PoStnina plačana v gotovini. Leto XVn„ št. 59 L]abljana, sreda tU marca 193& Cena 2 Din UpravniStvo: ujuoijana, tinafljeva ulica 5. — Telefon št. 31254, 3123. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. 3. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. U. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: KLocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čisto 78.180, 3124, 3125, 31266. Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— ' Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Japonske homatije Japonske homatije še vedno zanimajo svet. Dogodki na drugih področjih, pred vsem važni zaokret vojne sreče na afriških bojiščih in zlasti zaostritev evropske situacije zaradi nemške odpovedi lokarnske pogodbe, vse to je sicer obrnilo pozornost drugam, vendar razvoj japonskih dogodkov zaradi tega ni izgubil na svojem mednarodnem pomenu. Razplet situacije, ki jo je razkril alarmantni pokol ministrov v Tokiu, je pokazal, da zadeva vendarle ni še neposredno tako opasna, kakor j<= bilo vi deti po prvih poročilih. Vendar je treba pri tem takoj naglasiti, da se s to pripombo ne zadene bistva, ne .lou-anje pobude dogodkov, marveč samo vnanja, tako rekoč organizacijska stran. Izkazalo se je namreč, da nastop upornih čet ni bil morda del široko zasnovane, na daleč razpredene, pa po načrtu vpri-zorjene akcije-zarote, ki bi imela za cilj neposreden državni udar in prilastitev oblasti. To je olajšalo vladnim krogom obvladanje položaja, dasi se je zdelo, da so bili spočetka sami v dvomih o pravem ozadju krvavih dogodkov, pa so Kito postopali jako oprezno. Tako vsaj se je zdelo spočetka; nikdar pa se ne sme pustiti iz vida možnost, da je bil za tako zadržanje odločilen še kak drug varok. Vsekakor se je za evropsko pojmovanje odbila ost nevarnosti s tem, da se zž' pučem ni pokazala kaka trdina velika prevratna organizacija, ki bi i/vedla vrat zmagovito do kraja. S tem se je nastop mladih oficirjev izkazal le kot dejanje posameznikov, iasi manjše družbe, a ipak z značajem atentatorjev. Poznavalci japonskih razmer pripovedujejo, da se nahaja v državi obilica manjših in večjih nacionalističnih in vojaških organizacij, ki imajo v splošnem podobna stremljenja, ki pa vendarle niso med seboj v zvezi, nimajo skupne organizacij- niti skupnega nastopa. Vse te frakcije in skupine stremijo po nacionalni moči države, vse težijo za povečanjem države na zunaj, pa za utrditvijo starih političnih temeljev v notranjosti, z mi-kadom na čelu, pa v nasprotju s parlamentom. Biio bi napak, ako bi jih imenovali fašistične, njihova -tremljenja niso morda kopija fašističnih pokretov sodobne Evrope, marveč so v glavnem povsem svojevrstno japonsko avtohtono gibanje, temelječe na domači tradiciji. Toda dosedaj se uveljavlja to gibanje največ v aktih posameznikov, v atentatih, ki jih je polna zlasti novejša japonska zgodovina. Pripadnikov nacionalističnih ter vojaških organizacij je silno mnogo in velike simpatije vživaio med občinstvom, toda manjka jim dosedaj krepko vodstvo, manjka osebnost, ki bi izkoristila in organizirala ter s tem po-vedla do zn.age ta pokret. Tako popisujejo poznavalci dejansko stanje in s tem opisom se prav dobro ujema nastop mladih oficirjev, ki so vprizorili pokol po tokijskih ministrstvih. Bržkone zares ni stala za njimi kaka večja vplivna organizacija, ki bi jih poslala na eksekucijo postavljene namere, toda za njimi stoji prav za prav še več, stoji razpoloženje ogromnega dela japonske javnosti, ki simpatiz.ra s takimi podvigi, ki uvrsti mladeniče med nacionalne heroje ter jih skuša čim prej posnemati. Aktivisti se žrtev uič ne bojijo in smrt je na Daljnem vzhodu vsekakor manj strašna nego na zapadu. Pri tem pa se tudi oblasti v svojih kaznih zf atentatorje niso pokazale prav nič stroge, marveč se tudi pri njih vidi na-ziranje, da gre nacionalističnim atentatorjem čast narodnih herojev. Nacionalistično-vojaško gibanje pa ima tudi močne socialne nagibe. Dosedaj vemo, da so nastopali zoper ministre pred vsem, ker niso hoteli dovoljevati vojski onih kreditov, ki jih je ta potrebovala in zahtevala za svojo naglo ekspanzijo na azijskem kontinentu. Zlasti je bil predstavitelj te štednje umorjeni finančni minister Takahaši, ki je dosledno nasprotoval vojaškim kreditom in podjetjem, češ da so za državo mnogo predragi, pa da je zato treba k istim ciljem stremeti z drugačnimi sredstvi, s sredstvi diplomacije. Ti- so tedaj mladi oficirji vršili voljo vsega vojaškega sveta, ki hoče za vsako ceno ekspanzijo in vse, kar je z njo zvezanega. Toda zmerni civilisti v vladi so hkrati predstavi tel ji japonskega meščanstva, japonskega kapitalizma. Evropeizacija Japonske je prinesla obenem intenzivno industrializacijo, ki na kmetsko stanje ni vplivala ugodno. V novejši dobi se kažejo tudi učinki škodljive konkurence velikega uvoza živil iz Mandžurija, kar je položaj japonskega kmeta občutno poslabšalo. V mladih oficirjih, ki izhajajo po ogromni večini iz rodu siromašnih kmetov, se izraža odpor dežele zo-I>er prevlado bogatega meščanstva, katerega predstavitelii so isti krogi, ki na. sprotujejo predragi vojaški režiji vojaškim kreditom. In tako se pri militari-stično-nacionalističnih pokretih n? čuden način veže imperialistični nagib s socialnimi ali celo socialističnimi težnjami, ki imajo za cilj, da se s socialno, z isoBDodatsko reformo feholjBajo gmdni APEL FRANCOSKE VLADE NA NEMŠKI NAROD Francija ne odklanja pogajanj z Nemčijo, ne more pa jih začeti v znamenju zanikanja prostovoljno danih podpisov Pariz, 10 marca. w. Ministrski predsednik Sarraut je podal popoldne v poslanski zbornici naslednjo izjavo o nemški od po vedi lokarnske pogodbe in zopetni zasedbi Porenja: Pred več kot 10 leti so Francija. Belgija in Nemčija s svečano pogodbo katere za ključitev je opravičevala največje mirovne nade. izključile vsako vojno med seboj Pred tremi dnevi je sedaj nemška vlada obvestila ostale signatarne države porensk* pogodbe, da odklanja to pogodbo čeprav je bilo dogovorjeno da se more pogodba prekiniti samo s sklepom DN Naslednje ga dne je Nemčija poslala že nad 30 bata Ijonov pehote in topništva v razna mesta Porenja. V svojem govoru v državnem ibo ru je Hitler. v spomenici signatarnim državam lokarnske pogodbe pa nemška vlada skušala opravičiti to dejanje na način, ki ga ne more sprejeti noben narod, dokler obstoja mednarodno pravo, ki ni združljivo s teorijami nasilja, po katerih naj bi imela izvršena dejstva prednost pred spoštovanjem prostovoljno prevzetih obveznosti Nemška vlada je skušala pojasniti svoje postopanje z dozdevno nezdružljivostjo francosko ruske pogodbe s porensko po godbo Francija je te pomisleke Nemčiji nasproti že pred meseci proučila zelo vestno in je dobil njen odgovor polno so glasnost Anglije in Italije Iz besedila francosko-ruske pogodbe je jasno razvidno, da ni naperjena proti Nemčiji, temveč vse-huje samo določbe o pomoči za primer napada na eno izmed držav podpisnic. Fran cija in Rusija sta v pogodbi sami izrecno poudarili. da sta pripravljeni na željo Nemčije skleniti bolj splošno in širšo po godbo, ki bi tudi Nemčiji zagotovila pomoč Francije in Rusije, če bi bila napadena Prav tako netočna je trditev, da je Francija nasproti Rusiji prevzela obveznosti, ki presegajo dolžnosti običajne pomoči Slednjič ne drži niti trditev, da bo Francija v bodoče po svojem preudarku odrejala, kdo je napadalec. Obveznosti po ruski pogodbi so v resnici podrejene sklepom pakta DN in presoji garantov lokarnske pogodbe. Kršitev določb o demilitariziranem pasu ob Renu ne ruši samo varnost Francije, temveč po naziranju Francije še vse bolj bodočnost evropskega miru. kakor tudi usodo kolektivne varnosti in obstoja DN. Nihče v Evropi ni tako kratkoviden, da bi tega ne spoznal Mi smo se postavili na tla PN in vse. kar se bo v prihodnji bodočnosti odločalo, je usoda tega DN samega. Kdo bi mogel v resnici imeti še kaj zaupanja v obstoječe posrodbe. če bi zadostovala volja močnejšega, da bi. kakor bi hotel, gazil posrndbf V tem primeru bi se morali odločno vrniti k vojaškim zvezam in mrz- ličnemu oboroževanju ter tako recimo, kar odkrito — k vojni Če so ljudje, ki so se sprijaznili s tem. potem izjavljam odkrito, da bo tudi Francija izvajala prave posledice. poudarjam pa. da bomo zaenkrat zastavili vse materialne In moralne sile in lih dali DN na razpolago za preprečenje nesreče za evropsko kulturo, ki bi se ne mogla več popraviti: vse to z edinim po-?o}em. da bomo lahko v tem boju računali s podporo erarantov porenske pogodbe ln trdnim upanjem, da bodo vse signatarne države pakta DN po svojih močeh in obveznostih ostale na naši strani ter se zavzele za Ideal, s katerim so bile nekoč solidarne z nami Državni kancelar Hitler se je nedavno mimo francoske vlade obrnil naravnost na francoski narod kakor bi iz ljudskega zastopstva izbrana francoska vlada ne predstavljala ljudske «uvereno«ti. Hitler nam ie s tem dal možnost da se danes tudi s svoje strani obračamo naravnost na nemški narod. V imenu njeeove kulture ln vrlin njefrove rase rotimo nemški narod. nal premisli novo odgovornost, ki mu fo hočejo nekateri nanrt-tl v zgodovini Svečano izjavljamo nemškemu narodu, da nismo hoteli n*koII paziti njegove svobode In akrunlti njegove časti ter tega tudi ne bomo nikoli storili Izjavljamo na dalje, da nismo nikoli mislili na to da bi r nemškim narodom ravnali manj prijazno kakor z ostalimi. Socrfašamo z nemško vlado v tem. da francoski narod od bede nemškega naroda nikoli ni hotel Imeti nobenih koristi Po vsem tem smo prlpravlleni 66-mlliJon-skemu narodu, ki živi na trdih tleh. pomagati. ko si I5če možnosti za življenje. Vprašujemo nemški narod kako more zahtevati zopetno zasedbo Porenja in rešitev tega problema, če 1e propadlo zaupanje v podlaero za vsako mednarodno sodelovanje. Ali bi morda nemški narod imel zaupanje v francosko vlado v vogajanla o novih popodb^h. če b! F ran cm prelšnle nosrorfhe raztrgali? Kip in na kater? p«dlairl naj bi se potem vrnila no«rai;>»il!