spustila. Za mizo jih je posadila in jih lepo pogosiila. Ko so se odpočili in okrepčali, jih je pred posteljico peljala in jim svoje detece pokazala:
»Kaj vam pravim, dobri ljudje, nesreča huda me teži. Detece imam, staro je že sedem let, osmega pol, pa ga še nisem videla, da bi bilo kdaj hodilo, nisem ga še slišala, da bi bilo kdaj spregovorilo. Zato je moj mož v temni gozd odšel in divji razbojnik postal. Sveti Bog, ti meni pomagaj!«
Takrat se je zgodilo čudo prečudno: Komaj je mati te besede spre-govorila, že je otročiček vstal iz postelje in stekel iz hiše. Zunaj je za-gledal očeta, drvarja in razbojnika, ki se je vračal domov. Otročiček mu je stekel naproti, prijel očeta za roko in rekel: »Le brž, le brž, oče, pojdite domov. Doma imamo lepe goste. K nam je prišla Marija s sinom in možem svetim Jožefom.«
Oče je sinka prisrčno objel in poljubil. Prijel ga je za roko in skupaj sta šla domov. Doma je pokleknil pred materjo Marijo in siiiom Jezusom in skesano rekel: »Pozdravljeni, gostje nebeški, ki ste mojemu sinu dali, da hodi, pozdravljeni gostje nebeški, ki ste mojemu sinu dali, da govori.
253
Sfn32sS?r bil' Zdai b- «"* ** -pustil. Povej,  ,jubi  Je2us,
da Jpee7kPot neeidakj ^Š^™1'f« *f *°* - ™ dejal: ,fcUn, pravi in ženo in sinka ljubLc           Postanes-  Kri^co,  ki   si  jo  storil,  po-
ni nihče večTšaT^ deždL   ^20'62 Z<>Pet Priden drVar in °   razbojniku