V Slovenskem stalnem gledališču se nekaj premika: igralci se nagibajo k podpisu pogodbe, sezona se bliža začetku /i7 Livarna z okoljevarstvenim dovoljenem upa na konec političnih igric V Tržaški knjigarni razstavlja svoja novejša dela Deziderij Švara, niz je naslovil Nenapisana pisma >/12 Primorski dnevnik ČETRTEK, 17. DECEMBRA 2009 Št. 298 (19.697) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Po 40 letih spet »anarhisti« Dušan Udovič Po tem, kako se razvijajo dogodki na italijanski politični sceni, je upravičeno podvomiti, da bodo vse pogostejši apeli predsednika republike k pomirjenju in omikanemu političnemu soočanju kaj zalegli. Glede tega je emblematično prav to, kako je desnica izkoristila nedeljski napad na predsednika vlade. Zlasti v parlamentu, kjer je predsednik desnih poslancev Cicchitto poimensko sestavil seznam posameznikov in medijev, kot da bi šlo za kriminalce (iz vrst opozicije, seveda) in s prstom pokazal na tiste ki naj bi s kampanjo sovraštva oborožili roko agresorja. Še najbolj posrečeno je njegov žol-čni izliv opredelil Bersani, ko je dejal da se požigalci preoblačijo v gasilce. Dejstvo je, da vladajoča desnica vse manj tolerira vsakršen kritičen glas in se vse pogosteje boji tudi odklonov v lastnih vrstah. Drugače v parlamentu ne bi stalno posegala po zaupnicah, za katere nima spričo velike večine nobene potrebe. Vse bolj očiten cilj je zatreti vsakršno demokratično razpravo in dokazati, da je parlament v bistvu nepotreben, kar je večkrat naglasil prav Berlusconi. Napad na premiera prihaja za povrh kot naročen za poostritev pogojev za javne demonstracije, omejitev svobode obveščanja, sodnikom pa se že itak brez vsakršnega spoštovanja »komunističnega« ustavnega sodišča poskuša pristriči peruti. V takšni klimi se spet pojavljajo bombne eksplozije, pa čeprav zaenkrat še brez žrtev. In glej slučaj, ravno ob obletnici nikoli pojasnjenega pokola na milanskem trgu Fontana naj bi bili avtorji spet »anarhisti«. Analogije z nekdanjo zrežirano strategijo napetosti izpred štiridesetih let se kar vsiljujejo. podnebne spremembe - Medtem ko se čas konference ZN v Koebenhavnu izteka Pogajanja so še vedno v slepi ulici Danes in jutri finale s 120 svetovnimi voditelji gradišče-milan - Podtaknili bombi Napad »anarhistov« na CIE in univerzo KOEBENHAVN - Delo na mednarodni podnebni konferenci je prešlo iz strokovne v politično fazo, pogajanja pa so še vedno v slepi ulici. Dosedanja predsednica konference Connie Hedegaard, nekdanja danska ministrica za okolje in kandidatka za novo evropsko komisarsko za podnebne spremembe, je zato odstopila s predsedniškega mesta in ga prepustila danskemu premieru Larsu Lokkeju Rasmussenu. Medtem v Koebenhavn prihaja okrog 120 svetovnih voditeljev in vprašanje je, ali bodo do jutrišnjega sklepa uspeli preprečiti propad konference. Medtem na delegate v Bella centru, kjer poteka konferenca, vse bolj pritiskajo protestniki. O tem, kako mesto spremlja vse to dogajanje, smo se pogovorili z mladim tržaškim Slovencem Matjažem Pečarjem, ki že dve leti živi v Koebenha-vnu. Na 18. strani GRADIŠČE - Po torkovi eksploziji poštne pošiljke je bil včeraj okrepljen nadzor nad centrom za priseljence CIE v Gradišču. Direktor centra je namreč v torek prejel pošiljko, odprl kuverto in iz nje vzel denarnico. Ko je to storil, je začutil oster vonj in opazil dim. Takoj je odvrgel denarnico, ki je le nekaj trenutkov zatem eksplodirala. Po oceni preiskovalcev in italijanskih tajnih služb stoji za vznemirljivim dogodkom anarhistična skupina FAI (Federazione anarchica informale). Ta je včeraj prevzela odgovornost tudi za eksplozivno napravo, ki so jo v noči na včerajšnji dan podtaknili na milanski univerzi Boc-coni; bomba je eksplodirala le delno in ni ranila nikogar. Iz Milana je prišla tudi pošiljka za center CIE v Gradišču. Na 14. strani ^miLic impianTi ELEKTROlNŠTALftCUE alarmni SIST^oMATIZIRAN3E ZUNANHH VHSELBOŽip VRAT ^ MS?0™ ™fArčNI un luBiiiiTi Tel. 0402209128 MILIC IMPIANTI s.n.c. ^^ di Dario Milic & C. .... . .. ^ .-1 www.milicimpianti.com --I Križ47Q/A-B, TRSTI info@mNicimpianti .com ^¿uvietUt SitfčcOMt Vsokovrstno dorilo Moreti Broške Uhani TRST: L. SANT0RI0 4 -TEL. 040/772770 UL GINNASTICA, 7 - TEL 040/774242 Osnovne življenjske potrebščine se kljub krizi dražijo Na 4. strani Na Koroškem združitev BZO in svobodnjakov Na 2. strani Goriška pokrajinska uprava vlaga v kulturo Na 15. strani Gorica se je znebila še ene mejne ovire Na 15. strani Krminska tovarna z novo halo proti krizi Na 16. strani 2 Četrtek, 17. decembra 2009 ALPE-JADRAN / Poslopje deželne vlade v Celovcu koper - Sojenje o dvojnem detomoru v Sežani Pred sodnim senatom pričali obtoženkin psihiater in kriminalista celovec - Poteza, ki ne bo ostala brez posledic za politični okvir Združitev BZÖ s svobodnjaki sprožila pravi politični potres Ljudska stranka namiguje na konec vladne koalicije - Dörfler zaenkrat ostaja deželni glavar CELOVEC - Totalen polom koroške banke Hypo Group Alpe Adria, katero je začetek tedna avstrijska država s 100-odstotno nacionalizacijo rešila pred stečajem, je včeraj zasenčila prava politična bomba, ki je povsem stresla vrh koroške deželne politike in ki ne bo ostala brez posledic tudi za avstrijsko zvezno politiko: koroški BZÖ, ki ga je 2005 ustanovil pokojni Jörg Haider, se je na Koroškem spet združil s svobodnjaško stranko (FPÖ) in se preimenoval v FPK (svobodnjaki na Koroškem). Tudi po združitvi z skrajno desničarskimi svobodnjaki Hansa-Christiana Stracheja bo na Koroškem (vsaj zaenkrat) ostal deželni glavar Gerhard Dörfler, v ostali Avstriji pa bo BZÖ obstajal še naprej, tudi - čeprav okrnjen - v avstrijskem parlamentu. Dosedanji koroški poslanci BZÖ bodo namreč zapustili svoj dosedanji klub in oblikovali lastno poslansko skupino. Ali bo po tem zasuku v skrajno desno še zdržala vladna koalicija na Koroškem pa je vprašljivo, je še včeraj namignil celo predsednik koroške ljudske stran-keÖVP Josef Martinz. Vsekakor je dosedanja vladna koalicija z Dörflerjem in Martinzem na čelu že soočena z nezaupnico v deželnem zboru in zahtevo opozicije po predčasnih deželnih volitvah zaradi katastrofalnega poloma v zadevi banke Hypo Group Alpe Adria. Obenem je avstrijsko pravosodno ministrstvo že ustanovilo posebno komisijo, ki naj bi vzela pod drobnogled poslovanje banke v preteklih letih tudi iz kazensko pravnega vidika. Koroška socialdemokratska stranka (SPÖ) je včeraj - še pred združitvijo BZÖ-ja s svobodnjaki, napovedala, da bo na prihodnji seji deželnega zbora vložila nezaupnico proti deželnemu glavarju Gerhardu Dörf-lerju, deželnemu svetniku za finance Haraldu Dobernigu (oba BZÖ oz. sedaj FPK) in tudi proti predsedniku koroške ljudske stranke (ÖVP) Josefu Martinzu in obenem tudi zahtevala razpis predčasnih deželnih volitev na Koroškem. Zahtevo socialdemokratov bosta podprla tudi oba deželna poslanca Zelenih. Čeprav zaenkrat (še) ni pričakovati odstop sedanje koalicije in predčasnih volitev, politični opazovalci menijo, da je v luči včerajšnjih dogodkov na Koroškem le še vprašanje časa, kdaj bo na Koroškem prišlo do političnega preobrata. Tudi zategadelj, ker se je medtem proti vladni večini postavil ves koroški kot tudi vseav-strijski tisk in s tem tudi javno mnenje. O tem pričajo tudi cele strani pisem bralcev, v katerih pozivajo ljudi politično odgovorne v zadevi Hypo k odstopu. Svoje pa bo očitno doprinesla tudi posebna komisija ministrstva za pravosodje, ki bo zadevo ofenzivno preverila glede morebitnih kazensko relevantnih dogodkov v zvezi z banko Hypo Alpe Adria. Zaradi raznih informacij in po anonimni prijavi 10. decembra letos je državno tožilstvo v Celovcu celo že uvedlo kazenski postopek proti odgovornim banke zaradi suma zlorabe zaupanja in goljufije. V zvezi z dogodki pri banki Hypo Alpe Adria se je javil k besedi tudi bivši predsednik upravnega odbora banke Jörg Schuster (SPÖ) in ostro kritiziral nekdanjega kolega Wolfganga Kultererja in koroško politiko. Za televizijsko oddajo »Report« avstrijske televizije je med drugim menil, da je pokojni deželni glavar Joerg Haider aktivno posegel v banko in želel »videti denar.« Zelo kritično je Schuster ocenil delo nekdanjega predsednika banke Kultererja, ki naj bi zastopal mnenje, da lahko lastnik izraža želje. »Kritična drža pa je veljala že skoraj kot izdaja«, je med drugim pojasnil Schuster vpliv koroške politike na poslovanje banke Hypo Alpe Adria v Celovcu Ivan Lukan KOPER - Na okrožnem sodišču v Kopru je v procesu zoper Kristino Mislej, obtoženo umora svojih dveh otrok, včeraj pričal obtoženkin psihiater Gorazd Mrevlje. Sodišče je zaslišalo še kriminalista Bena Tenka in Davorja Tozana, ki sta bila na dan tragedije dežurna. Po besedah Tenka v preiskavi niso opazili nasilnega odklepanja vrat ali vloma. Mi-slejevo, prvič se je pri njem oglasila leta 1994, je Mrevlje opisal kot negotovo, samokritično in impulzivno. Kot je dejal, je ni doživljal kot agresivne, se je pa nekajkrat zbal, da bi v situacijah, ki jih je sama doživljala kot brezizhodne, utegnila pomisliti na samomor. Obtožena je bila po Mrevljeto-vih besedah na terapijah večkrat obupana, da ji bo odvzeto skrbništvo nad otrokoma in da bodo vse, kar je povezano z njenim psihoterapevt-skim zdravljenjem, »poskušali stig-matizirati in obrniti proti njej«. Osebnostno odraščanje Mislejeve je opisal kot zapleteno, vendar pa je bilo ob zadnjem obisku marca letos videti, da so podani pogoji za to, da se stvari uredijo. Začetni sum, da bi bila pri Mi-slejevi lahko prisotna bipolarna motnja, se po Mravljetovih besedah kasneje ni potrdil. Kot je pojasnil, je zadnja leta opazil, da je pri Mislejevi prišlo do razvoja specifične osebnostne strukture. Ni imel občutka, da bi Mi-slejeva manipulirala, v odnosu z njim pa je bila iskrena, je še dejal. Glede prekomernega uživanja alkohola obtožene pa je Mrevlje dejal, da njenega pitja ni razumel kot odvisnosti od alkohola. Mislejeva se po njegovem k alkoholu zatekala, ko je bila v stiski, v obdobjih, ko so ji stvari stekle, pa je s pitjem prenehala. Podobno je bilo po njegovem tudi z uživanjem pomirjeval. Dežurni kriminalist Beno Tenko pa je sodnemu senatu pojasnil, kako je potekal ogled kraja storitve kaznivega dejanja. Vsi zavarovani sledovi so bili po njegovih besedah poslani na center za foren-zične raziskave. Kot je še dejal, ga je enkrat telefonsko kontaktiral oče Mislejeve in mu kot potencialnega storilca umora omenjal soseda, ki naj bi živel v istem stanovanjskem bloku v Sežani. Policisti niso ugotovili, da bi bila omenjena oseba kakorkoli povezana s kaznivim dejanjem, je še dejal. (STA) proračun fjk Slovenca ocenjujeta zakon TRST - Oba slovenska deželna svetnika - Igor Kocijančič in Igor Gabrovec - zelo kritično ocenjujeta finančni zakon, ki ga bo deželni parlament odobril jutri. Za Kocijančiča (SKP-Mavri-čna levica) je to najslabši proračunski zakon odkar sedi v deželnem svetu. Tondova uprava je po njegovem brez idej o prihodnosti naše dežele. Navedel je primer tržaškega Morskega parka in ureditve vinogradov pod Križem, Prosekom in Kontovelom. Medtem ko je za prvi projekt Tondo tako ali drugače dobil denar, je njegova vlada namenila premalo sredstev za ovrednotenje Prose-karja (Prosecco Doc), ki predstavlja edinstveno priložnost za splošno ovrednotenje ne samo našega vinogradništva, temveč Krasa in Trsta na sploh. Igor Gabrovec (SSk) je opozoril na stoodstotno krčenje Sklada FJK za slovensko manjšino, ki je v preteklem letu znašal 240 tisoč evrov. Slovenska narodna skupnost ima vtis, da je vsako leto postavljena pred zid izsiljevanja, ki jo šibi in ji onemogoča, da bi suvereno načrtovala tako svoje delovanje kot tudi potrebno posodobitev in torej nove izzive. Čista izjema je v tem smislu Slovensko stalno gledališče, ki mu je, tudi spričo dramatične situacije, deželna uprava prihranila dodatno nižanje dotacije, je dejal Gabrovec. To pa ni dovolj. V tem procesu Gabrovec pogreša odločnejši poseg deželne uprave v odnosu do Berlusconijeve vlade, »saj je redno, vsakoletno pred-božično ustrahovanje slovenske narodne skupnosti nerazumljivo, neopravičljivo, nesramno in torej nesprejemljivo.« Pri tem gre upoštevati, da so omenjena finančna sredstva na istem nivoju, torej na isti višini že približno petnajst let, kar pomeni, da sta jih dejansko že krepko skrčila čas in draginja. Pod udarom je tudi medijski sektor, tudi sam tiskani dnevnik slovenske manjšine, ki je iz leta v leto, pod udarom zmanjševanja sklada za t.i. šibko založništvo, je v deželnem svetu poudaril zastopnik SSk. ljubljana - Po oceni govorca zunanjega ministrstva Slovenije Milana Balažiča Arbitražni sporazum s Hrvaško največji letošnji uspeh slovenske diplomacije LJUBLJANA - Arbitražni sporazum s Hrvaško je največji uspeh slovenske diplomacije v letu 2009, je danes v Ljubljani izjavil govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic. Zavrnil je tudi vse trditve, da bo sporazum poslabšal položaj Slovenije in zatrdil, da bo arbitražno sodišče moralo zgolj določiti koordinate fizičnega stika Slovenije z odprtim morjem. Z arbitražnim sporazumom s Hrvaško je Slovenija zaščitila vitalne interese, hkrati pa zaprla enega najbolj problematičnih poglavij, je ocenil Balažic na novinarski konferenci, na kateri je nanizal dosežke v iztekajočem se letu. Zaradi podpisa arbitražnega sporazuma so se začeli krepiti tudi gospodarski odnosi med državama, je še poudaril. »S tem smo s sosednjo Hrvaško pokazali, da smo na liniji evropskih vrednot, dialoga in mirnega reševanja sporov, ki prispeva k regionalni stabilnosti. Ta podpis arbitražnega sporazuma lahko služi kot model za celotni Zahodni Balkan, ki ima še tovrstne probleme,» je iz- postavil Balažic. Poudaril je še, da je ta sporazum Sloveniji omogočil krepitev položaja v regiji in da je Slovenija pravzaprav regionalni «lider v tem območju«. S sporazumom smo zaščitili vitalne nacionalne interese, je nadaljeval Balažic. »Že s tem, ko je izhodišče stanje na dan 25. junija 1991, ko je Slovenija nadzirala celotni Piranski zaliv in imela izhod na odprto morje,« je poudaril in izpostavil, da so v sporazumu »vsebovani vsi elementi pravičnosti, tako notranje kot zunanje«, poleg do-brososedskih odnosov in relevantnih zgodovinskih okoliščin. »Ne gre za vprašanje, ali Slovenija ima ali nima, ali bo ali ne bo dobila izhoda na odprto morje. Arbitražno sodišče mora določiti zgolj koordinate neposrednega fizičnega stika republike Slovenije z odprtim morjem,« je še dejal Balažic. Po strokovni, diplomatski in politični plati »ni bilo mogoče bolj zmanjšati razlike med vzbujanjem neupravičenih pričakovanj dela slovenske politike med mednarodno pravno, mednarodno politično realnostjo«, je še dodal. V zvezi s pobudo t.i. Bučarjeve skupine, ki išče »eleganten izhod« iz arbitražnega sporazuma in sicer na način, da bi se organizirala mednarodna konferenca v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ, je Balažic dejal, da so sicer »odprti za konstruktivne razmisleke« in da je Slovenija demokratična država, v kateri lahko vsak posreduje svoje ideje, vendar pa realno taka pobuda ne more zaživeti v praksi. Zagotovil je še, da »slovenska diplomacija ne tipa v temi, se ne zanaša na zanesenjake, ne kleči pred političnimi interpretacijami, ampak se zanaša predvsem na stroko«. Poudaril je, da so posvetovanja s pravnimi strokovnjaki, tako domačimi kot tujimi, potekala še pred podpisom sporazuma. »Že preprosta besedna analiza tretjega člena arbitražnega sporazuma vam pove, da stik Slovenije z odprtim morjem pomeni, da ker je Slovenija teritorialna država, gre za to, da se povežejo slovenske teritorialne vode z mednarodnimi vodami,« je pojasnil. Balažic je sicer v imenu MZZ še izrazil pričakovanje, da bo arbitražno sodišče začelo delovati nekje do jeseni 2010. Zdaj se pričakuje mnenje ustavnega sodišča, kar naj bi bilo znano nekje v mesecu dni, nato bo sledilo obdobje pred posvetovalnim referendumom, ki naj bi bil konec zime ali pa v začetku pomladi, nato pa bo sledila še ratifikacija v državnem zboru. Poleti bi Hrvaška lahko zaključila pogajanja z EU, kar pomeni, da bi se arbitraža lahko začela nekje jeseni, je še menil Balažic. Določeni postopki sicer že potekajo, vendar pa jih Balažic ni želel razkriti. Niso pa še v fazi, da bi razmišljali o morebitnih arbitrih, niti o tem, kdo bi lahko bil slovenski član tega arbitražnega sodišča. To bo aktualno, ko bo prišel čas za to, je še pojasnil govorec MZZ. (STA) ^C_ALPE-JADRAN, DEŽELA_Četrtek, 17. decembra 2009 3 zaščitni zakon - Predlog bo danes ali jutri odobril deželni svet Dežela potrdila seznam primarnih organizacij slovenske manjšine Predlog Iztoka Furlaniča za drugačno porazdelitev prispevkov, ki je sprožil ostre polemike TRST - Deželna vlada bo po novem letu odobrila porazdelitev državnih prispevkov slovenski manjšini. Odbornik Roberto Molinaro bo najbrž počakal, če bo Rim letni proračunski dotaciji 4,06 milijona evrov dodal (ali ne) milijon evrov, kot se je zgodilo lani in kot je Sloveniji obljubil zunanji minister Franco Frattini. Če bo ostalo pri sedanji vsoti je skoraj gotovo, da bo Dežela sprejela porazdelitev, ki jo je Molinaro v torek predstavil posvetovalni komisiji za slovensko manjšino. Edino odprto je vprašanje prispevka za Slovensko stalno gledališče. Dežela se je sprva odločila za 700 tisoč evrov, potem je prispevek znižala za 100 tisoč evrov, komisija pa je (razen Walterja Bandlja, ki se je zavzel za 400 tisoč evrov) priporočila prispevek v višini 500 tisoč evrov. Veliko slabe krvi zlasti pri predsedniku Sveta slovenskih organizacij Dragu Štoki je povzročil predlog porazdelitve prispevkov, ki ga je predložil Iztok Furlanič. Njegovo stališče objavljamo na 5. strani, v nadaljevanju pa posredujemo »razpredelnico«, ki jo je Furlanič posredoval Molinaru in kolegom v komisiji. Furlanič predlog je sledeč: Prae-Primorski dnevnik 440.000 (predlog Dežele 318.000); Goriška Mohorjeva 145.000 (152.500); Novi Matajur 120.000 Deželni svet bo danes ali jutri potrdil seznam primarnih organizacij slovenske manjšine (129.700); Mladika 40.000 (51.100); Most-Čedad 70.000 (80.000); ZTT 40.000 (45.700); SLORI 180.000 (174.100); SSG 550.000 (600.000); NŠK 235.000 (232.000); Glasbena matica 600.000 (575.000); Center E. Komel 170.000 (166.900); Slovenska prosveta 42.500 (48.200); ZSKD 140.000 (144.000); ZSKP 37.500 (48.200); ZSŠDI 160.000 (146.100); Kulturni dom Gorica 70.000 (72.300); Kulturni center Bratuž Gorica 65.000 (72.300); Dijaški Dom Trst 165.000 (120.400); Dijaški dom Gorica 75.000 (71.800); Ki-noatelje 40.000 (40.300); SKGZ 100.000 (100.000); SSO 100.000 (100.000) in društva ter krožki 400.000 (495.600). O tem Furlaničevem predlogu se je razvila, kot smo poročali, debata, ki je bila bolj polemična kot živahna. Zlasti na relaciji Furlanič-Što-ka. Predsednik SSO je predlagatelju očital, da predlog ruši ne samo članice SSO, temveč tudi enotnost med SKGZ in SSO. Furlanič mu je odgovoril, da se pri izdelavi tega predloga ni oziral kdo je komu blizu, temveč je predlog sad natančnega pregleda proračunov posameznih ustanov ter pogovorov z nekaterimi uslužbenci in ravnatelji le-teh. Deželna vlada je medtem za leto 2010 v celoti potrdila seznam t.i. primarnih organizacij slovenske manjšine. Seznam, ki ga bo danes ali jutri potrdil deželni svet, je naslednji: Prae (Primorski dnevnik) Goriška Mohorjeva Novi Matajur Mladika Most (Čedad) Založništvo tržaškega tiska SLORI Slovensko stalno gledališče NŠK Glasbena matica Glasbeni center Komel ZSKD Slovenska prosveta ZSKP ZSŠDI Kulturni dom Gorica Center Bratuž Gorica Dijaški dom Trst Dijaški dom Gorica Kinoatelje Gorica S.T. Prehrambeni diskont Eurospin / H/ J 'jI J 4 Četrtek, 17. decembra 2009 GOSPODARSTVO gibanja - Po inflacijskih podatkih statističnega zakona Istat Kljub krizi se je življenje podražilo za 1,2 odstotka Čeprav so nekatere cene mrzle, so novembrsko inflacijo segreli energenti RIM - Kljub krizi in močnemu upadu osebne porabe, ki je povzročila tudi padec cen v nekaterih blagovnih sektorjih, je treba za nakupe danes odšteti za 1,2 odstotka več kot pred letom. Podatek, nekoliko skrit med številkami in preglednicami, je izračunal zavod Istat, ki je včeraj objavil dokončne podatke o novembrski inflaciji. V preteklem mesecu se je splošni indeks cen znova povzpel, in to za 0,7 odstotka v letni primerjavi, potem ko je oktobra zrasel le za 0,3 odstotka. V mesečni primerjavi pa so cene novembra ostale na oktobrski ravni, torej brez sprememb. Največ pozornosti pa je med včeraj objavljenimi podatki pritegnil tisti, ki kaže gibanje »najbolj pogosto kupova-nih dobrin«, kot jih imenuje statistični zavod. Gre preprosto za najnujnejše življenjske potrebščine, tiste, ki jih kupujemo vsak dan: od živilskih izdelkov do alkoholnih in nealkoholnih pijač, tobačnih izdelkov, pripomočkov za osebno higieno in čiščenje stanovanja, časopisov, pogonskega goriva itn. Cene teh izdelkov in storitev so se novembra v mesečni primerjavi zvišali za 0,3 odstotka, v letni pa za 1,2 odstotka. Tako gibanje, ki odstopa od povprečja, povzroča razburjenje organizacij potrošnikov, ki izpostavljajo, da je »ogroženo blagostanje družin«, zato je treba »davčno razbremeniti trinajste plače« in »znižati cene za 20 odstotkov«. Novembrski inflacijski pospešek je povzročila predvsem rast cen dobrin, posebej tistih v energetskem sektorju (+0,3% glede na oktober), pri čemer se je bencin podražil za 3,5%, dizel pa za 4,2%). Cene živilskih izdelkov so se v letni primerjavi zvišale za 0,6 odstotka in potrdile rastoči trend iz oktobra. Toda medtem ko sta se podražila meso in zelenjava (+01% v mesečni primerjavi), je bilo mogoče nekaj prihraniti pri sadju (-0,8% glede na oktober). Če bi inflacijska stopnja ob koncu leta ostala na novembrski ravni, bi letos znašala 0,7 odstotka. Med dvajsetimi mesti, ki so glavna mesta prav tolikih italijanskih dežel, je Trst na nezavidljivem drugem mestu z 1,9-odstotno inflacijsko stopnjo, torej za skoraj dve tretjini višjo od državnega povprečja. Na prvem mestu je z 2,1 odstotka inflacije Neapelj, na tretjem pa z 1,6 odstotka Reggio Calabria. Najnižjo oziroma negativno inflacijo so novembra imeli v Firencah in Bariju, ničlo so namerili v Benetkah, sledi Bologna z 0,1 odstotka ter Milan, Trento in Palermo z 0,2-odstotno stopnjo inflacije. V 16 državah območja evra se je inflacija novembra prvič po sedmih mesecih vnovič zvišala. Letna stopnja je znašala pol odstotka, medtem ko je v Sloveniji namerili 1,8-odstotno letno inflacijo. Eurostat je včeraj za malenkost Deželne zadružne banke FJK v prvih devetih mesecih povečale vloge za 4 odstotke VIDEM - Zaupanje varčevalcev v zadružne banke v Furlaniji-Julijski krajini raste. Po podatkih deželne federacije zadružnih bank BCC se je skupna vrednost vlog konec septembra glede na začetek leta povečala za 4 odstotke in dosegla 2,3 milijarde evrov. Levji delež te rasti imajo upravljane vloge, ki so se v devetih mesecih povečale za 10 odstotkov in dosegle 900 milijonov evrov. Med upravljanimi vlogami so na prvem mestu naložbe v skupne sklade (405 milijonov evrov, +11,9%) in v zavarovalne police (267 milijonov, +11,3%), sledijo upravljanje premoženja (226,8 milijona, +4,9%) in naložbe v delnice (206,2 milijona, +24,7%). Občina Trst poverila zakladniško službo Unicreditu TRST - Unicredit Banca bo še naprej opravljala zakladniško službo za Občino Trst. Izbrana je bila za nadaljnja tri leta, do konca 2013, za Občino pa bo upravljala približno 850 milijonov evrov letno. Unicredit opravlja to služno tudi za Deželo FJK. Generali se pripravlja na obračun enega najtežjih let v svoji zgodovini in razmišlja o novem vodstvu MILAN - Zadnji upravni svet tržaške zavarovalne družbe pred premorom ob koncu leta je včeraj v Milanu potekel brez pomembnejših odločitev, če izvzamemo podpis akta o pripojitvi banke BSI Italia k banki Banca Generali. Spojitev bo operativna s prvim januarjem, zanjo pa ne bo potrebna dokapitalizacija prevzemne banke, ker bodo delnice BSI Italia razvrednotene. Če je bilo iztekajoče se leto za družbo krilatega leva zelo neugodno, bo prav tako, če ne še težje tudi novo leto. Na aprilski skupščini delničarjev v Trstu bo skoraj gotovo prišlo do zamenjave dosedanjega predsednika Antoina Bernheima, ki naj bi pri svojih 85. letih vendarle sprejel ponudbo za častno predsedstvo. O njegovem nasledniku poznavalci le ugibajo, ker so vsa žezla še v ognju, dobro obveščeni pa kot o najbolj verjetnih kandidatih govorijo o Paolu Scaroniju, pooblaščenemu upravitelju energetskega koncerna Eni, ki naj bi ga želeli v Me-diobanci, največjem delničarju družbe Generali, in o nekdanjem gospodarskem ministru Tommasu Padoa Schioppi, ki naj bi ga podpirali znotraj družbe. makroekonomija - Po napovedih uglednega nemškega inštituta IFO Gospodarsko razpoloženje se izboljšuje, medtem ko gospodarska rast ostaja nizka MÜNCHEN - Svetovno gospodarsko razpoloženje se je popravilo v vseh glavnih regijah sveta, vendar bo gospodarska rast kljub temu ostala nizka, saj so mednarodni finančni trgi še vedno precej šibki. Svetovni bruto domači proizvod (BDP) se bo letos znižal za 1,1 odstotka, v letu 2010 pa zvišal za 3,1 odstotka, ugotavlja nemški inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Rast svetovnega BDP bo nato leta 2011 znašala 2,6 odstotka. V nekaterih delih sveta bodo cene znova začele rasti, zaradi šibke gospodarske aktivnosti pa bo še vedno naraščalo število brezposelnih, v svojem poročilu navaja münchenski inštitut. Svetovna gospodarska aktivnost bo sicer šibka. Bančni sistem je utrpel ogromne izgube, kar se odraža v visokih vrednostnih prilagoditvah in popravkih vrednosti premoženja. Vse pomembne industrijske države se spopadajo tudi z nepremičninsko krizo, ki je povečala število slabih posojil. Po- sojilni pogoji so povsod po svetu zelo zaostreni, kar negativno vpliva na naložbeno dejavnost in na odpiranje novih delovnih mest. V območju evra se bo gospodarska rast iz zadnjega četrtletja sicer nadaljevala. Zelo pozitiven vpliv na rast v območju skupne evropske valute bodo imele javnofinančne spodbude v Nemčiji in v Franciji. Domače povpraševanje se bo stabiliziralo postopoma, saj se bo njegova dinamika okrepila takrat, ko bodo v celoti začeli delovati sti-mulacijski programi. Največje evropsko gospodarstvo, Nemčija, bo prihodnje leto raslo po 1,7-odstotni stopnji, medtem ko naj bi se leta 2011 v povprečju okrepilo za 1,2 odstotka. Izboljšanje gospodarske aktivnosti v Nemčiji je sicer posledica izboljšanih obetov v svetovnem gospodarskem okolju. BDP se je v drugi polovici leta v primerjavi s prvo zvišal za 1,2 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bil še vedno za tri odstotke nižji. V letošnjem letu naj bi se nemški BDP skrčil za 4,9 odstotka. Okrevanje gospodarstva je bilo ob koncu leta sicer najbolj zaznati v Aziji, izboljšanje gospodarskega razpoloženja pa se kaže tudi v Zahodni Evropi in Severni Ameriki. Kljub temu, da so gospodarske razmere v vseh pomembnejših regijah, predvsem v območju evra, Severni Ameriki, Srednji in Vzhodni Evropi in v Rusiji, še vedno neugodne, so pričakovanja povsod zelo optimistična. Znaki, da svetovno gospodarstvo oživlja, se bodo nadaljevali. V ZDA bo rast BDP v začetku prihodnjega leta razmeroma visoka, vendar bo nato dinamika okrevanja ošibela in ameriško gospodarstvo bi utegnilo znova zaiti v rdeče območje. Kljub temu ZDA ne bodo znova zapadle v recesijo, morebitna ošibitev gospodarske dejavnosti pa bo nekoliko zadušila svetovno gospodarsko okrevanje. Odprava strukturnih nesorazmerij v ZDA, predvsem popravek na področju zasebne porabe, bo imela po mnenju inštituta Ifo viden učinek, ki pa se bo poznal z zamikom. Japonsko gospodarstvo bo začelo okrevati zelo postopoma in počasi. Zasebna pSoraba se bo le počasi krepila, saj so razmere na trgu dela zelo zaostrene. Ob oživitvi svetovne gospodarske aktivnosti pa se bo popravila japonska zunanja trgovina, zlasti menjava s hitro rastočimi azijskimi državami. Obseg svetovne trgovine naj bi se prihodnje leto glede na podatke Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) sicer zvišal za pet odstotkov, leta 2011 za štiri odstotke, potem ko naj bi se letos znižal za dramatičnih 11 odstotkov. Napoved inštituta temelji na predpostavkah, da se bo cena sever-nomorske nafte za 159-litrski sod gibala okrog 72 dolarjev in da bo evro vreden približno 1,47 dolarja. (STA) EVRO 1,4560 $ +0,10 znižal svoje prvotne izračune izpred dveh tednov, po katerih so se cene v območju evra prejšnji mesec v povprečju zvišale za 0,6 odstotka. V preteklih mesecih so cene v območju evra padale, in sicer avgusta za 0,2 odstotka, septembra za 0,3 odstotka in oktobra za 0,1 odstotka. Z novembrom pa so se cene v območju evra na letni ravni prvič od letošnjega aprila vnovič zvišale, najbolj pa so jih potisnili navzgor energenti, ki so se po krepki pocenitvi zaradi krize začeli spet dražiti. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. decembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 16.12. 