>? Al' n^orda na razvalinah nodrfega poslopfn? Francoska vlada ne niM^nfa no-*?lanl za bodoč? mfr in t* iw*ftev nemSi-n-fran<*n«l:|h odnoša-?ev. toda FrancUa ne more začet? pogajanj v znameniu n?s?lia In zanikanla prostovoljno d^»n?b nodnisov FranHIa Je pripravljena začet? oon??r>ria. ko bodo zopet spoštovane mednarodne posrodbe In ho dano Jamstvo. k| le notrebnn za bodočnost evronske-sra tn*™. Po svojih tradicijih in idealih mora Fr°n"m optaM enodušna v svoji ak-c??? za rešitev miru p„ c^rr-v^vTi Izvalpnfib le r>r<»»'d«Pc ^dbora •»bornW noslanec B**t?-v iipcfit vs°b "inflv odbf^a br<»7 '"tII-izrazil ministrskemu predsedniku priznanje. itgllja za pogajanja z Nemčijo yendar ne ho privolila v nobeno odločitev brez sporazuma s Francijo London, 10. marca. d. Listi se danes obširno bavijo v včerajšnjimi izjavami zunanjega ministra Edena v spodnji zbor niči, kjer je izjavil med drugim: Nemškemu poslaniku sem dejal, da je akcija Nemčije v Porenju slična enostranski odpovedi prostovoljno podpisane po godbe. Učinek v javnosti Velike Britanije bo obžalovanja vreden. Ne vdajajmo se iluzijam kajti pot. ki io je nastopila nemška vlada, poostruje mednarodni položaj. Odpoved lokarnske pogodbe in prekršitev demilitariziranega pasu sta močno omajali zaupanje v vsakršno obveznost, ki bi ]o mogla nemška vlada prevzeti v bodočnosti. Ali more biti v spodnji zbornici in sploh v Veliki Britaniji kdo. ki bi mogel odpustiti ali pa upravičiti tak ukrep ki pomeni resen udarec proti načelu spoštovanja pogodb. temelju vse zgradbe mednarodnih odnošajev? Zadovoljen sem, ker morem poudariti, __— ___" — " ..... da ni nobenega povoda za domnevo, da pomeni sedanja akcija Nemčije grožnjo s sovražnostmi. Nemška vlada izraža v svoji spomenici željo po resničnem pomirjenju Evrope ter pravi, da Je pripravljena skleniti s Francijo in Belgijo pogodbo o nenapadanju. Če bi prišlo do kakega nesporazuma glede stališča Anglije kot podpisnice lokarnske pogodbe, smatra angleška vlada kot potrebno poudariti, da bo priskočila napadeni državi na pomoč, kakor je določeno v pogodbi, če bi med proučevanjem novega položaja prišlo do resničnega napada proti Franciii afi Belgiji, ki bi predstavljal prekršitev čl 2 lokarnske pogodbe, ker smatra to za svojo častno dolžnost kljub nemški odpovedi. Porušeni temelj miru je treba obnoviti Porušen je eden izmed najvažnejših temeljev miru v zapadni Evropi In če se ho- pogoji za kmeta, ki naj se po tem podu pridobi za soglasje z vojaško-ek3panziv -nimi ter militarističnimi težnjami ter načrti. Te in sorodne zahteve tvorijo jedro široko segajočega nacionalističnega po-kreta, o katerem se more sedaj le reči, da še ni dovolj organiziran. Toda, ker ima tako silno mnogo pristašev in je med prebivalstvom izredno popularen, .bi bila največja napaka, ako bi ga hoteli oodcenjevati Zdi se marveč nasprotno, da bo ta pokret rasel, da se bo širil in jačil. pa da bo končno našel tudi svojega organizatorja. Ze sedaj ima mogočne zagovornike. k? spretno izrabljajo dejanja oosameznikov nedvomno bo s bo^.rf-e po tem potu doeezalo še več. Tu dejansko obstaja reftka nevarnost, in sicer nevarnost, ki stanovitno — raste. Nastopa upornih oddelkov potemtakem ne smemo računati aa znamenje popuščajoče discipline v japonski vojski, marveč za znak silne energije in velikega zanosa, ki nosi v sebi kli ie za mar-sikaike velike stvari. Tu se nedvomno razvijajo in pripravljajo procesi ki bodo dali vsem sosedom Japonske še silno mnogo opravka in bi bilo najbolj kratkovidno, ako bi se zadovolji'! s površna utemeljenim optimizmom, namesi^ da pogledamo stvari kakršne so. Sai spada Taponska v kompleks po'itivi»h problemov. ki sega še v Evropo in ki more končno povzročiti vznemirjene -udi še oc na?! -redin' je. da se temu vznemirjenju s ve. ne bo mogel izogniti. če doseči mir, je izrecna dolžnost, da se ta temelj zopet obnovi. V tem smislu se moramo lotiti proučevanja novih predlogov nemškega državnega kancelarja. Angleška vlada jih bo proučila objektivno, da ugotovi, do kake meje predstavljajo sredstvo, s katerim bi se mogla vnovič ojačiti obnova miru. V sedanjem resnem stanju mednarodnih odnošajev se ne sme prevzeti nobena ugodna okoliščina, ki nudi kakršnokoli upanje v zboljšanje razmer. Takoj po svoji izjavi se je zunanji minister Eden odpeljal na kolodvor, odkoder je odpotoval ob pol 17. k skupni seji podpisnic lokarnske pogodbe v Pariz. Odpraviti je treba nezaupanfe Veliko važnost pripisujejo v političnih in diplomatskih krogih tudi izjavi ministrskega predsednika Baldwina, ki je dejal med drugim; Dokler obstoja stoletja staro nezaupanje med Francijo in Nemčijo, v Evropi ne more biti trajnega miru. Ničesar ni v naši zgodovini. kar bi nam dovoljevalo, da bi razumeli bistvo tega nezanpanja. ki je v preteklih stoletjih povzročilo v Evropi toliko opustošenj. Imamo lasfne težkoče, toda. kar se tiče Evrope, nimamo nobene nnjnejše želje, kakor poizkušati še nadalje, da zbližamo Francijo Jn Nemčijo v prijateljstvo s seboj. Naša edina želja obstoja v uresničenju tega trojnega prijateljstva, toda dotlej bo še več ali manj motenj, kriz in panike v Evropi. Ker more biti v takih trenutkih naš vpliv odločilnega pomena, se Velika Britanija ne sme kazati slabotno. Takoj po Baldwinovi izjavi »e je pričela debata, v kateri je Attlee zagovarjal predlog resolucije opozicijske delavske stranke ter svaril pred pričetkom tekmovanja ▼ oboroževanju. Pozornost je tudi zbudil govor bivfcega zunanjega ministra Samuela Hoareja, ki Je izjavil med drugim: Akcija Nemčije pomeni novo motnjo r mednarodnem položaju, ker je omajala celotne temelje mednarodnih dogovorov. Vsi obsojamo flagrantno kršitev prostovoljno podpisane pogodbe In bomo storili vse, kar je v naši moči. da dosežemo ugoden lz;d te obžalovanja vredne in neopravičljive akcije. Najprej umik iz Porenja, nato šele pogajanja Pariz, 10. marca w. Agencija Havas poroča: Trenutno je Se malo avtentičnih informacij o prvem skoraj triurnem posvetovanju zastopnikov signatarnih držav lokarnske pogodbe Angleški poslanik je imel kmalu popoldne dolg telefonski razgovor z ministrskim predsednikom BaJd-winom, toda todfi italijanski poslanik Ce-rofcti je izrazil željo, da bi rad stopfl ▼ stike s svojo vlado. Ta dejstvo je Se prav posebno značilno za negotovost, ki vlada po tem sestanku v Parizu. Zunanji minister MandSn je pobrdM ▼ celoti energično stališče, lri ga je zavzela na zadm# svoji seji francoska vlada. Fran. coska vlada je pripravljena začeti z Nem. čljo pogajanja, toda le z Izrecnim te nepopustljivim pogojem, da nemške čete najprej izpraznijo Porenje, v katero so vdrle proti mednarodnim pogodbam. Francoska vlada je trdno odločenega ukreniti vse, da bi mogel svet DN doseči to stanje, čim bo izrečena obsodba Nemčije, glede katere spričo flagrantnega mačaja preloma lokarnske pogodbe ne more biti nobenega dvoma. Lokarnskl sest v Parizu Včerajšnja konferenca zastopnikov držav, ki so podpisale lokarnsko pogodbo, se je končala brez sklepa Pariz, 10. marca, d Davi ob 10.30 se je začela v poslopju zunanjega ministrstva konferenca zastopnikov držav, ki so podpisale lokai nsku pogodbo. Francijo zastopajo zunanji minister Fiandin, minister brez portielja Paul-Boncour, glavni tajnik zunanjega ministrstva Leger, ravnatelj političnega oddelka Bergeton, njegov pomočnik Massigly, pravni svetovalec Basdevant in šef kabineta Rochat; Italijo zastopa pariški veleposlanik Cerutti, ki sta mu dodeljena marchese Talaimo in svetnik Sca-mata; Veiiko Britanijo zunanji minister Eden. lord Halifax, pariški veleposlanik Clerk i>n več delegatov zunanjega ministrstva; Belgijo predsednik vlade Van Zee-land in belgijski poslanik v Parizu poleg več delegatov zunanjega ministrstva. Dopoldanska konferenco se je končak ob 13.15 in je b'l o njei objavljen komunike, ki pravi med drugim: Otvarjajoč sejo je francoski zunanji minister Fiandin pozdravil delegate, ki so se zbrali, da precizirajo položaj. Predložena ne bo nobena resolucija, prav tako ne bo nobenih