RAZVEDRILO

Beli oblaki
nU NU NU
Aleš Mohoriš
-> Zakaj so oblaki beli? Oblake sestavlja prozorna voda. Kar nalijte jo v kozarec in se prepričajte. Tudi zrak, v katerem so vodne kapljice, je prozoren. Pa vendar, vsi smo že videli bele oblake. Kaj je razlog za to belo barvo?
V oblakih so kapljice vode ali kristalcki ledu zelo majhni. Njihova povprečna velikost je od 10 do 20 mikrometrov. To je nekajkrat manjše od debeline lasu. Velikost kapljic je tudi odvisna od vrste oblaka, vendar so kapljice v oblaku tipično 10 do 1000-krat manjše od dežnih kapljic; kapljice v oblaku predstavljajo le milijoninko njegove prostornine. Vecino vode oblak vsebuje v obliki pare. Kakšno vlogo ima velikost kapljic pri barvi oblaka?
Naredimo poskus s košckom prav tako prozornega stekla (slika 1 zgoraj), ki ga razbijemo s kladivom. Tega ne delajte sami zaradi nevarnosti, da kak droben košcek zaide v oci ali vas kako drugace poškoduje. Uporabil sem zašcitna ocala in steklo sem zavil v papirnato brisaco. Ko steklo razbijemo na drobne košcke, opazimo, da dovolj majhni košcki postanejo beli (slika 1 spodaj).
Skrivnost beline je torej v množici zelo majhnih košckov. V oblaku so to vodne kapljice. Ko na njih vpada bela soncna svetloba, se svetloba na teh delcih sipa. Sipanje pomeni kakršnokoli spreminjanje smeri žarka. Smer žarka se lahko spremeni zaradi loma, odboja ali uklona. Kateri od pojavov prevladuje, je odvisno od velikosti kapljic in valovne dolžine svetlobe. Valovna dolžina vidne svetlobe je od štiri do sedem desetink mikrometra. Ce se svetloba sipa na zelo majhnih delcih, npr. atomih ali molekulah, ki so tipicno manjši od tisocine mikrometra, torej tisockrat manjši od valovne dolžine svetlobe, potem se mocneje sipa modra kot rdeca svetloba. Zato je Sonce rumenkasto do rdece, ko je nizko nad obzorjem, nebo pa modro, ko ga opazujemo v smeri stran od Sonca. Ce so delci vecji od valovne dol-
■ '-V
■i laiSiis
" v. .•	. •..... •. ;•'•:'.: '•;.' • • '..


SLIKA 1.
Kos prozornega stekla (zgoraj) razbijemo na manjše koščke. Če so koščki dovolj majhni in so zbrani na kupček, so videti beli (spodaj).
žine svetlobe, npr. kapljice v oblaku so skoraj stokrat vecje, se svetloba vseh barv sipa enako. Pri vecjih kapljicah, ko dežuje, je sipanje svetlobe posledica loma in enkratnega odboja. Ce je plast kapljic dovolj tanka, da se vecina žarkov sipa le enkrat, bomo lahko videli mavrico. Pri manjših kapljicah, kot so v oblaku, k sipanju prispeva tudi uklon in tipicen žarek, ki doseže naše oko, se sipa na ogromnem številu kapljic. Takrat se vse barve soncne svetlobe zlijejo v belo. Ce opazujemo oblak osvetljen z rdeco barvo soncnega zahoda, bo seveda tudi oblak videti rdec (oglejte si naslovnico prejšnje številke).
Kaj pa, ce bi bil oblak sestavljen iz obarvane vode? Bi bil bel, ali barvit? Premislite.
_ XXX


p
2
mak
1
/s
PRESEK 43 (2015/2016)6
31