15.12. ameriški dolar japonski jen 1,4560 130,61 99416 1,4541 130,22 9,9286 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 44,0940 67 9783 43,9725 67,8700 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int" 7,4415 0 88945 u / ,o / \J\J 7,4416 0,89600 L/1 1 LC11 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 10,4208 8,3695 10,4635 8,4735 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 26,350 15126 26,105 15123 JVIV-CIIJM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 277,58 15,6466 27710 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,1947 1 5432 4,1865 1 5459 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,6179 1,9558 1,6048 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2383 3,4528 4,2523 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7065 2,5522 0,7063 2,5636 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1965 290,00 2 1992 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,2900 7,2800 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 16. decembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2325 0,25375 0,45125 1,00375 LIBOR (EUR) 0,45813 0,6775 0,98 1,22625 LIBOR (CHF) 0,11333 0,25167 0,34667 0,64667 EURIBOR (EUR) 0,487 0,715 0,998 1,246 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.178,01 € +323,14 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. decembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,01 -2,83 -0,52 KRKA 65,17 22,77 -1,54 MERCATOR 155,68 304,98 -0,04 -0,87 TELEKOM SLOVENIJE 131,11 -0,44 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,00 AERODROM LJUBLJANA 33,98 DELO PRODAJA - -0,06 -2,07 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,48 -1,63 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 25,14 14,00 +1,78 -0,07 SAVA 228,61 +1,19 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 74,50 25,83 -6,05 -0,65 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. decembra 2009 +1,20 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,476 86,00 +4,16 +1,28 +0,39 BANCO POPOLARE 5,435 1,273 +3,23 BCA POP MILANO 5,05 +1,00 +2,29 ENEL 4,045 +0,12 +0,82 FIAT 10,44 +1,26 GENERALI 18,19 +1,11 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,095 +1,56 LUXOTT1CA 17,95 5,565 +1,07 +1,37 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,255 +5,16 +0,99 PIRELLI e C 0,4315 +0,94 +2,88 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 23,33 3,535 +2,55 +0,35 STMICROELECTRONICS 6,055 +1,42 +0,56 TENARIS TERNA 14,09 2,8875 +1,22 -0,43 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1683 9,975 -0,06 +0,35 UNICREDIT 2,3075 +2,10 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 72,70 $ +0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. decembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.014,69 973,88 -0,63 -0,70 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.025,70 +0,16 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 281,37 1.819,78 -1,75 +0,76 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.876,01 -1,96 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.442,25 2.206,91 -0,09 +0,27 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.109,18 1.157,84 5.903,43 5.320,26 +0,11 -0,60 +1,58 +0,65 CAC 40, Pariz 3.875,82 2.482,63 +1,09 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.114,50 2.926,52 +1,60 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.177,41 2.813,93 21.611,74 3.255,21 16.912,77 +0,93 +0,54 -0,92 -0,59 +0,21 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 17. decembra 2009 5 GLOSA Kaj se dogaja z nami po smrti? JoZe Pirjevec Moral sem čakati na komunista Stojana Spetiča, da me je javno opomnil na mojo napako o vicah. O tempora, o mores! Katoličani, kje ste? Celo fundamentalistični Primorski panterji iz Gorice, ki me primejo za besedo, kadarkoli je mogoče, so bili tokrat tiho. Edina, ki se je oglasila še isti dan, ko je izšla moja heretična glosa, je bila Bruna Pertot. Telefonirala mi je in me s potrpežljivo ljubeznivostjo, ki ji je lastna, prepričala, da sem se zmotil. Katoliška cerkev vic zares ni odpravila, odpravila je samo limb, tisti prostor brez žalosti in brez veselja, kamor naj bi šle duše nekrščenih otrok, ki jih razen izvirnega greha, nič ne bremeni. Spoznanje, da sem jo glede vic tako polomil, me je prisililo k izpraševanju vesti, kako se je moglo kaj takega zgoditi, pa tudi k preverjanju svojega znanja katekizma. Mislim, da sem o vicah prvič slišal v podstrešnih kamricah sv. Antona Novega, kjer nas je po vojni zbiral in vzgajal pokojni Jože Prešeren. O njih je dejal, da v sv. pismu stare in nove zaveze sicer niso naravnost omenjene, da pa je o obstoju vic mogoče sklepati iz nekaterih pa-susov. Omenil je knjigo Makabejcev, kjer piše, da je treba moliti za duše padlih v boju, in pri tem močno vzpodbudil mojo radovednost ne toliko zaradi vic, kolikor zaradi Makabej-cev. Kdo so bili? Še danes me privlačijo zaradi svojega upora proti Antijohu IV. iz dinastije Selevkidov, ki je leta 167 pred Kr. skušal zatreti židovsko vero. Naj povem mimogrede, da nudi ta upor teološko opravičilo za vse poznejše upore proti tiranu, tudi za našo narodnoosvobodilno borbo. A tega nam domobransko usmerjeni Jože Prešeren seveda ni povedal. Naj dodam tudi, da je židovski praznik luči, hanukkah, ki ga praznujejo kot nekakšen božič prav v tem času, tudi vezan na zgodbo Makabejcev in na njihovo zmago nad helenistično diktaturo. Toda vrnimo se k vicam. Te so pravzaprav srednjeveška iznajdba rimsko katoliške Cerkve, ki je pravoslavje ne sprejema in ki so jo pozneje zavrnili tako protestanti kot angličani. O tem je pisal veliki francoski medievalist Jacques Le Goff v knjigi »Nastanek vic« in bil tako prepričljiv, da me je spravil v zmoto: mislil sem, da je prepričal tudi samega papeža. Ker smo že v vicah, pojdimo še v pekel. Pred kratkim sem o njem slišal predavanje na seminarju o sekularizaciji, organiziranem v Rimu. Med drugimi je nastopil tudi filozof Lui-gi Lombardi Vallauri, ki nam je povedal, kako so ga vatikanske oblasti vrgle s katedre, ki jo je imel na katoliški univerzi v Milanu. Kaj je povedal tako heretičnega? Za nek kongres v Nemčiji je pripravil referat, v katerem je dokazal, da je koncept peklenske kazni, kakor ga pridiga katoliška Cerkev, povsem skregan z modernim pravom. To sloni na principu, da je treba krivca prevzgojiti, medtem ko ga pekel obsoja na večno trpljenje. Vallauri trdi, da je Bog - če je pekel takšen, kakor ga hoče katekizem - podoben očetu, ki svoje pokvarjene otroke zapre v ječo in nato vrže ključ proč za vse večne čase. Po njegovem si kaj takega niti Hitler ne zasluži. Kaj šele tisti, ki je dal ne-dožen poljub »sine periculo pollutionis«, pa je vendar storil smrtni greh, če verjamemo dekretu papeža Aleksandra VII. iz leta 1666. Cerkev je sicer v zadnjem času nekoliko utišala svoje grožnje s peklom. Papež Janez Pavel II. je celo proglasil za kardinala velikega teologa Hansa Ursa von Balthasarja, ki trdi, da pekel sicer obstoja, a je prazen. Če je pekel prazen, so vice polne? A če so samo srednjeveška izmišljotina, kaj se dogaja z nami po smrti? To vprašanje me vedno bolj vznemirja, bolj ko se neizbežno bliža smrtna ura. VREME OB KONCU TEDNA Prihajata največji mraz in prehodno poslabšanje Darko Bradassi_ Vremenska slika je v zadnjih dneh zadobila povsem zimske značilnosti. Ob dotoku mrzlega celinskega zraka, ki se bo še nadaljeval tudi v prihodnjih dneh, je naše kraje v ponedeljek prešlo ci-klonsko območje, ki je nastalo nad Sredozemljem. Njegovo središče je bilo pomaknjeno nekoliko bolj proti jugu, zato je na vreme pri nas vplivalo le obrobno. Vseeno pa je zadostovalo, da se je povsod, tudi pri morju, pojavljalo šibko sneženje. Glavna posledica ciklona pa je bila močna burja, ki je ob že itak nizkih temperaturah pri nas še močno povečala občutek mraza. Predvsem včeraj, ko se je ciklon že začel oddaljevati, je zapihala z zelo močnimi sunki, ki so po uradnih meritvah presegali 120 km/h. Velja tudi omeniti sunek 155 km/h, ki ga je nameril Navtični inštitut s svojim anemometrom na vrhu svojega poslopja na tržaškem nabrežju. Ko zapiha močnejša burja se vsakokrat pojavlja neke vrste tekmovanje, kdo bo nameril najmočnejši sunek, tiskovne agencije pa včasih kar nizajo najrazličnejše hitrosti. Dejstvo je, da anemometer Nav-tičnega inštituta zaradi prevelike višine od tal ne spoštuje v celoti pravil svetovne meteorološke organizacije, zato bi po športnem žargonu lahko uporabili izraz, da meritve niso v celoti homologira-ne. So pa pomembne za primerjavo. Deželna meteorološka opazovalnice iz Furlanije Julijske krajine pa razpolaga z najsodobnejšim zvočnim ane-mometrom, ki je postavljen na pomolu Bandiera v Trstu in v celoti spoštuje pravila. Zato so njegove meritve pravilne in reprezentativne. V torek je zabeležil najmočnejši sunek 123 km/h, kar je vsekakor veliko in že dalj časa ne pomnimo. Predvsem pa že dolgo ne pomnimo takega mraza in močne burje. Indeks wind-chill, ki ob nizkih temperaturah upošteva tudi ohlajevalni vpliv vetra, se je v torek marsikje pri nas vsaj občasno spustil do okrog -15 stopinj Celzija, to se pravi, da je bil učinek mraza enak, kot ta bi temperatura padla do -15 stopinj Celzija ob brezvetrju. V prihodnjih dneh se bo spust mrzlega celinskega zraka še stopnjeval. Predvsem od jutrišnjega dne do vključno ponedeljka bomo povsod beležili najnižje nočne temperature pod ničlo, v prihodnjih dneh pa bo marsikje, razen ob morju, tudi ledeni dan, ko se niti najvišje dnevne temperature ne bodo povzpele nad le-dišče. Burja se bo med drugim spet okrepila, zato bo občutek mraza izrazit. Po vzoru ponedeljkovega ciklona se bo v soboto približal našim krajem nov ciklon, ki bo povzročil poslabšanje. Od njegove točne pozicije bo odvisno, kje in koliko se bo vreme pravzaprav poslabšalo. Zaenkrat kaže, da bo njegov domet segal do južnih predelov dežele, kjer naj bi se v soboto pojavljale šibke do ponekod morda zmerne padavine. Zaradi ledenih temperatur, kjer bodo padavine, bo zanesljivo snežilo. Ne gre vsekakor povsem izključiti možnosti tudi za morebitno izrazitejše poslabšanje. V nedeljo se bo vreme postopno izboljšalo, od ponedeljka pa bo začel pritekati proti nam bolj vlažen in postopno toplejši atlantski zrak. Kot kaže bo v ponedeljek lahko še povečini snežilo, od torka pa pričakujemo višje temperature in povečini oblake in dež. odprta tribuna »S svojim predlogom sem skušal zaščititi čim več delovnih mest« Dovolite mi, da izrečem nekaj misli o torkovi seji posvetovalne komisije za Slovence. Kot se je dalo razbrati iz članka, ki je bil v sredo objavljen v Primorskem dnevniku, je bila seja na trenutke zelo živahna. Morda bo prispevek pojasnil določene sive točke in morda bo tudi zanimiv kot iztočnica za jutrišnje srečanje v organizaciji Klopa, na katerem bosta prisotna predsednika dveh krovnih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič. Ocena o poteku komisije je z mojega vidika res negativna. Izkazalo se je, da nekateri vidni predstavniki naše manjšine se nočejo oziroma nimajo interesa sprejemati določenih odločitev. Nekaterim manjka hrabrosti, drugi pa so se raje predali vrtičkarstvu. Prva napaka dveh krovnih organizaciji, ki imajo številčno premoč znotraj komisije in bi torej lahko s skupnim nastopom dosegle večinsko mnenje sicer posvetovalnega organa, je ta, da se na seji nista predstavili z alternativnim predlogom. Kritizirati predlog deželnega odbornika Molinara je enostavno, manj enostavno pa je predlagati nekaj različnega, ki bi bilo sprejemljivo in manj travmatično za celotno našo skupnost. Kar je bil cilj mojega predloga. SSO ima svojo politično emanaci-jo v stranki, ki se ima za zbirno stranko vseh Slovencev in ki naj bi želela ščititi interese celotne skupnosti. V resnici je jasno prišlo do izraza, da jim je obstoj večine primarnih ustanov Slovencev v Italiji sedma briga. Zanima jih le, da bi se na vsak način ohranilo "status quo', tudi če je ta absolutno nepravičen in gre na škodo določenih ustanov. Braniti svoje interese, to je edino važno. Interesi celotne skupnosti niso pomembni. Navedem primer, da bo povprečnemu bralcu stvar jasna: gospod Štoka naj mi jasno in javno odgovori, ali je pravično in pravilno, da dve sorodni ustanovi, ki se ukvarjata s sorodnimi aktivnostmi (ena s proračunom 822.000 evrov in petimi zaposlenimi ter druga s proračunom 158.000 evrov in enim zaposlenim) prejemata isti prispevek. Prva krije s tem prispevkom 11,9% proračuna, druga pa 61,8%. Je zahteva po različni porazdelitvi sredstev napad na SSO ali enostavno zahteva po bolj smotrni in pravičnejši delitvi prispevkov? Naj si bralci sami odgovorijo. G. Štoka govori, da je treba sredstva porazdeliti glede na kakovost delovanja posamezne ustanove. Pravilno, a kdo naj odloči in določi kaj je kakovostno in kaj ne? Gre samo za izgovore, ker je edini cilj ohranitev obstoječe porazdelitve, ki nekatere zelo diskriminira. Jaz sem s svojim predlogom poskušal zaščititi čim več delovnih mest in omogočiti delovanje vsem. Sam bom lahko tistim osebam, ki bodo v naslednjih mesecih ob službo zaradi slabe porazdelitve finančnih sredstev, mirno gledal v oči in jim rekel, da sem se za njih boril, ampak ni mi uspelo. Bodo jasli v Dijaškem domu zaprle svoje duri? Očitno jasli niso prioriteta za slovensko manjšino. Je obstoj Primorskega dnevnika pomemben? Najbrž ne. Mislim da je celotna manjšina od nas zahtevala, da določimo, katere so prioritete. Nekateri si niso želeli prevzeti te odgovornosti. A morajo si prevzeti odgovornost za to NE-odločanje. Žal se niso želeli od te politike dodeljevanja sredstev ograditi predstavniki SKGZ znotraj deželne komisije. Pričakoval sem nekaj več hrabrosti z njihove strani. Vem, da bi lahko tak korak imel hude posledice na ravni sodelovanja med krovnima organizacijama. Treba sicer dodati, da je organ posvetovalne narave, tako da bi lahko odbornik Molinaro ne upošteval volje komisije, a potem bi bila to njegova politična izbira in on bi si prevzel odgovornost za odločitev. Tako pa sta krovni organizaciji sokrivca za Molinarov predlog, kot jasno kaže tudi izid glasovanja (sicer še neuraden): 1 ZA (odbornik Molinaro), 1 PROTI (podpisani), 9 VZDRŽANIH (ostali člani komisije). Mojega predloga pa niso sprejeli s sledečim izidom (ravno tako neuraden): 1 ZA (podpisani), 5 PROTI, 5 VZDRŽANIH. Ob dobri volji nekaterih bi torej lahko alternativni predlog celo prodrl. V članku pride še nekaj do izraza, naj bi jaz svoj predlog posredoval članom posvetovalne komisije šele tik pred začetkom seje. To velja le za nekatere. Predsednikoma obeh krovnih organizaciji sta moj prvotni alternativni predlog, ki je bil sila podoben tistemu predstavljenemu na torkovi seji, poslal po elektronski pošti dne 13. novembra 2009. In predsednik SKGZ je na mejl odgovoril že dan kasneje. Najbrž je bil za g. Štoko predlog nevreden odgovora, saj je prihajal iz vrst »skrajnega levičarja, ki izraža sovraštvo proti vsemu, kar smrdi po katolištvu«. Nekako tako se je g. Štoka izrazil v torek. Že tako izražanje zame ni sprejemljivo, a da isti »gospod« na seji izrazi kritiko, češ da je nemogoče oceniti predlog, ki je bil predložen tik pred začetkom same seje, to pa res mi ne gre v račun. Upam, da mejla ni prejel, drugače bi to pomenilo, da je na seji lagal! Če predsednika dveh krovnih mojega predloga nista posredovala ostalim članom komisije, ki so bili tja izvoljeni kot člani SKGZ oziroma SSO, potem naj se zaradi tega ti komisarji pritožijo pri svojih predsednikih. Ob tem so za moj prvotni predlog vedeli še nekateri člani komisije (npr. Waltritsch), torej je bilo nepoznavanje mojega predloga le izgovor, saj kot sem že rekel, v resnici nihče se ni želel izpostaviti. Glede na vse povedano pa si postavljam sledeče vprašanje: je še aktualna tema združevanja dveh krovnih organizacij in spojitev v eno samo? Glede na obnašanje predsednika SSO-ja na tej seji bi jaz celo menil, da ni več aktualno niti skupno nastopanje, saj od tega ima koristi le nekdo... Iztok Furlanič, izvoljeni član Deželne komisije za Slovence in tržaški občinski svetnik SKP odprta tribuna Je mogoč (in umesten) še en Travnik za naše pravice? Moja svetovnonazorska opredelitev in politična nagnjenja ne domu-jejo v Slovenski skupnosti, pa tudi tam naokoli ne. Vendar s to stranko glede marsičesa soglašam, posebno takrat, kadar se bije boj ne le za razvoj, temveč (danes) celo že za goli obstanek Slovencev v Italiji. Primorski dnevnik je v nedeljo objavil pojasnilo Debore Serracchiani v zvezi s poročilom SSk o sestanku med deželno tajnico Demokratske stranke in predstavniki SSk. Iz poročila se da razumeti, da je šlo na Vrhu pri Gorici za že drugo srečanje med njimi, evropska poslanka pa zatrjuje, da je to bila samo večerna izmenjava mnenj za obloženo mizo, torej neformalno snidenje. Je koga v SSk pri pisanju poročila krepko zaneslo, ali pa je bilo vse skupaj neljub nesporazum? A v to se ne spuščam, kajti kjer se prepirata dva, lahko tretji krajši konec potegne. Nekatere poslankine teze so vredne globljega razmisleka. »Mislim, da je napočil trenutek, da odvzamemo politično legitimacijo nacionalistični misli, ne glede na njeno pripadnost ali usmeritev,« je zapisala. Posamične izjave iz vrst SSk so kdaj pa kdaj resda neprebavljive, sem pa prepričan, da obstaja med strankinim deželnim vrhom na eni in njeno (zlasti mlado) bazo na drugi strani precejšen miselni razkorak in da v le-tej ne prevladuje nacionalizem, ampak predvsem domoljubje in slovenstvo. »Demokratska stranka,« je nadaljevala njena deželna tajnica, »ne more soglašati, da se v politično debato vnaša koncepte, kot je »etnični teritorij«, ki predstavlja neprimerno poenostavitev zapletene stvarnosti dela deželnega ozemlja.« V SSk se imajo radi za »etnično stranko« in če hočejo dajati etnični pečat tudi teritoriju, ki je bil pred nastopom fašističnega terorja skoraj stoodstotno slovenski, je to njihova pravica. Ko bi poslanka vedela, koliko muk je prizadejal italijanski na- cionalizem tej naši - da, še danes naši zemlji s Trstom vred - bi je morda vzdevek »etnični« ne motil. Sicer pa, le kdaj smo Slovenci bili tako hudi nacionalisti! Ko bi to res bili, ne bi zlahka trpeli večdesetletnega sistematičnega šikaniranja. Toda nacionalisti ne maramo biti, samo pogum-nejši bi lahko bili, kakor se je nedavno izrazila tudi naša senatorka v rimskem parlamentu Tamara Blažina. Ali moramo ostati križem rok, če nam z novogradnjami na Krasu grozijo z nadaljnjim poitalijančevanjem? Ali naj molčimo, če nam hočejo z zamislijo o mestni občini ukiniti okoliške občine in naš živelj zgnesti v asimilacijski kotel? Naj ostanemo ravnodušni ob odgovoru tržaškega župana na vprašanje, ali utegne uresničitev mestne občine ogroziti identiteto prebivalstva manjših občin, ki se je glasil: Kakšno identiteto neki naj ima občina z 600 ali celo 200 prebivalci!' Ali bomo pohlevno sprejemali neprestano krčenje finančnih sredstev, ki jih je oblast dolžna zagotavljati manjšini po državnih zakonih in mednarodnih sporazumih? Smo res dolžni vdano prenašati tolikšen pritisk kot orožje za obračunavanje s Slovenijo, pa četudi gre pri vsem tem tudi za izjemno velike mednarodne interese na področju energetskih virov? Ali bo naš Kraševec znova oškodovan zaradi načrtovane speljave plinovoda Južni tok do Tržiča? In še: doklej nam bo treba poslušati krokarje, ki zanikujejo sloven-skost naših ljudi na Videmskem? Razumem, da je na delu tiha diplomacija, vseeno pa hudo pogrešam leto 1984. Takrat, 18. novembra, so Kraševci postavljali slovenske obcestne table z imeni naših vasi in se nas je, Slovencev, na planoti kar trlo; še prej, 20. maja, pa smo se iz vseh kotov Furlanije-Julijske krajine zbrali na goriškem Travniku in glasno, kot en sam človek, zahtevali pravico! Drago Gašperlin 6 Četrtek, 17. decembra 2009 ITALIJA / napad na premiera - Zaradi vztrajnih bolečin in težav s hranjenjem Berlusconi podaljšal zdravljenje v bolnišnici Doma bo moral dva tedna mirovati - Moški ponoči v bolnišnici želel k njemu gianfranco fini »Napolitano zvezda vodnica« RIM - Gianfranco Fini odločno nadaljuje po svoji politični poti, ki ga je že v precejšnji meri oddaljila od jedra vladne večine, ki se suka okoli osi Berlusco-ni-Bossi. To je prišlo jasno do izraza tudi na včerajšnjem tradicionalnem pred-božičnem srečanju predsednika poslanske zbornice z dopisniki iz parlamenta. »Že samo dejstvo, da je treba pozivati k omikanemu soočenju, pomeni, da smo v zadnjih mesecih in letih prekoračili varnostno mejo,« je dejal, nanašajoč se na zaostritev političnih odnosov v državi. Pristavil je, da tudi zaradi funkcije, ki jo opravlja, ne namerava naprtiti odgovornost za to tej ali oni strani. Poudaril pa je, da se v vsem prepoznava v »premišljenih pozivih«, ki jih je predsednik republike Giorgio Napolitano večkrat izrekel. »On je prava zvezda vodnica za vse, če bi ga vsi poslušali, bi že naredili korak k izboljšanju političnega ozračja,« je dejal. Fini je potem voščil, da bi v letu 2010 končno sprejeli že večkrat napovedane reforme drugega dela ustave. Po njegovem bi morali začeti pri dveh temeljnih zadevah, in sicer pri reformi parlamenta, s katero bi senat postal zvezna zbornica, in s posodobitvijo odnosov med zakonodajno in izvršno oblastjo. »Upam, da bodo pri tem sodelovale vse politične strani, tako da bi reforme sprejeli z čim širšo parlamentarno večino,« je dejal. Predsednik poslanske zbornice se je naposled kritično obregnil ob torkovo napoved notranjega ministra Roberta Ma-ronija, po kateri naj bi vlada na današnji seji sprejela nove norme za javne shode in za internet, da bi z njimi zagotovila varnost. »Mislim, da niso potrebne nove norme, ampak da je treba dosledneje izvajati že obstoječe. Po njegovem sleherna demokracija mora preprečevati nasilje, vendar mora hkrati zagotoviti maksimalno svobodo v vseh njenih oblikah, »začenši s svobodo izražanja, ki je eden izmed stebrov demokratične ureditve«. Pristavimo naj, da je Maroni včeraj delno korigiral svojo torkovo napoved. Dejal je, da vlada ne razmišlja o uvedbi novih vrst kaznivih dejanj, povezanih z javnimi shodi in rabo interneta. MILAN - Predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki okreva po nedeljskem napadu, ko mu je duševno moten moški v obraz vrgel kipec ter mu pri tem poškodoval nos in izbil dva zoba, bo v bolnišnici San Raffaele v Milanu ostal še vsaj do danes popoldne. Premier naj bi bolnišnico sprva zapustil že včeraj, a so se kasneje odločili, da bo ostal na opazovanjih še eno noč. Odločitev, da 73-letni premier na opazovanjih preživi še eno noč, je včeraj popoldne sporočil njegov tiskovni predstavnik Paolo Bonaiuti. Kot je pojasnil, je Berlusconi včeraj dopoldne tožil zaradi bolečin v vratu. To je zdravnike malce vznemirilo, saj so očitno začele premiera po nedeljskem napadu znova pestiti težave, s katerimi se je spopadal že v preteklosti. Da bo Berlusconi v bolnišnici ostal še eno noč, je potrdil tudi premierov osebni zdravnik Alberto Zangrillo, ki je ob tem dejal, da premiera muči »vztrajna bolečina«, ima pa tudi težave pri jedi. Pre-mierovo stanje je označil kot »stanje bolečin, ki jih ni mogoče vedno zlahka nadzorovati« zgolj z zdravili. Vendarle pa Berlusconi po napadu ne bo potreboval plastične operacije, je zatrdil Zangrillo. Tudi po odhodu iz bolnišnice, predvidoma danes popoldne, pa bo moral premier še dva tedna po- čivati, so poudarili v bolnišnici. Zato bo moral odpovedati nekaj obveznosti - med drugim udeležbo na podnebni konferenci v Koebenhavnu, kamor bi moral odpotovati že včeraj, in pa tradicionalno novinarsko konferenco ob koncu leta. Berlusconijev napadalec medtem ostaja v preiskovalnem zaporu, je včeraj odločilo sodišče v Milanu. S tem je zavrnilo predlog odvetnikov 42-letnega napadalca Massima Tartaglia za premestitev njihovega klienta v psihiatrično ustanovo. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s tem, da bi lahko napadalec svoje dejanje ponovil. Varnostniki pa so včeraj okrog 2. ure ponoči ustavili mlajšega moškega, ki je prišel v oddelek bolnišnice, v katerem se zdravi Berlusconi. 26-letnik iz kraja Villar Perosa pri Turinu je dejal, da želi govoriti s premierom, ni pa bil oborožen in niti agresiven, je sporočila policija v Milanu. Po navedbah policije se je moški v preteklosti zdravil zaradi težav z mentalnim zdravjem, sicer pa se je razvedelo, da je privrženec Ljudstva svobode. Preiskali so tudi njegovo vozilo, kjer so našli nekaj hokejskih palic. Medtem Berlusconi dobiva izraze solidarnosti iz Italije, pa tudi iz tujine. V torek zvečer ga je med drugimi po telefonu poklical ameriški predsednik Barack Obama. milan - V noči na sredo Neznani storilci podtaknili bombo na univerzi Bocconi MILAN - Neznani storilci so v noči na sredo podtaknili ročno izdelano bombo v prostorih milanske univerze Bocconi. Bomba je le delno počila in ni ranila nikogar, poškodovala je le nekaj zidov, s katerih se je vsul omet. Eksplozivno napravo je sestavljala cev, v kateri sta bila dva kilograma dinamita, podtaknjena pa je bila v tunelu, ki povezuje dve strukturi milanske univerze. Kaže, da je improvizirana bomba eksplodirala le delno zaradi okvare na taimerju, ki je bil nastavljen na 3. uro. Politična policija Digos je ocenila, da bi bilo lahko v drugačnem primeru hujše in da je bila bomba »resna stvar«. Odgovornost za dejanje je prek anonimnega telefonskega klica na časopis Libero in nato prek dokumenta (glej sliko, Ansa) prevzela »neformalna anarhična federacija« FAI. Dokument so podpisale »oborožene sestre - skupina Mauricio Morales-FAI«, njegov naslov pa je bil Sežgimo CIE. Ista kratica je zaznamovala eksplozivno poštno pošiljko, ki jo je v torek prejel direktor centra za istovetenje in izgon priseljencev CIE v Gradišču pri Gorici. V dokumentu je bilo zapisano: »Udarili smo, kjer tega niste pričakovali«. Podpisniki dokumenta zahtevajo zaprtje vseh centrov CIE, ker »bo drugače tekla kri«. finančni zakon - Opozicija kritična, večina skrhana Poslanska zbornica izrekla 27. zaupnico vladi RIM - Poslanska zbornica je včeraj pri glasovanju o finančnem zakonu izrazila zaupnico vladi. Za se je izreklo 307 poslancev vladne večine, proti jih je bilo 271, 2 pa sta se vzdržala. To je bila 27. zaupnica, ki jo je vlada prejela v tej zakonodajni dobi. Opozicija je seveda spet protestirala, saj je vlada na tak način preprečila, da bi poslanska zbornica obravnavala predložene popravke. Načelnik Demokratske stranke Dario Franceschini je dejal, da je bil to še en korak v smeri proti sicer še vedno prikriti vladni krizi, saj je vlada zahtevala zaupnico predvsem zato, ker se ne zanese na svojo večino. Predstavniki UDC so svoj negativni glas utemeljili tudi s tem, da finančni zakon predvideva malo ali nič za delavce in družine, Italija vrednot pa je menila, da je finančni zakon zvesto zrcalo »vlade tajne lože P2, ki skrbi le za interese premiera«. Sicer pa ni glasovala zaupnico vladi niti vsa vladna večina. Gibanje za avtonomije predsednika sicilske de- želne uprave Raffaeleja Lombarda se je opredelilo proti, češ da finančni zakon predstavlja »še eno zamujeno priložnost za jug«. Kot znano, pa se je ob vnovičnemu seganju vlade po zaupnici kritično obregnil predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Gospodarski minister Giulio Tremonti je včeraj imel z njim daljši pogovor, ob koncu katerega je izjavil, da ima s Fi-nijem »vedno dobre odnose«. Sicer je Tremonti včeraj zatrdil, da se je uvedba t. i. davčnega ščita doslej dobro obnesla. Iz tujine naj bi se v treh mesecih vrnilo najmanj 80 milijard evrov ilegalno izvoženih kapitalov, kar naj bi predstavljalo 5 odstotkov italijanskega bruto domačega proizvoda. »To je odlično za naše gospodarstvo, pa tudi za javne finance,« je dejal. V poslanski zbornici bo predvidoma danes zaključno glasovanje o finančnem zakonu, ki se bo potem vrnil v senat za dokončno odobritev. Ta je predvidena za torek, 22. t. m. Gospodarski minister Giulio Tremonti južna italija Policija znova udarila proti mafiji PALERMO - V vrsti policijskih racij na Siciliji in drugod na jugu Italije je bilo včeraj zaradi povezav z mafijo aretiranih več kot 60 ljudi ter zaseženih 200 milijonov evrov. V racijah na območju Palerma na Siciliji je sodelovalo kar 400 karabinjer-jev. Aretirali so 65 osumljencev, med njimi štiri mladoletnike. Aretirani naj bi bili vpleteni v ogromno tihotapsko mrežo, v kateri so sodelovali člani neapeljske in sicili-janske mafije, Camorre in Cosa Nostre, ter španski preprodajalci. Preprodajali naj bi kokain in hašiš iz Španije v Italijo, novačili mlade ter izvajali rope trgovin in bank. Karabinjeri pa so včeraj v ločeni akciji v vasi San Luca v Kalabriji tudi zasegli več kot 200 milijonov evrov vredno premoženje, med drugim več nepremičnin, inventar podjetij, zavarovalne police in luksuzne avtomobile, ki pripadajo domnevnim članom kalabrijske mafije Ndrangheta. Zasežena lastnina pripada članom dveh kalabrijskih klanov, Nirta-Strangio in Pelle Vottari, ki sta bila vpletena v streljanje, v katerem je bilo leta 2007 v nemškem Duis-burgu ubitih šest ljudi. umbrija - Velik preplah, k sreči brez ranjenih Zemlja se je v torek stresla: 500 ljudi brez strehe in poškodovana poslopja PERUGIA - Umbrijo je v torek popoldne prizadel hud potresni sunek (4,2 stopnje po Richterjevi lestvici), ki se je tokrat lotil krajev Deruta, Perugia in Marsciano. Odjeknilo je, kakor da bi padla bomba, so dejali prizadeti, ki so se prestrašeni spustili na cesto. Petsto ljudi je moralo zapustiti svoje domove in zatočišče poiskati drugje; ranjenih k sreči ni bilo (le dve osebi sta se lažje poškodovali med begom iz hiše), škoda na poslopjih pa je bila predvsem v krajih Spina in Castiglione della Valle precejšnja. Iz previdnosti so ostale šole včeraj zaprte. Strah je bil seveda precejšen, saj je spomin na potres izpred dvanajstih let med Folignom in Assisijem še vedno živ. Sunek so občutili tudi v Perugii, kjer so evakuirali tudi zapor. Veliko hujše je bilo seveda v bližini epicentra potresa: v kraju Spina so popolnoma zaprli center, tako da bi strokovnjaki lahko preverili varnost poslopij. Tako tu kot v kraju Castiglione della Valle so za prebivalce brez strehe nad glavo uredili priložnostne namestitve v javnih poslopjih, kjer so postregli s toplim obrokom. Več starejših oseb je pomoč našlo v bolnišnicah v Marcianu in Perugii, nekaj pa so jih sprejeli po domovih za ostarele v glavnem mestu. Reševalna akcija je hitro stekla. Prvi so se aktivirali člani deželne civilne zaščite in osebje prefekture. Zemlja med kraji Spoleto, Castel Ritaldi in Cam-pello sul Clitunno se je zopet stresla tudi v včerajšnjih večernih urah (sunek 2,8 stopnje). Gasilec preverja varnost poslopja ansa gospodarstvo - Banka Italije ■ š • «vt Italijani revnejši Kriza odjedla 1,9 odstotka bogastva italijanskih družin RIM - Zadnji dve leti krize, 2006 in 2007, sta odjedli italijanskim družinam skoraj 2 odstotka bogastva. V tem obdobju pa se je povečalo kopičenje gospodarskih resurzov: 10 odstotkov najbolj bogatih družin poseduje kar 44 odstotkov celotnega bogastva, medtem ko 50 odstotkov najbolj revnih družin premore vsega desetino bogastva. Tako izhaja iz podatkov, ki jih je objavila Banka Italije v prilogi lastnega statističnega biltena. Konec leta 2008 je znašalo čisto družinsko bogastvo povprečno 348 tisoč evrov, to je 6,5 odstotka manj kot v prejšnjem obravnavanem obdobju in približno toliko, kolikor je znašalo ob začetku desetletja. Čisto bogastvo na posameznega državljana pa je znašalo 138 tisoč evrov (ali 5,6 odstotka manj kot leto prej). Skupno bogastvo italijanskih družin je lani znašalo 8.284 milijard evrov, kar znaša 161 milijard (ali 1,9 odstotka) manj kot leto prej. Dokaj so se znižale finančne dejavnosti (minus 8,2 odstotka). Po dosedanjih predhodnih ocenah naj bi ostalo bogastvo italijanskih družin v prvi polovici letošnjega leta dejansko nespremenjeno. Realne dejavnosti so lani predstavljale kakih 69 odstotkov celotnega neto bogastva (5.715 milijard evrov), finančne dejavnosti kakih 41 odstotkov (3.374 milijard evrov), finančna pasiva pa kakih 10 odstotkov (805 milijard evrov). Italijani še vedno najraje investirajo v nepremičnine. Skupno bogastvo hiš in drugih nepremičnin italijanskih družin je konec lanskega leta znašalo kakih 4.700 milijard evrov, ali povprečno 196 tisoč evrov na družino. Gospodarska kriza pa je prizadela tudi to področje: bogastvo stanovanj se je v lanskem letu povečalo le za 2,8 odstotka (kakih 127 milijard evrov), to je precej manj kot v obdobju 1995-2007, ko je porast dosegel 6,6 odstotka. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Četrtek, 17. decembra 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 slovensko stalno gledališče - Včeraj soočenje z ravnateljem in umetniškim vodjo Po razčiščenju se igralci nagibajo k podpisu pogodb Grebenšek:»Dogovorili smo se za skupno pot«- Ban: »Ne razmišljam o odstopu«- Berdon: »Polemike naj ponehajo, da se sezona začne« Soočenje petih članov igralskega ansambla, ravnatelja, umetniškega vodje, organizatorke in vodje administracije Slovenskega stalnega gledališča je obrodilo dobre sadove, kar dokazuje, da je komunikacija iz oči v oči najbolj učinkovita. Po včerajšnjem popoldanskem srečanju so člani igralskega ansambla potrdili, da so na dobri poti, da se \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kateri žanri bi privabili v Slovensko Stalno gledališče največ gledalcev? Pj Slovenski ^ in svetovni klasiki O Sodobna dela O Komedije O Operete in muzikali O Drugo odločijo za podpis delovnih pogodb in da se gledališče torej premakne iz kočljivega položaja. »Dogovorili smo se za neko skupno pot. Mislim, da je to v tem trenutku že precej pomembna novica,« je bil takoj po srečanju redkobeseden, a vsekakor jasen igralec Romeo Grebenšek. Pristavil je, da se igralci glede pogodb še dogovarjajo, a da je rešitev blizu. Šesta članica igralskega ansambla, ki je na srečanju ni bilo, je pogodbo že podpisala. Ravnatelj Tomaž Ban je pojasnil, da so na srečanju razčistili določene nesporazume, zaradi katerih so se razplamtele polemike. »Igralci so pripravljeni odstopiti od poziva k bojkotu gledališča. Med drugim smo jim razložili, da ni nihče nasprotoval temu, da bi oni začasno delali v Kopru,« je dejal. Danes naj bi se Tomaž Ban sestal s pooblaščencema Paolom Marc-hesijem in Andrejem Berdonom, ki se srečanja nista udeležila. »Igralce bomo uradno povabili k podpisu pogodb,« je pristavil ravnatelj. Priprave na prvo abonmajsko predstavo (Uh, ljubezen A. P. Čehova) so v teku, decembrske ponovitve in izpolnitev pogojev za prejetje državnih prispevkov pa po Banovih besedah niso pod vprašajem. Potrditi je treba edinole ponovitvi predstave Art export v Ljubljani. Na vprašanje, ali bo ostal na svojem mestu, je Tomaž Ban odgovoril tako: »Nihče mi ni nikoli omenil, da bi moral odstopiti in zdaj o tem ne razmišljam.« Odvetnik Andrej Berdon, ki so ga z izidi pogovorov seznanili po telefonu, je bil sinoči previden, a vsekakor zadovoljen: »Kaže, da so se strasti pomirile, pa čeprav vseh sporov ni mogoče kar tako zgladiti.« Izrazil je upanje, da bi igralci že danes podpisali pogodbe, ki jih bodo vezale do konca gledališke sezone. »Kompromisi povzročajo navadno obojestransko nezadovoljstvo, v tem trenutku pa je pomembno predvsem to, da polemike ponehajo in da se sezona končno začne,« je dejal Berdon. V januarju naj bi stekla abonmajska kampanja, ki je za blagajno, a tudi za moralo v gledališču izredno pomembna. (af) kulturni dom - V soboto v mali dvorani Olgica in Mavrica Produkcijo Slovenskega stalnega gledališča za otroke bodo ponovili v soboto ob 17. uri Otroška uspešnica Slovenskega stalnega gledališča, Olgica in Mavrica, ena izmed pravljic, ki jih je Mjuta Po-vasnica zbrala in zapisala, v teh dneh ponovno razveseljuje najmlajše, v soboto popoldne pa jo bodo spet odigrali tudi v Kulturnem domu. »Poetična lutkovna igra o iskanju sreče« je zaživela v režiji Marka Sosiča in interpretaciji Vesne Hrovatin. Likovna ustvarjalka Luisa To-masetig je oblikovala scene, lutke in maske, glasbena kulisa pa je bila poverjena glasbeniku Aleksandru Ipavcu. Sobotna predstava se bo začela ob 17. uri, in sicer v mali dvorani. Za nakup vstopnic bo blagajna SSG-ja odprta do petka od 10. do 17. ure in v soboto eno uro pred začetkom predstave (brezplačna telefonska številka 800214302). čarbola - Nočni vlom v Ulici Capodistria Tatovi v cerkvi praznih rok Denarja niso našli - Druga kraja v nekaj dneh: v cerkvi na Trgu Rosmini je bil plen obilen i Iff Mnflr m ri u «H 1 * J i Iji lflPF ■i Is n^j^^S Ü i m 7 MM S -A um?*r J i- F I' ■ Tatovi so se v nočnih urah že spet prikradli v neko cerkev, tokrat pa so se morali sprijazniti z neuspehom. Do dogodka je po navedbah tržaške kvestu-re prišlo v noči s ponedeljka na torek. Neznanci so vlomili v cerkev sv. Hie-ronima, v Ulici Capodistria št. 8 na Čar-boli (na sliki Kroma: znaki vloma). Cerkev so dobro prebrskali, pogledali so v nabiralnike za miloščino ter pregledali in razmetali zakristijo, po besedah župnika pa niso ukradli ničesar, saj denarja ni bilo. Pred dnevi se je podoben dogodek pripetil v cerkvi na Trgu Rosmini, od koder so tatovi odšli s približno dvajset tisoč evri. pristaniška oblast - Predsednik Claudio Boniciolli predstavil projekte in perspektive za njegov preporod Načrt za nov muzejski pol v starem pristanišču Koncesijo za razvoj celotnega območja naj bi izdali spomladi Na sedežu Pristaniške oblasti so včeraj predstavili načrt za ustanovitev muzejskega pola v starem pristanišču, ki naj bi ga odprli leta 2011, delno pa morda že prihodnje leto. Srce muzejskega pola bo nekdanja hidrodinamična centrala, ki jo nameravajo obnoviti. V njej bo nastal pristaniški muzej in bo namenjena tudi znanstvenim in izobraževalnim dejavnostim. Ob njej bo muzej tudi v manjši centrali, medtem ko bo v zunanjosti kraljevala podmornica Fecia di Cossato. To so zgradili v trži-ški ladjedelnici Fincantieri v 70. letih in je njen pogon zagotovila tovarna Grandi mo-tori. Podmornica je trenutno v La Spezii, tržaški Pristaniški oblasti pa ga bo podarila vojaška mornarica. Sicer naj bi bil splošen preporod starega pristanišča že na obzorju. Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli je namreč na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci povedal, da naj bi koncesijo za uporabo 650 tisoč kvadratnih metrov velikega območja (na katerem je predvidena vrsta novih dejavnosti), ki si jo je zagotovila naveza gradbenikov Maltauro-Rizza- ni De Eccher, izdali aprila ali maja meseca. Nekaj več bo znanega že jutri, ko se bodo spet sestali vsi udeleženi dejavniki. Kar pa zadeva pristaniški regulacijski načrt, naj bi ga višji svet za javna dela odobril pred koncem leta ali najkasneje v januarju, je dodal Boniciolli. Regulacijski načrt, ki vsebuje v bistvu tudi podrobnostni načrt za staro pristanišče, bo nadomestil zdajšnjega, ki so ga odobrili leta 1957. Načrt za muzejski pol je Boniciolli predstavil ob udeležbi predsednika Fundacije za pomorsko-pristaniško kulturo Alda Cuoma, ki bo muzej upravljala, in zastopnikov milanskega muzeja znanosti in tehnologije Leonardo Da Vinci Fiorenza Gal-lija ter družbe Fincantieri in istoimenske fundacije Piercipriana Rolla in Maura Marti-nenzija, ki bodo vsi prispevali gradivo, pa tudi strokovno znanje na tem področju. Skupna naložba v muzejski pol bo 12,5 milijona evrov. Od teh bo 5,3 milijona evrov prispevala Pristaniška oblast s pomočjo javnega denarja in predvsem evropskih finančnih sredstev, ki jih je posredovala Dežela FJK. A.G. Tako naj bi v prihodnosti izgledal muzejski pol v starem pristanišču kroma 8 Četrtek, 17. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / repentabor - Soglasna odobritev na sinočnji občinski seji Prvi Pisanijev proračun: predvsem skrb za občane Šolski avtobus še vedno brezplačen, le tarifa za odpadke se je povečala (a je najnižja v pokrajini) Repentabrska občinska uprava župana Marka Pisanija je na sinočnji seji spravila pod streho svoj prvi proračun. »Vreden« je 3 milijone 351 tisoč evrov, nekaj več kot milijon več od predvidenega obračuna za letošnje poslovno leto. Pisani je v uvodnem nagovoru nakazal smernico in strategije nove uprave. Na prvo mesto je postavil »skrb za naše občane, za njihovo življenje in razvoj«. Velik poudarek je dan predvsem šolskim ustanovam, domačemu otroškemu vrtcu in osnovni šoli, uprava pa bo svojo pozornost namenila vasem in zaselkom, seveda na podlagi razpoložljivih finančnih sredstev. Repentabrski župan se je obregnil ob načrt o mestni občini Trst, ki naj bi dejansko spremenil okoliške občine v primestne satelite. Prav repentabrska pa je lep primer, kako je lahko majhna občina zelo uspešna. To potrjujejo številke, je poudaril Pisani, in naštel: repentabr-ska občina ima najnižje tarife za šolsko menzo, šolski avtobus je brezplačen, da- Javna debata v Narodnem domu Uredništvo mladinske rubrike Primorskega dnevnika KLOP pri-rereja jutri v mali dvorani Narodnega doma javno debato med predsednikom Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Rudijem Pavšičem in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Dragom Štoko. Gosta bosta odgovarjala na vprašanja, ki bodo zadevala dogajanje v naši manjšini. Vabljeni so predvsem mladi, ki jim je blizu sedanjost in bodočnost manjšinske stvarnosti. Srečanje se bo začelo ob 17.30. Poklon Depangherju, Miglii in Tomizzi Krožek Istria se bo jutri ob 17.30 v cerkvi Sv. Frančiška v Miljah (Ul. Alighieri) poklonil svojim ustanoviteljem Giorgiu Depang-herju, Guidu Miglii in Fulviu Tomizzi. Pobudo bo uvedel Roberto Dedenaro, sodelovali bodo Mario Mirasola, Tullio Svettini in Silvio Donati. di zakona, po katerem bo treba stoodstotno kriti stroške za odpadke (v re-pentabrski občini je kritje 88-odstotno). Številke, ki jih je omenil župan Pisani, ponujajo sledečo primerjavo tarif za odvoz odpadkov po posameznih občinah: Repentabor 1,19 evra na kv.m. Zgonik Nabrežina Milje Dolina Trst 1,28 evra 1,45 evra 1,67 evra 1,95 evra 2,69 evra Marko Pisani kroma vek na nepremičnine ICI je ostal nespremenjen in tudi tarifa za odvoz odpadkov je najnižja, čeprav jo je bila občinska uprava - kot je napovedal podžupan Kazimir Cibi - primorana zvišati za 8 odstotkov zaradi podražitve uslug sežigalnice in prevoza odpadkov ter zara- Pisani je med »kvalitete« občine vključil številne službe v domačem okolju, boljši nadzor nad okoljem, in kakovost (na primer pozornost kvalitetni hrani v šolski menzi). Za racionalizacijo stroškov pa je občina vključena v konvencije z drugimi okoliškimi občinami. Ob koncu se je župan ob »svojem« prvem proračunu zahvalil vodji tehničnega urada Marjanu Černjavi, knjigovodjema Vojku Lovrihi in Darku Križmančiču in revizorju Robertu Gantarju, ob koncu letošnje zadnje občinske seje pa prav vsemu občinskemu osebju, saj brez njiho- vega truda in prizadevanja bi upravljanje ne moglo biti tako uspešno, kot je bilo. V razpravi je edinole svetnik Napredne liste Omar Marucelli opozoril na možnost različnega odstranjevanja vejevja in rastlinja, s čemer se je župan Pisani strinjal. To naj bi uredili z ekološkimi otoki in napravami za kompost. Proračun je bil po nekajminutni razpravi odobren soglasno, kar je po svoje res presenetljivo, a tudi razumljivo, saj edinega svetnika desnosredinske opozicije ni bilo na sejo. Prav tako soglasno je nato repen-tabrska skupščina odobrila načrt za predajo nepremičnin, konvencijo za upravljanje tehničnih storitev in uslug z občino Zgonik, obnovila konvencijo za upravljanje službe šolskega prevoza z občino Zgonik, pristopila k projektu Dar za življenje - občinsko okence za darovanje organov ter odobrila nov pravilnik o delovanju prodaje vina iz grozdja pridelanega na lastnih zemljiščih, ali, bolj preprosto, o osmicah. M.K. protest - Pred danskim konzulatom Za osvoboditev Tržačana Astronoma Luco Tornatoreja so aretirali v Koebenhavnu, ker naj bi lučal molotovke in povzročil izgrede V danski prestolnici Koebenha-vnu poteka v teh dneh velika konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah. Na ulicah pa vzporedno z njo demonstracije: tisoči protestnikov želijo svetovne voditelje opozoriti na nujnost takojšnjega ukrepanja. Protesti so prestolnico zajeli že v soboto in policija je med nasilnimi izgredi aretirala več oseb. Podobno je bilo tudi v torek, ko je ustavila 250 protestnikov, med katerimi tudi tržaškega astronoma, 38-letnega Luco Tornatoreja. Raziskovalec je zaposlen na oddelku za fiziko tržaške univerze in je aktiven pri gibanju l'Onda oz. proti G8; dolžijo ga, da je zalučal molotovko in tako dal povod izgredom v Christianii. Po mnenju aktivista Tommasa Cacciarija iz Benetk, ki so ga policisti prav tako kot Tornatoreja zadržali in ga naposled izpustili, pa gre za izmišljotine. Tornatore bo moral v zaporu ostati 4 tedne, pred sodnika bo moral 12. januarja. V Trstu se je včeraj dopoldne ka- kih trideset Lucovih kolegov in prijateljev zbralo pred danskim konzulatom in z raztegnjenim transparentom pozivalo, naj izpustijo Luco. Tudi na sple- tu je stekel poziv za osvoboditev astronoma, rektor tržaške univerze Francesco Peroni pa je pisal veleposlaniku Danske v Rimu Gunnarju Ortmanu. Božičnica v Zgoniku Danes se bodo v osnovni šoli 1. maja 1945 v Zgoniku zbrali pred božičnimi prazniki učenci, starši, upravitelji, predstavniki kulturnih in športnih društev ter drugi občani. Tudi letos je namreč občinska uprava z odločilnim doprinosom šol L.Koko-ravec - Gorazd iz Saleža in 1. maj 1945 iz Zgonika ter vrtca iz Gabrov-ca pripravila srečanje »V pričakovanju božiča in novega leta«. Ob 17. uri bo odprtje knjižnega sejma, za katerega skrbi Občinska knjižnica, ob 17.30 pa bo na vrsti kulturni zimsko-božični program, ki ga bodo oblikovali otroci iz vrtca v Gabrovcu, učenci iz šole v Saležu in osnovnošolci iz Zgonika. Presenečenj in uglednih gostov pa tudi ne bo manjkalo. Vsi se bodo nato podali na prireditveni prostor pred županstvom, kjer bodo s pesmijo prižgali praznično razsvetljavo. Topli napitek, ki ga bo pripravila ekipa civilne zaščite, pa bo vse prisotne ogrel, tako da se bodo nekoliko dlje zadržali ob sproščenem prazničnem klepetu. V pričakovanju božične noči s skupino Musicum Jutri se ob 19.30 v bazovski cerkvi sv. Marije Magdalene obeta prijeten božični večer v znamenju kakovostne glasbe v priredbi otroškega vrtca Ubalda Vrabca, osnovne šole Kajuh-Trubar, SKD Lipa in pod pokroviteljstvom rajonskega sveta za vzhodni Kras. »V pričakovanju božične noči« je naslov prireditvi, ki jo bodo oblikovali malčki iz vrtca in osnovnošolci z recitacijami in petjem, nato pa bodo »štafetno paličico« podali gostom, skupini Musicum iz Gorice, ki praznuje letos 10-letnico delovanja. Njen repertoar obsega dela iz različnih zgodovinskih obdobij od gregorijanske-ga petja do pop glasbe. Skupina je gostovala po celotni deželi FJK, v Sloveniji in Avstriji, udeležila se je zborovskih revij in festivalov, večkrat je tudi nastopila v različnih koncertnih sezonah; posnela je dve samostojni CD plošči, sodelovala pa je tudi pri avtorski zgoščenki skladatelja Patricka Quaggiata in pri snemanju rimskih psalmov Georga Friedricha Haendla za zbor in orkester. Novi glavni tožilec pri županu Dipiazzi Novi glavni državni tožilec tržaškega prizivnega sodišča je prispel v Trst. Angelo Curto, ki prihaja z državnega tožilstva v Brescii, je včeraj obiskal tržaškega župana Roberta Dipiazzo. Med srečanjem je Curto dokazal, da dobro pozna tržaško zgodovino in kulturo, navaja tiskovno sporočilo tržaške občinske uprave. energija - Nasprotujoča si stališča o kopenskem plinskem terminalu Gas Natural zagovarja žaveljski uplinjevalnik Naravovarstveniki: Rim zelo površno ocenil načrt Žaveljski uplinjevalnik bo zelo varen in bo blagodejno vplival na tržaško gospodarsko stvarnost. V to je prepričan Narcis De Carreras, ravnatelj mednarodnega razvojnega oddelka španske multinacionalke Gas Natural. Prepričan je, da bo izvršilni načrt za terminal na-red prihodnjo spomlad, ko naj bi ga predstavili t.i. servisni konferenci lokalnih uprav. Slednja naj bi imela pomembno besedo pri postopku za gradnjo uplinjevalnika. De Carreras je priznal, da občani premalo in slabo poznajo uplinjevalnik, zato bo Gas Natural v prihodnjih tednih in mesecih ljudi informiral o raz-noraznih vidikih tega načrta. Španec ni želel komentirati sodnih pritožb proti terminalu in tudi ne odklonilnega stališča Slovenije. »Naš projekt je italijanski in se pri tem naslanjamo na italijanske oblasti, ki o tem vprašanju sproti informirajo pristojne slovenske oblasti,« je dodal De Carreras. Za Gas Natural, ki trenutno že prodaja plin 400 tisoč italijanskim gospodinjstvom, je Italija strateški energetski partner. Celotna tržaška naložba je vredna 500 milijonov evrov, davčni prihodki pa bi za Deželo in Občino Trst znašali od 7,5 do 10 milijonov evrov letno. Žaveljski terminal popolnoma nasprotno ocenjujejo naravovarstveniki WWF in Lige za okolje, ki očitajo okolj-skemu ministrstvu zelo površne ocene vplivov na okolje uplinjevalnika. Kritike, ki so jih iznesli na včerajšnji novinarski konferenci, se nanašajo na ekspertize, ki jih je ministrstvo poverilo Državnemu zavodu za varstvo in raziskovanje okolja. Njegovi strokovnjaki so imeli zelo malo časa za to opravilo, ministrstvo pa je zavod zaprosilo za mnenje šele potem, ko je pristojna ministrska komisija dejansko prižgala zeleno luč za Žavlje. Liga za okolje in WWF zelo kritično ocenjujeta dejstvo, da je ministrstvo za svoje protiugovore na pripombe iz Slovenije zadolžilo družbo Gas Natural, kar postavlja pod velik vprašaj strokovnost in nepristranskost teh ekspertiz. / TRST Četrtek, 17. decembra 2009 9 slovenski klub - V torek predstavili knjigo Marte Verginella Meja drugih Zgodovinske dogodke na meji slabo poznajo v Italiji in Sloveniji Ostre kritike na račun tržaških italijanskih zgodovinarjev - Slovenski srednji sloj dvakrat zapostavljen Zadnji večer Slovenskega kluba v letu 2009 je bil posvečen knjigi Marte Verginella Meja drugih. Delo je najprej izšlo v italijanščini z naslovom Il confine degli altri (pri založbi Donzelli). Namenjeno je bilo širši italijanski javnosti, ki zgodovine odnosov na ita-lijansko-slovenski meji ne pozna. Knjiga je doživela lep uspeh, deležna je bila recenzij v uglednih časopisih. Ljubljanska založba Modrijan pa je pred tedni predstavila še slovenski prevod. V Gregorčičevi dvorani sta z avtorico debatirala zgodovinarja Jože Pirjevec in Egon Pelikan. Jože Pirjevec je pohvalil avtorico, ki je v nekaj straneh obnovila primorsko vprašanje in travmo neke skupnosti, ki se je po prvi svetovni vojni znašla v hudih težavah. Na naslovnici knjige je požar Narodnega doma, ki po Pirjevčevem mnenju bralcu ogromno pove. Marta Verginella je bila spretna, ker ni vnašala preveč podatkov, tekst pa je oblikovala tako, da lahko knjigo preberemo v dveh urah. »Želim si, da bi mladi v Sloveniji vzeli knjigo v roke in se približali tematiki, ki je najbrž ne poznajo,« je pristavil. Egon Pelikan je delo Meja drugih uvrstil v postmoderno zgodovinopisje, ker nima ideološkega in nacionalističnega naboja, katerih smo bili navajeni. Pisanje tržaške zgodovinarke zaznamujeta distanca in umirjenost. Knjiga je po Pelikanovem mnenju uspešna, ker nam znana dejstva opisuje z jasnim in privlačnim slogom. Marto Verginella zanima, kako se bo na knjigo odzvala slovenska javnost. Želela je zlasti izpostaviti zgodovinsko kompleksnost obravnavane teme in vlogo slovenskega srednjega sloja, ki ga italijanski avtorji običajno hote spregledajo. V Ljubljani pa je začutiti nek mentalni kulturni habitus, ki obravnava Primorsko kot »drugo«, oddaljeno območje. Pirjevec in Verginella sta poudarila, da italijansko zgodovinopisje preveč vztraja pri paradigmi italijanskega mesta in slovenskega podeželja, pri čemer zamolči obstoj slovenskega srednjega sloja. »Večkrat sem skušala to paradigmo razstaviti, tržaški zgodovinarji pa so mojim teorijam nasprotovali. (... ) Na tržaški univerzi sem svoj čas študirala v plodnem okolju, danes pa me kratkovidnost nekaterih italijanskih kolegov v Trstu frapira,« je dejala Verginella. Zgodovinski oddelek Univerze v Trstu in krajevni inštituti za zgodovino, ki so pred leti dobro delali, naj bi trenutno doživljali pravi zastoj. Egon Pelikan je pristavil, da je bilo slovensko meščanstvo zapostavljeno tudi v Jugoslaviji. Ko je Milica Kacin Wohinz povzdigovala lik Wilfana in drugih narodnjakov, so ji komunisti to očitali. »Srednji sloj je v obeh ideologijah prišel v prekletstvo spomina,« je zaključil. (af) Z leve Egon Pelikan, Marta Verginella in Jože Pirjevec kroma zahodni kras - Prižig konec preteklega tedna Božične lučke na Proseku Niz božičnih prireditev v režiji zahodnokraškega rajonskega sveta Na Zahodnem Krasu so se konec preteklega tedna začele letošnje božične prireditve, ki jih že vrsto let prireja za-hodnokraški rajonski svet. Na Proseku so zraven Soščeve hiše prižgali lučke na visokem in košatem božičnem drevesu, ki ga je dala postaviti tržaška občina. Prižiga se je udeležilo res veliko število ljudi, ki so prisluhnili pesmim otroškega pevskega zbora proseške osnovne šole Avgusta Černi-goja pod vodstvom Jane Drasič in veselim koračnicam godbenega društva Prosek. Prisotne je najprej pozdravil rajonski predsednik Bruno Rupel, ki je poudaril pomen božičnih prireditev za za-hodnokraške vasi, nato pa še občinski odbornik za šolstvo Giorgio Rossi, ki je na-glasil, da tovrstne in druge podobne prireditve ob praznikih združujejo vasi in njihove ljudi. Pretekli teden so - vedno na pobudo zahodnokraškega rajonskega sveta -prižgali božične lučke tudi na drevesu ob cerkvi v Križu, božične prireditve pa se bodo nadaljevale že nocoj na Božjem polju. Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Pro-seka-Kontovela bo zapel na sedežu nekdanje Skupnosti Družina, sedanjega združenja Izvir. Otroški pevski zbor osnovne šole Avgusta Černigoja je zapel ob z lučkami razsvetljenem božičnem drevescu kroma nabrežina - Pestro decembrsko dogajanje v društvu SKD Igo Gruden Božični razstavno-prodajni sejem, razstave in pravljični trenutki za najmlajše Bogata ponudba za vse okuse in vse starosti kroma Sunki mrzle burje so nabrežin-skemu kulturnemu društvu Igo Gruden prinesli delovne in naporne dni. Včeraj je namreč tam zaživel božični razstavno-prodajni sejem, ki bo obiskovalcem odprl vrata še danes, jutri in v soboto med 16. in 20. uro. Uvodno besedo je podala podpredsednica društva Zulejka Paskulin, vajeti dogajanja pa so nato v roke prevzela dekleta zbora Kraški slavček z dirigentom Mirkom Ferlanom na čelu, ki so z ubranim petjem obogatila vzdušje med božičnimi stojnicami in okrašenimi stenami. Jasna Merku in Boris Grgič sta takoj za tem predstavila akvarele Claudie Raza Odsevi narave in umetniške fotografije Jakoba Jugovica 3*2=6, ki krasijo stene dvorane v pritličju oziroma Radovičeve sobe v prvem nadstropju. Letos se je namreč sodelovanje umetnic in ročnih ustvarjalcev na sejmu tako povečalo, da so v društvu obiskovalcem odprli se dodatni razstavni prostor. Danes bodo prišli na vrsto otroci: ob 17.30 bo lutkovna skupina Ti-pitapi Liceja A.M.Slomšek poskrbela za pravljico Šivilja in škarjice. Jutri pa bo udeležence kratkočasil nastop gojencev Glasbene matice in Glasbene šole iz Sežane. V soboto se bo sejem zaključil s pravljičnim kotičkom Nekega zimskega dne v priredbi Marije Umek (knjižnica Komen) in Mladinskega krožka. naj opozorimo, da bo vse dni deloval bogat srečelov. Če pa obiskovalcem vse to ni dovolj in če bo močna burja še naprej žvižgala okoli vogalov, se lahko ustavijo v bližnji Kavarni Gruden in ob skodelici vročega čaja občudujejo razstavljene mozaike umetnice Megi Uršič Calzi. V torek so namreč tu odprli njeno razstavo z naslovom Kraški in istrski motivi in tako ponesli tudi na ta konec Krasa nekaj del te izjemne umetnice, ki z izvirno ravensko tehniko in mozaiki iz domačega kamna obuja staro kulturno dediščino Krasa in Istre. (Z.P.) Podelitev zlatega sv. Justa V dvorani tržaškega občinskega sveta bodo danes ob 12. uri slovesno izročili letošnjo že 43. nagrado zlatega sv. Justa slikarju Brunu Chersicli, ki so ga za to izbrali člani Združenja kronistov Furlanije-Julijske krajine. Zlati kipec sv. Justa bo Chersicli izročil častni predsednik Združenja kronistov FJK Giorgio Cesare, na slovesnosti pa bodo govorili tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednik občinskega sveta Sergio Pacor, podpredsednik Fundacije CRTrieste Renzo Piccini in predsednik deželnega Združenja kronistov Giuseppe Cordioli. V Šempolaju predstavitev izdaj založbe Mladika Vrata šempolajske Štalce so spet na stežaj odprta in vabijo na božični sejem v organizaciji SKD Vi-gred in združenja staršev COŠ Stanko Gruden in vrtca. Do nedelje lahko obiskovalci izberejo primerna darila zase in za svoje drage, oziroma božične okraske, venčke in ikebane za okrasitev svojih domov; tudi letos pa je društvo poskrbelo za izdajo koledarja in voščilnic. Drevi bo ob 20. uri v Štalci v okviru knjižnega sejma predstavitev izdaj založbe Mladika; na srečanju - klepetu z obiskovalci bodo sodelovale Vilma Purič (Burjin čas), Jasna Jurečič (Prerokuj mi še enkrat), Alice Zen ( Alojz Rebula-Biografija v sli-kah),Evelina Umek (Amerika in druge zgodbe o mojih otrocih, Fri-zerka,itd...), Magda Jevnikar (P.Roveredo Sporoči mi) in Majda Artač Sturman (Svilena pesem). Božična tržnica v centru Dolga Krona Deželna Kmečka Zveza v sodelovanju z Zadrugo Dolga Krona iz Doline in pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije Julijske Krajine, vabi na božično tržnico v večnamenski center Dolga Krona v Dolini, v nedeljo, 20. decembra, od 10. do 18. ure. Geslo tržnice je »Najlepše darilo je koristno darilo« saj bo to prava priložnost za božična in novoletna darila. Na voljo obiskovalcev bodo številni domači proizvodi, od ekstradeviškega oljčnega olja do vina, od sirov do suhega mesa, od rib do slaščic, od sadja do piva, in podobno. Poskrbljeno bo za vodene degustacije olja in vina. Pokušnjo olja bo vodila Marisa Cepak, vina pa Tito Cuccaro. Pridelovalci, ki bodo prisotni na sejmu so Fabec, Flego, Fonda, Kocjančič, Komar, Koren, Mahnič, Merlak, Milič, Ota, Pan-gerc, Campagnolo, Petaros, San-cin, Settimi, Slaščičarna Ota, Slavec, Speccogna, Šuber, Vidali, Za-har, Zobec, Konzorcij dop Terge-ste in Konzorcij doc Kras-Carso. Konjeniško društvo Dolga Krona pa bo za najmlajše obiskovalce poskrbelo za prijetno presenečenje, in sicer za konjeniški krst. Prireditev bo seveda na ogrevanem in pokritem prostoru. Vstop prost. (beto) Na konservatoriju nastop harmonikarjev iz Celovca Na tržaškem konservatoriju bo jutri ob 18. uri koncert harmonikarjev iz konservatorija v Celovcu. Gre za izmenjavo, ki bo harmonikarje iz tržaškega konservatorija v Celovec povabila 9. marca. Predavanja harmonike na celovškem konservatoriju že več let uspešno vodi prof. Roman Pechmann. Obiskuje jih lepo število slovenskih harmonikarjev, med katerimi izstopa Gašper Primožič, ki bo jutri zaigral znamenito Ciaccono za violino Johanna Sebastiana Bacha. Koncerta se lahko udeležijo vsi ljubitelji glasbe in seveda harmonike. Vstop je prost, število mest pa je omejeno, zato priporočamo zainteresiranim, naj mesto rezervirajo telefonsko (040-6724911). 10 Četrtek, 17. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / božič brez meja - V nedeljo v ŠKC v Zgoniku Božični gospel koncert skupine The Harlem Messengers V nedeljo, 20. decembra, bo v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku na sporedu vrhunski glasbeni spektakel Božič brez meja: na božičnem koncertu bo nastopila ameriška gospel skupina The Harlem Messengers of New York City. Koncert, ki ga prireja Glasbeno kulturno društvo DrugaMu-zika v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, zaključuje mednarodni glasbeni festival Glasba brez meja 2009. Vokalno istrumental-no skupino The Harlem Messangers sestavljajo odlični glasbeniki, ki že vrsto let nastopajo na mednarodni glasbeni sceni. Repertoar skupine obsega uspešnice »črnske« gospel glasbe, na koncertih pa izvajajo tudi komade žanra rythm'n'blues in avtorske skladbe. Skupino je leta 2001 ustanovil Kel- lie Turner, do danes pa je uspešno kon-certirala po vsem svetu. Skupina The Harlem Messengers of New York City nastopa v božičnem času v Italiji, na decembrskih koncertih pa člani skupine predstavljajo poseben »božični glasbe- ni program«, ki bo nedvomno očaral tudi obiskovalce koncerta v Zgoniku. Koncert se bo začel ob 18. uri, vstopnice za koncert pa bodo na razpolago uro pred začetkom pri blagajni Športno-kulturnega centra v Zgoniku. slovensko stalno gledališče SSG - otroška predstava Mjuta Povasnica 0LGICA IN MAVRICA »Poetična lutkovna igra o iskanju sreče« V režiji Marka Sosiča in interpretaciji Vesne Hrovatin. V soboto, 19. decembra ob 17. uri v Mali dvorani SSG. Info: Za nakup vstopnic bo blagajna SSG-ja odprta do petka z urnikom 10.00 -17.00 in v soboto eno uro pred začetkom predstave. Tel. 800 214302 SSG - v pričakovanju abonmala DVE OPERNI EN0DEJANKI SNG OPERA IN BALET IN SKGG Glasbena komedija Gledališki direktor VVolfganga Amadeusa Mozarta in burka Ženitna pogodba Gioachina Rossinija. V soboto, 19. decembra ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču. Info: Blagaja SSG, Za nakup vstopnic bo blagajna SSG-ja odprta do petka z urnikom 10-17 in v soboto od 17. ure do začetka predstave ob 20.30. Tel. 800 214302 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 17. decembra 2009 LAZAR Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 8.35 in zatone ob 17.08. Jutri, PETEK, 18. decembra 2009 TEO VREME VČERAJ: temperatura zraka 1,5 stopinje C, zračni tlak 1005,9 mb raste, veter 42 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, burja s sunki do 96 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 13 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 19. decembra 2009 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oši-rek Sonnino 4 Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 (040 660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »A Christmas Carol 3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Jennifer's body«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »A Christmas Carol«; 18.05, 22.05 »A serious man«; 20.00, 22.10 »L'isola delle cop-pie«; 16.05, 20.05 »Cado dalle nubi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La dura ve-rità; 16.30 »The Twilight saga: New moon; 16.00, 18.55, 21.50 »2012«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Gli abbracci spezzati«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Do-rian Gray«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »A serious man«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »L'uomo nero«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Paranormalno«; 16.50, 18.40, 20.30 »Stara mačka«; 17.30 »Mlada luna«; 15.30 »Božična pesem - 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.00, 20.10 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dieci inverni«; Dvorana 3: 16.30 »Planet 51«; 22.20 »Ni-nja Assassin«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cado dalle nubi«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.10 »A serious man«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.00 »A Christmas Carol«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.10 »Dorian Gray«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »L'isola delle cop-pie«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.00 »Cado dalle nubi«. & Izleti IZLET JAVORNIK Slovensko planinsko društvo Trst priredi v nedeljo, 20. decembra, tradicionalni spominski pohod na Javornik, zbirališče ob 7.30 pri hotelu Danev na Opčinah. Na razpolago bo društveni kombi, potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155, Livio. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za ogled razstave v muzeju Casa dei Carresi v Trevisu, iz obdobja dinastije Ming, »Skrivnosti prepovedanega mesta«. Izlet bo v soboto, 6. februarja 2010. Vse informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. VESELA KLAPA IZ BOLJUNCA vabi na zanimiv izlet in Silvestrovanje v Beogradu. Na razpolago je še nekaj mest. Pokliči na tel. št. 335-6036609. POHOD V DRAŽGOŠE: Slovensko planinsko društvo Trst obvešča svoje člane, ki se nameravajo udeležiti spominskega nočnega pohoda na Dražgoše, 10. januarja 2010, da bo organizacijski sestanek v torek, 22. decembra, v Prosvetnem domu na Op-činah ob 20. uri. Vabljeni. HH Osmice OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel. št.: 040229270. OSMICA je odprta v Borštu pri Danjelu Glavini z domačo suho hrano. Tel. št.: 040-228421. OSMICA PRI PIŠČANCIH- Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. V MEDJEVASI 10 sta odprli osmico Maurica in Sidonja Radetič. Tel. 040-208987. Čestitke V Rovtah danes praznuje okrogli jubilej FABIO VIOLA. Še na mnoga leta polna zdravja in veselja mu kličejo vsi od TPPZ Pinko Tomažič. MICHELLE! Veš, me dve te radi imava in vsaka po pet poljubčkov ti danes na lička dava. Vse najboljše ti iz srca zaželiva in k tebi svečke ugasniti hitiva. Tvoji Josette in Marisol. MICHELLE, naj te še naprej na poti življenja spremljajo poštenost, iskrenost, marljivost, poslušnost in razgledanost. Slabi volji obrni hrbet, raje pleši, poj in ne brani se nasmeha. Vse lepo ti želimo tvoji teti, strica, Sonja in Marko ter Erika in Robi. Dobrodošla mala ANDREJA! Otroci ter učno in neučno osebje otroških vrtcev Miškolin, Kekec, Pal-čica, Pika Nogavička in Mavrica se veselijo z veroučiteljico Urško in njeno družino ob tem lepem dogodku. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Informativna srečanja se bodo odvijala po sledečem razporedu: OV Mavrica Milje - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Miškolin Boršt - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Kekec Boljunec - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Pika Nogavička Dolina - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Palčica Ri-cmanje - 20. januarja 2010 ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 8. januarja 2010 ob 17.00; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. januarja 2010 ob 16.15; COŠ »F. Venturi-ni« Boljunec - 11. januarja 2010 ob 17.00; COŠ »A. Bubnič« Milje - 11. januarja 2010 ob 17.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja 2010. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. 0 Prireditve MPZ GORJANSKO vabi na »Božični koncert«, ki bo v soboto, 19. decembra, ob 20. uri v Vaškem domu na Gorjanskem. Dirigent in basist Goran Ruzzier, klavir Beatrice Zonta. Gost večera bo MePZ F.B. Se-dej - Števerjan, dirigentka Aleksandra Pertot. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem društev PD Mačkolje in KD Primorsko prireja praznični večer ob zaključku leta v Srenjski hiši v Mačkoljah v soboto, 19. decembra, ob 20. uri. Vabljeni! BOŽIČNI SEJEM-SKD IGO GRUDEN prireja danes, 17., v petek, 18. in soboto, 19. decembra, v Kulturnem domu v Nabre-žini bogato božično prodajno razstavo. Urnik: od 16. do 20. ure. Vsak dan se bo zvrstil zanimiv kulturni program. Danes bo ob 17.30 lutkovna skupina Tipitapi li-ceja A.M. Slomšek prikazala pravljico Šivilja in škarjice. V petek bo ob 17.30 nastop gojencev GŠ Sežana in GM Trst. V soboto pa sta ob 17. uri na vrsti pravljica »Nekega zimskega dne« in delavnica za otroke v sodelovanju s Knjižnico Komen in Mladinskim krožkom. Sejem spremlja srečelov z izvirnimi nagradami. OTROCI OV VRABCA IN UČENCI OŠ KA-JUHA - TRUBARJA v sodelovanju s SKD Lipa pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za vhodni Kras vabijo v petek, 18. decembra, ob 19.30 v bazovsko cerkev sv. Marije Magdalene na koncert »V pričakovanju božične noči« s pevsko skupino Musicum iz Gorice. ZBOR JACOBUS GALLUS vabi v petek, 18. decembra, ob 20.30 na božično revijo v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju. Nastopajo: DPZ Kraški Slavček (vodi Mirko Fer-lan), Kvartet Volnik (vodi Walter LoNi-gro), MePZ Devin Rdeča zvezda (vodi Rado Milič) in Zbor Jacobus Gallus (vodi Marko Sancin). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Ške-denj, Cerkev sv. Lovrenca, 18. decembra, ob 20.30, nastopajo MePZ Devin-Rdeča Zvezda-Salež, Zgonik (dir. Rado Milič), DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan), Kvartet Volnik (umetniški vodja Walter Lo Nigro); zbor Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin); Lonjer, Športno kulturni center, 23. decembra, ob 20.30, nastopa PZ Tončka Čok-Lonjer (dir. Manuel Purger); Milje, Stolnica, 10. januarja, ob 15.30, nastopata DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan) in Kvartet Nomos-Trst (umetniški vodja Aljoša Tavčar). BOŽIČNI KONCERT ZA SKLAD MITJA ČUK Tržaška ženska vokalna skupina »Cappella civica«, flavtist Giorgio Marcossi in kitarist Marko Feri pod vodstvom dirigenta Marca Sofianopula bodo izvedli stare božične himne in hvalnice ter skladbe iz slovenske, istrske, ruske, španske, angleške, nemške, francoske in grške božične tradicije. V soboto, 19. decembra, ob 20.30 - Cerkev sv. Martina na Pro-seku. GODBENO DRUŠTVO »VIKTOR PARMA« - TREBČE Sveta noč, Blažena noč, Vse že spi, Godbeni zvok vseh prebudi. Pridi tudi ti na božični koncert, ki bo v soboto 19. decembra, v Ljudskem domu v Treb-čah ob 20.30! KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, vabi na ogled razstave »Mali dragoceni predmeti« za božična darila. Razstava bo odprta do sobote, 19. decembra, z naslednjim urnikom: torek in sreda od 10. do 12. ure, četrtek, petek in sobota od 17. do 19. ure. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici. Gost večera MePZ Gorjansko. BOŽIČ BREZ MEJA: božični gospel koncert priznane ameriške skupine »The Harlem Messengers of New York City«, v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Koncert, ki ga prireja Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice, je pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. Vstopnice bodo na razpolago 1 uro pred začetkom koncerta. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom na ogled musikla »Moje pesmi, moje sanje« v izvedbi OPZ Anton Martin Slomšek iz Bazovice. Priredba in režija Zdenka Kavčič Križmančič. Predstava bo v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri. Ob koncu prestave bogat srečelov. Toplo vabljeni! SKD TABOR v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled gledališke predstave Olgi-ca in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosiča) v torek, 22. decembra, ob 16. uri v Prosvetni dom na Opčinah. Vstopnina znaša 3,00 evre. VRTEC Z LONJERJA IN OŠ FRANA MIL-ČINSKEGA vabita na božičnico, ki bo v torek, 22. decembra, ob 16. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled gledališke predstave Olgica in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosiča) v sredo, 23. decembra, ob 16. uri v društvene prostore SKD Igo Gruden. Vstopnina znaša 3,00 evre. Mali oglasi DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št. 340-2762765. KLAVIR YAMAHA mezzacoda, model G2, japonske proizvodnje, črne barve, estetsko in akustično perfekten, prodam za 6.250 evrov. Tel. 040-661178 (ob uri obedov) ali 339-6028301. PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM štiri zimske gume, mera 165x70 R13, rabljene tri mesece. Cena 100,00 evrov. Tel. 040-200197. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v bližini slovenskega stalnega gledališča, 63mq, s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, spalno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 95.000 evrov. Pokličite na tel. št. 328-3178555 ali 040-364187 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni peč (130 tisoč cc) na kurilno olje ali plin, komplet z bojler-jem v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 331-1129574. PRODAM skoraj novo frezo znamke ca-sorzo CU6, štiri pristave, diesel, motor lamborghini, 5 kw. Telefonirati na tel. št. 040-8325096 od 12. do 14. ure. PROSIM OSEBE, ki hranijo pošto in fotografije svojih dedov in ostalih prednikov iz obdobja 1. svetovne vojne (1914-18), posebno iz Lonjerja, Katinare ter Brega, da pokličejo ob urah obedov na tel. 040228967 ali 338-3120247. / TRST Četrtek, 17. decembra 2009 1 1 ZKB ü > zadrnna kraäka banka ZADRUZNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane in stranke v razstavno dvorano, na srečanje s sledečim programom: • slavnostna podelitev štipendij članom in otrokom članov • predstavitev koledarja za leto 2010 DANES, 17.12.2009 ob 17. uri Vljudno vabljeni! Ü3 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repenta-brska ulica 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058, Valentina Šu-ber 347-4421131; www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040411635 ali 040-415797. FOTOKROŽEK TS80 prireja danes, 17. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani zaključni večer za delovno leto 2009. Ljubitelji filmov si bodo lahko ogledali serijo najboljše uvrščenih filmov iz lanskega festivala To-ti v Mariboru. Sledila bo običajna družabnost. KŠD ROJANSKI KRPAN bo 10. obletnico ustanovitve proslavil s slovesnim občnim zborom v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) danes, 17. decembra. Vabljeni vsi društveni člani in prijatelji Krpana. Občni zbor bo obogatil pevski nastop, prikaz računalniško obdelane slikanice 10-letne društvene dejavnosti in izid priložnostnega glasila. Na dnevnem redu predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, podelitev priznanj in družabnost. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo ob 20.30. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu danes, 17. decembra, ob 16.30 v otroškem kotičku Narodne in študijske knjižnice. Pravljico Božično praznovanje bo pripovedovala Ivana Terčon. Toplo vabljeni! OBČINA ZGONIK, vrtec v Gabrovcu ter osnovni šoli L. Kokoravec - Go-razd iz Saleža in 1. Maj 1945 iz Zgo-nika vabijo danes, 17. decembra, ob 17.30, v osnovno šolo v Zgoniku na predpraznično srečanje »V pričakovanju Božiča in Novega leta«. Od 17. ure dalje bo odprt knjižni sejem. OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na delavnice za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja« v Kamnarski hiši v Nabrežini, od 17. do 19. ure: danes, 17. decembra, »Interaktivne igre za boljše počutje« s psihoterapevtko A. Celea in psihologinjo R. Sulčič. Delavnice so brezplačne, zaželjen predvpis na telefonske številke 040-2907151, 3456552673 ali 349-2809846. OŠ VIRGILA ŠČEKA V NABREŽINI: Prišel je božični čas, čas veselja in radosti, čas poln dobrih želja, pričakovanj, in obljub. Čas, ko ne moreš izreči besede ne. Čas, ko nas zapljuje v novo leto, v nova pričakovanja. Čas, ko vaju ljubim mama in očka, čas, ko bom skupaj zvečer v objemu sladkosti. Vabimo vas na božičnico, ki bo danes, 17. decembra, ob 17.30 v prostorih naše osnovne šole. SMUČARSKI ODSEK SPDT bo tudi letos priredil sobote na snegu za osnovnošolce v januarju in februarju 2010. Podrobne informacije bomo objavili na Primorskem dnevniku in na spletni strani ww.spdt.org. PUSTARJI IZ DOLINSKE OBČINE ...in ne samo...združimo se! Pustna skupina Jabadabadu - Klapaklumpa vabi na informativni sestanek danes, 17. decembra, ob 20.30 v Hribenco. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 17. decembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). TEČAJ YOGE - danes, 17. decembra, ob 19. uri bo na sedežu Therapeia, Drevored XX. Septembra 24, predstavitev tečaja »Meditacija in globoka sprostitev« (yoga nidra). Sledila bo demonstrativna vaja. Vstop prost. Za informacije pokličite na tel. št. 3281839881 (Vittoria). UČENCI OŠ ALOJZA GRADNIKA na Repentabru bomo koledovali v Rep-nu. Obiskali vas bomo danes, 17. decembra, v Nebješkem in Gab'rskem ku'te, v petek, 18. decembra, v Skab'rskem ku'te od 10. do 12. ure. Zapeli vam bomo in voščili srečo in zdravje v Novem letu. VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v Štalci božični sejem knjig, koledarjev, voščilnic, božičnih venčkov in raznih ročnih del primernih za darila v organizaciji SKD Vigred in Združenja staršev otroškega vrtca Šempolaj in COŠ S. Gruden danes, 17. in v soboto, 19. decembra, od 15.30 do 18.30. V nedeljo, 20. decembra, od 10. do 11. ure in od 14.30 do 17. ure. Danes, 17. decembra, ob 20. uri »Založba Mladika se predstavlja -Klepet z avtoricami«. Sodelujejo: Vilma Purič (Burjin čas), Jasna Jure-čič (Prerokuj mi še enkrat), Alice Zen (Alojz Rebula - Biografija v slikah), Evelina Umek in Živa Pahor (Amerika in druge zgodbe o mojih otrocih), Magda Jevnikar (P. Roveredo Sporoči mi). V Škerkovi hiši »Otroški praznični kotiček«, v soboto, 19. decembra, ob 15.30 gostovanje otroške dramske skupine Jaka Štoka z igrico »Punčka za Tanjo«. V nedeljo, 20. decembra, ob 15. uri »Prisluhnimo pravljici Dobri snežak«, z Biser-ko Cesar. V petek, 18. decembra, ob 18. uri Božičnica na »Placu«. Nastopajo otroci vrtca in OŠ, plesna pevska in glasbena skupina Vigred, plesna skupina AŠKD Kremenjak Jam-lje, posebna gosta bosta Božiček in Dedek Mraz ter še mnogo drugih veselih prijateljev. V sredo, 23. decembra, ob 20.30 v Štalci koncert »Srečno«. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, ansambel Open-ska mularija, Kraška country skupina, ansambel Bršljan, harmonikarji društva Kraška harmonika, ansambel Mladi kraški muzikanti in humorista Zmaga in Vitorijo. AŠD MLADINA obvešča, da je možen vpis v smučarsko šolo v petek, 18. decembra, od 18. do 20. ure v domu A. Sirka v Križu, kjer lahko dobite tudi vse informacije o odvijanju tečajev. Tel. 349-1086140 (Martina) ali 3386376575 (Sonja). V BAMBIČEVI GALERIJI bodo do nedelje, 20. decembra, na ogled slikarska dela domačih umetnikov na Božičnem sejmu umetniških slik. To je tudi priložnost za nakup umetniškega dela, originalnega darila v podporo humanitarnim naporom Sklada Mitja Čuk. Slika Jožeta Cesarja iz leta 1946, pa je na dražbi. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30. KONS - društvo za umetnost, sporoča da je v galeriji Narodnega doma v Trstu do petka, 18. decembra, možen ogled društvene skupinske razstave Črno-belo, v sledečih dneh: ponedeljek - petek od 17. do 19. ure. V sobotah, nedeljah in med praznikom zaprto. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: v petek, 18. decembra: »Slastne pripovedi«, »Trgovec sejma«; v sredo, 23. in v sredo, 30. decembra: »Zavite pripovedke«, »Igre in pripovedke pod drevcem«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OŠ I. GRBEC -M. Gregorič-Stepančič ter OV iz Škednja in od Sv. Ane vabijo na božičnico, ki bo v petek, 18. decembra, ob 16. uri v cerkvisv. Lovrenca v Škednju. RAZMIŠLJAŠ MLADO? Te zanima manjšinska stvarnost? Klop - Primorski dnevnik te vabi na debato med predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko v petek, 18. decembra, ob 17.30 v mali dvorani Narodnega doma. SPDT vabi člane in prijatelje na Društveni večer, ki bo v petek, 18. decembra, ob 20. uri v dvorani K.R.D. Dom Briščiki. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 18. decembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo: Oko in sladkorna bolezen, predaval bo dr. Francesco Mah-nič, odgovoren za okulistični oddelek tržaškega sanatorija. Vabljeni so vsi. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERTA SIRKA vabijo na božičnico, ki bo v petek, 18. decembra, ob 19. uri v Slomškovem domu v Križu. Toplo vabljeni! V SRENJSKI HIŠI na Repentabru bo v petek, 18. decembra, ob 19. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvel-barja: Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Predstavitev: Saša Martelanc. Vabljeni! KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na predbožično družabno popoldne, ki bo v soboto, 19. decembra, s pričetkom ob 16. uri v Nabrežini, v prostorih Dopolavoro Ferroviario. Poskrbljeno bo za glasbo in ples. SKD IGO GRUDEN prireja Božični sejem, ki bo potekal do sobote, 19. decembra, v društvenih prostorih z urnikom 16.00 -20.00. Vabljeni! SKD LONJER KATINARA vabi na predpraznično kuharsko delavnico za vse starosti z Emilijo Pablič v soboto, 19. decembra, ob 16.30 v ŠKC v Lonjerju. Zaželjene so predhodne prijave na naslov jana@arteden.org ali na tel. št.: 333-5062494. SLOMEDIA prireja v svojih prostorih (Il. Polonio 3) v soboto, 19. decembra, ob 10. uri ogled otroškega dokumentarca iz Rovaniemija »V Bo-žičkovi deželi«. Toplo vabljeni! ŠC MELANIE KLEIN vabi vse člane in prijatelje na družabnost, ki bo v soboto, 19. decembra, od 17. ure dalje v ul. Cicerone 8. Ob tej priliki si bomo voščili in nazdravili, ter si ogledali slike pobud 2009. Toplo vabljeni!!! AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v soorganizaciji z ZSŠDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni fe- stival«, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 16. uri v športnem centru Er-vatti pri Briščikih. V prazničnem vzdušju se bodo zvrstile ekipe domačega društva a tudi skupine iz goriške in tržaške okolice ter Slovenije. Toplo vabljeni! DEŽELNA KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z Zadrugo Dolga Krona iz Doline in pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije Julijske Krajine, vabi na božično tržnico v Večnamenski center Dolga Krona v Dolini, v nedeljo, 20. decembra, od 10. do 18. ure. Geslo tržnice je »Najlepše darilo je koristno darilo« saj bo prava priložnost za božična in novoletna darila. Na voljo obiskovalcev bodo številni domači proizvodi, od ekstradeviškega oljčnega olja do vina, od sirov do suhega mesa, od rib do slaščic, itd. Potekale bodo vodene degustacije olja in vina. Konjeniško društvo Dolga Krona pa bo za najmlajše obiskovalce poskrbelo za prijetno presenečenje, in sicer za konjeniški krst. Prireditev bo seveda na ogrevanem in pokritem prostoru. Vstop prost. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov dobro-delno@libero.it. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij« v ponedeljek, 21. decembra, od 15.00 do 19.00 v prostorih KD Rdeča zvezda v Sale-žu št. 66. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 347-4437922. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS v sodelovanju z Mladinskim krožkom Prosek-Kontovel prireja v torek, 22. decembra, ob 18. uri na sedežu (Pro-sek št. 159) družabno srečanje z nastopom gojencev glasbenihšol. Toplo vabljeni. SKD VIGRED v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled otroške gledališke predstave Olgica in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosiča) v torek, 22. decembra, ob 19. uri v Štalco v Šempolaj. Vstopnina znaša 3,00 evre. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA (Občine Devin, Zgonik in Repenta-bor) prireja pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, kosilo ob priliki praznika sv. Treh kraljev in sicer 6. januarja 2010 v znani restavraciji v Brišči-kih. Na kosilo, kjer je predvidena tudi glasba in loterija, se lahko prijavijo občani občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ki so dopolnili 65. starosti. Vpisovanje bo potekalo do vključno četrtka, 24. decembra, v uradih Socialnega Skrbstva Okraja, naselje sv. Mavra 124 od 8.30 do 11.30 - tel. 040-2017390 in 0402017389. SILVESTROVANJE PRI DOMJU - začelo se je vpisovanje za silvestrovanje pri Domju v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro. Zagotovljene so igre, ples in zabava s skupino Korona. Za informacije in vpis tel. št.: 040-383903 (Majda Prašelj). Vpisovanja sprejemamo do sobote, 26. decembra. OBČINE SOCIALNO-SKRBSTVENEGA OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor obveščajo, da je bil finansiran deželni sklad, namenjen znižanju mesečnih otroških jasli v šolskem letu 2008/2009. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo predložiti do ponedeljka, 28. decembra, prošnjo, obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Odpiralni čas za javnost: Devin Nabrežina: sreda in petek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/2017387-389-390; Zgonik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/229101; Repentabor: torek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/327122. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno Srečanje ob koncu leta, ki bo v torek, 29. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel (Ul. Ginna-stica 72). Vpisovanje in vse informacije na sedežu Krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040 - 360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 21. decembra, na božično srečanje z novim tržaškim škofom Gianpaolom Cre-paldijem. Začetek ob 20.30. SC MELANIE KLEIN v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu za dojenčke začeli v petek, 15., oz. v soboto, 16. januarja, s sledečim urnikom: skupina 0 - 12 mesecev ob petkih zjutraj, skupina 12 - 36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije:info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328 -4559414. Število mest je omejeno. Prispevki V spomin na Ireno Srebotnjak in Mileno Repinc daruje Dana Možina 50,00 evrov za ŠD Sloga. Namesto cvetja na grob gospe Cvetke Klanjšček daruje Nevenka Gruden 20,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na svakinjo Lidjo Škrk daruje Marija z družino 50,00 evrov za šempolajski cerkveni zbor. V spomin na sestrično Lidjo Škrk darujejo Ferdinand, Luciano in Anica 60,00 evrov za šempolajski cerkveni zbor. V spomin na Lina Uršiča daruje An-tek Terčon 50,00 evrov za šempolaj-ski cerkveni zbor. t Zapustil nas je naš dragi Giovanni Gobbo Žalostno vest sporočajo hči Patrizia in sin Alessandro z družinama ter vsi sorodniki Pogreb bo v petek, 18. decembra. Pokojnik bo ležal od 8.30 do 9.20 v mrtvašnici v Tržiču, ob 10.00 uri bo sv. maša v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 17. decembra 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina t Lidia Skabar vd. Knez (mama in nona) Zadnji pozdrav bo v ulici Costalunga v soboto, 19. decembra, med 8.50 in 9.50. Pogreb z žaro bo v četrtek, 24. decembra, ob 12.00 uri v cerkvi v Zgoniku. Koludrovca, 17. decembra 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa 12 Četrtek, 17. decembra 2009 KULTURA / trst - Razstava v Tržaški knjigarni Nenapisana pisma oz. novejša olja na platnu Deziderija Švare V tem nizu nastopa nov element, ovojnica - Dela bodo na ogled do konca leta V galeriji Tržaške knjigarne so na ogled Nenapisana pisma Deziderija Švare, novejša olja na platnu večjega formata, kjer se na slikarskem polju pojavi nov likovni element: podoba ovojnice. Dejansko gre za prenovo v smislu kontinuitete, oziroma za nadgradnjo značilnih motivov za likovno pot umetnika, ki je ostal predan slikarstvu in se je po upokojitvi še z večjim zagonom posvetil likovni izpovedi. Nov niz slik se rojeva po spoznanju, da si želi starejši človek po vseh različnih izkušnjah in preizkušnjah, pred katere ga je življenje postavilo, posredovati drugim svoj vidik. Gre za vrednote, v katere Deziderij Šva-ra verjame in želi, da bi jih ljudje upoštevali. Pisma niso napisana s pisavo, ki jo običajno beremo, a preko slikarskega nagovora občutimo umetnikovo sporočilo. Dejansko se na nekaterih platnih pojavi tudi napis, ki ojačuje močno žarenje toplih barvnih kombinacij in poudarja destvo, da se življenje obnavlja v svetlobi, v moči ljubezni. Ljubezen se krepi in obnavlja preko sposobnosti odpuščanja. Podoba pisma se pojavi na platnu dejansko v obliki ikone. Dejstvo, da se podoba tradicionalne ovojnice po asociativni plati prepleta z bolj sodobno obliko sporočanja preko elektronske pošte dejansko priklicuje poanto časa, most med preteklostjo, ki je zazrta v pri-hodnjost. Kdor pozna Švarov likovni razvoj razbere v podobi ovojnice dodaten simbolični pomen. Saj je tržaški umetnik doživel podobno kot Gauguin globoko preobrazbo na duhovni ravni, ko je nekaj let prebival na Antilih in v neposrednem stiku z lepoto narave presegel njeno vidno pojavnost ter preko simbolike prodrl globlje v duhovno razsežnost. Simboli skrivajo za vidno pojavnostjo globlji pomen duhovne, nematerialne narave, ki se človeku razkriva v tolikšni meri, kolikor ga je sposoben doumeti. Simboli pomagajo človeku spoznavati globlje resnice in modrosti. Slike označuje značilna obzornica, ki združuje zemljo z nebom preko močnega žarenja svetlobe. Likovnih elementov je malo, minimalistični pristop opozarja na dejstvo, da si je v prenasičenem prostoru mul-timedijske družbe potrebo izboriti prazen prostor za razmislek, kot zatrjuje Gillo Dorfles v svoji uspešnici Horror pleni. Švara v ta prostor postavlja bistvene vrednote, ki povezujejo človeka s sočlovekom in mu dopuščajo, da polno zaživi. Podoba pisma se oblikovno prepleta z umetniku priljubljeno motiviko pogleda na obzorje in osre-dotočanja pozornosti na stičišče med nebom in zemljo: ob prepletanju videnega in slutenega zavoljo iskanja sinteze v oblikah in osredotočanja na sicer zelo osebne barvne sklade, ki se pa omejujejo na sorodne barvne tone. Prav ta vidik, vezan na dominantne barvne izbire označuje specifično vzdušje, ki ga slika izžareva in zavoljo katerega zadobi preko palete rožnato oranžne prizvok večje intimne bližine, medtem ko vzbujajo modrikasto indigo tonalitete večji občutek kontemplativnosti. Da bi umetnik dodatno vzpostavil stik z gledalcem spodbuja s postavitvijo razstave interakcijo, saj visijo na stenah odprte ovojnice nenapisanih pisem, s katerimi vabi Deziderij Švara, da steče stvaren dialog. Jasna Merku Deziderij Švara v Tržaški knjigarni kroma gostovanje - Začetek decembra Marko Kravos se je udeležil pesniškega festivala v Kolumbiji Pesnik Marko Kravos je gostoval na 13. pesniškem festivalu v kolumbijskem mestu Cartagena. Festivala, ki je med 1. in 5. decembrom potekal pod geslom Poezija ne propade nikoli, so se večinoma udeležili pesniki iz Latinske Amerike, sodelovali so še pesniki iz ZDA in Japonske, iz Evrope pa še norveška pesnica Eldrid Lunden. Na festivalu se je zvrstilo enajst prireditev: uvodoma stiki z novinarji in založniki, branje na tamkajšnji univerzi, udeležba na pesniški delavnici v enem od predmestij, sodelovanje ob podeljevanju diplom in priznanj udeležencem pesniškega natečaja, večer pod milim nebom v mestni četrti El Amador, pa nastopi v Gledališču Adolfo Me-jia in drugič v dvorcu iz kolonialnih časov na trgu Santo Domingo, kjer domuje španski kulturni center. V knjižnici predmestnega šolskega centra so bili udeleženci deležni še vpogleda v živo ustvarjanje kolumbijske poezije, kjer živi dvoje pristopov: modernistični, beatniško sproščeni, pa vendarle s socialno dimenzijo v ozadju, ter tradicionalni, na metričnih in pevskih kanonih španske decime sloneče pesništvo, ki ima v širših plasteh prebivalstva še velik ugled. Marko Kravos je svoje pesmi bral v slovenščini in italijanščini, predvsem pa v španskih prevodih, za katere je poskrbel argentinski književnik, tudi prevajalec Prešerna v španščino, Juan Octavio Prenz. Gostovanja Marka Kra-vosa je potekalo prek slovenskega centra PEN. To je bila druga predstavitev slovenske poezije na festivalu v Cartage-ni. Lani sta se festivala udeležila slovenski pesnik in kan-tavtor Miha Obit iz Benečije ter pesnik in pisatelj Roberto Dedenaro iz Trsta. Prvih sedem filmov za berlinski festival Znanih je že sedem tekmovalnih filmov za 60. izdajo mednarodnega filmskega festivala v Berlinu. Poleg filma Duh Romana Polanskega bo imel svetovno premiero, sicer izven konkurence, tudi film Shutter Island Martina Scorseseja. V njem so zaigrali Leonardo Di Caprio, Ben Kingsley in Max von Sydow. V nemškem Tübingenu rojeni režiser Benjamin Heisenberg se bo na Berlinalu, ki bo potekal od 11. do 21. februarja, predstavil z nemško-av-strijskim filmom Der Räuber (Ropar) z Andreasom Lustom in Fran-zisko Weisz. To bo prav tako svetovna premiera, kar velja tudi za film režiserja z iranskimi koreninami Ra-fija Pittsa Shekarchi (Lovec). Gre za nemško-iransko koprodukcijo. Za zlatega medveda se bodo potegovali tudi turško-nemška kopro-dukcija Bal (Med) Semiha Kapla-nogluja in indijski My Name Is Khan (Moje ime je Khan) Karana Joharja. Tekmovalne filme jubilejne izdaje zaznamuje mešanica stilov in žanrov, od vznemirljivih novincev do uglednih režiserjev, je v torek sporočil direktor festivala Dieter Kosslick.V tekmovalnem programu bo sicer skupno 26 filmov, ostali naslovi bodo znani januarja prihodnje leto. Der Räuber je naslonjen na roman iz leta 2002 avstrijskega pisatelja Martina Prinza. Andreas Lust v glavni vlogi tolmači lik iz 80-ih let, znan po vzdevku Pumpgun-Ronnie, ki je v policijske anale vstopil kot kriminalec, dolgoprogaš, Franziska Weisz je njegova prijateljica. Kot še poroča avstrijska tiskovna agencija APA, bo tekmoval tudi film On the Path (Na stezi) režiserke Ja-smile Zbanič, ki si je leta 2006 z Grbavico že prislužila zlatega berlinskega medveda. Film je zgodba o ljubezni zakonskega para v Sarajevu. Zena pričakuje otroka, soprog se medtem vključi v neko islamistično skupino. Gre za koprodukcijo Nemčije ter BiH in Hrvaške. Igra hrvaška igralka Zrinka Cvitešič, Shooting Star 2010. (STA) Prozni mnogoboji Študentska založba napoveduje nov val proznih mnogobojev. Lokalni prozni mnogoboji bodo med 7. in 21. januarjem v Kopru, Celju, Mariboru, Ljubljani in Zagorju, finale pa bo v soboto, 30. januarja, v Jamskem dvorcu v Postojni. Avtorji bodo lahko sodelovali na vseh mnogobojih, na katerih bodo za interpretacije del imeli sedem minut časa. Prvi prozni mnogoboj bo 7. januarja ob 19. uri v knjigarni Dom knjige v Kopru. fjk - Nadzorništvo za arheološke dobrine Pestra dejavnost v naši deželi Predstavili novo publikacijo nadzorništva, ki se nanaša na dejavnost v letu 2007 - Ministrstvo finansiralo poseben televizijski kanal, ki bo namenjen predvsem arheologiji Da je Furlanija Julijska krajina neusahljiv vir arheoloških odkritij, nam sporoča tudi nova številka arheološkega vestnika, ki ga je na včerajšnji novinarski konferenci predstavilo Nadzorništvo za arheološke dobrine FJK. Več kot 200 strani dolg zbornik na enem mestu v besedi in sliki prinaša novice, ki so vezane na arheološke dejavnosti deželnih arheologov v letu 2007. Obsežno publikacijo sta predstavila deželni direktor za kulturne in krajinske dobrine v FJK Roberto Di Paola in nadzornik za arheološke dobrine FJK Luigi Fozzati. Prvi se je ustavil pri generacijski vrzeli, ki jo arheološka stroka beleži v zadnjih časih, Fozzati pa je z večjim optimizmom napovedal, da bo širša javnost lahko s tovr-tnimi revijami pobliže spoznala dejavnost arheologov in vse njihove arheološke posege. Ob tem je Foz-zati z zadovoljstvom še dodal, da je pristojno ministrstvo pred kratkim odobrilo finansiranje posebnega televizijskega kanala, ki se posveča predvsem arheologiji, ter spletnega časopisa, v katerem bo mogoče brati novice s področja italijanske kulturne scene. To pomeni, da bo naše znanstveno delo naposled postalo dostopno širšim množicam in ne le arheološki stroki, je menil nadzornik. V nadaljevanju sta govornika podrobneje predstavila novo publikacijo nadzorništva za ar- heološke dobrine FJK. Druga številka arheološkega vestnika, ki jo je izdala založba All'insegna del Giglio, obsega znanstvene objave, ki časovno zajemajo arheološka obdobja od prazgodovine do moderne dobe, geografsko pa se omejujejo predvsem na področje Furlanije Julijske krajine. Ljubitelj arheologije lahko izve, da je naše nadzor-ništvo v letu 2007 izvedlo 45 posegov v 35 različnih občinah, namen publikacije pa je med drugim tudi to, da se arheološki stroki in vsem ljubiteljem arheologije natančno predstavijo bogate arheološke izkopanine, ki jih stroka še preučuje, saj, kot je pojasnil nadzornik Fozzati, arheologi znanstvena poročila običajno objavijo šele po zaključenem znanstvenem delu na terenu, kar pa lahko traja več let. Obseg arheološkega vestnika za leto 2007 znaša približno 230 strani, revija pa poleg znanstvenih prispevkov krajšega in daljšega formata vsebuje še črnobele risbe, slike, zemljevide ter razpredelnice. Ves tekst je opremljen z bibliografskimi podatki, ki bodo prav gotovo prav prišli tistim, ki bi o določenem arheološkem najdbišču radi izvedeli še kaj več. Naj še povemo, da je arheološki vestnik mogoče dobiti v vseh tržaških knjigarnah, zanj pa je treba odšteti 36 evrov. (sč) Vestnik sta predstavila deželni direktor za kulturne in krajinske dobrine v FJK Roberto Di Paola in nadzornik za arheološke dobrine FJK Luigi Fozzatis kroma / AVTOMOBILI Četrtek, 17. decembra 2009 13 land rover - Dvajsetletnica popularnega terenca Četrta generacija discoveryja v I «v • ■•••v se popolnejša in zmogljivejša Dva turbodizla zmoreta 188, oziroma 242 KM - Spredaj in zadaj tudi LED svetila Dvajset let je že mimo od kar so predstavili prvega discovery'a, katerega namen je bil zapolniti vrzel med špartanskim, a neustavljivim defenderjem in luksuznim range roverjem. V tem obdobju se je discovery uveljavil kot zanesljiv terenski avtomobil, ki je bil tehnično vedno na višini. Discovery 4 je vozilo, ki se lahko spopade s katerimkoli terenom, istočasno pa je izredno prožen, zanesljiv in primeren tako za tiste, ki se radi spuščajo v pustolovščine, kot za tiste, za katere je Land Roverjev terenec zanesljivo družinsko vozilo. To je najbrž tudi ključ njegovega uspeha, saj so v 20 letih proizvodnje prodali kar 900 tisoč discove-ry'ev v 91 državah sveta. Četrti rod, discovery 4, pa pomeni še dodatni razvoj tega koncepta. Zunanji videz je ostal skorajda nespremenjen, pod pokrovom pa je nekaj pomembnih novosti, kot na primer novi turbodizel TDV6 3.0 z dvojnim turbopihalom, nov je 6-stopenjski menjalnik, sistem „terrain response« pa so še izpopolnili. Nova je maska, ki ima sedaj širšo režo za zrak, novi so žarometi in zadnje luči. Prednja žarometa in zadnje luči so seveda deloma založene tudi z LED svetili. Spremenjena je tudi notranjost, predsem armaturna plošča in sredinska konzola. Poleg omenjenega trilitrskega 6-valjnika, je discovery 4 na voljo tudi s preizkušenim tur-bodizlom TD V6 2.7. Za volan novega terenca smo sedli v deževnem decembrskem dnevu in prevozili s trilitrskim turbodizlom kakih 100 km. Pot nas je peljala po ozkih cestah v bližini lom-bardijskega mesta Pavie, na sotočju Pada in Lambra. Če izvzamemo traso ob reki, kjer je bilo sveže blato visoko nekaj desetin cm in kjer je naš discovery zabredel v brozgo , iz katere mu je moral pomagati preprostejši brat defender, saj sam tega, kljub izdatni moči in visokemu navoru, ni zmogel, se je discovery dobro odrezal bodisi na asfaltu, kot na makadamu. Notranjost je zelo udobna, vse urice so nameščene tam, kjer je treba, avto je opremljen celo s petimi TV kamerami, ki lajšajo voznikovo življenje tako pri parkiranju kot kadar se je treba podati na ozke gozdne poti. Discovery 4 je opremljen s „pame-tnimi» ključem. Dovolj je, da ga imamo s seboj, motor pa se zažene z enostavnim pritiskom na stikalo. Oba motorja sta zelo zmogljiva: 2700-kubični zmore 188 KM in 440 Nm, trilitrski pa 242 KM in kad 600 Nm. Oba imata šeststopenjski samodejni menjalnik z elektronskim reduktorjem in zaporo osrednjega in zadnjega diferenciala. Za pravilen odgovor discoveryja na različnih terenih skrbi elektronski sistem „terrain response«. Slednji krmili vse avto-mobilove sisteme od motorja, do obes, pa tudi sistem zoper drsenje koles. Nastavimo ga lahko za travnate, peščene, zasnežene, blatne, kamnite podlage. Discovery se na vseh teh terenih, če iz lastne izkušnje izvzamemo globoko blato, obnaša odlično. Vse to seveda ni poceni. Najrevnejši discovery, tisti z 2,7-litrskim motorjem vas bo stal 41 tisoč evrov, za najpopolnejšo tri-litrsko različico pa boste morali seči nekoliko globlje v žep in odšteti kar 58 tisoč evrov. Komur se to zdi malo, je na voljo cela vrsta bolj ali manj koristne dodatne opreme, s katero bomo z lahkoto prispevali v blagajno gospoda Tate še kakih 5 ali 10 tisoč evrov. Stran pripravil Ivan Fischer varnost Nagrada Volvu zaradi pasov Britanski princ Michael iz Ken-ta je Volvu Cars podelil posebno mednarodno nagrado, za obeležitev 50. obletnice izuma tritočkovnega varnostnega pasu ter hkrati za podjetniško vizijo ustvarjanja avtomobila, ki se ne bo zaletel. Ta nagrada sovpada s 50. obletnico tritočkovnega varnostnega pasu, ki ga je izumil Nil Bohlin, Volvov inženir, leta 1959. Znano je, da uporaba pasu poveča možnost preživetje trčenja za 50%, kar pomeni, da je in da bo tritočkovni varnostni pas ena najbolj pomembnih varnostnih tehnologij v avtomobilu. Nagrada je bil podeljena v The Park Lane hotelu v Londonu. Princ, kraljevi podpornik komisije za globalno cestno varnost, ki je leta 1987 tudi ustanovil to shemo, je dejal: »Čestitam Volvu za tako poseben dosežek. Njihovo vodstvo ter predanost bodo naredili pomemben prispevek k varovanju 5 milijonov življenj po celem svetu v naslednjih desetih letih.