sklepov pred sestankom sveta Društva narodov. Ko ie bil postopek na ta način določen, so r»zni delegati pojasnili svoja stališča. Izmenjavo misli bodo nadaljevali nocoj v Parizu, nato pa v vsakem primeru v Ženevi, kjer se bodo delegati sestali jutri. Fiandin, Eden in Van Zeekmd so zvečer skupaj odpotovali v Ženevo. Agencija iRadio« poroča, da je Eden na današnjem sestanku lokarnskili držav izjavil, da ostane obljuba Anglije o pomoči Franciji in Belgiji, če bi bila Francija med razpravami o remililarizaciji Porenja napadena. v celoti v veljavi in da ima sedaj po njegovem mnenju pomen vojaške pogodbe. D očim sla Fiandin in Paul Boncour zahtevala. naj se sestavi skupna izjava vseh lo-karnskih držav, ki naj bi obsodila postopanje Nemčije in zagovarjala uporabo sankcij, so se ostale delegacije, predvsem angleška izrekle zoper ta postopek. Končno je bilo dogovorjeno, da bodo posamezne delegacije popoldne stopile v stik s svojimi vladami. Če bodo vlade pristale na skupno izjavo, kakor jo je predlagala Francija, se bodo pogajanja lahko še zvečer nadaljevala, v nasprotnem primeru pa jutri v Ženevi. V Abesinijt nI premirja Italijanske operacije se nadaljujejo ne glede na pomirjevalne poizkuse mm, 10. marca. d. Na včerajšnji seji italijanskega parlamenta je imel predsednik admiral Ciano govor, v katerem je opozoril da zasledujejo sedaj italijanske čete bežeče abesinske tolpe in da je njihova naloga prodreti v srce Abesinije, ki mora sedaj v zadnjih utripih obžalovati, ker je napadala v teku mnogih let svojega visoko civiliziranega soseda. Italijanska akcija v Abesiniji se nadaljuje in bo trajala še nadalje. Govoru predsednika poslanske zbornice le sledila velika manifestacija za vojsko, pri čemer so poslanci priredili Mussoliniju velike ovacije, ki so trajale, dokler ni odšel iz dvorane. V ministrstvu za tisk m propagando izjavljajo, da je napačno, če se hoče iz stvarnega odgovora Italije na poziv ženevskega odbora trinajstih razbrati več kakor je njegov smisel. Italijanska vlada bo šele tedaj, ko bo znana odločitev odbora trinajstih glede na italijanski odgovor, zavzela svoje stališče na predlog o podlagi pogajanj ter kraju, kjer naj bi se vršila. Vest, ki so jo razširile razne novinarske agencije o ustavitvi sovražnosti in o lOdnevnem premirja t Abeslnijo, v propagandnem ministrstva kategorično demantirajo. Pri tem opozarjajo na včerajšnje poročilo maršala Ba-dogiia, ki jasno dokazuje nesmisel teh vesti. Italija absolutno nima namena, da bi zavrla vojaške operacije v vzhodni Afriki, ki se bodo razvijale nadalje ne glede na mednarodni položaj ln pomirjevalne poizkuse. Samopomoč štajerskih kmetov Ofenziva se nadaljuje Asmara 10 marca AA. Pred nekaj arami je italijansko vrhovno poveljstvo odre-dllo nadaljevan je. eperaci j na vseh bojiščih. Zdi se. da se neva itaHjanska efeasiva ravri- Novi boji v Tembienu Adis Abeba. 10. marca o- Sovražnosti na fronti niso prekinjene. Alesind nadaljujejo priprave za nadaljnjo obrambo. Inženjer-ske čete grade z vso vnemo utrdbe na ozemlju med Ambo Alagijem in jezerom Ašangi-jem. Vojaški krogi upajo, da bo kmalu nastopila deževna doba in da bodo četniSki oddelki zadržali Italijane pred nadaljnjim prodiranjem proti jugu. Glavni abesinski vojaški stan je bil premeščen iz Desija v Kw>-ram, kamor 90 prepeljali tudi mnogo protiletalskih baterij. Po zanesljivih vesteh so se pričele po vsem Tembienu nove krvave borte. Vojski rasa Kase in rasa Sejuma sta zopet v polni akciji podrobnih vesti o teh bitkah pa še ni. Tudi z južne fronte prihajajo poročila, da so se pričele nove vojaške operaci je na obeh straneh. Suviehev odgovor na angleški protest London, 10 marca AA. Na protest angleškega poslanika v Rimu sira Drummon-da proti ponovnemu bombardiranju angleške vojaške bolnišnice v Abesiniji je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvkh odgovoril, da so bila vojaškim oblastem ▼ Abesiniji poštena navodila, naj podobne incidente preprečijo. Diplomati pri predsedoval Beograd, 10. marca. p. Pmhoihifta de sta kot zunanjega ministra danes dopoldne posetffe v zniMmjcm rninistirst v u fnmoosld Seja narodne skupščine ' Včeraj so bili v neprekinjeni celodnevni seji odobreni proračuni vseh ministrstev eno najvažnejših vprašanj sodobnosti, vendar pa je problem zelo kompliciran in je zato njegovo rešitev treba skrbno pri. praviti. Delo pa je v polnem teku. Da se ublaži nezaposlenost, bo ministrstvo gledalo, da se čim strožje izvajajo določbe obrtnega zakona o delovnem času ln nadurnem delu. Po zanesljivih informacijah se položaj naših izseljencev trajno boljša. Zato se jih tudi vedno man] vrača v domovino Finančni minister je kiju o težavnim razmeram dal na razpolago potrebne zneske za ureditev invalidskega vprašanja Dalje je minister navaja, ukrepe vlade za prehrano pasivnih krajev V to svrho je bilo dosedaj določenih 31 milijonov dinarjev. Akcija je v polnem razvoju Nezaposlenim delavcem in njihovim rodbinam v mestih se deli zimska podpora lz posebnega kredita 300.000 Din. V zaključnem delu svojega ekspozeja je minister govoril o zdravstveni službi Prvi in drugi razred na državnih bolnicah sta bila ukinjena zato, da se olajša zdrav, ljenje gmotno slabšega prebivalstva S tem se bo kapaciteta bolnic povečala in bodo mogle sprejemati po več bolnikov. Razmišlja se o tem, da bi se bolniške takse v bodoče pobirale po gmotnem stanju posameznega oolnika Pri obravnavi kopališč in zdravilišč je minister posebej poudaril pomen in zdravilnost Vrnjačke banje, ki ji bo vlada v okviru finančnih možnosti posvetila vso pozornost V debati so govorili nar posl dr. DL mitrijevič, Vučetič, Ivaniševič in dr Vu_ jasinovič, nakar je bil tudi ta proračun ob 17-30 odobren . Telesna vzgoja Končno je prišel v razpravo še proračun ministrstva za telesno vzgojo. Novi minister dr. Josip Rogič je podal kratek uvodni ekspoze, v katerem je zlasti podčrtal razveseljivi razvoj Sokolstva. Ko je začelo to ministrstvo v marcu 1932. poslovati, je naša sokolska organizacija štela 1200 edi-nic s 153.000 pripadniki. Danes šteje 2620 edinic s skoro pol milijona pripadnikov, kar znači, da se je števi'o v Sokolstvu organiziranih oseb v štirih letih potrojilo. Športnih klubov je v državi 3900 s četrt milijona člani. Tudi to število -e je v zadnjih štirih letih podvojilo Enako je razveseljiv razvoj gasilstva ki Je od 500 čet s 60.000 člani v letu 1932 naraslo dan°s na 2334 čet s skupaj 124.009 člani. Ministrstvo bo tudi v bodoče posvečalo vso pozornost Sokolu in še nadalje podpiralo akcijo za gradnjo sokolskih domov. Novi proračunski predlog ministrstva za telesno vzgojo je z dosedanjim proračunom za 2.4 milijona Din manjši. Dr. Hodža na Dunaju Obisk ni obrodil zaželjenega uspeha — Avstrija je preveč vezana na Rim, da bi se mogla spuščati v samostojna pogajanja Dunaj, 10. marca. o. Obisk češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže na Dunaju, kamor je prispel včeraj dopoldne, se je razvil po določenem programu. Včeraj je imel dr. Hodža razgovore z državnim kancelarjem dr. Schuschniggom, ki sta jim prisostvovala tudi podkancelar Starhemberg m zunanji minister Berger-f Waldenegg. Istočasno so se nadaljevali tudi ' razgovori obeh delegacij o zaključitvi av-strijsko-češkoslovaške trgovinske pogodbe. Opoldne je dr. Hodžo sprejel predsednik republike Miklas, ki ga je pridržal tudi na obedu. Zvečer je dr. Hodža prisostvoval kot gost zveznega kancelarja predstavi Smetanove opere »Prodana nevesta«. Danes so se razgovori nadaljevali in je dr. Hodža zvečer zopet odpotoval v Prago. Nade, ki so se polagale na dr. Hodžev obisk na Dunaju, se niso izpolnile. Predvsem ni bila parafirana češkoslovaško-av-strijska trgovinska pogodba, Ker je Avstrija nenadoma stavila nove zahteve in zavzela vse bolj odločno stališče, kakor ga je zastopala doslej. O kakšnih političnih rezultatih obiska ni niti govora. Seveda ni mogoče dognati ničesar podrobnega, ker vsi merodajni faktorji trdovratno molče, baje pa bi bila Avstrija pripravljena pogajati se nadalje šele po rimskem sestanku. Pravijo, da zelo ovirajo pogajanja tudi ostale prizadete podunavske države, češ da niso, kakor Češkoslovaška, pokazale dovolj dobre volje za razgovore. Pozna se sprememba situacije, nastale vsled okrepitve italijanskega vpliva. Komunike Dunaj, 10. marca g. O dvodnevnih posvetovanjih češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže z avstrijskimi državniki je bil danes izdan daljši komunike, v katerem se med drugim ugotavlja, da sta imela dr. Hodža in dr. Schuschnigg v obeh dnevih mnogo priložnosti za nadaljevanje razgovorov, ki so se pričeli že pred tedni, ko je bal zvezni kancelar dr. Schuschnigg na obisku v Pragi. Razpravljala sta v prvi vrsti o mnogih političnih vprašanjih, ki zadeva .jo obe dr? a vi. Najbolj podrobno sta se bavila z dosedanjim izidom pogajanj o trgovinski pogodbi ter ugotovila, da so vsa vprašanja razčiščena. Proračunska seja mariborskega mestnega sveta Maribor, 10. marca. Danes se je vršila proračunska seja mariborskega mestnega sveta. Mestni načelnik g. dr. Juvan se je v svojem uvodnem govoru spomnil preminulega *lana mestnega sveta g. Janka Tavčarja in obenem sporočil, da je čestital ministrskemu predsedniku g. dr. Milanu Stojadinoviču v imenu mestne občine, da je tako srečno ubežal atentatu v narodni skupščini. Poročilo finančnega odseka je podal mestni svetnik Sabothy. Proračun tvori s proračunom mestnih podjetij celoto ter izkazujejo izdatki mestnega zaklada skupno 56.866.550 Din, prav toliko pa tudi dohodki. Proračun je brez mestn;h podjetij za 135.904 Din nižii, proračun mestnih podjetij brez mestnega zaklada pa za 2.598.369 D'n višji od lanskega. Posamezne partHe izdatkov znašaio: Osebni izdatki 6.421 970. splošna mestna uprava 1 293 200. mestne davS^ne 264.000, mestni dolgovi S 099 050. er*dbena uora—1 2.319 PO0. gasilstvo 144.500. zdravstvo 2.053.500. socialno skrbstvo 2.908.270 šolstvo 17 0S5q?;Q. znanost, umetnost in pro-sveta 258.100, obrt, trgovina in tujski pro- met 221.000, vojaštvo 200.000. raznoterosti 1,073.290, mestna podjetja 30.442.209. — Dohodki: splošna mestna uprava 351.290, mestne davščine 36.559.420, mestni dolgovi 6,080.320, gradbena uprava 810.950, socialno skrbstvo 46.100. raznoterosti 70.000, mestna podjetja 32.968.470 Din. Izdatki regulacijskega sklada znašajo 465.000 Din. prav toliko tudi dohodki, izdatki mestnih ustanov 23.754 Din, dohodki pa 19.500, tako da znaša primanjkljaj 4.254 Din. O poročilu finančnega odseka se je razvila snlošna in specialna debata. V splošno razpravo so posegli člani mestnega sveta Petejan. Hrastelj, Meglič in Grčar, ki so govorili skoraj dve uri. Nato je bil proračun načelno snreiet. Proti sta glasovala le mestna svetnika Petejan in Grčar. Pri specialni razpravi se ie oelasH z manjšimi predlogi le mestni svetnik Grčar. Nato ie bila sprejeta nova uredba o vese-ličnem davku, ki Da nič ne snremeni finančnega efekta, kakor tudi sklen finančnega odseka glede oprostitve novih stanovanjskih zera.db r.ekatprih davščin in prispevka za deco v počitniških kolonijah. Beograd, 10. marca. p. Narodna skupščina je danes zasedala neprekinjeno ves dan od 8. zjutraj do 19. zvečer ter je končala razpravo o proračunu državnih izdatkov. Jutri do še razprava o proračunu državnih dohodkov in o finančnem zakonu. nakar bo jutri popoldne ali zvečer zaključno glasovanje o proračunu. Ministrski svet je še včeraj in danes razpravljal o celi vrsti amandmanov. ki jih namerava predložiti vlada v teku jutrišnjega dne narodni skupščini v odobritev. Po otvoritvi današnje seje je posl. Djurič opozoril predsednika Čirica. da skupščina nima kvoruma. Ker pa je za poimensko ugotovitev kvoruma potreben pismeni predlog, se predsednik na to opozorilo ni oziral. Pri zapisniku je pos. Djurič ugovarjal trdeč, da njegova včerajšnja izjava o poročilu imunitetnega odbora ni točno zabeležena. Vladna večina je zapisnik odobrila. Brzojavka posl. Diniča Prehajajoč na dnevni red je predsednik najprej sporočil, da je imunitetni odbor predložil svoje poročilo glede izročitve de-vetorice narodnih poslancev sodišču v smislu zahteve notranjega ministra. Opozicija je podala svoje oddvojeno mnenje. Poročilo pride na dnevni red jutrišnje seje. Nato je predsednik prečital brzojavko, ki jo je prejel od posl. Tanasija Diniča iz Prage in ki se glasi: »V zvezi s svojim pismom z dne 8. t. m. tudi pri tej priliki najenergičneje protestiram proti podtika-vanjem. ki me spravljajo v zvezo z gnusnim brezumjem, ki se je odigralo v narodni skupščini dne 6. t. m. ter vas. gospod predsednik prosim za zaščito« Predsednik Či-rie ie izjavil, da mu ni ničesar znanega o kakem pismu, ki ga ni sprejel niti on. niti predsedstvo narodne skupščine. Ker pa je ta brzojvka v zvezi z dogodki v narodni skupščini, o katerih razpravlja imunitetni odbor, jo bo izročil tnmu odboru v nadaljnje postopanje. Kmetijski tesm Po nekaterih manj važnih poročilih se je nato nadaljevala proračunsika razprava. Prvi je bil danes na vrsti proračun kmetijskega ministrstva. Minister inž. Stankovič je poda! zelo obširen ekspoze, v katerem se je najprej bavil s težko gospodarsko situacijo naše poljedelske proizvodnje. Zbudilo je posebno pozornost, da se je izrekel za desetodstotno redukcijo površine, na kateri se prideluje pšenica, in za forsirano podporo proizvodnje industrijskih bilk. Zlasti smatra, da bi se morala produkcija bombaža in oljnatih plodov podpret* s primernimi carinskimi ukrepi, ki bi zagotovili višje cene Napovedal je preureditev uporabe taks za ž i vinske potne tbs te ki nai v bodoče po palovic: gredo v občinske ali banovinstke veterinarske fonde, po polovici pa v posebne ban o vinske fonde za nabavo plemenske živine. Kar se tiče kmečkih dolgov, je minister opozoril na uredbo od 30 septembra 1935., k- usvaja načelo, da je v najtežjih slučajih preobremenitve treba odpisati en del do'ga v breme države. V ostalem se je sikliceval na izjavo, ki jo je dal v svojem ekspoze ju predsednik vlade. Minister je krepko podčrtal potrebo sistematičnega zadružnega dela. Sedanja srednja poljedelska šola v Valjevu se bo pretvorila v zadružno STednjo sodo Pri p>regledu o sedanjem stanju agrarne reforme je minister naznanil, da je potom aman-dmana zahteval pooblastilo, da sme v sporazumu z ministrom za šume in rudnike v teku šest;h mesecev revidirati dosedanje ekspropriacijske odloke v dravski in sav-ski banovini. V primorskem delu zetsike banovine se osnuje šola za južne kulture. V Goraždi v Bosni se osnuje institut za sadjerejo. Izgradil se bo osrednji bakteriološki zavod. Vlada bo pristopala k izgradnji silosov v izvoznih središčih. S posebnim amandmanom se bo omogočila ustanovitev kmetijskih zbornic Gsiguran je tudi kredit 3 milijonov za gradbo poljedelsko šumarstke fakultete v Zagrebu. V Ljubljani se ustanavlja poljedelska vzorna in kontrolna stanim. Poleg dosedanjih veterinarskih fondov 6« ustanavljajo banovinski sfcladi za nabavo plemenske živine V debati so govoril5, nar. pos1 Života Milan o vič. Milan Blažič. Djuro Ceovič in Sima Marjanac, nakar je bil proračun odobren. Ministrstvo trgovine in industrije Sledila je razprava o proračunu trgovn-skega ministrstva. Minister dr. Vrbanič je podal daljši eksipoze. v katerem je orisal delo in prizadevanja svojega resora, navajajoč med drugim: Med novim in starim proračunom ni velike razlike. Za leto 1935/36 so znašali izdatki 45.6 milijona dinarjev, v sedanjem proračunu pa 44,3 mil;jon.a Še vedno je na dnevnem redu vprašanje naših denarnih zavodov. Koncem 1935 smo imeli 613 delniških bank in 63 regulativnih hranilnic števido delniških bank se je v zadnjih 4 letih zmanjšalo za 30, hranilnice pa so narasle za tri. Zaščito je zahtevalo 275 bank in hranilnic, 199 bank je dobilo dovoljenje za odlog plačil. 25 bankam je . odrejena izvenstečajna likvidacija. Za sanacijo so dobili končno dovoljenje štirje denanr zavodi, dočim jih je nadaljnjih 6 izpo'inilo pogoje za sanacijo ter jo v najkrajšem času dobijo Od zaščitenih zavodov so se doslej odrekli zaščiti trije, med njimi mestna hranilnica v Zagrebu. Vse kaže. da prehajamo čeprav počasi, v dobo normalnega delovanja naših kreditnih ustanov To vprašanje je posebno težiko za-rad' tega ker ni posebnih sredstev na razpolago Pr* zaščitenih bankah se je nabralo takozvanega novega denarja koncem le ta 1933 146 milijonov koncem 1934 510 milijonov. koncem 1935 pa ie bi'a i& vsota zanesljivo še mnogo večja Vada bo izdala vse potrebne ukrepe, da normalizira naše bančne zavode in naš kredit po načelih, ki jih je pojasnil v svojem ekspoze?u predsednik vlade. Ti ukrepi ne smejo obstojati v nekih novih denarnih sredstvih, kakor so to z nekaterih strani predlagali, kajti čuvanje vrednost' narodnega denarja, je ena izmed največjih skrbi in nalog vlade. V tem oeiru ne sme in ne more biti kompromisov al' eksperimentov Ena izmed glavnih skrbi vlade je bila in bo skrb za ureditev naših trgovinskih odnošajev z drugimi državami Situacija se boljša. Naš izvoz je znašal 1. 