« occh. Nova pravila za zimsko vožnjo Švedi so v teh dneh predstavili nova pravila glede zimske uporabe zimskih pnevmatik pri težkih gospodarskih vozilih, ki veljajo tudi za vse tuje tranzitne prevoznike. Po novem morajo imeti vsa domača in tuja osebna in gospodarska vozila na švedskih cestah od 1. decembra do 31. marca nameščeno zimsko obutev na vseh kolesih. Za osebna vozila predvidevajo najmanj tri milimetre profila na vsaki izmed nameščenih pnevmatik, vozila z dovoljeno skupno maso, ki presega 3500 kilogramov pa morajo imeti nameščene zimske pnevmatike z najmanj petimi milimetri profila. Ta pogoj velja tudi za vsa tuja tovorna vozila in avtobuse, ne velja pa za priklopnike. Obenem so skupaj z Norvežani in Finci sprejeli predpis glede „spike« pnevmatik, ki omejuje število vstavljenih žebljičkov na 50 kosov po tekočem metru pnevmatike. Ob tem so tudi za dva tedna skrajšali dovoljeno uporabo takšnih pnevmatik. Uporaba „spike» zimskih pnevmatik na švedskih cestah je prepovedana od 16. aprila do 30. septembra. gm - Avto na električni pogon Volt pri nas na voljo komaj čez dve leti Chevrolet je objavil novico, da bo vozilo na električni pogon volt z ojačano pogonsko zmogljivostjo na voljo na največjem ameriškem tržišču, Kaliforniji, konec naslednjega leta, temu pa bodo sledile še preostale vodilne regije. Chevrolet je v partnerskih odnosih še s tremi kalifornijskimi podjetji, kakor tudi z Inštitutom za raziskavo električne moči (EPRI) kot delom razširjenega, svetovnega raziskovalnega programa, s katerim seznanja kupce z vozili na električni pogon, posodablja elektrifikacijo vozil ter oblikuje programe o napajanju takšnih vozil, s čimer kupcem utira lažjo pot. General Motors izvaja program vlaganja več kot 30 milijonov ameriških dolarjev v ameriške sklade za oživljanje in re-in-vestiranje s strani Iniciative za elektrifikacijo transporta (Transportation Electrification Initiative), ki jo upravlja ameriško Ministrstvo za energijo. Prihod vozila volt je načrtovan za konec leta 2010. Njegova cena še ni bila javno objavljena. Začetna tržišča, na katerih se bo volt prvič pojavil, vključno s Kalifor- nijo, bodo odigrala pomembno vlogo pri presoji pripravljenosti maloprodajnih trgov na uvedbo vozil na električni pogon. GM že sodeluje z vodilnimi podjetji v Severni Ameriki, da bi z njihovo pomočjo ustrezno pripravil vsak regionalni trg za nadaljnji razvoj. Chevrolet bo vozilo volt pričel dobavljati na evropski trg konec leta 2011. Kot del raziskovalnega in predstavitvenega programa, bo Chevrolet udeležencem le-tega dostavil 100 vozil volt, ki jih bodo lahko vozili dve leti. Poleg tega se bo Chevrolet posluževal telematske tehnologije OnStar za zbiranje podatkov o delovanju vozila in mnenj voznikov, ki jih bo nadalje posredoval DOE in tako poskušal izboljšati izkušnje voznikov z novo tehnologijo. Ker je volt oblikovan tako, da ga lahko polnimo kjerkoli, program vključuje tudi namestitev več kot 500 polnilnih postaj za uporabo v bivalnih okoljih, v službene namene in za javno uporabo. Te postaje bodo služile tudi za pridobivanje novih podatkov o postavitvi, postopku polnjenja vozila ter odzivov neposrednih uporabnikov. rally - V organizaciji ASI Parada veteranov po trasi prve izvedbe »Gira d'Italia« Leto, ki se izteka, je bilo za ASI, klub, ki združuje ljubitelje avtomobilskih veteranov, dokaj uspešno. Maja so priredili razstavo motorjev veteranov na dirkališču v kraju Varano de Mele-gari pri Parmi, prisotnih pa je bilo kar 468 ljubiteljev s 516 motornimi kolesi. Leto, ki prihaja bo v znamenju stoletnice znamke Alfa Romeo, ki so jo ustanovili v Milanu v daljnem letu 1910. Naj omenimo še, da je septembra potekal svetovni rally veteranov, na katerem so se , kot ponavadi, zbrali ljubitelji veteranov z vsega sveta. Kar devet dni so se stari avtomobili podili po italijanskih cestah, po trasi, ki je bila dolga kar 1700 km. Obiskali so Turin, Genovo, Piso (od koder je naš posnetek), Sieno, Rim, Ve-rono in Streso. Pot je potekala po rasi, ki so jo leta 1901 prevozili udeleženci prve krožne kolesarske dirke po Italiji. Veterani so se dobro odrezali, kar priča, da so se avtomobili nekoč odlikovali po izredni kakovosti. 1 4 Četrtek, 17. decembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gradišča - Direktor centra CIE prejel eksplozivno poštno pošiljko Po eksploziji denarnice okrepili nadzor nad centrom Po oceni preiskovalcev stojijo za dogodkom prevratniško-anarhistična gibanja Odbor za javno varnost je včeraj na goriški prefekturi sklenil, da bodo okrepili nadzor nad centrom CIE v Gradišču, kjer je v torek prišlo do eksplozije. V popoldanskih urah je direktor centra Luigi Dal Cielo prejel poštno pošiljko, odprl kuverto in iz nje vzel denarnico. Ko je to storil, je začutil oster vonj in opazil dim. Takoj je odvrgel denarnico, ki je le nekaj trenutkov zatem eksplodirala. Po oceni preiskovalcev in tajnih služb stoji za dogodkom anarhična skupina FAI (Federazione anarchica informale), ki je podoben eksploziv včeraj sprožila v prostorih univerze Bocconi v Milanu, k sreči brez hujših posledic. Na goriški prefekturi so včeraj povedali, da je bila eksplozivna pošiljka potencialno zelo nevarna; v njej je bilo dovolj smodnika, da bi eksplozija ranila osebo, ki je odprla kuverto. Pošiljka je bila namenjena centru CIE, tako da na njej ni bilo napisanih nobenih imen. Zaradi tega preiskovalci preverjajo, ali je bila kuverta namenjena direktorju, uslužbencem podjetja Connecting People iz Trapanija, ki od lanskega januarja upravlja center za priseljence, ali pa kakemu izmed gostov. Pošiljka je v Gradišče prišla po pošti iz Milana. Med morebitnimi pošiljatelji so prevratniško-anarhične skupine, saj naj bi v centru CIE že prejeli nekaj grozilnih pisem. Preiskovalci preverjajo, ali gre za iste pre-vratniško-anarhična gibanja, ki so leta 2003 pakete z eksplozivom poslale Romanu Pro-diju, Interpolu in ustanovi Eurojust. Kuverta, iz katere je direktor centra CIE vzel denarnico, je bila rumene barve, merila je kakih 25 centimetrov za 15; poleg denarnice naj bi bilo v kuverti še pismo z grožnjami, kar naj bi potrjevalo hipotezo o odgovornosti prevratniško-anarhičnih skupin. V centru CIE v Gradišču so tako že včeraj okrepili nadzor s strani sil javnega reda, posebno pozornost pa bodo namenjali tudi vsem pismom in paketom, ki jih dobivajo po pošti. Pri odpiranju kuvert bodo pazljivi na njihovo morebitno eksplozivno vsebino, za sumljive pošiljke pa bodo poskrbeli predstavniki sil javnega reda, ki so izurjeni za ravnanje z eksplozivi. Zaskrbljenost je včeraj izrazil župan iz Gradišča Franco Tommasini. »Upam, da gre za osamljen primer, da gre za dejanje nepri-sebneža,« pravi Tommasini in poudarja, da si njegov odbor prizadeva za pomiritev občanov, tovrstni dogodki pa k temu nedvomno ne pomagajo. Prejšnji teden je prišlo do tržič - Aretacija Nogometaš mamila Karabinjerji so v noči med petkom in soboto zaradi razpečevanja mamil aretirali 33-letnega F.M. iz Ahtna, ki je devet let igral nogomet v Tržiču. Po vsej verjetnosti je do aretacije prišlo na Trgu SantAmbrogio v Tržiču, kjer naj bi moški preprodajal kokain. Ko so ga prijeli, je imel pri sebi deset gramov prepovedane snovi, na njegovem domu pa so našli še dodatnih 40 gramov kokaina. Poleg mamila so karabinjerji zasegli še večjo količino denarja, za katerega sumijo, da si ga je mladenič pridobil z razpečevanjem. Tržiški ljubitelji nogometa se 33-letnika dobro spominjajo, saj je igral v vlogi napadalca in dal na desetine golov. V Tržiču je igral od 20. do 28. leta, potem je dve sezoni nastopal za ekipo Percoto. Pred dvema letoma se je za eno sezono vrnil v Tržič, zdaj pa naj bi igral z ekipo Virtus Corno. Zastraženi vhod v center za priseljence CIE pri Gradišču bumbaca srečanje med nevladnimi organizacijami in gosti centra CARA, v katerem po besedah župana velja drugačen režim kot v sosednjem centru CIE. »Priseljenci, ki so vložili prošnjo za azil, podnevi lahko zapuščajo center CARA, kdor je zaprt v centru CIE, pa ga nikakor ne sme zapustiti,« pojasnjuje župan Tommasini in poudarja, da je v centru CIE napetost na višku, saj priseljenci se nikakor nočejo sprijazniti z dejstvom, da se bodo morali vrniti v svoje domovine. V tem obdobju je v centru CIE okrog 190 gostov, ki v glavnem prihajajo iz držav severne Afrike. V zadnjih mesecih je v centru prišlo do raznih protestov, med katerimi so se priseljenci povzpeli na strehe centra, v njegovi notranjosti pa so poškodovali opre- mo, razbili luči in šipe. Navadno so se protesti zaključili po pogajanju med priseljenci in silami javnega reda, nekajkrat pa so morali policisti poseči tudi s silo. Pred nedavnim so uslužbenci zadrug, ki so pristojne za čiščenje centra, prijavili nekaj primerov fizičnih napadov s strani gostov centra, potem ko se je ozračje nekoliko umirilo, pa je torkova eksplozija spet povečala napetost v centru. Spričo eksplozije denarnice so zaskrbljeni tudi pri policijskem sindikatu SAP, čigar predstavniki opozarjajo, da ima operativno središče centra CIE premalo osebja. Zaradi tega sindikalisti zahtevajo čim prejšnjo okrepitev organika, kar je po njihovih besedah goriški kvestor napovedal pred nekaj meseci. (dr) gorica - Občina Zaradi zlorabe dekleta ukrepi v korist mladih Zaradi alarma, ki ga je v javnosti sprožila vest o spolni zlorabi 13-letnega dekleta, za kar sta osumljena polnoletna mladeniča iz Gorice in Zagraja, je goriški občinski odbor pripravil vrsto pobud, s katerimi naj bi zajezili stisko mladine. V šolah in v družinah bodo v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem organizirali strokovno vodena srečanja na temo nevarnosti za mlade, ki so prepogosto podcenjevane, na primer na temo nasilja med dijaki. Pomembno vlogo morata odigrati preventiva in osveščanje, so prepričani na občini, kjer napovedujejo, da bodo s sklenitvijo dogovorov s športnimi zvezami dodatno spodbujali športne dejavnosti, ki naj ni odvračale mlade od alkohola in mamil. Občina se bo tudi zavzela za dogovore z institucijami, ki so poverjene za javni red - s pre-fekturo, karabinjerskim poveljstvom itd. -, zato da se ojači nadzor nad teritorijem. Občinska uprava hkrati napoveduje, da bo del denarja iz državnega fonda za varnost, ki bo financiral nameščanje pouličnih videokamer, nakup nove opreme in vozil za mestne redarje, okrepitev javne razsvetljave itd., namenila ravno zagotavljanju večje pozornosti za mlade, zato da bi kar se da preprečili razne oblike nasilja. Sredi ceste besedni napad na kolesarki Nasilje skupine štirih fantov sta ženski doživeli v Tržiču. Med vožnjo s kolesom po Ulici Verdi sta se znašli pred skupino mladostnikov, ki so zasedali del cestišča in ovirali varno vožnjo kolesark. Ko sta jih ženski na to opozorili in jih zaprosili, naj stopijo na pločnik, so se nad njima znesli s psovkami in jima grozili. Najprej sta ženski vztrajali, spričo vse hujših žalitev pa sta se previdno izognili oviri, saj so mimo vozili avtomobili, in močno prizadeti odšli s kraja, medtem ko se četvorica neotesancev ni premaknila s ceste. Ženski sta seznanili javnost s tem, kar se jima je pripetilo. fara - Včeraj dopoldne na hitri cesti Gorica-Vileš Tovornjak v jarku Ponoči sta tovorni vozili trčili pri Redipulji - Avtocesta A4 je bila več ur zaprta Tovornjak v jarku hitre ceste pri Fari bumbaca Na hitri cesti Gorica-Vileš se je včeraj ob 10.30 pri Fari pripetila prometna nesreča. Voznik tovornjaka je izgubil nadzor nad svojim vozilom in zavozil v jarek ob robu cestišča. Po besedah voznika naj bi do nesreče prišlo, ker mu je cesto prekrižal avto, ki je pred tovornjak zavozil s prehite-valnega pasu. Voznik tovornjaka, ki je za smetarsko podjetje prevažal živalski gnoj, je obrnil volan v desno in obstal v jarku. Voznik se ni poškodoval, na kraju pa so posredovali goriški prometni policisti in gasilci, ki so očistili cestišče. Hitra cesta je bila zaprta do 13.15. Ponoči sta tovornjaka trčila na avtocesti A4 pri Redipulji. Zaradi okvare je tovornjak pristavil ob robu cestišča, drugo tovorno vozilo pa ga je oplazilo in se nato obrnilo okrog svoje osi, tako da je oviralo prehod drugih vozil. Avtocesta v smeri Benetk med Moščenicami in Redipuljo je bila zaprta od 4.57 do 6.38, ko so odprli en vozni pas, ob 9.40 pa še drugega. Zaradi nesreče se je ustvarila štiri kilometre dolga kolona, okrog 10. ure se je promet sprostil. gorica - SSk Štandrež zagovarja avtocestni izhod v Fari Bernard Špacapan V ponedeljek so se sestali izvoljeni upravitelji stranke Slovenske skupnosti (SSk) iz goriške občine. Srečanje je vodil koordinator Bernard Špacapan, prisotni pa so bili trije občinski svetniki Marilka Koršič, Silvan Primosig in Božidar Tabaj, pokrajinska odbornica Mara Černic, rajonska predsednika Lovrenc Persoglia in Marjan Brescia ter rajonska svetnika Brajnik in Vidmar. Srečanja se je udeležil tudi pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek. Problematika, ki je najbolj izstopala, je zadevala širitev avtocestnega odseka od Vileša do Gorice, za katerega je bil minulo soboto položen prvi kamen. Dogodka sta se med drugim udeležila pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in predsednik rajonskega sveta v Podgori Walter Bandelj, sicer pa so goriški izvoljeni upravitelji SSk to tematiko obravnavali že prek nekaj tedni, ko je Štandrež obiskal deželni svetnik Igor Gabrovec. Brescia je ponovno opozoril na problematiko prometa, ki tare Štandrež. Po njegovih besedah je krožišče že danes slabo urejeno, saj veliko tovornjakov pomotoma zavozi v ozke štandreške ulice. Problem je po besedah Brescie tudi v tem, da je dostop do Gorice slabo urejen, velika težava pa je tudi v tem, da vsi avtomobili, namenjeni v Brda, Števerjan in Pevmo, morajo voziti po avtocesti do Štandreža, potem pa morajo iskati pravo pot skozi štan-dreško vaško središče. Po besedah Brescie je treba urediti avtocestni izhod v Fari, vendar njegovega predloga doslej še niso vzeli v poštev. Predstavniki SSk so ugotavljali, da sedanja goriška občinska uprava si ni prizadevala za iskanje primerne rešitve, saj ni dovolj pozorno sledila poteku načrtovanja avtocestnih izhodov. Danes bo vse to težje izvedljivo, saj je načrt že začel svojo izvršitveni postopek, kar ne daje večjega manevrskega prostora. To pa bo šlo v škodo gospodarskemu sektorju in prebivalcem Štandreža. Po mnenju predstavnikov SSk bo zato treba preveriti, ali je prišlo do spremembe predloga pristojne goriške občinske komisije, ki je bilo oblikovan v času Brancatijeve uprave in je predvideval avtocestni izhod pri Fari. Občinski svetnik Silvan Primosig je poročal, da je v goriškem občinskem svetu vložil zahtevo, naj svet razpravlja o že omenjenem vozlu avtocestnega izhoda in o ponovnem odprtju predora Bombi, za kar si prizadevajo tudi trgovci na Travniku. Dejstvo je, da predstavlja zaprtje predora ukinitev pomembne povezave iz vzhodnega proti zahodnemu delu mesta in Brdom. Povezava, ki je potekala skozi predor Bombi in po Drevoredu 20. septembra, po mnenju SSk ni bila primerno nadomeščena. Zaradi tega je okrnjen dostop do Travnika, kar povzroča nemajhno škodo tamkajšnjim trgovcem in preglavice v prometu, ki prihaja v mesto preko ulice Terza Armata. Upravitelji iz vrst SSk so spregovorili tudi o zaskrbljujočem stanju goriškega zdravstva. Odločno so obsodili napovedano ukinjanje raznih zdravstvenih storitev. Pri tem so podčrtali dejstvo, da je treba pri tem iskati vzroke tudi v zavrnitvi projekta o čezmenjem zdravstvu, ki je bila edina resna razvojna priložnost za Gorico in Novo Gorico. »Ravno tisti, ki danes najbolj kričijo, bi si morali resno izpraševati vest, saj so najbolj nasprotovali čezmejnemu sodelovanja in so ga po volitvah 2007, ko so spet prevzeli občinsko upravo, tudi ukinili,« pravijo pri SSk. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. decembra 2009 15 solkan - Republiška Agencija za okolje izdala okoljevarstveno dovoljenje V Livarni sedaj upajo na konec političnih igric Del Sordi opozarja na goriška priporočila, Černičeva pa na problem vonjav Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je v ponedeljek izdala okoljevarstveno dovoljenje družbi Livarna Gorica. Direktorica solkanske tovarne Simona Stegne Ceraj je včeraj povedala, da so okoljevarstveno dovoljenje prejeli prejšnjo sredo. »Osebno smo ga šli prevzet v Ljubljano, da se slučajno ne bi izgubilo po pošti,« je pojasnila in izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da so po treh letih dela in prepričevanja javnosti končno prišli do cilja. »To ničesar ne spremeni, saj smo morali že doslej spoštovati vse zakonske predpise. Pomen prejema okoljevar-stvenega dovoljenja je predvsem v tem, da je zdaj tudi uradno jasno vsem vpletenim, naši in italijanski javnosti in vsem institucijam, da stoodstotno izpolnjujemo vse zakonske zahteve,« je o pomenu izdanega dokumenta za nadaljnje delovanje Livarne povedala Stegne Cerajeva in izrazila upanje, da se bodo politične igrice okrog Livarne s tem končale. Podrobnosti v zvezi z okoljevarstvenim dovoljenjem bodo predstavili danes dopoldne v Solkanu, sicer pa je zadeva že včeraj odmevala v Gorici. »Okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je prejela Livarna, vsebuje tudi nekaj priporočil za njeno obratovanje. Na določene zadeve smo opozorili tudi mi, zato pa upam, da so naša opozorila upoštevali in jih vključili v dokument. Med drugim smo se zavzeli, da bi tudi naše službe sodelovale pri analizah izpustov Livarne,« pravi goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi in poudarja, da bi bila za goriško občino zadeva dokončno in zadovoljivo rešena, če bi bila njena priporočila vključena v okoljevarstveno dovoljenje. Del Sordi je vsekakor že pozval svoje urade, naj se postavijo v stik z italijanskim zunanjim ministrstvom, ki mora poseči v Ljubljani, tako da bodo v Gorici čim prej prejeli kopijo okoljevarstvenega dovoljenja. »Pri tem hočem demantirati trditve Slovenske skupnosti, ki pravi, da smo pozorni samo na onesnaževalce na slovenski strani meje. To ni nikakor res. Takoj po volitvah sem zahteval, naj gozdna straža obišče livarno Prinzi v Štan-drežu. To so gozdni čuvaji že storili, takoj zatem pa je štandreška livarna namestila nove filtre,« poudarja Del Sordi. Za mnenje smo povprašali tudi pokrajinsko odbornico Maro Černic. »Prejem okoljevarstvenega dovoljenja potrjuje, da Livarna spoštuje vse zakonske predpise. Po drugi strani to še ne rešuje problema neprijetnih vonjav, ki se sproščajo iz obrata,« pojasnjuje Černičeva in opozarja, da ne v Sloveniji in niti v Italiji to področje ni urejeno z zakonom; zato bo treba v prihodnjih mesecih šele ugotoviti, kako Livarna namerava rešiti nevšečnosti, ki jih povzročajo neprijetne vonjave. (nn, dr) tržič - Brandolin Koordinacija med deželami z ladjedelnico Zamisel o ustanovitvi koordinacije med italijanskimi deželami z ladjedelnicami je izšel z včerajšnjega srečanja deželnega svetnika Demokratske stranke Giorgia Brandolina s predstavnikoma družbe Fincantieri, Alessandrom Baisom in Marcellom Sor-rentinom, ki je odgovoren za institucionalne odnose. Cilj takšne koordinacije je sistemsko zagovarjati interese ladjedelništva in zahtevati večjo pozornost Evrope, je povedal Brandolin in pojasnil, da naj bi k takšni koordinaciji pristopile FJK,, Veneto, Sicilija, Li-gurija in Kampanja, kjer je ladjedelništvo nosilni proizvodni sektor, čeprav se dežele med sabo razlikujejo zaradi specializacij. Italijanski zahod je namreč osredotočen na produkcijo za vojno mornarico, medtem ko Veneto in FJK prednjačita v gradnji ladij za križarjenje. Brandolin je še poudaril, da bo po zaslugi novega naročila ladjedelnica Fincantierija vsaj za obdobje poldrugega leta delovala na polno paro. občina - Ob 35-letnici župan sprejel člane slovenske kozulte Dialog za boljšo Gorico »Na nas je, da dokažemo, da se ne bojimo drug drugega, da ne gojimo samo lastnega vrtička« »Pred 35 leti ne bi podprl ustanovitve občinske konzulte za slovensko manjšino, danes pa bi jo prepričano podprl, čeprav bi to ne bilo v volilnem interesu moje politične strani, saj še vedno vlada v mestu nezaupanje do Slovencev. Vendar eni in drugi moramo pogled usmeriti naprej in si prizadevati za drugačno in boljšo Gorico.« Te besede je župan Ettore Romoli izrekel ob robu sinočnjega sprejema, ki ga je za nekdanje predsednike in sedanje člane konzulte priredil v protokolarni dvorani županstva. Priložnost je bila obletnica, saj je bila kon-zulta ustanovljena leta 1974, pred 35 leti, »sredi popolnoma drugačnih razmer,« kot sta poudarila tako Romoli kot sedanji predsednik konzulte Ivo Cotič. Na sprejemu, ki je imel praznični pečat, saj so ob koncu nazdravili, so poleg občinskega odbornika Stefana Cerette izstopali še nekateri Cotičevi predhodniki na predsedniškem mestu, in sicer Mirko Primožič, ki je v prvem mandatu konzulte nasledil umrlega Emila Valentinčiča, dalje Marko Marinčič, Rudi Pavšič, Damjan Paulin in Igor Komel. Odsotna pa sta bila dva nekdanja predsednika, Albin Sirk in Vladimir Šturm. Vsem predsednikom in dosedanjim članom konzulte se je Cotič zahvalil v svojem nagovoru, ki ga je pred županom in ostalimi izrekel v slovenščini, prevedel pa ga je Daniele Furlan iz občinskega urada za Slovence. Cotič je pojasnil, da je konzulta posvetovalni organ občinske uprave, ki opozarja in spremlja razvoj družbenih, kulturnih in gospodarskih vprašanj, povezanih z življenjem manjšine. O predsednikih in članih je dejal: »Vztrajno, prostovoljno in le s posvetovalno vlogo ste opravljali večkrat nehvaležno delo ... Med najbolj perečimi problemi, s katerimi ste se soočili, izstopata razlaščanje zemlje in šolstvo.« Izrazil je prepričanje, da je vloga konzulte še vedno aktualna, in navedel, da sedaj posvečajo pozornost zlasti pripravam za odprtje prvih slovenskih jasli v mestu, ki naj bi začele delo- V protokolarni dvorani občine nekdanji predsedniki in sedanji člani slovenske konzulte z županom Ettorejem Romolijem bumbaca vati prihodnjo jesen, in skrbi za izvajanje zaščitnih zakonov 482/1999, 38/2001 in 26/2007, »ki pa so žal večkrat predmet različnih interpretacij«. Dodal je željo, »da bi z okrepitvijo osebja na uradu za manjšino prišlo do širjenja in poznavanja slovenskega jezika, pravic in kulture v našem mestu«. Nato se je obrnil na župana in izrekel pomembne besede: »Gospod župan, prepričan sem, da je iskanje dialoga edina pot, ki nas bo lahko razbremenila preteklosti in nam omogočila, da bomo pustili mlajšim občanom prijetnejšo Gorico, razbremenjeno starih razprtij. Na nas je, da dokažemo, da se ne bojimo drug drugega, da ne gojimo samo lastnega vrtička, da smo sposobni širšega razmišljanja, in to ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji. To bo mogoče doseči le s skupnimi močmi.« »Popolnoma osvajam Cotičeve besede,« je nato izjavil župan, »predvsem prepričanje, da bomo z dialogom in skupnim delom predali mlajšim generacijam drugačno Gorico.« (ide) pokrajina Naložbe v kulturo in otroška knjižnica Roberta Demartin bumbaca »V kulturo vlagamo,« je včeraj izjavila podpredsednica pokrajinske uprave in hkrati odbornica za kulturo Roberta Demartin in tako ovrgla podtikanja pokrajinskega svetnika opozicije Marina De Grassi-ja, češ da uprava odžira prostore kulturnim institucijam, s premeščanjem uradov povzroča finančno škodo in v kleti odnaša dragoceno arhivsko gradivo. »Res je, da smo se odločili za prerazporeditev prostorov v palači Alvarez, to pa zato, da zagotovimo primerne prostore tako novi direkciji za kulturo kot tudi pokrajinski knjižnici in zgodovinskemu arhivu, čemur smo namenili sto tisoč evrov,« je pojasnila Demartinova. Predsednik pokrajinskega odbora Enrico Gherg-hetta je dodal: »Upam, da je bil De Grassi napačno informiran, drugače bi bili njegovi očitki lažniva politična špekulacija. Z naložbo v racionalnejšo prerazporeditev prostorov v palači Alvarez bomo tam uresničili pravi kulturni pol v navezi z novo likovno galerijo, ki jo nameravamo spomladi odpreti v neposredni bližini, v nekdanjih prostorih združenja Pro Loco. Poleg tega načrtujemo odprtje nove otroške knjižnice La Bimba v izpraznjeni pritlični hali palače Alvarez. Šlo bo za neko srednjo pot med knjižnico in ludo-teko. V Gorici je premalo prostorov za otroke, kot tudi ni prave trgovine otroških igrač.« Več o odprtju otroške knjižnice včeraj niso povedali, saj je načrt še v delu, že v pomladnih mesecih pa naj bi zadeva postala oprijemljivejša. Reorganizacija prostorov v palači Alvarez, ki jo pokrajina deli z Videmsko univerzo, predvideva ureditev pisarn direkcije za kulturo v drugem nadstropju poslopja, kjer bodo tudi pisarne odborništev za kulturo, šport, mir in kooperacijo ter mladinske politike. V pritličju bosta tako zgodovinski arhiv kot pokrajinska knjižnica, del knjižničnega fonda pa bodo prenesli v kletne prostore, kjer bodo shranjeni v ustreznih omarah, za nakup katerih bo pokrajina odštela 50 tisoč evrov. »Če k temu dodamo snovanje mediateke in otroške knjižnice, razstavo o fu-turizmu in odprtje nove likovne galerije, mora biti vsem jasno, da pokrajina veliko vlaga v kulturo,« je zaključila Demartinova. šempeter - gorica - Župana na nekdanji meji brez nadstrešnice in kabin Padla še ena mejna ovira Romoli: »Danes se vrača enotna Gorica« - Z Valenčičem tudi o ustanovitvi EZTS in nadgradnji sodelovanja treh uprav »Po zaslugi dobre volje ljudi, Evropske unije in naše pripravljenosti preseči vse delitve, se danes vrača enotna Gorica, taka, kot je bila pred vojno oziroma pred začetkom hladne vojne,« je na včerajšnji kratki slovesnosti ob odstranitvi mejnih objektov z nekdanjega maloobmejnega prehoda v Šempetru in ob bližajočem se novem letu povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je poudaril tudi, da je to prvi mejni prehod okrog Gorice, s katerega so bili odstranjeni prav vsi mejni objekti, saj povsod drugje še ostajajo na eni ali drugi strani meje. »Sodelovanje med tremi občinskimi upravami ni bilo še nikoli tako dobro kot ta trenutek. Pravkar pripravljamo mehanizem na evropskem nivoju, sistem sodelovanja, po katerem bi nastala iz treh občinskih uprav nova pravna entiteta - t.i. EZTS -, priznana s strani Evropske unije in direktno povezana z Brusljem,« je svoje prepričanje izrazil Romoli in dodal, da gre za prvi tak projekt na tleh Italije in Slovenije. Na vprašanje, kdaj bo odstranjena italijanska kontrolna kabina z nekdanjega mejnega prehoda na Škabrijelovi ulici, ki predstavlja oviro na glavni prometnici med Goricama, pa včeraj ni znal odgovoriti. Pojasnil je le, da je to odvisno od pristojnega ministrstva. Župan občine Šempeter-Vrtojba, Dragan Valenčič, je ob tej priložnosti povedal, da je bilo s strani občin, predvsem pa države nezaslišano, da se je po evforiji ob vstopu v Evropsko unijo in schengensko območje tako dolgo čakalo na odstranitev mejnih ovir. »To smo zaenkrat naredili na lastne stroške, kajti država na to očitno še ni bila pripravljena. Računam, da bomo te stroške kasneje nekako poračunali, pa tudi če do tega ne bo prišlo, me ne bo bolela glava, ker mislim, da je danes pogled na tem mejnem prehodu veliko lepši in veliko bolj prijazen brez nadstreš-nice in kabin, ki so prej kazile ta prostor,« je še dejal Va-lenčič. Glede ideje o poenotenju treh občinskih uprav je povedal, da je ta ideja še zelo v povojih in da jo sam razume predvsem kot nadgradnjo delovanja treh občinskih uprav in ne njeno nadomestilo. O sodelovanju med občinama Šempeter in Gorica pa je pojasnil, da skupaj snujejo kar nekaj projektov za razpise na Cilj 3. Gre za ureditev dvorca Coronini v Šempetru, na katerega se prijavljajo skupaj s fundacijo Coronini iz Gorice, projekt športnega parka v Šempetru, ki ga pripravljajo skupaj s športnim parkom Basaglia onkraj meje, in projekt TIP, v okviru katerega naj bi na območju nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba skupaj s štandreškim tovornim postajališčem izdelali študijo za logistično cono tudi na slovenski strani meje. Med pomembnejšimi projekti je omenil še projekt Adria A, ki predvideva železniško povezavo med Novo Gorico, Gorico in delom obale do Tržiča in nazaj ter poudaril, da je v igri še kar nekaj manjših projektov. (nn) Romoli in Valenčič se rokujeta na meji foto n.n. 16 Četrtek, 17. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / krmin - Podjetje Ilcam predalo namenu 10-milijonsko naložbo Proti gospodarski krizi z odprtjem nove hale V njej bo dvajset uslužbencev dnevno proizvajalo dvanajst tisoč vratnic za omare Gospodarski krizi krminsko podjetje Ilcam kljubuje z odprtjem nove proizvodne hale. Novo pridobitev so slovesno predali namenu včeraj dopoldne, ko sta si z lastnikoma podjetja Pierlui-gijem in Silvanom Zamojem obrat ogledala podpredsednik deželne zveze industrij cev Alessandro Calligaris in krminski župan Luciano Patat. Podjetje Ilcam je pred petdesetimi leti ustanovil Tullio Zamo, ki se je v svoji obrtniški delavnici lotil proizvodnje lesenih ukrivljenih vzglavij. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sta se v vodenje družbe vključila Zamojeva sinova Pierluigi in Silvano, za uspešno rast podjetja pa je bila izredno pomembna takratna odločitev o proizvodnji lesenih oknic in vratnic za omare. V nekaj letih je družba Ilcam postala vodilno podjetje na tem proizvodnem področju, tako da zdaj ima 513 uslužbencev in letni promet 100 milijonov evrov. Leta 2000 je družba Ilcam svojo proizvodnjo preselila v Krmin, kjer zdaj razpolaga s 40.000 kvadratnimi metri proizvodnih površin. Pred devetimi leti so se odločili, da bo v Krminu potekal ves proizvodni proces, ki je bil pred tem razdeljen med obrate v raznih krajih. Tako po novem v Krminu skrbijo za pripravo vratnic in oknic, za njihovo barvanje in za njihovo dostavo dobaviteljem. Da bi svojo proizvodnjo izboljšali in da bi na tržišču ponudili nove oblike oknic in vratnic, so se pri družbi Il-cam odločili za uresničitev nove hale, ki so jo predali namenu včeraj. Zgradili so jo v neposredni bližini osrednjega dela tovarne, poimenovali pa so jo Il-bord. Nova hala meri 6.500 kvadratnih metrov, za njeno uresničitev pa je bila potrebna naložba desetih milijonov evrov. V novi hali bo dvajset uslužbencev dnevno proizvedlo okrog dvanajst tisoč oknic in vratnic. V spomin na svojega očeta Tullia, ki je umrl leta 2003, sta brata Zamo ob odprtju nove proizvodne hale namenila prispevek združenju obolelih za levkemijo AIL. S tem denarjem bodo kupili opremo za sobo hematološkega oddelka videmske bolnišnice. Nova hala krminskega podjetja Ilcam (desno); v njej je že stekla proizvodnja (spodaj) bumbaca tržič - Ansaldo Dopolnilna blagajna s februarjem V tržiški tovarni električnih motorjev Ansaldo se bo dopolnilna blagajna pričela s februarjem. Sindikalni predstavniki in vodstvo podjetja so se namreč dogovorili, da bodo podaljšali novoletni dopust do 11. januarja, potem pa naj bi proizvodnja nemoteno potekala do konca meseca. Kolikšno število delavcev od 450 zaposlenih bo februarja na dopolnilni blagajni, še ni znano, po drugi strani pa predvidevajo, da naj bi se zaradi 50-odstotne-ga upada naročil proizvodnja dejansko razpolovila. Na srečanju s predstavniki lastnikov so sindikalisti opozorili na stisko desetih zunanjih sodelavcev in tridesetih delavcev iz Romunije, ki so zaposleni za zunanje podjetje, s katerim že več let delajo znotraj tovarne Ansaldo. Predstavniki lastnikov so pojasnili, da nameravajo zaposliti pet mladih sodelavcev, ki trenutno imajo pogodbo za določen čas, in deset zunanjih delavcev, ki so izrazili namen, da bi se dokončno preselili v Tržič. Zagotovilo o zaposlitvi petnajstih delavcev potrjuje, da naj bi po prvih šestih mesecev leta proizvodnja v tovarni Ansaldo spet stekla s polno paro. V okviru priprav na kongres kovinarskega sindikata CGIL bo jutri ob 16. uri v poslopju Albergo Impiegati predstavitev dokumenta »La CGIL che vogliamo«. Spregovoril bo Gianni Rinaldini, državni tajnik sindikata FIOM-CGIL. Omet padel na profesorja V turističnem tehničnem zavodu v Ulici Bonavia v Tržiču sta se včeraj okrog 10.30 s stropa kuhinje-učilnice skrušila približno dva kvadratna metra ometa, ki je padel na tla in pri tem oplazil dva profesorja. Po pomoč sta se zatekla v tržiško bolnišnico, vsekakor pa sta utrpela le nekaj prask. Iz varnostnih razlogov je ravnatelj Salvatore Simoncini odločil, da v prihodnjih dneh ne bo pouka, zato se dijaki bodo vrnili v šolo po novem letu. V tem času bodo opravili vsa potrebna tehnična preverjanja na stropu učilnic. Baje naj bi bila vzrok krušenja gradbena dela za gradnjo nove ceste v Ulici Marcelliana. Praznik v Štandrežu V štandreški cerkvi bo v nedeljo, 20. decembra, ob 15. uri tradicionalni praznik miru in prijateljstva, ki ga prireja rajonski svet. Pri njem sodelujejo župnija sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, vrtec iz Štandreža, osnovna šola Ivana Roba iz Vrtojbe, prosvetno društvo Štandrež, kulturno društvo Oton Župančič in vaška športna društva. Med praznikom bodo zbirali prostovoljne prispevke za Unicef. Že jutri bodo štandreški osnovnošolci ponesli božično voščilo starejšim vaščanom. Božična tržnica na Travniku Na Travniku v Gorici bodo danes ob 19. uri ob udeležbi predsednika deželne vlade Renza Tonda odprli božično tržnico; na svečanosti bo zapel zbor Santlgnazio. Stojnice bodo nameščene tudi na Korzu Verdi, zaradi česar bo promet preusmerjen, mestne avtobuse pa bodo speljali po alternativnih progah. V ljudskem vrtu bodo na ogled žive jaslice. Bisiach tajnik FLC-CGIL Flavio Bisiach je novi pokrajinski tajnik šolskega sindikata FLC-CGIL. V tajništvo so bili včeraj poleg njega izvoljeni še Paolo Mieta, Girolamo Mal-fi in Giovanni Vatrella. Moskovski balet v Gorici V gledališču Verdi v Gorici bo drevi ob 20.45 nastopil moskovski balet, ki ga vodi Sergej Radčenko. Predstavili bodo plesni spektakel »Bayadere«. ACLI prireja posvet o delu Zveza ACLI prireja nocoj ob 20.30 v avditoriju Fogar v Gorici okroglo mizo o delu, dostojanstvu delavcev in varnosti na delovnem mestu. Spregovoril bo sindikalist Umberto Brusciano, moderator bo Eddy Manzan. gorica - Bianchini in Sosol V bran zdravstva ljudska mobilizacija Livio Bianchini bumbaca »Zdravstvo v goriški pokrajini je treba braniti z ljudsko mobilizacijo. Župani vseh 25 občin bi morali na celi črti nasprotovati načrtu za reorganizacijo deželnega zdravstvenega sistema, prva občana Gorice Ettore Ro-moli in Tržiča Gianfranco Pizzolitto pa bi morala voditi fronto proti spremembam, ki bodo oškodovala goriško pokrajino.« Tako poudarjata predstavnika Levice in svobode, goriški občinski svetnik Livio Bianchi-ni in pevmski rajonski svetnik Marjan Sosol. Po njunih besedah je že zdaj očitno, da je goriško zdravstvo na psu. »Goriška bolnišnica je v razsu-lu, čeprav so jo komaj odprli. Vsak dan slišimo o krčenju določenih storitev, tako da je položaj iz dneva v dan slabši,« poudarja Bianchini in razlaga, da v začetku prihodnjega leta bodo imenovali primarije za tržiške oddelke ki- Marjan Sosol bumbaca rurgije, okulistike in ortopedije. »Kdaj pa bodo imenovali primarija za goriško službo za odvisnosti Sert, kjer je tudi bolničarskega osebja odločno premalo,« se sprašuje Bianchini in skupaj s Sosolom opozarja, da si ves deželni denar za zdravstvo delijo med Pordenonom, Vidmom in Trstom. Za Gorico po njunih besedah ostanejo le drobtinice. »Občinski upravitelji bi se morali zamisliti nad vlogo, ki jo ima Gorica v deželi. S prejšnjo deželno upravo smo na področju kulture marsikaj dosegli po zaslugi takratnega odbornika, danes pa lahko pričakujemo sama krčenja,« poudarja Sosol, ki skupaj z Bianchi-nijem opozarja na umiranje Gorice. »Trgovci zapirajo svoje trgovine, Travnik sameva, župan pa se hvali, da je mesto vedno bolj živo,« opozarjata Bianchini in Sosol. gorica - Borci, deportiranci in veterani z obeh strani meje Zgodovinskemu revizionizmu sledi preobračanje ustave V goriškem Kulturnem domu so se v torek zbrali na vsakoletnem decembrskem srečanju predstavniki borčevskih organizacij iz Gorice, Podgore, Štandreža in Nove Gorice, veteranskih združenj in deportiran-cev z obeh strani meje. Okrog tridesetim prisotnih so pozdravno, vsebinsko in voščilno spregovorili Mirko Primožič za goriško območje, Renato Simčič za novogoriško in Paolo Padovan v imenu pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI. Prvi je kot gostitelj srečanje okviril predpraznično, a tudi kontingentno na današnje dogajanje v širšem deželnem in državnem prostoru ter omenil programsko smernico VZPI-ANPI, da pomladi svoje vrste; drugi je poudaril, da niso srečanja posvečena zgolj obujanju spominov na pretekla tragična obdobja, temveč tudi hotenju in prizadevanju za ohranjanje vrednot miru, sodelovanja in prijateljstva; tretji je posvetil svoj poseg zaskrbljujočemu družbeno političnemu stanju v državi, ko ne gre niti več za zgodovinski revizio-nizem, temveč celo za preobračanje ustave, zato bo Vsedržavna zveza partizanov posvetila svoj naslednji kongres prav temu pojavu. V pripravah nanj pa bo koristno, če si bosta italijansko in slovensko borčevsko gibanje izmenjali mnenja o sedanjih družbenih silnicah v obeh državah. Od povabljenih raznih uprav na obeh strani meje se je srečanja udeležila le pokrajina Gorica v osebi odbornika Marka Ma-rinčiča, ki je med ostalim napovedal, da se Torkovo srečanje v dvorani Kulturnega doma bumbaca bo pokrajinska uprava zavzemala za širjenje protifašistične zavesti med mladimi in zato nadaljevala z odmevnimi pobudami, kakršna je bila nedavna z vlakom spomina in obiskom koncentracijskih taborišč v Nemčiji. Srečanja sta se udeležila tudi Milovan Bressan in Mario Merni v imenu deportirancev in druge italijanske borčevske organizacije. V razpravo je posegel častni predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Silvino Polletto, ki je razčlenjeno opozoril, kako sta Osvobodilna fronta in italijansko odpor-ništvo zasledovala zamisli in smernice, ki jih je nekaj desetletij kasneje ubrala Evropska unija. Pomiritev na meji ne bi bila mogoča, če ne bi prav nekdanji borci nadaljevali z zavzetostjo po povezovanju in umirjanju razžaljenosti. Sledila sta prigrizek in nazdravljanje, za kar je gmotno poskrbela goriška zadruga COOP. Pred slovesom sta si čezmejni borčevski strukturi izmenjali košari z darili. (ar) GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 17. decembra 2009 1 7 gabrje - V organizaciji društva Skala Prisrčna božičnica Dvorana polna kot malokdaj - Protagonisti so bili zlasti otroci in mladi domačini Dvorana društva Skala v Gabrjah je bila v nedeljo nabito polna kot malokdaj. Prizadevni člani društva so namreč pripravili božično praznovanje, ki so ga oblikovali različni dejavniki ljubiteljske kulture. Društvo Skala se je predstavilo z bogatim programom, ki je v pesmi in besedi pričaral vzdušje božičnega časa, publika pa je nastopajoče nagrajevala s toplim ploskanjem. V nedeljsko popoldne je uvedel moški pevski zbor Skala, ki je pod vodstvom dirigentke Zulejke Devetak zapel nekaj pesmi iz zakladnice slovenskih božičnih spevov. Med njimi so bile tudi pesmi, ki bolj redko najdejo pot na koncertne odre, pa tudi s cerkvenih korov ne odmevajo ravno pogosto. Po pozdravu Roberta Jurna v imenu prirediteljev so na oder stopili mladinski zbor Gabrje, otroška dramska skupina kulturnega društva Skala in otroški pevski zbor Sovodnje. Oba zbora uspešno vodi Jana Drasič, ki je mlade pevce znala motivirati in jim posredovati ljubezen do prepevanja. Zbora sta se izkazala z ubranim petjem, ki so ga otroci v nekaterih skladbah popestrili tudi z uporabo instrumentov, zlasti tolkal. Občinstvo v gabrski dvorani so otroci presenetili tudi s pesmimi v različnih jezikih. Otroci med nastopom na sedežu gabrskega društva foto vip V nadaljevanju prazničnega popoldneva so se z odlično odigranimi prizori na temo božiča predstavili mladi in otroci, ki se pri gabrskem društvu posvečajo dramski umetnosti, pri čemer jih vodita ravno tako mladi Romina Cijan in Petra Mikluš. Ob koncu prisrčnega popoldneva so vsi otroci zapeli venček božičnih pesmi ter koncert zaključili s tradicionalno Sveto nočjo. Prireditelji so občinstvu izrazili voščilo ob božiču in novem letu, nakar se je gabrsko praznovanje nadaljevalo z družabnostjo, ki je pri društvu Skala nepogrešljiv spremljevalec prosvetnih dejavnosti. (vip) gorica - Zbirka folklornih pripovedi V Brdih so nekoč verjeli v zaklade V Brdih so nekoč verjeli, da se pod razvalinami domačije ob robu vasi nahaja zaklad. Iz roda v rod so pripovedovali zgodbo o njegovem iskanju, zaradi njene zanimivosti in izvirnosti pa so njeno ime uporabili za naslov zbirke folklornih pripovedi. Tako je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla knjiga Zlata koza pod razvalinami, ki so jo predstavili prejšnji teden v Feiglovi knjižnici v Gorici. Po glasbenem uvodu pevske skupine Musicum je spregovorila Viljena Devetak, ki je tudi sama sodelovala pri zbiranju pripovedi in njihovem pripovedovanju. Devetakova je v nadaljevanju prebrala dve zgodbi iz knjige, ki sta ju pred leti pripovedovali Maura Pertotti Špa-capan in Elda Gravner Nanut. V publikaciji so v glavnem zbrane zgodbe s področja Brd, nekaj pa jih je tudi iz Gorice in njene ožje okolice, Štandreža in Peči, je pojasnila urednica zbirke Glasovi, Marija Stanonik, nato pa je vsebino knjige predstavil še profesor Peter Stres, ki je več let zbiral zgodbe v Brdih, na obeh straneh državne meje. Stres je bil namreč nekaj časa ravnatelj na osnovni šoli na Dobrovem, to obdobje pa je izkoristil za raziskovanje slovstvene folkloristike. Za njim je na predstavitvi knjige spregovorila še Danila Zuljan Kumar, ki je knjigi dodala nekaj lastnih napisov ter vse zgodbe jezikovno pregledala in popravila. Ob zaključku je besedo imel še Matija Remše, urednik pri Celjski Mohorjevi družbi, ki je knjigo založila. Govorniki so med predstavitvijo pojasnili, da se je večina zgodb prenašala iz roda v roda. Nekateri pripovedovalci že umrli, nekaterih zgodb nihče več ne pripoveduje, druge pa so še vedno žive in ohranjajo dediščino iz preteklosti. V knjigi so zgodbe razdeljene na devet poglavij; poleg pravljic so namreč zbrane še bajčne, razlagalne, strašljive, legendne, zgodovinske, roparske, socialne in šaljive povedke. V knjigo so vključili tudi slovarček narečnih in manj znanih besed, ki je posebno zanimiv za dialektologe. Predstavitev knjige sta priredili Zveza slovenskih kulturnih društev in Feiglova knjižnica. NABIRKA PODPISOV Ne-kultura je dražja Kinemax na goriškem Travniku in Kulturni dom v Gorici sta prejšnji teden sprožila nabirko podpisov proti predlogu deželnega odborništva za kulturo, da se s finančnim zakonom v prihodnjem letu krepko oklestijo sredstva za kulturne dejavnosti. Namen, da se kulturi odvzame do 50 odstotkov dosedanjega deželnega prispevka, utegne resno ogroziti obstoj filmske, glasbene in gledališke organizirane dejavnosti na Goriškem in v deželi FJK. Odziv ljudi na akcijo je bil nadvse spodbuden, saj so v nekaj dneh zbrali preko 600 podpisov, kar potrjuje sicer že znano dejstvo, da je na Goriškem kultura močno zakoreninjena in da je nepogrešljiv dejavnik družbenega življenja, pa tudi gospodarskega in turističnega razvoja, če upoštevamo, da privablja obiskovalce od blizu in daleč. Nabrane podpise so že izročili pristojnim deželnim uradom v Trstu s pripisom, da »imata kultura in vzgoja svojo ceno, ne-kultura pa je vsekakor dražja«. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 18. decembra, ob 21. uri koncert pevca Rona; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 17. decembra, in v petek, 18. decembra, ob 20.45 komedija »Michelina«. Igrajo Giampiero In-grassia, Maria Amelia Monti, Amerigo Fontani; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). Q Kino V GORICI DANES KINEMAX: zaprt. V TRŽIČU DANES KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »A Serious Man«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.30 - 22.15 »A Christmas Carol« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Dorian Gray« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »L'isola delle coppie«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Ca-do dalle nubi«. Hfl Osmice KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. H Čestitke Prof. ALBIN SIRK je 15. decembra praznoval 90. rojstni dan. Ob visokem življenjskem jubileju mu iskreno čestitajo Kulturni dom v Gorici, SKGZ ter številni goriški prijatelji. fi Razstave POKRRAJINSKI MUZEJI iz Gorice obveščajo, da zaradi priprav na odprtje razstave o futurizmu in modi so muzejske zbirke v goriškem grajskem naselju zaprte za javnost.. »VERTIGINE DEL SACRO« je naslov razstave, ki jo bodo odprli v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Gorici v soboto, 19. decembra, ob 11. uri. Odprtje se bo nadaljevalo v galeriji Ars na Travniku in se bo zaključilo v galeriji Prologo v Ul. Ascoli 8/1. V GORIŠKI PODRUŽNICI ZADRUŽNE BANKE DOBERDOB IN SO-VODNJE na Korzu Verdi 55 bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkar-da Valvasorja, katero razstavlja lastnik Roman Gergolet. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ter ob prireditvah. 9 Šolske vesti RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. S Izleti SPDG vabi v nedeljo, 20. decembra, na izlet na Kucelj. Zbirališče ob 10. uri pri Rdeči hiši. Prevoz z lastnimi sredstvi. H Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. S Poslovni oglasi SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z višješolsko ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina in Tržič. Odlično znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444. V OKOLICI NOVE GORICE V BLIŽINI AVTOCESTE NUDIMO BOKSE ZA KONJE s popolno oskrbo. Tel. 0038641386076 ~M Koncerti DRUGA IZVEDBA GO-GOSPELA v organizaciji Kulturnega doma iz Gorice in Kulturnega doma iz Nove Gorice bo potekala v petek, 18. decembra, ob 20.15 s skupino Wanda Trent-Phillips & Purpose«; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481.33288). PIHALNI ORKESTER KRAS vabi na boži-čno-novoletni koncert, ki bo v soboto, 19. decembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Nastopili bodo pihalni orkester Kras, skupina Dober Rock (gojenci godbeniške šole) in ženski pevski zbor Jezero. KONCERTNA SEZONA 2009-2010 V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici: v nedeljo, 20. decembra, ob 17.30 Božični koncert avstrijskega pevskega zbora St. Florianer Saengerknaben, Collegium Ennsegg, instrumentalna skupina (zborovodja Franz Farnberger); predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž (tel. 0481531455) od 8.30. do 12.30 in od 17. do 19. ure in na info@kclbratuz.org. □ Obvestila SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta v petek, 18. decembra, ob 16. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice 2010 članom in tistim, ki želijo vstopiti v organizacijo. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih v prostorni in primerno ogrevani dvorani. Vpisujejo vsak dan od 17. do 19. ure Ivo T. (tel. 0481-882024), Ema B. (tel. 0481-21361), Marija Č. (Podgora, tel. 0481-390697), Rozina F. (Doberdob, tel. 347-1042156); na račun 20 evrov. OBČINA DOBERDOB vabi upokojence ob božičnih in novoletnih praznikih na srečanje z upravitelji v ponedeljek, 21. decembra, ob 16.30 na sedežu občine. POHOD Z BAKLAMI v organizaciji občine Miren Kostanjevica, občine Sovodnje, krajevne skupnosti Miren in kulturnih društev bo v petek, 18. decembra, ob 18.30 z zbirnim mestom v Mirnu pri Grabcu. TELOVADNA BOŽIČNICA ŠZ OLYMPIA bo v petek, 18. decembra, ob 19.30 v telovadnici AŠZ Olympia. Sodelovali bodo vsi pripadniki društva: najmlajši, predšolske telovadbe, dečki in deklice športne gimnastike ter športno ritmične gimnastike, športno plesna skupina Olympia ter fantje in dekleta mlajših odbojkarskih društvenih ekip. 0 Prireditve AŠK KREMENJAK iz Jamelj vabi na predstavitev društvenega koledarja »Pr ns pravemo t'ku« danes, 17. decembra, ob 20.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Koledar bosta predstavila Aldo Rupel in novinar Vlado Klem-še, sodeloval bo moški pevski zbor Skala iz Gabrij. KD BRIŠKI GRIČ v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled otroške gledališke predstave Olgica in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosi-ča), ki bo v torek, 29. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Števerjanu. Vstopnina znaša 3 evre. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse člane, prijatelje in znance na društveno božični-co, ki bo v petek, 18. decembra, ob 20. uri v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Ob priložnosti bodo razstavljeni otroški izdelki iz jesenskih li-kovno-glasbenih delavnic. S krajšim programom bodo nastopili otroška pev-sko-glasbena skupina Oton Župančič, zbor goriških upokojencev ter vokalna skupina Sraka. S kozarčkom vina in sladko potico se bodo poslovili od starega leta in nazdravili novemu. KŠD KRAS DOL-POLJANE v sodelovanju z družbo Rogos in pod pokroviteljstvom občine Doberdob organizira v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu projekcijo dokumentarnega filma »The Age of stupid«. BETLEHEMSKA LUČ - LUČ MIRU: okrožni svet za Pevmo-Štmaver-Oslavje, KD Sabotin, župnija Sv. Mavra in Silvestra, Turistično društvo Solkan, župnija Solkan v sodelovanju s skavti obveščajo, da bodo Solkanci izročili Betlehemsko luč sosedom iz Pevme, Štmavra in Oslavja ter vsem, ki si želijo lučko miru, v soboto, 19. decembra, ob 17. uri v Štmavru na kmečki domačiji Grad Štmaver 1 (pri Barnabi). S Solkanci se bodo srečali na bivšem kmečkem mejnem prehodu. Kulturni program bodo izoblikovali OPZ Štmaver, skavti s poslanico miru, pevci iz Solkana in MPZ Štmaver. Sledila bo družabnost z voščili. MESTNA OBČINA NOVA GORICA v sodelovanju z Goriškim pihalnim orkestrom vabi na slovesnost v počastitev državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti danes, 17. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Nova Gorica. Slavnostno besedo bo imela Darinka Kozinc, podžupanja Mestne občine Nova Gorica. Kulturni program oblikuje Goriški pihalni orkester. NA GRADU KROMBERK bo v soboto, 19. decembra, ob 19. uri v sklopu niza Zimske urice društva humanistov Goriške predavanje Mihe Kosovela z naslovom Razum in razum vere. ZSŠDI v sodelovanju z AŠD Sovodnje in AŠZ Mladost vabi na predstavitev La-kovičevega Zbornika slovenskega športa v Italiji 2009, publikacije Mladost 40 in čezmejnega projekta na področju mladinskega nogometa Sovodnje-Mla-dost-Adria Miren, ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 11.30, Renato Grilj (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Aurelia Romano por. Capoleva (iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Olivo Koder-maz iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. 18 Četrtek, 17. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / podnebne spremembe - Jutri naj bi se konferenca ZN končala V Koebenhavnu brez preboja, pritisk protestnikov se krepi KOEBENHAVN - Medtem ko pogajalci na mednarodni podnebni konferenci v Koebenhavnu še vedno niso uspeli doseči občutnega napredka pri ključnih elementih dogovora, ki naj bi omogočil sklenitev globalnega sporazuma v boju proti podnebnim spremembam, pa se je pritisk protestnikov na prizorišče konference povečal, policija pa je priprla 230 protestnikov. Delo konference je prešlo iz strokovne v politično fazo, pogajanja pa so še vedno v slepi ulici. Dosedanja predsednica konference Connie Hedegaard, nekdanja danska ministrica za okolje in kandidatka za novo evropsko komisarsko za podnebne spremembe, je zato odstopila s predsedniškega mesta in ga prepustila danskemu premieru Larsu Lokkeju Rasmussenu. Hedegaardova bo še naprej vodila neuradne pogovore med delegacijami za zaprtimi vrati, kjer se na takšnih dogodkih običajno sklepajo mnogi kompromisi. V Koebenhavn prihaja vse več svetovnih voditeljev, ki bodo danes in jutri sodelovali na podnebnem vrhu. Rasmussen naj bi tako v naslednjih dobrih dveh dneh skušal v dialogu s skoraj 120 svetovnimi voditelji doseči dogovor, ki naj bi vodil v celovit globalen režim za spopadanje s podnebnimi spremembami. Že kar nekaj časa namreč vsi znaki govorijo v prid temu, da bo izid Koeben-havna najverjetneje okviren političen sporazum, ki ga bo potrebno kasneje, verjetno že v prihodnjem letu, nadgraditi v širši pravno zavezujoč sporazum. Tudi določila okvirnega dogovora, ki je v primerjavi z dosedanjimi obsežnimi pogajalskimi predlogi sporazuma sorazmerno kratek dokument, pa še zdaleč niso usklajena, vsa najbolj sporna vprašanja ostajajo odprta. Glede zmanjšanja izpustov toplo-grednih plinov tako še vedno ostaja razkorak med razvitimi državami in državami v razvoju. Prve zaenkrat ne pristajajo na večje zmanjšanje emisij od že predstavljenih zavez, še posebej ker v ameriškem kongresu najverjetneje vse do pomladi prihodnje leto ne bodo sprejeli podnebne zakonodaje, ki bo uzakonila zmanjšanje izpustov v ZDA za najverjetneje skromne štiri odstotke glede na leto 1990. Države v razvoju, še posebej najpomembnejše (Kitajska, Indija in Brazilija), pa vztrajajo na zgodovinski odgovornosti bogatih za sedanjo koncentracijo izpustov v ozračju in ne popuščajo pred pritiski razvitih, da bi sprejele bolj jasne zaveze o zmanjšanju izpustov in ne zgolj prostovoljne napovedi. Medvladna strokovna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC) ocenju- je, da bi morale industrializirane države do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 25 do 40 odstotkov pod raven iz leta 1990, države v razvoju pa do leta 2020 rast izpustov omejiti na približno 15 do 30 odstotkov pod svoje dosedanje običajne vrednosti. Države v razvoju in okoljevarstvene organizacije vztrajajo, da bi morale razvite države emisije zmanjšati za 40 odstotkov, če želi svet omejiti dvig globalne temperature na dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, kar je po mnenju IPCC še zadnja obvladljiva meja. Poleg tega še vedno ni jasnih določil glede mednarodne javnofinančne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami. Razvite države so v zadnjih dneh predlagale, da bi v tem obdobju za pomoč državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami namenili skupno 30 milijard dolarjev, voditelji držav in vlad EU pa so minuli teden napovedali, da bo EU skupno namenila 7,2 milijarde evrov oz. približno tretjino zneska. Se pa razvite države izogibajo dolgoročnejšim zavezam glede financiranja, poleg tega pa predvsem med dvema največjima viroma toplogrednih plinov ZDA in Kitajsko padajo ostre besede, koliko je Kitajska ob velikanskih deviznih rezervah dejansko upravičena do pomoči in koliko bi morala sama prispevati za najrevnejše in najbolj ogrožene države. Kitajska vztraja, da odgovornost za pomoč in prenos najsodobnejše okoljske tehnologije v države v razvoju leži pri razvitih. Okoljevarstveniki in razvijajoče se države pozivajo k vsaj 150 milijard dolarjev letne pomoči razvitih po 2012, ocena Evropske komisije pa je, da bi države v razvoju za boj proti podnebnim spremembam in blaženje njihovih posledic do leta 2020 potrebovale okoli 100 milijard evrov letno. Večino bi morale prispevati same oziroma iz razširjenega globalnega trga ogljika. Del pa bi odpadel na mednarodno finančno pomoč. Finančna pomoč, ki bi jo prispevale vse države z izjemo najmanj razvitih, naj bi po izračunih Bruslja znašala od 22 do 50 milijard evrov letno do leta 2020. Kamen spotike je še vedno tudi vprašanje nadzora nad uresničevanjem zavez oz. prostovoljnih ciljev. Razvite države se zavzemajo za to, da bi sistem moral temeljiti na merjenju, poročanju in preverjanju na mednarodni ravni. Države v razvoju pa vztrajajo, da bi to pomenilo prevelik poseg v njihovo suverenost. Še vedno pa je nejasno tudi, kakšna naj bi bila sploh pravna oblika novega spo- razuma. Večina razvitih držav in večji del manj razvitih držav se tako nagiba k predlogu o novem ciljnem obdobju Kjotskega protokola, ki se izteče leta 2012, v katerega bi vključili nove zaveze glede zmanjšanja emisij do leta 2020. Države v razvoju se bojijo, da v nasprotnem primeru sploh ne bi bilo pravnih zavez. Cilje ZDA, ki Kjot-skega protokola niso ratificirale in mu še vedno niso naklonjene, in prostovoljne cilje najpomembnejših držav v razvoju, ki jih protokol ne zavezuje, pa bi vključili v poseben ločen sporazum, pri čemer pa ostaja vprašanje, ali bi se ta dva sporazuma razlikovala glede stopnje pravnih zavez. Sporazum, kjer ZDA ne bi bile močno pravno zavezane k zmanjšanju izpustov, po mnenju večine ne bi bil pravi sporazum, zato takemu skrajnemu dvotir-nemu sistemu nasprotujejo tudi razvite države. Po mnenju mnogih je v prihodnjih dneh ključno, kako se bosta uspeli dogovoriti ameriška in kitajska delegacija, ki skupaj predstavljata skoraj polovico vseh globalnih izpustov. Okoljevarstveniki sicer odgovornost za zastalost pogajanj valijo predvsem na ZDA, ki naj ne bi bile pripravljene popuščati in ki se odmikajo od znanstvenih priporočil. Dejstvo pa je, da očitno ne popušča niti Kitajska. Predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt je sicer skupaj s predsednikom Evropske komisije Josejem Ma-nuelom Barrosom v včerajšnjem nastopu pred Evropskim parlamentom povedal, da v EU razmišljajo tudi o oblikovanje zavez za obdobje po letu 2020. EU se je z zakonodajo zavezala, da bo do leta 2020 glede na leto 1990 emisije zmanjšala za 20 odstotkov, ob ustreznih zavezah drugih ključnih držav pa je pripravljena tudi na 30-od-stotno zmanjšanje. Na tem EU vztraja, pravno zavezujoči cilji EU za obdobje po letu 2020 pa bi po prepričanju Reinfeldta k bolj ambicioznim zavezam spodbudili tudi države, kot so ZDA, Kanada in Avstralija. Napetost pa pred prihodom voditeljev narašča tudi pred konferenčnim središčem Bella v koebenhavnskem predmestju. Okoli 1500 protestnikov je namreč skušalo vdreti v center in konferenco spremeniti v ljudsko zborovanje. Pogajalcem namreč očitajo, da se ne zavzemajo za ambiciozne ukrepe. Policija se je odzvala zelo ostro in priprla 260 oseb ter sprožila številne obsodbe zaradi nasilnosti. Protestnikom se je pridružilo tudi 200 delegatov iz revnejših držav, ki so izražali ogorčenje nad potekom pogajanj. Nekateri so celo zažgali svoje akreditacijske značke. (STA) koebenhavn - Matjaž Pečar Danci so za zdravje našega planeta posebno občutljivi KOEBENHAVN - Matjaž Pečar, 28-letnik iz Lonjerja, že dobri dve