1929/ 7.920 milijonov D;n, padel je leta 1932 na 38% te vsote, leta 1934 je znašal 48%. leta 1935 pa 40% tega zneska Uvoz pa je znašal leta 1929 7.597 milijonov Din, leta 1933 je znašal 38%, leta 1934 47%, leta 1935 p>a že 48% tega zneska. Ntša trgovska bilanca je ostala aktivna, čeprav so istočasno cene naših agrarnih pridelkov zelo padle. Najvažnejši dogodek v naši zunaiji trgo-viii tekom lanskega leta je bilo izvajanje sankcij prot; Italiji. Te sankcije so zaradi vloge, ki jo igra Italija v našem izvozu in uvozu, povzročile posebno občutne per-turbacije našega izvoza. V zvezi s tem je vlada izdala uredbo o olajšavah za lesno industrijo. Sklenili smo z Veliko Britanijo posebno ugoden aranžman. Vod-mo trgovinska pogajanja z državami, ki so članice Društva narodov, da bi dobili kompenzacije za škodo in izgube, ki so jih Jugoslaviji povzročile sankcije. Posebno važen je bil P niza d tud" za ureditev sadnega izvoza s centralnega kraja. Taiko smo predlan-sikim izvozili v Nemčijo 130 vagonov, lani pa 2000 vagonov. Minister je naglasa! dalje potrebo izpopolnitve naših tujskopremetnih ustanov. Leta 1935 je »bisikalo naša letovišča in kopališča 242.214 inozemskih in 766.514 domačih gostov. Dohodek od tujskega prometa je zn°šal v 11 mesecih 1934 'eta 729 milijonov Din, v 11 mesecih 1935 leta pa 763 milijonov. Glede obrtnega zakona smatra minister, da bo potreben gotovih izprememb in dopolnitev Vlada je odredila volitve v gospodarske zbornice kJ se vršijo na podlagi tajnega glasovanja in proporčnega volilnega sistema. Kjer volitev še ni bilo, bodo v najkrajšem času. Zahteva f»o izročitvi še dveh poslancev Preden se je pričela debata o proračunu trgovinskega ministrstva, je sporočil predsednik skupščine, da je pravkar prejel od notranjega ministra dr Korošca dopis. s katerim zahteva, da se tudi nar posl. Ta-nasije Dinič in dr Srpko Vukanovič izročita preiskovalnim oblastem odnosno sodišču v svrho kazenskega postopanja. Ker je zadeva nujna predlaga naj se imunitetni odbor sestnne takoj po današnji seji narodne skupščine in o tem razpravlja, tako da bi mocrlo porodilo priti že jutri na dnevni red. Vladna večina je ta predlog odobrila, V nadaljevanju proračunske debate so nato govorili o proračunu trgovinskega ministrstva nar. posl. Dragutin Jankovič. Acim Hadžipopovič dr. Anton Videč in dr. Jure Koče k' se je zahvalil ministru, da je predložil amandman s katerim se naknadno odobri kredit v višini 400.000 Din za plačilo anuitete za poslopje trgovske akademije Ljubljani Vladna večina je nato proračun trgovinskega ministrstva odobrila. Ekspoze prometnega ministra Sledila je razprava o proračunu prometnega ministrstva. Minister dr. Mehmed Spaho je podal obširen ekspoze. iz katerega posnemamo: Prometno ministrstvo izkazuje 2171 milijonov dinarjev izdatkov in 2109 milijonov dohodkov, torej 62 milijonov primanjkljaja. Primanjkljaj je povzročen predvsem zaradi kreditov za gradnjo novih železnic in za izredne, nujno potrebne materialne izdatke V zadnjih dveh letih je železniška uprava izplačala ves balast obveznosti iiz prejšnjih let in se sedaj obveznosti sproti likvidirajo Ministrstvo izdeluje nove uredbe o organizaciji prometne službe, o brezplačnih in znižanih vožnjah, o oddaji kolodvorskih restavracij itd. Na Danskem naročenih 6 motornih vagonov se je v prometu najbolje obneslo. Ker ima železniška uprava z vsakim opravljenim delom stroške, ne sme dovoljevati nikomur prevelikih ugodnosti V teku je revizija potniške in blagovne tarife. V preteklem letu sta bili izročeni prometu progi Beograd—Pančevo in Veles— Prilep, spomladi pa bo začela obratovati proga Priština—Peč V delu sta proga Koprivnica—Varaždin ter prvi del proge št Janž—Sevnica V kratkem pride na licitacijo tudi drugi del te proge, še letos se začno graditi železnice Bileče—Nikšič, Ustiprača—Poča, Priboj—Prijepolje Skop. Ije—Tetovo—Gostivar in Bihač—Knin. V debati so govorili nar posl. Sava Mi-kič, Novica Popovič, Djordje Jevtič in dr. Jure Koče Po njegovem govoru je bil proračun prometnega ministrstva od 16. ••prejet Socialna politika in narodno zdravje Seja se je brez prekinitve nadaljevala ter se je takoj nato pričela razprava o proračunu ministrstva za socialno poli. tiko Ekspoze je podal minister Dragiša Cvetkovič Govoril je o zaščiti in zavarovanju delavcev, o izseljenskem vprašanju, o invalidih, prehrani pasivnim krajev in o drugih vprašanjih svojega resora Obžaloval je. da se je proračun njegovega ministrstva v zadnjih petih letih znižal za celih 35%. Zaščita minimalnih mezd je Dares finančni zakon in amandmani Po govorih poslancev Todorja ^ivkoviča in Mite Mirkoviča je bil proračun ministrstva za telesno vzgojo odobren. Enako je bil odobren tudi preračun rezervnih kreditov. nakar je bila seja ob 19 zaključena. Prihodnja seia bo jutri ob 9. z dnevnim redom: 1. proračun državnih dohodkov, 2. finančni zakon, 3. poročila imunitetnega odbora, 4. poročila odbora za proučitev resolucije o prehrani pasivnih kraiev, 5. poročila odbora za prošnje in pritožbe. * Imunitetni odbor Beograd, 10. marca p. Nocoj ob 17. do 20 je imel sejo imunitetni odbor, ki je razpravljal o izročitvi nar posl. Tanasije Diniča in dr. Sipka Vukanoviča v smislu zahteve notranjega ministra dr. Korošca. Po triurni debati je bilo z 11 proti 8 gla. sovom sklenjeno, da se zahtevi notranjega ministra ugodi. Narodni skuipščini bo predloženo poročilo večine in odvojeno mnenje opozicije. Poročevalec za večino je Mihajlo Jelševič, za opozicijo pa Bori-voje Djurič. Amandmani Beograd, 10. marca. n. Na današnj5 seji ministrskega sveta, ki se je vršila od 17. do 21. ure pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta m zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, so razpravljali definitivno o vseh amandman;h za finančni zakon k proračunu za leto 1936/37. Ruždi Aras v Beogradu Beležke Občinski odbor v škof ji Loki drugič razpuščen Kakor je znano je bil pred mesecem dni občinski odbor v Škofji Loki razrešen po § 129 zakona o občinah z utemeljitvijo, da ni v redu vršil občinskih poslov. Proti odloku g. bana se je razpuščeni občinski odbor pritožil na upravno sodišče v Celju. Pritožba je bila sklenjena na seji občinskega odbora, ki se je vršila, preden je postal razpust pravomočen. Zaradi govorov na tej seji in zaradi nekaterih odstavkov v vloženi pritožbi je ban dr. Natlačen razrešil sedaj občinski odbor še po §130 zakona o občinah. Po tem paragrafu sme ban razrešiti občinski odbor ali občinsko upravo ali župana zaradi sklepov ali izjav, »ki so važnim občnim državnim interesom škod- ljivic. Razpustitveni dekret pravi, da so si pritožniki »dovolili kritiko oblastvenega ukrepa, očitajoč nadrejenemu upravnemu obla&tvu protizakonito, od političnih motivov narekovano postopanje. Odlomki iz pritožbe ne dopuščajo nikakega dvoma o tem. da je izjava škodljiva avtoriteti kr. banske uprave in s tem tudi važnim državnim interesom.« Po zakonu o občinah je možna tudi proti razpustu po § 130 pritožba, ki pa ne gre na upravno sodišče, marveč na notranje ministrstvo. Pritožbi banska uprava ni priznala odložilne moči ter je zato že pretekli petek imenovala za škofjeloško občino začasno upravo, ki je takoj prevzela občinske posle. V upravi so gostilničar Matevž Ziherl. dež-nikar Lovro Planina, stavbenik Anton Og-rin, zdravnik dr. Albert. Homan in delavec Ivan Ramovš. šmartnega pri Litiji, ki je bfl tudi izvoljen za predsednika zadruge. Srečna banovina V torek dopoldne je pričel zasedati banovinski svet donavske banovine. Zasedanje je otvoril ban Svet;slav Paunovič. Razpravljal je zlasti o banovinskem proračunu. ki znaša 101.8 milijona dinarjev in je za 5 in pol milijona manjši od sedanjega. Zato bodo banovinsike doklade znižam e od 15 na 10 odstotkov. Na novo je uvedena samo trošarina na e'ektriko. Dumav-ska banovna ima med vsemi banovinami najnižje banovinske d okla de. Končano zasedanje Glavnega prosvetnega sveta Beograd, 10. marca. o. Glavni prosvetni svet, ki je zasedal pet dni, je danes zaključil svoje delo. Definitivno je redi^iral novi načrt za meščanske šole, ki ga mora odobriti še prosvetno ministrstvo. Razpravljal je o vprašnnju ministrskih odposlancev, ki pregledujejo delo na gimnazijah ob zaključku šolskega leta. Podal je tudi svoje mnenje o kvalifikaciji tehnikov, ki so ab-solvirali srednje tehniške so'e, za studii na domačih in tujih tehniških fakultetah. Vsa druga aktualna vprašanja so bila odgodena na prihodnje zasedanje. Uredba o telesni vzgoji bo spremenjena Beograd. 10. marca r. Novi minister za telesno vzgojo dir. Rogič je dal poročevalcu agencije Avale izjavo, v kateri med drugim napoveduje spremembo ure-dibe o obvezni vzgoji, zgraditev reprezentativnega športnega stadiona v Beogradu kot prestolnici države in pospešeno ustanovitev visoke šole za telesno vzgojo. Okrepiti je treba delo pri gradnji sokolskih domov, zlasti po vaseh, kjer je ta akcija obrodila doslej zelo dobre rezultate. Pred deportacijo marsejskih zločincev Pariz, 10. marce. o. Na dosmrtno ječo obsojeni soudeleženci pri marsejskem atentatu, Pospišil, Kralj in Rajič, so bili v zaprtem avtomobilu odvedeni iz Aixa en Provence neznano kam. Domneva se. da so jih prepeljali v neko obmorsko jetnišn;co, od koder pošiljajo obsojence na GuaFano. V Planici se zbirajo Brata Ruuda na poti v Planico Planiško društvo je prejelo pozno sinoči brzojavko iz Berlina, da sta brata Birger in Sigmond Ruud na poti v Jugoslavijo In bosta v četrtek zjutraj prispela v Planico. Ljubljana. 