leti živi v Koebenhavnu, kjer dela kot turistični agent za severno Evropo. Matjažpo-udarja, da je življenje na Danskem precej različno kot v Trstu, začenši s podnebjem, saj je pozimi malo svetlobe. Mesto je zelo čisto in urejeno, skoraj neo-nesnaženo, avtomobilov je malo in ljudje se v glavnem premikajo s kolesom. Koebenhavn je dinamično mesto, ki se naglo razvija, tam živi ogromno tujcev in vedno se dogaja kaj zanimivega. Ta teden je vse skupaj še bolj živo, saj gosti danska prestolnica konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah, s spremnimi prireditvami in demonstracijami vred. Si se udeležil demonstracij? V soboto sem največjo demonstracijo spremljal na cesti, saj je sprevod šel skoraj mimo mojega stanovanja. Nisem pa nadaljeval poti do kongresnega centra Bella center, kjer se je demonstracija zaključila z govorom Nobelovega nagrajenca Desmonda Tutuja in drugimi posegi. Kakšno je bilo ozračje? Je bilo nasilje t. i. Black blockov res v ospredju? V pisanem sprevodu je bilo ozračje sproščeno, veliko ljudi je prišlo iz drugih držav - slišal sem italijanske, francoske, nemške, španske besede ... Ljudi je bilo ogromno, v bližini mojega stanovanja so demonstranti hodili dve uri. Dober del ljudi se je priključil skupinam večjih nevladnih organizacij, kot je Greenpeace. Opazil sem tudi skupino Black blockov, slednje je policija pozneje aretirala. Vsekakor se mi je skupina skrajnežev zdela razmeroma majhna, velika večina demonstrantov pa je bila umirjena in nenasilna. Ta večina je tudi mirno prispela do kongresnega centra. Gotovo pa so neredi bolj odmevni. Kaj pa se je dogajalo v naslednjih dneh? Policistov je v tem času ogromno, več je kontrol, veliko ljudi so tudi preventivno priprli in jih kmalu izpustili (v prvih dneh so priprli tisoč ljudi, v zaporu pa so ostali trije). Če sem dobro razumel, je vlada pooblastila policijo, da lahko preventivno ustavijo ljudi in jih za nekaj časa zaprejo (tržaškega raziskovalca Luco Tornatoreja so aretirali, op. p.). V ponedeljek zvečer pa je nedaleč od mojega stanovanja, v četrti Christiania, potekal pravi boj. Dogodkom Matjaž Pečar kroma sem sledil po Twitterju, videl sem helikopterje in polno policije, tudi pred mojo hišo ... Kako doživljajo Danci ta mednarodni dogodek? Danci se zelo zavzemajo za ekologijo in za zdravje našega planeta ter razvijajo nove tehnologije in energetske vire. Vestas, največji svetovni proizvajalec vetrnic za eolsko energijo, je na primer z Danske. Država nima drugih večjih problemov - korupcije in prevelike brezpolsenosti namreč ni. Dogajanje tega tedna zatorej spremljajo s posebnim zanimanjem in mediji posvečajo konferenci veliko pozornost. Za Dansko in Koebenhavn je konferenca gotovo tudi velika investicija, saj je mesto v tem trenutku v središču svetovne pozornosti. Tu pa je tudi več kot 10.000 gostov, kar je za krajevno ekonomijo seveda pozitivno. Poleg same konference in že omenjenih demonstracij, kaj se še dogaja? V mestnem središču poteka življenje po običajnih tirih, saj je kongres v Bella centru, ki je šest kilometrov daleč od centra, s podzemno železnico traja pot deset minut. Navadno pa v mestu v tem času ni toliko tujih gostov, ker je Koebenhavn bolj zanimiv poleti, ko so dnevi daljši in toplejši. Druga večja novost pa je veliko število policistov. Ob večjih demonstracijah so vsak dan na vrsti shodi manjših skupin protestnikov. V nedeljo so npr. hoteli napasti sedež največje danske družbe Maersk. Aljoša Fonda nato - Generalni sekretar se je srečal z ruskim vrhom Rasmussen v Moskvi za nov začetek v odnosih med zavezništvom in Rusijo MOSKVA - Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je včeraj v Moskvi izrazil zadovoljstvo z novim začetkom v odnosih med Natom in Rusijo. To je prvi obisk generalnega sekretarja Nata v Moskvi od lanske kratkotrajne vojne med Rusijo in Gruzijo, z njim pa želi Rasmussen pridobiti podporo oz. sodelovanje Kremlja glede Afganistana in Irana. Prav tako pa naj bi Ra-smussen v pogovorih z ruskim vodstvom poskušal zakrpati odnose, ki jih je vojaški spopad med Rusijo in Gruzijo avgusta 2008 močno načel. »Mislim, da ta jesen predstavlja nov začetek v naših odnosih,« je ob začetku srečanja z ruskim zunanjim ministrom Ser-gejem Lavrovom dejal Rasmussen. »Morda se pri nekaterih vprašanjih ne strinjamo, a to ne bi smelo zasenčiti dejstva, da imamo skupne interese na številnih področjih, saj se soočamo z enakimi varnostnimi grožnjami,« je še dodal Rasmussen. Lavrov je v odgovor izrazil velik interes za normalizacijo odnosov med Rusijo in Natom. Tako kot šef Nata pa je pri- znal, da so še vprašanja, »pri katerih se naša stališča razhajajo, a tega ni potrebno preveč dramatizirati«. Rasmussen se je v nadaljevanju obiska v Moskvi sešel še z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim, ki ga je v skladu z napovedmi zaprosil za tesnejše sodelovanje v Afganistanu. Medvedjevu je predstavil seznam konkretnih predlogov, na vrhu katerega je dobava več helikopterjev za konflikt v deželi pod Hinduku-šem. »Mislim, da bi Rusija lahko prispevala na zelo konkreten način, in sicer z dobavo helikopterjev, z usposabljanjem za helikopterje ter rezervnimi deli in gorivom zanje,« je dodal šef Nata. Rusija je afganistanski vladi že dobavila dva helikopterja za humanitarne operacije. Iz Rasmusse-novih izjav za zdaj ni jasno, ali bi bili dodatni helikopterji, za katere je zaprosil, za zavezniške sile ali za vlado v Kabulu. Je pa ruski zunanji minister razkril, da je Medvedjev že odredil preučitev Ra-smussenove prošnje. Spomnil je tudi, da Rusija že pomaga uriti afganistansko policijo in da bo prihodnje leto usposabljala več kot 200 policistov. »Prepričan sem, da je tudi za Rusijo naš uspeh v Afganistanu ključnega pomena. Če bi Afganistan še enkrat postal zatočišče teroristov, bi bila namreč med žrtvami tudi Rusija, saj bi se teroristi zelo preprosto iz Afganistana prek Srednje Azije razširili v Rusijo,« je med obiskom v Kremlju še dejal Danec. Medvedjev mu je odgovoril, da je Rusija pripravljena okrepiti sodelovanje z Natom. »Za sodelovanje imamo veliko razlogov, imamo pa tudi veliko tem za razpravo. To so izzivi današnjega sveta: terorizem, kriminal, potreba po soočenju s skupnimi grožnjami, regionalni izzivi.« Rasmussen se je potem srečal tudi z ruskim premierom Vladimirjem Puti-nom. Danec, ki je vajeti Nata prevzel avgusta letos, je izboljšanje odnosov z Rusijo postavil za eno svojih prednostnih nalog, da bosta strani poskušali »povečati zaupanje«, pa je pred začetkom njegovega obiska v Moskvi sporočil tudi Kremelj. Da bo zavezništvo od Kremlja predvsem poskušalo pridobiti večjo pomoč glede Afganistana, kjer krepi boj proti tali- banom, so tuje tiskovne agencije napovedovale že pred Rasmussenovim obiskom v Rusiji. Moskva je sicer vse od poloma sovjetske invazije na to državo v 80. letih minulega stoletja do večjega angažiranja zadržana. Ruski časnik Komersant, ki se je skliceval na neimenovanega ruskega diplomata, je pred prihodom šefa Nata napovedoval, da bo ta v ruski prestolnici predvsem poskušal doseči razširitev dogovora iz aprila 2008, v skladu s katerim Nato sedaj preko Rusije v Afganistan pošilja zaloge, tako da bi lahko poslej preko ruskega ozemlja pošiljali tudi orožje. Ruski časnik Nezavisima Gazeta pa je poročal, da bi lahko Rasmussen Rusijo prosil tudi za konkretnejšo sodelovanje v obliki dobave kalašnikovk, oklepnikov in druge vojaške opreme zavezniškim vojakom. Na drugi strani naj bi Kre-melj generalnega sekretarja Nata med obiskom opomnil na nedavno predstavljeni predlog ruskega predsednika Med-vedjeva o novi evropski varnostni pogodbi, na katerega so se doslej na Zahodu odzvali zadržano. (STA) Iran preizkusil novo raketo TEHERAN - Iran je včeraj uspešno preizkusil izboljšano verzijo rakete srednjega dosega, sedžil 2. Gre za dvostopenjsko raketo, ki lahko doseže tudi do 2000 kilometrov oddaljene cilje. To pomeni, da bi lahko Iran z raketami sedžil 2 napadel celo svojega sovražnika številka ena, Izrael, in celo cilje na jugovzhodu Evrope. Preizkušena raketa zemlja-zemlja je natančnejša od prejšnjih modelov. Gre za dvo-fazno raketo na trdo gorivo, ki po navedbah Irana lahko doseže cilje, oddaljene kar 2000 kilometrov. Sedžil 2 je Iran prvič preizkusil maja letos. Nizozemska bližja Srbiji BEOGRAD - Nizozemska bo pomagala Srbiji v prizadevanjih za članstvo v EU, vendar je ključnega pomena, da Beograd nadaljuje s prizadevanji za aretacijo haaškega obtoženca Ratka Mladica, je včeraj v Beogradu izpostavil nizozemski zunanji minister Maxime Verhagen po pogovorih s srbskim kolegom Vukom Jeremicem. Minister, čigar obisk kaže na prizadevanje Nizozemske po izboljšanju odnosov z Beogradom, je ob tem na skupni novinarski konferenci izrazil tudi prepričanost v evropsko prihodnost Srbije. (STA) w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Četrtek, 17. decembra 2009 APrimorski ~ dnevnik 19 naš pogovor - Napadalec Bochuma in slovenske reprezentance Koprčan Zlatko Dedič Z nahrbtnikom na Slavnik in naprej do Južne Afrike Bundesliga za gledalce bolj privlačna od Serie A - V reprezentanci zabavno - Blizu Triestine Pri Bochumu v nemški Bundesligi je standardni napadalec. Prav tako pomembno vlogo odigrava tudi v slovenski izbrani vrsti. Nazadnje je bil prejšnji teden imenovan tudi za športnika Primorske 2009. Zlatko Dedič doživlja svoje trenutke slave. 25-letni Primorec, doma iz Kopra, bo ostal v zgodovini slovenskega nogometa zapisan z zlatimi črkami. Na odločilni tekmi proti Rusiji na mariborskem Ljudskem vrtu (letošnjega 18. novembra) je zatresel rusko mrežo in Slovenija si je priborila uvrstitev na svetovno prvenstvo. Evforija se najbrž še ni polegla? Nekako se je morala, saj smo se vsi nekaj dni po uvrstitvi na SP morali vrniti v svoje klube, tako da ni bilo časa za daljše in večje 'fešte'. Vsekakor so nam navijači po tekmi v Mariboru in naslednji dan v Ljubljani pripravili neverjetno presenečenje in zelo lep sprejem. Moramo jim biti hvaležni. Bilo je res enkratno. Kakšni so bili vaši občutki po odločilnem golu in zmagi? Nepopisno. Z veliko težavo bi opisal tiste trenutke. Bilo je fantastično, nepozabno. Tisti gol sem ga posvetil svoji punci Melisi in najini hčerkici Sari, ki sta tekmo spremljali z domačega kavča. Sara ima šele nekaj mesecev. Šele po nekaj dneh sem se zavedel, kaj smo dosegli in kako pomemben je ta rezultat za Slovenijo ter za vse nas nasploh. Vesel sem bil tudi vseh čestitk po SMS-ih in elektronski pošti. Prav vsakemu posebej sem tudi odgovoril. Primorci igrate v slovenski nogometni reprezentanci zelo pomembno vlogo. Odločilni gol je padel po zaslugi obeh Primorcev. Birsa mi je podal in jaz sem žogo preusmeril v mrežo. Vsekakor nimamo le Primorci vseh zaslug. Naša reprezentanca deluje zelo enotno in homogeno. Vsak član je zelo pomemben in vsak da vse od sebe. Uspešen je bil kolektiv in ne posamezniki. Naše značilnosti so borbenost, dobra fizična kondicija in taktična disciplina. Brez teh odlik ne bi prišli nikamor. Selektor Matjaž Kek pa je odličen krmar. On nas vodi zelo dobro. Poudaril bi še nekaj. Prosim. Naši uspehi so sad dolgoročnega dela. Naša skupina igra skupaj že celih deset let. Vsi se zelo dobro poznamo in smo odlični prijatelji. V slačilnici ni primedone. Vsi smo na isti valovni dolžini. Za nas je reprezentanca vitrina, v kateri se lahko izkažemo. Slovenski dres nam je v ponos in smo vsi veseli, ko se zberemo na pripravah. Torej vam ni v napoto, kot nekaterim v Italiji, v Španiji oziroma v kaki drugi državi. Sploh ne. Nastop v reprezentanci bi moral biti vsem v čast. Rusi pa so dokazali, da niso homogena ekipa, čeprav so imeli Hiddin-ka kot selektorja, ki je eden najboljših trenerjev na svetu. Ruski nogometaši igrajo pri po membnih evropskih klubih. Očitno pa v reprezentanci nekaj ne gre. A to so na srečo njihovi problemi, s katerimi se ne ukvarjal. Tudi slovenski reprezentanti igrate vsi v tujini. Ne pa pri pomembnih klubih. Smo razpršeni po Evropi. Ne igramo pri najbolj pomembnih klubih. Vsekakor pa vsi igramo in smo tudi skoraj vsi v standardnih postavah. To pa je zelo pomembno. Po dolgoletnem igranju v Italiji (Parma, Empoli, Cremonese, Fro-sinone in Piacenza) si se preselil k Bochumu v Nemčijo. Prejšnji konec tedna ste visoko izgubili proti münchen-skemu Bayernu (5:1). Bayern je v zadnjih krogih v odlični formi. Premagali so Juventus in se uvrstili v osmino finala lige prvakov. Moralno so na višku. Kljub visokemu porazu smo mi doslej igrali dobro in upam, da se nam bo uspelo čimprej oddaljiti od dna lestvice (Bochum je v spodnjem delu lestvice op. ur.). Že v soboto nas čaka zadnji letošnji dvoboj v Hannovru, kjer bo treba osvojiti vse tri točke. Na Nemčijo pa sem se po začetnih težavah z nepo znavanjem jezika končno le malo privadil, tako da se počutim res dobro. Pa tudi veliko igram, tako da nimam nikakršnih pripomb. Katere so glavne razlike med italijansko Serie A in nemško Bundesligo? Obe prvenstvi sta vrhunski in skupaj z angleško Premier League in špansko Ligo sta najboljši v Evropi in na svetu. Z razliko od Nemčije se v Italiji igra strogo taktični nogomet. Sicer se tudi v Nemčiji gre v to smer, čeprav so tu tekme še vedno zelo odprte in bolj razgibane kot v Italiji. V Nemčiji se občinstvo bolj zabava ob gledanju tekem. Kje si se počutil najbolje v Italiji? V Italiji je nogomet šport številka ena in po pravici povedano sem se pri vseh klubih počutil dobro. Najlepše pa je mogoče bilo v Piacenzi, kjer sem tudi dal največ golov (10 op. ur.). Napadalec se namreč počuti dobro, če trese nasprotnikove mreže. Ali je res, da te je pred kako sezono snubila Triestina? Zanimanje je bilo, čeprav ni nikoli prišlo do resnejših pogovorov. Če bi igral v Trstu, ne bi bilo mi treba skrbeti za stanovanje, saj bi lahko na treninge prihajal direktno iz Kopra. Nekdanji selektor Bosne in Hercegovine Čiro Blaževic je izjavil, da bi morali nekateri slovenski reprezentan- odbojka - Perugia brez Gabrca Matej Černic tri tedne na rehabilitaciji Matej Černic, ki igra letos pri Peru-gi, bo tri tedne sledil rehabilitaciji. Tako nam je potrdil gabrski odbojkar, saj ima težave z ramenom. Prav zato v nedeljo ni stopil na igrišče, v četrtek na povratni tekmi evropskega pokala Challenge Cup pa sploh ni bil vpoklican. Trener Sartoretti ga je v nedeljo proti zimskim prvakom Tren-tom sicer vključil med dvanajst igralcev, slovenskega napadalca pa ni izkoristil. Černic naj bi bil nared prvi teden januarja, ko bo za Perugio na vrsti prva tekma šestnajstine finala evropskega pokala Challenge cup. Žreb je določil, da se bo pomerila s ciprsko ekipo Anorthosis Fama-gusta. Pot do fianla bo vsekakor zahtevna, saj jihČernica in ostale v osmini finala čaka zmagovalec dvoboja med beograjskim OK Kakanj in madžarskim Diamantom Koposcarom. V četrtini finala pa bi se lahko pomerili s trejo silo belgijskega prvenstva Lennikom. Še pred evropskimi nastopi pa se bo Perugia 30. decembra pomerili v četrtini finala italijanskega pokala s Trentom. KAZINSKY - Bolgarski odbojkarski as Matey Kaziyski je s Tretnom, tačas najboljšim moštvom italijanske A1-lige, podpisal pogodbo do leta 2012. Na Vuelti tudi nočni kronometer SEVILLA - Petinšestdeseta izvedba kolesarske Vuelte se bo začela 28. avgusta 2010 v Sevilli, in sicer z nočnim ekipnim kronometrom, dolgim 16,5 kilometra. V 21 etapah bodo kolesarji prevozili 3352 kilometrov, cilj dirke bo tradicionalno v Madridu. Kar šest etap, vključno z vzponom na Pal, ki so ga prireditelji spet vključili v spored, se bo končalo na vrhu vzpona, na letošnji dirki je bilo takih pet. Na sporedu bo le en posamični kronometer, in sicer v 17. etapi v Penafielu blizu Valladolida. jadranje - Februarja 33. Pokal Amerike Alinghi proti Oraclu brez »kvalifikacij« Osmega februarja 2010 se bo v Va-lencii začela 33. izvedla Pokala Amerike. Spor med Alinghijem, zmagovalcem 32. Pokala Amerike, in BMW-Oraclom je dokončno rešen. Vrhovno newjorško sodišče je zavrnilo pritožbo Alinghija, ki je hotel preseliti lokacijo najprestižnejše jadralne prireditve v Ras Al Kahaimah v Združenih Arabskih Emiratih. Sodišče je razsodbo sprejelo na podlagi Deed of Gift, pravilnika, ki določa pravila Pokala Amerike (med drugim tudi na kateri polobli se lahko odvija regata na podlagi časovnega obdobja). 33. Pokal Amerike bo naslednje leto stekel prav tako kot na prvih izvedbah, kjer sta se med sabo pomerila le dva jadralna kluba. Ne bo torej »kvalifikacij« t.i. Luis Vuitton cupa, dvobojev, kjer se je določil izzivalec, ampak bosta v Sredozemskem morju merila moči le Alinghi, branitelj naslova, in BMW-Oracle. Pokal naj bi prejela ekipa, ki bo na petih (ali sedmih) dvobojih zbrala več zmag. Spor med Alinghijem in ostalimi ekipami se je začel že julija 2007. Alinghi je namreč hotel vsiliti nekaj pravil, ki bi mu najbrž dajali precej prednosti pred ostalimi. V spor je javno stopil Oracle, ki je na začetku bil nekakšen predstavnik vseh ostalih ekip. Naposled je ameriška ekipa postala izzivalec 33. izvedbe. Ostale ekipe pa bodo morale počakati šele naslednjo, 34. izvedbo. Naš tržaški jadralec Jaro Furlani, ki je bil novembra na treningih ene izmed ekip, ki bi rada nastopila na Pokalu Amerike, je povedal, da je vsekakor zaradi daljšega zapleta veliko jadralcev ostalo brez službe, mnogi pa so se tačas preizkušali v drugih kla-sah. TISELJ - Rokometni trener Tone Ti-slej, ki je služil kruh tudi v Trstu, je sporazumno prekinil pogodbo s Celjem Pivovarno Laško. Celjski strokovnjak bo ekipo vodil še na naslednjih treh tekmah, nato pa naj bi njegovo mesto prevzel Zvonimir Ser-darušič. ti, ker imajo bosanske korenine, igrati v članski selekciji BiH. Čira vsi dobro poznamo in je očitno to izjavil bolj za šalo kot zares. Sam sem se rodil v Bihaču, toda sem odraščal v Podgorju (vas ob vznožju Slavnika, kjer so Zla-tkovi prijatelji ustanovili tudi Zlatko Fans Club op. ur.) in v Kopru. Človek ne pozabi svojih korenin. Navezan pa sem na Slovenijo, za katero tudi ponosno nastopam. Si svojo nogometno kariero si začel pri Kopru Ne, vDekanih. Spomini na otroška leta v tem klubu so zelo lepi. Moj prvi trener je bil Janko Radovac. Nato meje nekaj let vodil tudi Marino Kragelj, ki če se ne motim, trenira v zamejstvu (mladince Krasa op. ur.). Treniral si tudi s svojim očetom Nurijo. Z očetom sva tudi v najhujšem mrazu s Podgorja tekala na Slavnik. Oče mi je na ramena naložil poln nahrbtnik, tako da je bil tek v reber še bolj zahteven. Špartanski trening pa mi je očitno veliko pomagal (smeh). Vsekakor je moja družina igrala pomembno vlogo v moji karieri. Stalno so me podpirali in mi stali ob strani. Žreb skupin za svetovno prvenstvo 2010 v Južnoafriški republiki vam je za tekmece namenil Alžirijo, Združene države Amerike in Anglijo. Pravzaprav smo lahko z žrebom zadovoljni. Po pravici povedano nisem pričakoval ničesar; saj so vsi tekmeci neugodni. Na svetovnem prvenstvu bomo sami krojili svojo usodo. Nekateri pravijo, daje Alžirija slaba ekipa. Ni tako. Moj soigralec Ya-hia, ki igra za Alžirijo, mi je povedal vse njihove skrivnosti. Skoraj vsi alžirski nogometaši igrajo v Evropi. ZDA so odlična ekipa, da ne govorimo a Capellovi Angliji, ki je eden izmed favoritov za svetovni naslov. Kdo so še ostali favoriti? Vedno isti: Brazilija, Argentina, Italija, Španija. Lahko bi presenetila tudi kaka afriška ekipa. Zelo solidna bo Slonokoščena obala. Kaj pa Slovenija? Če bomo igrali kot proti Rusiji, se lahko uvrstimo v osmino finala, kar bi bil zgodovinski dosežek. Ali bomo Zlatka kmalu znova videli na delu v Italiji? Pri nogometu se nikoli nič ne ve. Vse je možno. Vaše skrite sanje so... Imam jih, ampak jih ne bom razkril. Zelo sem ambiciozen in bi rad še veliko napredoval. Jan Grgič nogomet Barcelona drugi finalist klubskega SP ABU DABI - Evropski prvak Barcelona je v polfinalu klubskega svetovnega prvenstva v Abu Dabiju premagal prvaka Severne in Srednje Amerike ter Karibov, Atlante iz Can-cuna, s 3:1 (1:1). V sobotnem finalu se bodo Španci pomerili z južnoameriškim prvakom, argentinskim Estu-diantesom de la Plata. Čeprav je imela Barcelona popoln nadzor, so Mehičani v peti minuti izkoristili nepazljivost obrambe evropskih prvakov in prek Guillerma Rojasa povedli, malce pozneje pa celo zapravili priložnost za 2:0. Zasluženo izenačenje je sledilo v 35. minuti, ko se je po kotu v kazenskem prostoru najbolje znašel Sergio Busquets. V drugem polčasu je Guardiola na zelenico poslal dodatno (najmočnejše) orožje, kar se mu je takoj obrestovalo. Lionel Messi je namreč vsega nekaj sekund po vstopu v igro unovčil lepo podajo Zlatana Ibrahimoviča in tekmo speljal na pričakovane tirnice. V 67. minuti je Pedro Rodriguez le še zapečatil usodo ekipe iz znanega mehiškega letoviškega mesta, ko je izkoristil izvrstno podajo Andresa Inieste. EVROPSKA LIGA - CSKA Sofija - Roma 0:3 (0:1). Strelci: Cerci v 45. in 52. Scardina v 89. minuti. Roma je osvojila prvo mesto v skupini E. Francesco Totti je podaljšal pogodbo s klubom do leta 2014. DRŽAVNI POKAL - Osmina finala: Inter - Livorno 1:0 (Sneijder) VS BOLJŠI - Slovenska nogometna reprezentanca je na najnovejši jakostni lestvici Mednarodne nogometne zveze preskočila še dve reprezentanci. Po novem slovenska izbrana vrsta zaseda 31. mesto. Povsem na vrhu ni sprememb. Španija vodi pred Brazilijo in Nizozemsko, Italija pa je četrta. RECOBA - Zdaj 33-letni urug-vajski nogometaš, nekdanji član In-terja, je sporazumno prekinil pogodbo z grškim Panioniosom. Zaradi stalnih poškodb ne igra, mogoče bo moral celo končati kariero. EVROLIGA - Caja Laboral -Union Olimpija 62:53 V BERLIN - Dvaintridesetletni slovenski košarkarski reprezentant Jurica Golemac, ki je nazadnje igral za atenski Panathinaikos, bo do konca sezone okrepil vrste Albe iz Berlina. PIANIGIANI - Trener Siena je hkrati tudi novi selektor košarkarske reprezentance. Podpis »part-time« pogodbe je razburil predsednika CONI Giannija Petruccija. RENAULT OSTAJA - Pri Re-naultu so potrdili, da moštvo ostaja v formuli 1, poleg tega bo v sezoni 2010 ekipi Red Bull dobavljal motorje. Za Renault bo v prihodnji sezoni dirkal Robert Kubica, ime drugega dirkača pa še ni znano. MASSA - Natanko 143 dni po hudi nesreči se formulo 1 vrača Brazilec Felipe Massa. V Mugellu je 28-letni Brazilec s Ferrarijem iz leta 2007 opravil 30 krogov. Brazilec se je hudo poškodoval 25. julija letos v kvalifikacijah za VN Madžarske. Takrat ga je zadela okrog 800 gramov težka vzmet rojaka Rubensa Barichella, ki vozi za ekipo Brawn GP, v čelado. Praktično brez zaviranja se je nato s hitrostjo okrog 190 kilometrov na uro zaletel v zaščitno ograjo. TRENING - Tina Maze je bila na prvem uradnem treningu smuka v Val d'Iseru dvanajsta. Za najhitrejšo Američanko Lindsey Vonn je zaostala za 1,59 sekunde. CASTELVECCHIO - Košarkarji na vozičku gradiške ekipe Ca-stelvecchio so v 2. krogu Jadranske lige NLB izgubili proti bosanski ekipi Kik Sana. Končni izid je bil 72:51. Največ točk je dal slovenski košarkar Ba-njac (23). Igral je tudi Saša Žužek iz Vi-žovelj. 20 Četrtek, 17. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Občni zbor ŠZ Soča Zadovoljni z doseženim Predsednik Fabio Tommasi ne želi več kandidirati Fabio Tommasi je na ponedeljkovem občnem zboru Športnega združenja Soča iz Sovodenj sporočil, da po samih dveh letih zapušča predsedniško mesto v društvu, ker »je napočil čas, da nekaj prostega časa posvetim tudi samemu sebi«, kot je zapisal v svojem poročilu. Tommasi sicer ostaja član odbora in bo v društvu še naprej aktiven. »Prepričujejo me, da bi se pred prvo sejo novo izvoljenega odbora premislil, vendar zaenkrat vztrajam v svoji odločitvi,« nam je dejal. Kakorkoli že, društvo je tudi pod njegovim vodstvom »poslovalo« zelo dobro. ŠZ Soča šteje preko 100 odbojkarjev in od-bojkaric, v minuli sezoni pa je sodelovalo v sedmih prvenstvih in odigralo 115 prvenstvenih nastopov, kar so lepe številke. Temeljno poslanstvo društva je še naprej vzgoja mladih in narodna identiteta, slednjo, kot je zapisal predsednik, pa ne izpričujejo z »zaprtostjo«(imajo v društvu tudi nekaj italijansko govorečih deklet), temveč tako, da moštva vodijo izključno slovenski trenerji in vadba poteka v slovenščini. Kot največji uspeh minule sezone je Tommasi omenil sodelovanje z Občino Miren-Kostanjevica. Kot smo v dnevniku že poročali približno 15 do 20 deklet iz sosednje občine trenira pri Soči, za kar je bila pomembna tudi angažiranost župana Občine Miren Kostanjevica Zlatka Martina Marušiča. Vse bolj trdno je tudi sodelovanje s Slogo.» Čeprav nas ločuje 35 kilometrov, smo si društvi res blizu: to sodelovanje je sad skupnih idej, pogledov in smernic,« je povedal Tommasi. Glede (ne)sodelovanja z drugimi slovenskimi Fabio Tommasi kroma goriškimi odbojkarskimi klubi pa je poudaril, da »zaradi preteklih trenj in nesporazumov nobeno društvo ta čas ne čuti potrebe po sodelovanju«, pri tem pa ni izključil možnosti vzpostavitve odnosov, ko se bodo »vode umirile« a najbrž le »čez nekaj let.« Pri tem je Tommasi dodal, da so slovenska društva na Goriškem motor moške odbojke v pokrajini, vendar je hkrati tudi priznal, da ta panoga med mladimi fanti vzbuja manj zanimanja kot pred nekaj leti. Po nekajletnem premoru je ŠZ Soča spet bolj aktivna tudi v Doberdobu, kjer je v sodelovanju z društvom Hrast organiziralo vadbo za dekleta in fante. Tommasi je tudi dejal, da največ težav izvira iz finančne krize, ker »se prispevki pokroviteljev a tudi prispevki institucij, bridko nižajo, stroški za delovanje in vpisnine pa neusmiljeno večajo.« To je problem, s katerim se srečujejo pri nas vsa društva. Podrobno o delovanju je na skupščini poročal tajnik Andrej Černic. Novoizvoljeni odbor Izvršni odbor: Fabio Tommasi, Adriano Malič, Andrej Černic, Peter Čer-nic, Marijo Černic, Mariano Černic (Ru-pa), Benjamin Černic, Ivo Devetak, Marko Cotič, Štefan Cotič , Mariza Alt Mariano Černic (Vrh), Nevia Černic, Tadej De-vetak, Igor Kovic Nadzorni odbor: Ivan Černic, Ne-rina Devetak, Ivo Cotič Razsodišče: Branislav Černic, Ludvik Devetak, Avguštin Devetak UNDER16 ŽENSKE Ronchi - Soča 3:0 (25:15, 25:15, 25:12) SOČA: Braini, Gabrieli, Gajič, M. in S. Devetak, Lupinc, Mosetti, Pertot. Trener: Battisti. Tekma v Ronkah je bila dokja enosmerna. Domače igralke sodijo med favorite za naslov, združena ekipa Soče in Sloge pa nastopa z v povprečju mlajšimi od-bojkaricami, ki jim primanjkuje izkušenj, morajo pa tudi še »prebaviti« spremembe v igri. Največ težav je imela Soča s sprejemom servisa, tako da ni mogla vedno učinkovito graditi igre, Ronchi pa je bil močnejši tudi na mreži. UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Soča - Staranzano 0:3 (18:25, 12:25, 15:25) SOČA: Abrami, Braini, L. in C. Buz-zechesse, Cosani, Cotič, Gergolet, Peric, Vi-sintin, Gerini, Savidnano. Trener: Cotič. Tehnično boljšim nasprotnikom se je Soča dobro upirala. Igralci Staranzana so bili boljši v vseh elementih, sočani pa kljub temu niso nikoli popustili. košarka Mia Kraus rezerva med azzurrami Mia Kraus kroma Mia Kraus, bivša igralka Poleta, ki letos nastopa v B1-ligi z miljsko Coopesette, je v seznamu rezerv italijanske košarkarske reprezentance U18. 