10 marca. Z današnjim večernim vlakom so prispeli v Planico trije švicarski skakači, in sicer lanslci znanec Raymond in še Rene Buhler ter Jean Lassueur. Število švicarskih tekmovalcev se ie s tem zvišalo nJadram« ali pa v Delavski zbornici, stušateljice pa v menzi »Aikcije za dom visokošolk«. Upravni odbori te ustanove so storili več kakor je njihova dolžnost, da se ustanova tako lepo razvija in nudi dijakom celo več, kakor se je moglo pričakovati. Velik je blagoslov pokojnikove velikodušnosti in ob vsaki obletnici njegove smrti moremo gojiti le eno željo: da bi sledilo častnemu zgledu dr. Ivama Oražna čim več posnemalcev! Prvi starosta uedinjenega Sokolstva Jugoslovensko Sokolstvo se spominja 8 tugo v srcu 15. obletnice prerane smrti svojega prvega staroste dr. Ivana Oražna. Njemu ohranf Sokolstvo trajen spomin in hvaležnost. Saj spada pokojni voditelj v vrsto onih idealnih likov, ki se s svojim vzornim življenjem in delom za večno vpišejo v zgodovino svojega naroda. Dr. Oražen je bil ideal Sokola tako po svoji krasni vnanjo-sti kakor tudi po svojih duševnih in srčnih lastnostih. Ze mlad je kot navdušen nacionalist, ki se je vidno udejstvoval v akademskih društvih in navezal stike z brati Srbi in Hrvati, spoznal tudi veličino in moč sokolske misli, ki se je je po povratku v domovino oklenil z vso svojo veliko dušo in postal njen verni služabnik in propovodnik. Ni čudno, da je bil dr. Oražen oni, ki je bil ob osnovanju Slovenske sokolske zveze izvoljen za njenega prvega starosto in da je spet on bil po našem osvobojenju in ■uedinjenju oni. ki je bil na prvem sokol-skem saboru v Novem Sadu na Vidov dan leta 1919. izbran za prvega starosto združenega jugoslovenskega Sokolstva. Svoj nacionalizem in sokolski pogum je izpričal leta 1908., svoje sokolsko bratstvo in svojo slovansko zavest v letu 1912., ko je pohitel z ostalimi brati zdravniki-Sokoli na pomoč Srbskemu rdečemu križu, a svojo veliko koncepcijo v letih 1912. in 1914, ko je on dal pobudo za razgovore, ki naj bi že pred vojno dovedli do združitve slovenskega, hrvatskega in srbskega Sokolstva. Baš ti predvojni razgovori in njegova iniciativa po vojni so bili temelj razpravam vidovdanskega sabora v Novem Sadu, ki je pred smrtjo je mislil na ubožne akademike, ki jim je volil vse svoje imetje. Tudi s tem svojim činoin je dokazal, kako zlato srce je utripalo v junaških in ponosnih prsih. Usoda mu ni dala. da dočaka prvi veliki jugoslovenski vsesokolski zlet leta 1922-v Ljubljani, ki je zanj toliko deial. Sredi velikih priprav za zlet. ki se ga je toli veselil. je omahnil kakor hrast v viharju, in Dr. Oražen v balkanski vojni leta 1913 med ranjenimi srbskimi vojaki likvidirail plemenske sokolske organizacije in ustanovil enotni Jugoslovenski sokolski savez. Brat dr. Oražen pa je kot pravi Sokol pokazal tudi. kako praktično pojmuje potrebo socialnega udejstvovanja v narodu. Lecil je brezplačno neštevilne siromake, ki jim je tudi sicer skušal lajšati gorje in še dne 11. marca 1921. se je iz Ljubljane sirom naše uedinjene domovine raznesel glas: Dr. Ivan Oražen je izdihnil svojo plemenito, lepo in junaško sokolsko dušo! Jugoslo-vensko Sokolstvo še danes pogreša tega velikega moža v svojih vrstah in se ga na današnji dan po vsej naši zemlji hvaležno spominja! Zaščitne sestre v zaščito svojega imena Redek poklic, ki zaenkrat še ne pozna brezposelnosti Ljubljana, 10. marca V Dečjem domu kraljice Marije je imelo v nedeljo dopoldne Društvo diplomiranih zaščitnih sester za dravsko ba. novino svoj občni zbor, ki so se ga udeležile pripadnice tega modernega, v zdravstvenem in socialnem pogledu pomembnega stanu iz najrazličnejših krajev dravske banovine, osrednje društvo v Beogradu pa je zastopala sestra Josipina Markiče. va- Ker je dolgoletna predsednica, sestra Amgela Bošskimova, ki ima za napredek društva mnogo lepih zaslug, zaradi prezaposlenosti odložila predsedstvo, je bila na njeno mesto soglasno izvoljena sestra Viktorija KedLjeva. Zborovalke so obravnavale aktualna vprašanja svojega poklica, ki je vkljub svoji važnosti še zmerom deležen premalo razumevanja v naši javnosti- Ker so sestre nameščene v državni, občinski, mestni in zasebni službi, je tudi njih položaj precej različen. Poklic zaščitne sestre je pri nas še zelo mlad, pa ga zato zadevajo še mnoge posebne težave, široka javnost je o tihem delu zaščitne sestre le malo poučena, pa ni čuda, da jo ljudje pogosto, krat zamenjujejo z različnimi drugimi poklici, kakor je bolničarka, bolniška strenžica itd. Tej zsmedi je mnogo krivo tudi dejstvo, da v naši državi ni uradno uvedeno enotno ime ža ta poklic. Medtem ko je pri nas že 10 let, odkar se je pričela sestrska šola v Ljubljani, v raba lepo slo. vensko ime zaščitna sestra, se pripadnice te stroke imenujejo na ozemlju bivše kraljevine Srbije sestre nudil je, na bivšem Hrvatskem pa sestre pomočnice. Da se preprečijo neprijetne zamenjave, bi bilo pač najbolje, da se čimprej uradno odredi enoten naziv, dotlej pa je zaprošena naša javnost, naj z malo večjo pozornostjo skuša ločevati zaščitne sestre od drugih pomožnih panog zdravstvene službe. V naši državi deduje dandanes nekaj nad 500 zaščitnih sester, ki so dobile svojo strokovno izobrazbo na šolah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Samo z ljubljanskega zavoda je izšlo 137 diplomiranih sester, mnogo Slovenk pa se je pripravljalo za ta poklic tudi na zagrebški in beograjski šoli, ker je zlasti med mladimi Slovenkami zanj mnogo živahnega zanimanja in je ljubljanska šola premajhna, da bi mogla nuditi strehe vsej množici naraščaja. Strokovno izobraževanje na šola traja zdaj tri leta, a ker našemu zavodu manjka potrebnih kreditov in primernega prosto. ra, je bil letos šele po treh letih v Ljub. ljani ponovno razpisan sprejem za prvi letnik Zato si lahko mislimo, da je ob razpisu naval na šolo tako velik, da je običajno sprejeta komaj polovica kandidatk. Za vstop v šolo se zahteva najmanj dovršena nižja šola, prednost pa imajo dijakinje z veliko maturo Slovenke so kot zaščitne sestre zaposlene po zdravstvenih ustanovah vseh banovin naše dr. žave in sorazmerno z drugimi ženskimi poklici so izgledi za zaposlitev v tej panogi še precej dobri. Omembe je vredno še, da so zaščitne sestre med tistimi poklici, ki brezposelnosti doslej še skorajda ne poznajo. Šef uprave katastra inž. Vrtel zapusti Maribor Inž. Vladimir Vrtel, višji katastrski inšpektor, šef mariborske katastrske uprave zapusti te dni Maribor kot novo imenovani šef odseka finančne direkcije v Banjaluki. Po dovršenih •študijah na češki visoki tehnični šoli v Brnu je že leta 1907. prišel kot kot šef katastrske uprave TI. Konec leta 1928. je odšel na službovanje k finančni direkciji v Banjaluki. Od lete 1990. dalje pa je služboval kot šef katastrske uprave v Mariboru, od koder se seda] poslavlja.^ Z njim odhaja markantna osebnost, mož, ki je užival simpatije vseh slojev. Izven službe prijeten družabnik, je bil v službi svojemu podrejenemu uradništvu pravičen in dobrohoten starešina, strankam pa vljuden. korekten uradnik Vsakomur, ki se je nanj obrnil, je postrežljivo šel na roko ter skušal ustreči, kolikor je le bilo v njegovi moči- Kot kmečki sin je zlasti dobro poznal težave in tegobe kmečkega stanu. Zato je kmetom rad ob vsaki priliki postregel z nasveti v tehničnih pa tudi pravnih zadevah. delujoč pri tem roko v roki s sreskim sodiščem. Na ta način je neštetokrat obvaroval stranke pred posestnimi spori, dolgotrajnimi zemljiškimi pravdami ln nepotrebnimi stroški. Kmečko ljudstvo je to vedelo in se zato vedno s polnim zaupanjem obračalo nanj za pomoč in nasvete. Tembolj ga bo zdaj pogrešalo. Želimo e. višjemu inšpektorju tudi na novem službenem mestu veliko uspehov v prospeh ljudstva in mnogo sreče z željo, da se čimprej spet povrne v našo sredo! Za ustvaritev narodne mode LjiJMjana, 10. marca. Kakor je »Jutro« že poročalo, pripravlja Obrtniško društvo od 21. do 29. marca v Kazini veliko pomladno modno revijo. Prireditelji so si nadeli nalogo, da opozo-re najširšo javnost na možnost nakupa najboljših i7xle'kov pri domač;h obrtnikih, hkrati pa da manifestirajo odločno kulturno voljo, da Slovenci iz sebe ustvarijo svojo modo. Prof. Saša Šantel ugledni propa-gator naše narodne umetnosti, je s tem v zvez; objavil v »Obrtnem vestniku« uvaže-vanja vreden članek, iz katerega povzemamo nekaj misli: Njeno veMčamstvo kralj;ca Mode ima svojo rezidenco v Parizu, a svoje namest-ništvo v Berlinu in na Dunaju. Mi jugoslovenski podložmiki pa pokorno izvajamo njene ukaze. Ljubljana in Zagreb sledita bolj Dunaju in Berlinu, Beograd pa Parizu. In vendar n; naroda v Evropi, ki bi znal pokazati večje bogastvo v izvirnih oblekah, kakor naš 9 svojimi tako raznovrstnimi narodnimi nošami. Reki boste: drugo je narodna noša. a drugo moda. Pritrjujem: prvo je kultura, drugo civilizacija. A kdor je znal ustvariti prvo. mora biti sposoben tudi za drugo. Od kraljice Mode, bi smeli sprejemati le okvirne zakone. Toda ustvarjati bi moreli sami, ker to znamo. Kdor je gledal zadnjo revijo, bo to priznal. Z veseljem smo poslušali Jelačinov kotnem- I FIlm, ki spada med na#epia dela kinematografije! Vsakdo ga občuduje In uživa pri krasnem petju MARTA EGGERT BOŽANSKA ŽENA Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 KINO UNION, teL 22-21 tar: 'zdelano po lastnih načrtih te in te tvrdke. Tu je mesto, kjer bi morali načeta vprašanje modnega lista. Kdor pravi, da je modni list, Vri bi se izdajal v Ljdbtjani za vso državo, utopija, je pesimist Zave-žrtoe mu usta! wMade in Jugoslavija« mora posrtati naj-bofljtš5 reklamna napis za naše obrtne izdelke. Resnica je. da so nekateri izdelki jugo-siovenskega izvora še daleč od popolnosti in soJidnasiti. A zakaj ne bi mi mejaši s vso energijo pokazali, kako znamo biti popolni in sol:dni? Ce smo sposobni tega, nam priznanje ne bo izostalo. Ii takrat bo Ljubljana lahko vodila. Naša krojaška in modna obrt ima dovolj življenjske moči, da se lahko razbohoti v košato drevo. Skrbimo za ta da seznanimo z njo Zagreb, Beograd ki Skopi je. To naj bo veliki čili. ki naj se bKšč; pred nami kakor svetilnik pred mornarjem. Ce se samo približamo temu cilju, bo že mnogo storjenega za pro-cvit slovenske obrti. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Zaradi neometenega dimnika zgorela domačija Podjčame. 10. marca Korošce va gospodinja v Razgorju pri Slovenski Bistrioi je ša te dni obiskat v bolnišnico svojega moža. Zato je za ta dan naprosila 6vakmjo Korošcevo Pavlo iz Spodnjih Laž, da popazi na dom in otroke. Ko je svakinja zjutraj mesila testo za kruh v sobi, so se vnele saje in vsa kuhinja jie bala v plamenu. Hitro je spravila na varno otroke in živino, med tem pa so že prihiteli sosedje in ji pomagali zadušiti ogenj. Udušili pa so ga le navidezno, zakaj leseno tromovje je tlelo de8>e_in okrog 11. ure je začela goreti vsa hiša. Ogenj ©e zdaj ni dal več pogasiti, zJasti ker vode ni blizu. Tako je vsa hiša z gospodarskim poslopjem vred zgorela 60 tal. Lahko si misfRnjo, kako obupana je bSa gospodinja, ko se je vrnila iz bolnišnice in našle namesto domačije žaflostmo pogon-šče. Ubogo družino ©o sprejeli v zavetje usmiljeni sosedje. Igralska strast Raden — badenska igralnica skubi naše ljudi narodno zaveden, slovansko orientiran Ceh v Slovenijo, kjer je stopil v službo najprej pri katastrski upravi v Ljubljani, zaradi svojih sposobnosti pa je že dve leti kasneje lil imenovan za predstojnika katastra v Ribnici. Tu je deloval vse do prevrata, ko je prevzel katastrsko upravo v Kočevju. Leta 1920- pa je bil premeščen v Ljubljano Ljubljana, 10. marca. Lepo vas prosim, opozorite naše ljudi, ki potujejo na Dunaj, naj se na vsak način ogibajo igralnice v Baden-Badenu pri Dunaju. Tako nas je oni dan prosil črnogorski rojak, ki se je vrnil v domovino po večletnem bivanju v inozemstvu. Drastično nam je opisal, kako mnogi ljudje v veliki igralnici v Baden-Badenu zapravljajo svoj denar ter se v igralski strasti gmotno in moralno uničujejo. V tej igralnici se igra na krogle kakor v Monte Carlu in na karte. Zbirajo se tam predstavniki vseh narodnosti, a Jugosloveni so si v tem pestrem svetu pridobili žalosten sloves najbolj strastnih igralcev. Ce hočejo uslužbenci igralnice in opazovalci o kom povedati, da igra z največjo strastjo, da v igri pozabi na vse, potem pravijo: Ta igra kakor Jugosloven! Strastni igralci iz naših krajev, ki so na ta način postali že prislovičnl, so pripadniki najrazličnejših stanov. So med njimi tudi bogati trgovci, ki prihajajo na Dunaj ali pa kam drugam po kupčijskih poslih in naposled že nekako prebolijo tudi večje izgube, lahko pa rečemo, da tvorijo večino žrtev badenske igralnice iz Jugoslavije gmotno prav šibki ljudje, za katere je izguba kakih 100 šilingov lahko že usodna. So to študentje, razni ekskurzisti in drugi podobni, ki se morajo za nekaj ur igralske strasti hudo pokoriti. Mnogim je že Igralska strast prekrižala vse načrte, s katerimi so se podali na pot. Drugi so spet 7nani pri hotelskih portirjih in pri raznih trgovcih, kjer zastavljajo svoje dragocenosti in, ko teh ni več, tudi svojo prtljago in celo svoje plašče. Ce primerjaš našega igralca z drugimi, te takoj preseneti velika razlika. So ljudje, ki obiskujejo igralnico ter igrajo samo iz dolgočasja. Drugi spet določijo primerne zneske za srečo ali izgubo in preko njih nikdar ne gredo. Naš človek pa je ves prevzet od igralske strasti, kakor da bi se popolnoma prepustil divjemu vrtincu. Igra in igra brez premisleka na jutri. Ce je oguljen do zadnjega beliča, bi kar v igralnici zastavil uro, plašč in bogzna kaj še, če bi bik) mogoče. Ce ima srečo in nekaj dobi, bogvaruj, da bi nehal, igra naprej, dokler ni ob vse. Med našim svetom menda sploh ni hladnokrvnih igralcev. Tako in podobno nam je pripovedoval rojak iz Črne gore. Pristavil je še, da je imel tudi doma dovolj priložnosti opazovati igralsko strast, a da je bdi vendarle presenečen, ko je videl njene groteske po tujem svetu. Od kvartopi rstva, ki je pri nas raz-paseno, odpade pač najmanjši del na Slovenijo. Po slovenskih vaseh hazardne igre k sreči še niso udomačene. Igralska strast pa se bohoti tudi po vaseh na našem jugu. Celo po revnih vaseh Bosne in Hercegovine je hazard tako razširjen, da so že nekajkrat rotile razne organizacije oblasti, naj prepovedo hazardne igre. Ena od takih nevarnih iger, ki je uničila že mnogo kmečkih rodbin, se imenuje »božji blagoslove in ni Se dolgo, ko jo je prepovedala uprava vrbaske banovine. Tudi po Srbiji in črni gori se po mestih in vaseh strastno igra. V stari Srbiji je neki knez z najhujšo kasmjo zagrozil »kockarjem«. Orožniki so hodili od kavarne do kavarne, od hiše do hiše ter plenili karte in vsa druga sredstva igralske strasti. Pa so si kockarji le znali pomagati! Ure in ure so sedeli v kavarni ob sami črni kavi in še tako strogemu orožniku, ki jih je opazoval, ni prišlo na misel da »kockarijo«. Pa so vendarle hazardirali in Se kako! Stavili so namreč na muhe, ki so brenčale po kavarni. Komur se je prva usedla na košček sladkorja ali na skodelico, ta je — zadel. | Na končni postaji našega tramvaja bo prihodnje dni vesela TrOUtVaj dO svatba! Vsi Ljubljančani, ki so radi veseli jtOnČltC pOStaje in židane volje so vabljeni! Zbirališče ob- ZOStOtij 9 javimo jutri! Poslednja prazgodovinska odkritja na holmu Kučarju ob Kolpi Antična zgodovina na osnovi pisanih virov je v glavnih potezah končana AH človeški duh, ki se vedno vprašuje odkod, s tem mi zadovoljem, ker kramp m lopata često spravita na dan ostanke ljudskih kultur iz starejših dob, ko v tisti deželi še niso poznali črk in pisanja Zato ima danes prazgodovinska arheologija prednost pred klasično, ker sega nazaj do začetkov starejše kamenite dobe, to se pravi preko 100.000 let v preteklost. Po svetovni vojni je prazgodovinska arheologija na tleh Dravske banovine precej dolgo počivala Zadnji čas pa je na de. lu več sil na raznih mestih. V prvi vrsti je treba omeniti našega gorenjskega rojaka prof. dr. W. Schmida, ki je odkopaval ostanke prastare kulture na Vačah in na Kučarju, rimske pa na Vrhniki ter v Ptuju. Pridno in vestno sta delala na terenu gg. imiv. prof. B. Saria im dr. R Ložar, kustos Narodnega muzeja v Ljubljani. G. prof. S. Brodar pa je odkril v Potočki Zija Ik i na štajersko_koroški meji zanimivo okrašeno orodje iz stare kamene dobe. Za Belo Krajino se je z vnemo in pravo ljubeznijo zamimal g. prof. Schmid in kar ločiti se ni mogel od pravljičnega holma Kučarja, na katerem je bilo utrjeno gradišče, ter od svetlega brezja na severni stra- dobe (400—1 pred Kr.) vse do toka zele. ne Lahinje. Prava dolina smrti so ti belokranjski stelniki, ležeči pod strmim po. brežjem Kučarja, prestolnice ilirskih kme. zov. štiri leta zapored (1932-1935) je prihajal prof. Schmid v Podzemelj, da odkrije in dvigne izpod ruše ostanke kulture naših prednikov ilirskega govora na tleh Bele Krajine iz prvega tisočletja pred Kri. stom. ni pri vasi Grmu, kjer leže mnogoštevilne velike in manjše gomile (grobovi) iz hall-stattske (1000—400 pred Kr.) in latčnske Bela Krajina predstavlja nizjto vsedlino, ki je valovita in je nekdaj tvorila zaliv Panonskega morja. Pri opadamju tega morja so se pokazali današnji holmi in hribčki kot otoki, ki so moleli iznad gladine. Tak holm je Kučar (220m), ki strm na vseh straneh samotno stoji ob kolenu Kolpe, ki jo vprav njegova skalnata rebra prisilijo, da teče proti vsiiodu, proti Met. liki, Ozlju in Karlovcu. Okoli Kučarja se razteza podzemeljsko polje, ki leži okrog 140 m nad morsko gladino, zaradi česar izgleda holm dosti visok in strm, čeprav meri njegova višina samo 220 m nad morsko gladino. Polje se drži linije Kolpe, za poljem pa se razprostira pas svetlega brez. ja tam od adlešičkega privršja pa do Metlike. Tla teh stelnikov krijejo v sebi železno rudo, največ rjavi in rdeči železo-vec, kar je vse pripomoglo, da se je na Kučarju ustanovilo važno politično in obrtno središče. Na vrhu Kučarja je bilo utrjeno gradišče, kjer je zapovedoval kak ilirski b a t o n (knez); na »južnem poboč. ju samega holma pg so na primitiven način topili železo in v domačih kovačnicah izdelovali nakit ter potrebno orodje in orožje. Leta 1932. in 1933. je prof. W. Schmid odkopal na južni in vzhodni strani kučar-skega vrha več topilnic železa, o katerfh je že javnost obveščena. L. 1934 in 1935 pa je odkril na severnem podnožju holma, pri vasi Grami, kovačnioo ia na zaparini strani vrha (gradišča) hišo iz najmlajše hallstattske dobe. Sicer pa je prišlo slu. čajno, na dan, bodisi pri oranju, bodisi pri rigolanju vinogradov, veliko število keramike, sulic itd., kar je bilo pregledano in zabeleženo.