17-letnica, ki je bila že članica državne izbrane vrste U16, je bila vključena na seznam 12 razpoložljivih igralk, ki bodo v reprezentanco vpoklicane v primeru, da bi katera od 16 članic izpadla ali pa se poškodovala. Za igralko, ki je dozorela pri openskem Poletu, gre za veliko priznanje. V reprezentanci nastopajo letos še igralke letnika 1992, tako da bi Mia lahko v sklopu le-te igrala še naslednje leto. Z izbrano vrsto, ki jo vodi trener Giovanni Lucchesi, ni še opravila nobenega treninga. Ta čas nastopa s člansko ekipo in v prvenstvu U17. Mladinsko ekipo vodi slovenski trener Matija Jogan; doslej je v šestih krogih osvojila dve zmagi. Nazadenje je s 50:57 izgubila v tržaškem derbiju proti Ginna-stici Triestini. PLANINSKI SVET Izlet v neznano..... na Šmarno goro SPDT je to nedeljo organiziralo tradicionalni decembrski izlet v neznano. Okoli petdeset veselih planincev je stopilo zjutraj v avtobus. Pihala je sicer mrzla burjica in nebo se je kmalu po Razdrtem popolnoma zastrlo. Na Lomu, kjer smo si privoščili jutranjo kavico, je celo pošteno naletaval sneg, ki pa se na srečo ni oprijemal cestišča in je nato počasi pojenjal. Ko nam je vodja izleta povedal, da bomo na Celovški cesti v Ljubljani pobrali oba naša vodiča, so nekateri brž uganili, da bo cilj našega izleta v neznano... Šmarna gora pri Ljubljani. Avtobus se je res kmalu nato ustavil v Tacnu, kjer je večja skupina izstopila in se pod vodstvom vo-dičke Ivanke podala po daljši in strmi poti proti vrhu Grmade, višjem od obeh vrhov Šmarne gore. Sprva smo se podali po precej blatni poti čez korenine in se kmalu dvignili na večjo ravnico, ki se ji pravi Spodnja Kuhna. Ime je baje dobila po turškem taboru, ki je oblegal kristjane, ki so se zatekli pred nevarnostjo na goro. Nato smo zavili na levo proti Zatrepu, kjer se prične Mazijeva steza. Po njej smo dosegli greben Grmade in se priključili precej strmi We-strovi poti, ki nas je pripeljala do vrha 676m visoke Grmade. Čeprav je bila pot strma, je vodička znala dati skupini počasen ritem, tako da smo vsi prispeli na vrh brez večjih težav. Vrh je dobil ime - kot vse Grmade na Slovenskem - po kurjenju kresov, ki so oznanjali turško nevarnost. Z vrha smo kljub oblačnemu vremenu lepo videli ravnino s Tacnom, Šentvidom in Ljubljano v ozadju. Kratek spust nas je privedel do sedla med Grmado in Šmarno goro, kjer smo se srečali z drugo skupino, ki je pod vodstvom vodiča Ja-nija opravila lažji vzpon iz Vikrč čez Peske. Ta pot se enakomerno dviga in se nekje na polovici vzpona priključi vozni poti na Goro. Pot je zelo priljubljena med obiskovalci Šmarne gore, ker vodi po terenu kjer ni blata. Ime je dobila po apnenčastem drobirju, ki so ga pred stoletjem kopale domačinke in prodajale na trgu kot izvirno sredstvo za čiščenje zažgane hrane iz aluminijaste posode. Udeleženci izleta na Šmarno goro Po stezi smo vsi skupaj krenili proti vrhu mimo kapelice Sv. Sobote. Ime je dobila, ker naj bi tam na soboto, na dan sv. Ahacija, zaustavili turški napad na Goro. Še par minut pa smo stali pred mogočno romarsko cerkvijo na vrhu 669 m visoke Šmarne Gore. Prijazni oskrbnik gostišča gospod Miha Ledinek nam je razkazal notranjost utrjenega tabora in baročne cerkve posvečene Marijinem vnebovzetju. Kupolo mogočne oktagonalne ladije je bogato poslikal znani slovenski slikar Matevž Langus. Zanimivo je, da je na dobro ohranjeni freski upodobil tudi sebe, pesnika Franceta Prešerna ter starša in samega triglavskega župnika Jakoba Aljaža. Slednjega -malega otroka - drži v naročju mama. Sledil je še obisk zvonika, opremljenega s štirimi zvonovi, med katerimi je drugi največji bronasti zvon na Slovenskem (največji je na Sveti Gori nad Gorico). Zanimivo je, da se opoldansko zvonenje na Gori oglasi pol ure pred poldne. Tudi to je povezano z legendo o odbitju turškega napada na Goro. Nekaj prostega časa na Gori smo prebili v gostišču ob toplem ča- ju in sladkih »miškah«. Nekatere je celo premagala lakota in privoščili so si odlične pečenice z zeljem. Sledilo je spominsko slikanje pred cerkvijo in spust v dolino čez Peske. Ob vznožju smo stopili na avtobus in v par minutah dosegli vas Zgornje Pirniče in odlično gostilno Mihovec. Tu smo v veselem vzdušju imeli sicer pozno ampak obilno kosilo ob briški kapljici, sproščeni glasbi harmonike, plesu in prijateljskem klepetu, ki se je nato še nadaljeval v avtobusu na poti domov. Livio in Franc, prav lepa hvala za še en dobro organiziran izlet v neznano! (5R) Pohod v Dražgoše Slovensko planinsko društvo Trst obvešča svoje člane, ki se nameravajo udeležiti spominskega nočnega pohoda na Dražgoše, 10. januarja 2010, da bo organizacijski sestanek v torek, 22. decembra 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20.00 uri. Vabljeni. Društveni večer SPDT Kot je že večletna tradicija društva, se bomo člani in prijatelji SPDT zbrali v petek, 18. decembra, ob 20. uri na zaključnem društvenem večeru v dvorani KRD Dom Briščki. Ogledali si bomo slike in filme, ki so jih člani in odborniki posneli v sezoni 2008/09 na društvenih izletih, zasneženih poljanah, med plezanjem v stenah domačih in tujih gora, na mladinskih izletih, med planinsko šolo in na raznih družabnostih in srečanjih. Predvsem pa bo to prilika za prijateljsko snidenje, za načrtovanje dejavnosti za prihodnjo sezono in izmenjavo misli in voščil za bližajoče se praznike. odbojka - C-liga Sloga danes v Trstu proti Ferru Alluminiu Tekmo moške deželne C-lige proti tržaškemu Ferro Alluminiu bodo Slogini odbojkarji, namesto v soboto, odigrali že drevi. Pokrajinski derbi med dvema od treh tržaških ekip v tej ligi se bo v telovadnici Vas-cotto (bivši Suvich na Ul. Giulia) začel ob 20.30. Tržačani so zadnja leta igrali v B2-ligi ali v vrhu C-lige, letos pa so ekipo zelo pomladili (vlogo korektorja je od veterana Scalandija prevzel mladi Piazza) in njihov glavni cilj je, tako kot velja za Slogo, obstanek, doslej pa so zbrali tri točke in zmago več od Peterlinovih varovancev. Sloga bo predvidoma nastopila v popolni postavi, saj je Romano prebolel gripo, Ilič pa je zaradi bolečin v nogi dva dni miroval, a le iz previdnosti. BALINANJE Zlate medalje jih ne predramijo Danes se bo v domu Pristaniš-čnih delavcev začelo prvo izmed serije tekmovanj, ki jih bo balinarska komisija ZSŠDI priredila za svoje člane med zimsko sezono. Tekmovanje se bo končalo jutri s polfinalom in finalom. Namenjeno bo dvojicam, ki so bile sestavljene s po enim bližalcem in enim zbijalcem. Skupaj bo nastopilo 16 dvojic, ki bodo eni ob 18. uri, drugi kasneje, vsi nastopili danes. Zanimanje za prvo tekmovanje je bilo nekoliko pod pričakovanji, saj se po navadi prijavi večje število balinajrev. Kot po navadi bo tudi tokrat najštevilnejše zastopstvo zgoniškega Krasa, ki bo nastopil kar s sedmimi svojimi predstavniki. Nagrade so vabljive, saj se je balinarska komisija od vedno zavzemala, da bi čimbolj zadovoljila najboljše, kljub temu pa očitno niti zlate medalje ne predramijo naših ba-linarjev, da bi se v večjem številu udeleževali tekmovanj. (Z.S.) NOGOMET Novi igralec za Primorec Trebenskemu Primorcu (1. AL) se je pridružil Vesnin mladinec, branilec Sergio Rossoni (letnik 1991), ki bo na razpolago že v nedeljo. Cicibani: zmagal le Kras Kljub mrazu in burji so na Tržaškem odigrali vse tekme zadnjega kroga prvenstva cicibanov. Kras je premagal leto dni starejše igralce tržaškega kluba, ki razpolaga sicer kar z devetimi vrstami cicibanov. Vse ostale ekipe naših društev so izgubile, čeprav so nogometaši dali vse od sebe. San Luigi E - Kras 1:2 KRAS: Gruden, Suppani, Smot-lak (1 gol), Curri, Lenisa, Carli L.,Car-li G. Calzi (1), Vidali. Opicina B - Breg 8:1 BREG: Franco, Maver, Harej, Segarelli, Antinozzi, Gruden (1 gol), Lorenzo, Gargiuolo, Hrovat, Baiano. Trener: Stojkovic. Cgs C - Vesna B 9:2 VESNA: Rodella, Savi, Dekovič, Zennaro, Nabergoj, Acharya, Matuc-hina (2). Trener: Zucca. S. Andrea A - Vesna A 3:2 VESNA: Vasquez, Nabergoj, Majcen, Celea, Auber, Bicocchi, Košuta, Covarelli. Trener: Bencic. □ Obvestila ZSŠDI v sodelovanju z AŠD Sovodnje in AŠZ Mladost vabi na predstavitev Lakovičevega Zbornika slovenskega športa v Italiji 2009, publikacije Mladost 40 in čezmejnega projekta na področju mladinskega nogometa Sovodnje-Mladost-Adria Miren, ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah. / ŠPORT Nedelja, 13. decembra 2009 21 pogovor - Košarkarski strokovnjak Peter Brumen Ali je za Jadran dobro, da pri 65 letih še treniram? Kritike otrokom in tudi staršem, ki so preveč »zaščitniški« - Novega Jana Budina ne bomo imeli »Kakovostni skok s Petrom Brum-nom.« Tako je v zborniku 30 let naše košarke zapisal novinar in trener Branko La-kovič ob prihodu ljubljanskega košarkarskega strokovnjaka v zamejstvo. Tekla je sezona 1976/77, leto ustanovitve Jadrana, ki se je Peter Brumen zelo dobro spominja. Med pogovorom pri navajanju igralcev, ki jih je prvo leto treniral, ne pozabi na nikogar. Zelo je bil navezan tudi na kadetsko združeno ekipo borovcev in Kontovelcev, ki jih je vodil vse do deželnega finala: »Igrali so dopadljivo košarko, bili smo všeč tudi italijanskemu Trstu,« ugotavlja danes. »V naslednjih sezonah seveda so bile tudi druge skupine, ki so me zelo navdušile. Vendar tisto obdobje je bilo nepozabno.« Po 33 letih je Brumen že naš trener. To občuti tudi sam. Ko opisuje naše gibanje, skoraj naravno uporablja zaimek naš, od takega izražanja se oddalji samo takrat, ko v pogovoru ocenjuje naše športno gibanje kot Ljubljančan. Kako spremljate današnjo košarkarsko sceno pri nas? Smo bili nekoč boljši? Kot vse, se tudi naša košarka spreminja po pravilu sinusoide. Malo gre gor, malo pa dol. So sezone, ko nam uspe iztržiti kaj več, drugič pa manj. So leta, ko se da iztržiti nekaj več, drugič manj. Samo s slovenskim kadrom je utopično razmišljati, da bi nastopali višje od državne C-lige. Lahko pridemo do limita, preko katerega ne moremo. Poredkoma se nam je zgodilo, da nam je preskok uspel: to pa zaradi spleta okoliščin, nadarjene skupine igralcev, posrečene izbire trenerjev in dovolj vplivnim zborom odbornikom, ki so bedeli nad ekipo (s kadri in materialnimi sredstvi). Smo nekoliko nostalgični? Starejši smo nostalgični. Pri mladih pa tega ne vidim, ker niso obremenjeni s preteklostjo. Oni doživljajo to, kar je, in sprejemajo vse, takšni kot so. Iz prakse povem, da se veselijo uspehov članskih ekip, tudi porazi jih prizadenejo, ampak tega nikoli ne pospremijo z nostalgični-mi besedami, da nekoč bi se to ne zgodilo. Nostalgičnega razmišljanja, z nekaj romantike, pa je nam, ki spremljamo košarko 30 let, težko prepovedati. Včasih pa spremlja to tudi nekaj pretiravanja, saj so v spominu večine ostali samo najlepši spomini ... Koliko so mladi navezani na članske ekipe? Ali si želijo, da bi tam igrali? Mogoče med sabo se o tem pogovarjajo. Redkokdo pa si dovoli izstopati iz nekega povprečja. Zdi se, da jim je nerodno, da bi na glas povedali, da bodo toliko trenirali in bili tako dobri, da se bodo prebili vse do prve ekipe. Večina se sramuje izraziti svoje želje in pričakovanja. So vse bolj apatični. Seveda so tudi izjeme. Sicer pa se pri klubih zelo trudijo, da bi bile članske ekipe na opaznem nivoju, da bi lahko odraščajoči mladi imeli vzor. So se mladi torej veliko spremenili? Da, ampak ne tako veliko. Ne bi šel v tipično frazarjenje, »takrat ko smo bili mi ...« Svet je že danes zastaral. Mladina je dovzetna za vse novosti. Morda bi nekaj kritike lahko letelo na to brezbrižnost mladih: zdi se, da se jih nič ne dotakne. Mogoče bi bil lahko bolj kritičen do staršev... Na primer? Preveč so zaščitniški. Po drugi strani pa so preveč hlapčevski do otrok. Otroci delajo vse, da bi bili starši zadovoljni. Moralo pa bi biti obratno. Pomemben je zdrav odnos doma, starši bi se morali z otroci pogovarjati, poslušati njihova nagnjenja. Do trenerjev bi potem morali stopiti z razmišljanji, ne pa z zahtevami. Podpirati bi morali odločitve otrok s tem, da bi bil otrokov in njihov odnos do vsega bolj resen. Če se je otrok na začetku sezone odločil, da bo nekaj gojil, naj bo to šport ali kulturna dejavnost, mora to delati disciplinirano in pokazati interes, da želi napredovati. Opažam, da jemljejo starši vse preveč lahkotno. Večkrat se tudi zgodi, da svojih otrok sploh ne poznajo. Ali se včasih ne zavedajo niti ustroja nekega kluba? Ne. Mislijo, da je vse dano. Ne zavedajo se, da je obdržati projekt kot je na primer projekt Jadran hudičevo težko. Če ostanemo pri projektu Jadran, ki ga dobro poznate, saj tam tudi delujete: je zamisel dobra? Dobro deluje, s tem pa se ne smemo zadovoljiti. Moramo strmeti naprej, saj vsako stvar lahko izpeljemo še boljše. Zaustavil se bom pri trenerskem kadru, čeprav bom pljuval v svojo skledo. Ali je za projekt Jadran dobro, da jaz pri 65 letih še vedno treniram? Nekatere teorije res pravijo, da se z mlajšimi tekmovalci morajo ukvarjati starejši trenerji, ker imajo veliko potrpljenja in izkušenj, in pa še nekaj znajo ... Vendar košarka gre z velikimi koraki naprej, starejši trener pa se ne bo tako mladostno in zagnano podajal na polje preizkušenj. Vse je zanj že stvar rutine, navade. Peter Brumen je zvest naši košarki od leta 1976, letos pa vodi Domove člane in mlajše selekcije Sokola in Doma kroma Premalo je torej vlaganja v trenerje? Tako je. To je stalen problem zamejskega športa. Ni proizvodnje domačih trenerjev. Nekaj fantov je, ki kot pomočniki pomagajo starejšim trenerjem; ne prevzemajo pa si celotne odgovornosti. Nekaj fantov ima že licenco, vendar ne vem, ali se bodo popolnoma predali trenerstvu. Problem je mogoče finančne narave. Mogoče jim tudi službene obveznost tega ne dovoljujejo ... Niso profesionalci. Ni pa to edini problem. Ne vidim želje, da bi kot trenerji izstopali, da bi vzpostavili določen tip dela. Nimajo pravih ambicij. Kaj še? Tudi pri košarki se dobi kdaj pa kdaj trenerja, ki vodi trening kar v civilu, ker se mu ne da se preobleči. Ne smemo podcenjevati mladih, ki pridejo v telovadnico, ki se želijo učiti in napredovati. Seveda otrok trenerju v civilni obleki ne bo nič rekel, v zavesti pa se mu bo najbrž vtisnilo, da se ta trener zanj ni maksimalno potrudil, da bi bil on lahko boljši. Trenirali ste članske ekipe, sedaj pa začetnike. Kaj vam bolj leži? Vse mi je všeč. Nekaj znam. V nekaterih stvareh sem boljši, drugje pa mogoče še pomanjkljiv. Prodajam pa tisto, kar se je v letih v meni oblikovalo. Učim. V zamejstvu sem treniral Jadrana po veličastnem izletu v B-ligo, ko smo bili na meji B2- in C-lige. Bil sem zadovoljen s tistimi fanti, bilo mi je v veselje in v čast, da sem jih treniral. Ni preteklo veliko časa, ko sem se posvetil devetletnim in desetletnim otrokom. To je bilo čisto nekaj drugega. Tu gre za drugačno mikavnost: svojo motiviranost moraš prenesti na otroke. Zdaj sicer opažam, da se ne vžgejo več. Mogoče so že tako naveličani življenja, kjer imajo skoraj vse, da zatajujejo v sebi tisto prvinskost in ne pokažejo želje, da so motivirani za nekaj več. Se pritajijo, kot da bi se skrivali. Zelo ste navezani na prvo sezono, ko ste treniral v Trstu. Tako je, ni pa bila samo tista prva izkušnja navdušujoča. V ekipi nisem nikoli treniral Jana Budina, zadolžen pa sem bil za njegove posamične treninge. Enkrat na teden med 15.00 in 16.00 uro sem njega in še druge štiri bolj motivirane mlade igralce med 13. in 15. letom starosti treniral v proseški telovadnici. Takrat ko sem ga treniral, sem bil prepričan, da bo eden izmed desetih najboljših košarkarjev v Evropi in eden izmed petih najboljših mladincev evropske košarke. Bil je neverjeten potencial. Z veseljem sem ga treniral, saj se je odzval na vsak migljaj prsta. Vse mu je bilo premalo. On bi še in še. Na koncu sicer se ni izšlo tako, kot smo si mi predstavlajli in najbrž niti, kot je on pričakoval. Če smo že pri Janu Budinu. Mas- simo Raseni je letos oktobra izjavil: »Katastrofa se mi zdi, da po Janu Bu-dinu, letnik 1975, zamejska košarka v petnajstih letih ni proizvedla niti enega igralca, ki bi nekaj pomenil na ravni B2-lige, ne rečem A2 ali B1.« Kako komentirate to izjavo? Prav tako kot nimamo novega Borisa Viteza , Marka Bana ali Sandija Rau-berja. Tudi Jan Budin ni bil podoben nobenemu izmed teh igralcev, ampak je bil samosvoj. Še zdaj mi je žal, da se je zaradi zdravstvenih razlogov umaknil Jan Gregori, nekoliko starejši igralec od Jana Budina. On bi lahko postal tudi naslednik tiste zlate generacije Jadranovih košarkarjev. Štefan Samec je tudi igralec, ki je prava redkost. Bil je talentiran in ime posebno znanje, vendar je zapravil kariero. Borut Ban pa ne bo njegov oče Marko, niti nov Jan Budin. Je čisto drugačen. Prefinjen, ni atlet. Njegova kariera bo odvisna od njega samega in od ostalih, ki ga obkrožajo in bedijo nad njim. Če bodo vsi znali pozorno spremljati njegov razvoj, bo po določenim času pomemben produkt naše košarke. Živite v Ljubljani. Kako pa nasploh gledate na naš šport? Dobro tržimo naše produkte? ZSŠDI je krovno telo, ki naj bi skrbelo za zamejski šport. ZSŠDI-ju pa ne bi uspelo nič, če ne bi bilo v mestih in vaseh tako zagnanih športnih delavcev. Ne bom jih poveličeval, vendar oni držijo nad vodo nekaj, kar bi se lahko potopilo v trenutku. Dvakrat neprižgana luč v telovadnici, dvakrat neplačan račun lahko pomeni propad neke veje. Dvakrat neorganiziran prevoz na tekmo, pomeni lahko izpad iz tekmovanja. Ne bom rekel, da zamejci delajo nekaj epohalnega. Vemo pa, kako so pomembni športni krožki tudi za narodno zavest. Pomembno je, da otroci niso prepuščeni samim sebi. Dobro je, da se skupinam omogoči pot napredka in da na koncu pridejo ven Sandre Vitez, Mateji Černici, Borisi Vitezi, Tanje Romano. Da pridejo ven zvezde, na katere se mladi radi lepijo. Plezajo na njih in zaradi njih. Zamejski šport je silno pomembna stvar: pri socializaciji otrok, pri graditvi njihovega zavedanja in samozavedanja. Dolgo let smo se v nič dajali. Se je spremenilo zamejstvo? Sedaj ste bolj samozavestni. Bolj si upate. Včasih ste vstopali po stranskih vratah, zdaj pa se večkrat tudi italijanska večina nauči kaj od nas. Veronika Sossa plavanje - Tretja preizkušnja pokrajinsekga prvenstva nogomet - Ljubitelji Sovodenj Borovec Ivan Pelizon prvi: Derbi z Morarom osebni rekord izboljšal za šest sekund napet, a brez golov Na 100 m prsno - Kritjan Vidali na isti razdalji tretji - Nastopilo še enajst borovcev Audax ne leži Proseku, ki pa je nato premagal vodilnega Prejšnji teden so člani plavalnega kluba Bor nastopili na tretji preizkušnji pokrajinskega prvenstva začetnikov. V kategoriji A (deklice 1998-99 in dečki 1997-98) so tekmovali trije borovi plavalci, v kategoriji B (deklice 2000-01, dečki 1999-2000) pa osem pod vodstvom Andreine Menegatti. Najboljši je bil Ivan Pelizon, ki je na 100 m prsno osvojil prvo mesto med začetniki A. Razdaljo je preplaval v času 1:22,60 in kar za 6 sekund izboljšal osebni rekord. Kristian Vidali (Rari Nantes Trieste) pa je bil tretji s časom 1:25,60. Borovec Ivan Pelizon je tekmoval tudi na daljši razdalji (200 m prosto), kjer je bil manj uspešen. S časom 2:51,10 je bil 22. Boljši je bil slovenski plavalec Triestine nuo-to Luca Zaccagna na tretjem, Kristjan Vidali (Rari Nantes) pa četrtem mestu. Borovec Patrik Zettin je soliden rezultat dosegel na 50 m deflin, kjer je med 16 začetniki B osvojil 9. mesto s časom 46,50. V isti starostni kategoriji pa je bil Elia Pelizon (PK Bor) 12. na 100 m prsno. S časom 1:53,90 je bil med leto starejšimi tekmovalci drugi letnika 2000. Patrik Zettin je bil na isti razdalji 13. s časom 1:54,40. Med začetnicami B je dober rezultat osvojila borovka Sara Zuppin, ki je bila na 100 m prsno osma s časom 1.57,30. Deveta je bila Andreja Tull s časom 1:59,00. Nastopilo je 22 tekmovalk, med katerimi je bila Mirjam Čok (Pal-lanuoto TS) četrta s časom 1.52,20. Zadovoljiv je bil tudi nastop bo-rovke Marte Kravos, ki je bila na 50 m delfin deveta s časom 51,60 v konkurenci 19 plavalk. Tekmovanja so se udeležili še Jernej Vidali, Micol Bergamaschi, Mattia Blasina, Dimitri Zettin in Jan Kalc ter drugi slovenski plavalci, ki nastopajo v italijanskih plavalnih klubih. Izidi začetnikov A: 100 m prosto moški: 1. Daniele Jeušček (Triesti-na Nuoto) 2:21,90; 3. Luca Zacccagna (Triestina Nuoto) 2:24,80; 4. Kristian Vidali (Rari Nantes) 2:34,80; 22. Ivan Pelizon (Bor) 2:51,10. 100 prsno - moški: 1. Lorenzo Bastico (Triestina nuo- to) 1:27,70; 12. Elia Pelizon (Bor) 1:53,90; 13. Patrik Zettin (Bor) 1:54,40; 15. Dimitri Zettin (Bor) 1:56,70; 17. Mattia Blasina (Bor) 2:03,70; Jan Kalc diskvalificiran. 100 m prsno - moški: 1. Ivan Pelizon (Bor) 1:22,60; 3. Kristian Vidali (RN) 1:25,60; 9. Danilo Devetak (RN) 1:35,50; 10. Niko Visintin (VVFF Ravalico) 1:37,50; 17. Jernej Vidali (Bor) 1:57,70. 100 m prsno - ženske: 1. Alessia Capitanio (Pallanuoto TS) 1:27,50; 9. Micol Bergamaschi (Bor) 2:12,10; Začeniki B: 100 m prsno - ženske: 1. Beatrice Brancolini (Triestina nuoto) 1:36,90; 4. Mirjam Čok (Pallanuoto Trieste) 1:52,20; 8. Sara Zuppin (Bor) 1:57,30; 9. Andreja Tull 1:59,00; 13. Marta Kravos (Bor) 2:14,50; 50 m delfin - ženske: 1. Letizia Gianeselli (VVFF ravalico) 40,00; 9. Marta Kravos (Bor) 51,60. 50 m delfin - moški: 1. Marco Muro (Pallanuoto Trieste) 35,70; 9. Patrik Zettin (Bor) 46,50; 13. Mattia Blasina (Bor) 52,80; 15. Dimitri Zettin (Bor) 59,10. Sovodnje - Moraro 0:0 LJUBITELJI SOVODNJE: Devetak, Mauri (Figelj), Galliussi, Piccini, Černic, Pe-teani Marco, Pahor (Tomsič), Grilj, Korsič (Peteani Vasja), Cescutti, Bellini. Kot po tradiciji je bil derbi proti Mo-raru napet in izenačen. Kljub rezultatu brez zadetkov, se številna publika gotovo ni dolgočasila. Ritem igre je bil za ljubiteljsko raven visok in priložnosti so se vrstile na obeh straneh. Vratar domačinov Devetak res zasluži pohvalo, saj je igral odlično in kar nekajkrat mojstrsko rešil vrata pred kapitulacijo. Tudi Sovodenjci niso spremljali tekme pasivno in bili večkrat nevarni. Najlepše pri-loznosti sta zapravila Korsič in Pahor. Končni rezultat je pravičen in po sodnikovem trikratnem žvižgu se je boj nadaljeval v kiosku ob robu igrišča, kjer je tudi vladalo ravnovesje in ni bilo končnega zmagovalca. Sovo-denjci bodo v soboto igrali ob 18.00 v Vile-šu proti domači ekipi. Severno-vzhodna liga Audax - Prosek Ljubitelji 3:2 (2:2) Prosek Ljubitelji - LAncora Crog TS 4:1 (2: 0) PROSEK: Zanella, Sedmak, Milič, Što-ka, Švab, Mozetič, Emili, Candotti, Vatta, Princival, Vrše, (Guštin, Ban, Milkovič, Ka-ranovič) V zaostali tekmi drugega kroga so ljubitelji Proseka doživeli prvi poraz. Kot v lanskem prvenstvu, jih je tudi tokrat premagal Audax iz Štarancana. Sicer so se naši enakovredno upirali nasprotnikom, žal pa so preveč grešili v napadu, tako da zadetka Emilija in Vršeta nista zadostovala za osvojitev točk. Slovenska ekipa si je opomogla že v naslednjem srečanju z zmago nad doslej vode-čo ekipo LAncora Crog. Dvakrat je zadel bomber Vatta, po enkrat pa še Mozetič in Princival. Z učinkovito igro v napadu in samozavestno v obrambi so povsem nadigra-li goste iz Trsta. 21. decembra se bodo v naselju sv.Sergija (ob 20.45) pomerili z ekipo Caffe' De Marchi VRSTNI RED: LAncora Crog 10, Prosek Ljubitelji 7, Lokomotiv Ronchi, Melara Team 6, Audax 5, Caffe' De Marchi 4, Celtic Monfalcone 2, Boccaleone, Hearts Ronchi 1. 22 Četrtek, 17. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1030 1020 A C wL- J * K0BENHAVN —' < 2/3'"■-¿-'a" " MOSKVA -26/-2P 1030 AMSTERDAM LONDON O O .6/B -4/3 r BERLIN -1/2 O O GRADEC -6/-B CELOVEC O -8/-3 TRBIŽ O _ 11/5 -12/-4 0 -11/-5 KRANJSKA G. q TRŽIČ -7/-3 O-7/4 S. GRADEC CELJE -6/-B O MARIBOR O -5/-B PTUJ O M. SOBOTA 0-6/-3 __ČEDAD O vidEm O -3/3 -4/4 O KRANJ O PORDENON -3/3 O N. GORICA , o¿3 LJUBLJANA -4/-B S N. MESTO -5/-3 " ZAGREB -5/-2 O /o -7/-3 KOČEVJE ¿5 ^ UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O _ O ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES V zgornji nižini in v hribovitem svetu bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. V spodnji nižini in ob morju bo verjetno več oblačnosti, pihala bo šibka burja; proti večeru pa bo spet zapihala zmerna do močna burja. Zmerno do pretežno oblačno bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -11 do -4, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -5 do -2, na Primorskem okoli 4 stopinje J Na d srednjo Evropo in nad italijo se zadržuje mrzel zrak. v nižjih plasteh ozračjanad našo deželo dotekajo severovzhodni tokovi, ki bodo le začasno danes šibkejši. Nad Črnim morjem, Balkanom in večjim delom Sredozemlja še vztraja območje nizkega zračnega pritiska s fronto. Od vzhoda doteka nad naše kraje hladen in precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.35 in zatone ob 17.08 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo občasno še imeli z vremenom povezane težave, ki se bodo kazale predvsem kot nerazpo-loženost, težave z zbranostjo in manjša delovna storilnost. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 3.58 najnižje -8 cm, ob 9.33 najvišje 41 cm, ob 16.31 najnižje -60 cm, ob 23.11 najvišje 31 cm. Jutri: ob 4.31 najnižje -7 cm, ob 10.01 najvišje 38 cm, ob 17.02 najnižje -57 cm, ob 23.49 najvišje 29 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin....................- Piancavallo............19 Vogel..................25 Forni di Sopra.........10 Kranjska Gora...........- Zoncolan..............43 Krvavec................50 Trbiž...................10 Cerkno..................- Na Žlebeh.............10 Rogla....................- Mokrine . Mariborsko Pohorje . .15 Podklošter . Civetta...............110 Bad Kleinkirchheim . . 35 _. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER WEEKEND PONUDB "POD CENO" 25 P0NUDB "P0D CEN0 Novi cenik Popust Panda 1.2 Dynamic Class LPG € 13.550,00 -30% Grande Punto 1.4 Dynamic LPG 3 vrata € 17.250,00 -35% Bravo 1.4 90CV Dynamic LPG € 21.470,00 -27% Ponudbe veljavne na vozlih razpoložljivih na zalogi, z vozilom za odpad registriranim pred 01/01/2000, registracija vozila v rneaecu WEEKEND PONUDBA € 9.400,00 €11.240,00 €15.800,00 Mesečni obroki €149,00 €176,50 € 245,00 Z € 19,00 napolniš rezervoar z LPG Z € 23,00 napolniš rezervoar z LPG Z € 25,00 napolniš rezervoar z LPG LUCIOLI ZAVAROVANJE PROTI POŽARU, KRAJI, TOGI IN VANDALSKIM DEJANJEM Trst ulica Flavia 104 - Tel. 040 8991 911 Itžič ulica C. A. Colombo 49 - Tel 0481 790782 _ . Pr.: Fiat Panda 1.2 Dynamic Class LPG cenik za takojšnjo dostavo vozila z IPT-Jem € 13.550, ponudba s prispevkom za odpad In LPG-Jem € 9.400,84 obrokov v višini € 149,00, obrestovarJaTAN 5,58% In TAEG 6,60%, zavarovanje Credlt-Ufe In zavarovalna polica proti požaru, kraji, vandalsklm dejanjem In toči, z Izjemo finančne odobltve, sta VKLJUČENO V OBROKIH! j SEBCEOS DC] EEBtmiD SCUD GBPEGDB Rodil se je Punto Evo. Drive the evolution. ■ V s klimo in ESP-jem + BREZOBRESTNO FINANCIRANJE IN BREZ PREDUJMA ^ NOVI MOTORI MULTI AIR*. INSJALIRANj. ■; do +12% zmogljivosti do -16% izpusta C02 NOVE NOTRANJE OBLOGE HI-TOUCH. INSTALIRANE. , ■ . 1 AIRBAG ZA KOLENA NA VOZNIKOVI STRANI. * INSTALIRAN. SISTEM START&STOP*. INSTALIRAN. ft SISTEM BLUE&ME TOM TOM* ' INSTALIRAN. ft ESP S HILL HOLDER-JEM. INSTALIRAN. Punto Evo 1.2 Active na bencin 65 CV, promocijska cena € 9.500 (IPT izključen) neto državna spodbuda kot po Z. Št. 33/2009. Pr. finansiranja: brez predujma, 46 obrokov v višini € 218,66, "Prestito Protetto in Protezione Marchiatura SavaDNA" vključena za € 680,70, stroški za postopek € 300 + kolek, obrestovanja TAN 0%, TAEG 3,15%. ^ožnost financiranji zavarovalnih polic proti kraji/požaru in Kasko brez obresti za celotno obdobje trajanja pogodbe. Z izjemo odobritve SAVA. Ponudba velja do 31/10/2009 pri koncesionarjih, ki pristopajo k pobudi. Slika vozila je informativnega značaja. Punto Evo 1.4 na bencin 77 CV: mešana poraba goriva (l/km) max 5,9. Emisije COz (g/km) max 139. * Dodatki niso vključeni v ceni. Za nove motore MultiAir: zmogljivost do +12% in emisije COz do -16% za Punto Evo 1.4 na bencin MultiAir Turbo 135 CV glede na Punto 1.4 na bencin Tjet Turbo 120CV. Trst ulica Flavia 104 - Tel. 040 8991 911 - Tržič ulica C. A. Colombo 49 - Tel 0481 790782 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. decembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pot v vesolje - Oddaljeni planeti: Saturn 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Julia 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00, 20.00, 23.10 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.05 Aktualno: Rosa dei venti - L'isola che c'e 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.10 1.20 Vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Don Matteo 6 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.15 Aktualno: Tg2 Costume e societa 6.30 Aktualno: Capitani in mezzo al mare 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.05 Variete: L'albero azzurro 9.35 Nan.: Tracy & Polpetta 9.50 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 13.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - Kratke vesti, športne vesti in rubrike 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.35 Variete: Palco e retropalco 1.05 Aktualno: Il cartellone di Palco e retropalco 1.10 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 15.10 15.15 15.20 16.00 16.35 17.00 18.10 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.25 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Cominciamo Bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Tg3 Chiediscena Le storie - Diario italiano Nad.: Vento di passione 19.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in rubrike Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda Nan.: Zorro Tg3 GT Ragazzi Variete: Melevisione Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Le storie di Agrodolce -Aspettando la nuova serie Nad.: Un posto al sole Dnevnik Film: Le avventure di Pinocchio (fant., It., '71, r. L. Comencini, i. N. Manfredi, F. Franchi) Variete: Parla con me 6.50 7.20 8.20 9.45 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.55 17.30 19.35 20.55 23.45 1.45 Nan.: Vita da strega Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Zoccoletti olandesi (dram., ZDA, '37, r. A. Dwan, i. S. Temple) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Šport: Nogometna tekma evropske lige, Lazio - Levski Sofia Film: Ogni cosa e illuminata (dram., ZDA, '05, r. L. Schreiber, i. E. Wood, E. Hutz) Nočni dnevnik in pregled tiska Canale 5 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: La stangata (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Glasb. odd.: Katia - 40 anni di mu- 21.10 sica 23.15 Aktualno: Terrra! C/ Italia 1 6.00 Nan.: The War at Home 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Wildfire 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: Cory alla Casa bianca 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: Dr. House (i. H. Laurie, O. Epps) 22.00 Nan.: Grey's Anatomy (i. E. Pompeo) 23.55 Film: Marito in prestito (kom., ZDA, '05, r. D.S. Cass, i. T. Spelling) ^ Tele 4 10.10 Nan.: Daniel Boone 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa 13.15 Aktualno: Consigliando 14.05 Variete: ... Mescola e rimescola 14.35 Aktualno: Volley Time 15.05 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Fede, perche no? 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: La citta dello sport 21.00 Variete: Qui Cortina 21.10 Nan.: Cold Squad 22.45 Il Rossetti 23.35 Tv Montecitorio 23.40 Aktualno: Perche??? 0.30 Dokumentarec: La grande storia LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.20 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Le inchieste di Padre Dowling Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Il segno di Zorro (pust., ZDA, '40, r. R. Mamoulian, i. T. Power, L. Darnell) Aktualno: Cosí stanno le cose Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 21.10 Nan.: The District Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Impero Variete: Cuork - Viaggio al centro della coppia 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 9.00 Domani si vedra (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Otroška odd.: Telebajski 10.35 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.20 Nan.: Berlin, Berlin 11.45 Sveto in svet: Med pravljico in resničnostjo (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.05 Kratki dok. film: Pastir 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Jasno in glasno 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 20.55 Dok. film: 20 let po padcu železne zavese: Beg v svobodo 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.40 Nad.: Strasti (pon.) (t Slovenija 2 6.30 2.55 Zabavni infokanal 7.30 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 17.12.1991 7.55 Turbulenca (pon.) 8.45 Dok. odd.: Guge (pon.) 9.35 Dok. serija: Južni tihi ocean (pon.) 10.00 14.25 To bo moj poklic (pon.) 10.25 Na lepše (pon.) 11.15 Globus (pon.) 10.55 Pokljuka: Svetovni pokal v Biatlonu, 15 km (ž), prenos 13.15 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 13.55 Pokljuka: Svetovni pokal v Biatlonu, 20 km (m), prenos 16.30 Evropski magazin, oddaja Tv Maribor 17.00 Med valovi, oddaja Tv Koper 17.30 Izobraževalna serija: To bo moj poklic 18.00 Izob. dok. nan.: Slovenski vodni krog (pon.) 18.25 Nan.: Potepanja 19.00 Družinske zgodbe (pon.) 20.00 Film: Fantom iz opere 22.15 Tranzitsor 22.55 Šport: Nogomet, evropska liga: Vrhunci dneva 23.25 Nad.: Profesor, zadnji del 1.00 Dok. film: Izgnanstvo (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.15 Dok. oddaja: K2 15.45 City folk 16.15 Srečanje z... 16.50 Alpe Jadran 17.15 Pogovorimo se o... 18.00 Med valovi 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Glasb. oddaja: In orbita 20.30 Avtomobilizem 20.45 Film: Zbogom, dobri stari zahod 22.30 Naš športnik 23.20 Primorski mozaik 23.55 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 18.00 18.45 20.00 20.30 21.30 22.45 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik Novice 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Mlad. odd.: Mojca in medvedek Jaka Pravljica 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, Kultura, Polje Evrope Kmetijska oddaja Glasb. odd.: Naj viža Monitor (pon.) radio trst a 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun - satirična oddaja (pon.); 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Mladi primorski talenti - oboistka Neža Podbršček; 20.30 S primorskih koncertnih prizorišč - Alietski večeri v Izoli; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valte-rap. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Jezikovni pogovori; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.45 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ČE DELAŠ V SVOJI DEŽELI PRIDOBIŠ NA STORITVAH. ALI SI VEDEL, DA 60% V DEŽELI VPLAČANEGA DAVKA IRPEF I i OSTANE TU? Posebni Statut Avtonomne Dežele Furlanije Julijske krajine določa, da je Dežela upravičena do stalnih deležev pomembnejših državnih davščin, vplačanih na deželnem ozemlju. Deželi pripada 45% prejemkov od davka IRES, 60% od davka IRPEF, 91 % DDV-ja in 90% davka na porabo tobačnih izdelkov. Z ustvarjenimi prihodki Dežela skrbi za storitve na področju deželnega zdravstva, za storitve za pomoč občanom, za vzdrževanje cest in za kritje stroškov za lokalni javni prevoz, za financiranje aktivnosti svojih Krajevnih ustanov, za podporo podjetij in kmetijstva na deželnem ozemlju, za področja izobraževanja, kulture, turizma in športa, za zaščito teritorija s ciljem varnosti in preventive, za razvoj dela in pomoč družinam. DEŽELA POSEBNOSTI