*) Na severno-zapadni strani vrha Kučarja so še ostankj gradišča, čigar nasip je deloma še 2-20 m širok in 0.40 m visok, a ga je na drugi strani izravnalo in razbilo rigolanje terena Zg, moderne vinograde. Grobišča se nahajajo okoli holma, največ na severni strani, pri vasi Grmu, kjer jih je pred več ko 40 leti prekopal Jernej Pečnik. Mala hiša na K u č a r j n iz najmlajše hallstattske dobe je Obrnjena proti jugov^iodu in je 4*25 m dolga in skoro istotoliko (4.20m) široka. Bila je postavljena na podložnih kamnih iz srednjedebe. lih hlodov, kakor Je bilo videti iz števflmjh kosov ilovnatega ometa V sredi hiše je bilo precejšnje ognjišče L7om : 1.90m, trdo tlakovano z drobnim kamenjem in ne-koljko oddaljena od njega pa O.7O m Široka jama za pepel. Hiša je obstojala samo lz ene sobe; pred njo je ležalo nekoliko ve. •) N. Zupanič, Prazgodovinske toptrice železa na hribu Kučarju na Belokranjskem. UEtnok*r< V-V3. star. 309-900). Domače vesti V zagati Zadnji »Gorenjec« objavlja velik inserat a sledečo vsebino: »Elektrarna v Kranju, Pavel Mayer in drug. Prisilna uprava na solastnini dr. šamrov. Kranj 2. marca 1936. P. T. Vljudno Vas obveščam, da sem kot prisilni upravnik vsled razmer primo-ran za pobiranje odškodnine za porabljeni električni tok nastaviti lastnega inkasan. ta. Vsled tega vas prosim, da ne plačate za tok račuina nikomur, ki nima od mene za to pooblastila, česen j, m. p. prisilni upravnik«. V istem »Gorenjcu« pa čitamo prav tako velik inserat s sledečo vsebino: »P. n. gospod Karel češenj, dirigent Zadružne gospodarske banke d d., podružnica v Kranju, je v svojstvu prisilnega upravni, ka nad premoženjem g Franca šemrova izdal te dni neko okrožnico o plačevanju električnega toka. Gospod prisilni upravnik gospoda dr. Franja šemrova je s tem prekoračil svoj delokrog in so primerni ukrepi podvzeti. Nadalje se z vsebino okronžice ne bom bavil. prosim pa cenjene odjemalce, da vzamejo na znanje sledeče: Električni tok proizvaja in prodaja v svojem omrežju samo Elektrarna v Kranju, Pavel Mayer in drug in samo tvrdtka ima pravico do inkasa, tačas samo po g. I. Bajželju. Kdor komu drugemu izroči denar, se bode smatralo, da takovina ni plačana, kar bi imelo za posledico običajni postopek. Pavel Mayer. javni družabnik tvrdke Elektrarna v Kranju — Pavel Mayer in drug«. Sedaj si belijo kranjski meščani glave komu naj plačajo električni tok. Od g. na. rodnega poslanca dr šemrova — kajti za njega menda gre pri tej stvari — res ni lepo, da morajo njegovi volilci zaradi njega reševati ne le nerešljive politične, marveč tudi enako težke zasebnopravne uganke. * Gasilska zajednica dravske banovine. bo imela 28 t .m. ob 18. v posvetovalnici »Grafike« v Ljubljani na Masarykovi c. št. 14. sejo osrednjega odbora. Poleg poročil funkcionarjev ter tekočih zadev so na dnevnem redu tudi razprave o uporabi podpornega sklada za onemogle gasilce, vdove in sirote ter o sestavi in vsebini osnutka novega »Vežbovnika«. Istega dne bodo zborovali tudi vsi odseki, nadzorna odbor in starešinstvo gasilske zajednice. V pisarni zajednice bo od 8- do 9. zborovalo starešinstvo, od 9. do 12. nadzorni odbor, od 14. do 15. kulturno-prosvetni odsek, od 15. do I7, pa »Samopomoč«. V posvetovalnici »Grafike« pa bo zboroval od 9. do 10. samaritanski odsek, od 10. do 12 pa obrambno.napadalni odsek. Naslednji dan v nedeljo 29. t. m. ob 10. dopoldne pa se bo vršila v podpritlični dvorani hotela Metropola v Ljubljani redna glavna skupščina gasilske zajednice, ki bo razpravljala o proračunu, o članarini ter bo izvolila tudi delegate in namestnike v zvezno upravo. Oglejte si kolesa pri znani TVRDKI IVAN J A X IN SIN Ljubljana — Gosposvetska cesta 2. Cena od 8§9 Din naprej • Gasilski tečaj za oficirje in podoficirje. Vojno ministrstvo je v zvezi z odredbami zakona o organizaciji gasilstva leta 1933 sklenilo ustanoviti svoje posebne gasilske edinice v varstvo vojaških objektov in ustanov. V ponedeljek je bil v Beogradu otvor-jen tečaj za oficirje in podoficirje vojaških gasilskih edini c. Ta tečaj bo trajal do 28. t. m. Udeležuje se ga 28 oficirjev in 32 pod-oficirjev iz .vse države in od vseh vrst orožja. Tečajniki imajo dopoldne v Beogradu teoretični pouk, popoldne pa praktične gasilske vaje pri gasilski organizaciji v Ze-munu in v Beogradu. Tečaj je otvoril starešina gasilske zveze dr. Matič. Predava--telje na tečaju je določila gasilska zveza. * Vprašanje preselitve železniške direkcije iz Snbotice še vedno ni likvidirano. Mnogo se še govori o tem, da bo železniška direkcija preseljena v Novi Sad ali Petrovaradin. Potrebna poslopja za njo mislijo zgraditi blizu stare petrovaradinske trdnjave. Če bo mogoče gradbena dela dovršiti do 1. maja 1937, potem bo železniška direkcija res preseljena. Petrovaradin, ki je mnogo izgubil zaradi spojitve z Novim Sadom, bi z namestitvijo železniške direkcije mnogo pridobil. * Nov potniški vlak od Maribora do Ca. kovca. Od 15 marca dalje i>o vozil na progti Maribor—Fragertsko—čakovec nov potniški vlaK in sicer bo krenil iz Maribora ob 8.20, s Pragerskega ob 9. in bo prispel v čakovec ob 10.24 Na Pragerskem ima zvezo na potniški vlak. ki odhaja iz Ljubljane ob 5.20 V obratni smeri bo vozil novi vlak iz čakovca ob 12.08, prispe na Pragersko ob 13.39 in v Maribor ob 14.12. Na Pragerskem ima zvezo na brzi in na potniški vlak za Ljubljano. * Smrt prvega paroha v Uroševen. V visoki starosti 80 let je umrl v Uroševcu Antonije Nikšič. ki je bil prvi srbski pravoslavni duhovnik tega kraja In ustanovitelj ter vodja narodnega pokreta. V Uro-ševac je prišel v dobi turške vlade, ko je bilo tam komaj kakih 10 srbskih domačij Zbiral je okrog sebe rojake, jih učil in todril. Neko malo samotno hišo je leta 1903 preuredil v cerkev, kjer 30 se ponoči Srbi zbirali k bogoslužju Ko so prišli v Uroše-vac Bolgari, so ga zaprli in obsodili na smrt. Istega dne. ko je bila določena justi-fikacija. je po srečnem naključju pobegnil iz zapora. Pozneje se je vrnil v Uroševac in tam zaslužno deloval kot ljudski voditelj in učitelj. * Smederevo bo postalo središče tobačnega izvoza. Med svetovno vojno so Nemci uredili veliko tobačno tovarno ln skladišče. Po vojni so nameravali tobačno tovarno iz Niša preseliti v Smederevo. ostalo pa je tam vendarle tobačno skladišče, ki se je povečavalo od leta do leta. Sedaj so odobreni načrti za ureditev velikega tobačnega skladišča, v katerem bo zbran tobak iz vseh krajev, da bodo imeli tuji odjemalci ves pregled našega tobačnega pridelka in da bo Smederevo središče tobačnega izvoza v Češkoslovaško Avstrijo In Nemčijo. Veliko skladišče bo zgrajeno ob Dunavu in tam bo urejeno tudi posebno pristanišče ladij, ki bodo odvažale tobak. * V Narodni knjižnici in čitalnici v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3., bo v sredo 11. t. m. z začetkom ob pol 21. predaval vseučiliški profesor dr Albert Ogrizek o psu v službi človeka (s projekcijami). Vstop prost. * Občni zbor osrednjega društva SPD se bo vršil v četrtek 12. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na Miklošičevi cesti Pismena poročila so na razpolago članom v pisarni SPD na Aleksandrovi cesta 4/1 * Lakota v severni Bosni. Iz Tuzle je dobila uprava drinske banovine prošnjo za nujno pomoč, ker je zavladala v občini Do-nja Mahala strašna beda. V tej občini je ostalo brez živeža okrog 300 rodbin, ki imajo nad 2000 rodbinskih članov * Obupan rudar. -»Jutro« je včeraj poročalo o strahovitem samomoru neznanca, ki se je v ponedeljek popoldne na progi med Litijo in Savo vrgel pod vlak. V pokojniku so spoznali 32-letnega bivšega rudarja Jožeta žiberta iz Trbovelj. 2ibert se je bil priženil na Kobiljak, kjer je pred tremi leti kupil posestvo. Letos ga je pa zadel silovit udarec: 15. februarja je bil reduciran pri rudniku in odtlej je zaman iskal zaposlitve. V ponedeljek je šel znova poizvedovat v Trbovelje zavoljo dela, a ko ga zavrnili, je obupal. Zapustil je ženo in dveletnega otroka. * 0 roparskem umoru v Vlašiču na oin-kn Pagu razpravlja okrožno sodišče na Su-šaku. Obtožena sta 45 letna Fumiea Koma-dinova in njen mož Šime, da sta umorila starega župnika Fabijaniča. Fumiea je bila nečakinja starega duhovnika in je že od mladih let pri njem opravljala domače posle. Stric ji je poiskal ženina ter ji oskrbel doto. Mož Fumice je bil nekaj let v Ameriki in, ko se je vrnil domov, je stari župnik zakoncema dal na razpolago blizu žup-nišča nekaj zemljišča ter jima pomagal, da sta si tam zgradila hišo. Fumiea je še vedno gospodinjila v župnišču. Razna dela je tam opravljal tudi njen mož Ker župnik zaradi starosti sploh ni odhajal zdoma, sla zakonca navadno zvečer, ko sta opravila vsa dela. župnišče zapirala in zjutraj spet odpirala. Lani 1. decembra je Fumiea alarmirala vso vas, da so vrata v župnišče vlomljena in da se je gotovo nekaj zgodilo. Vaščani so našli starega duhovnika umorjenega, v prostorih župnišča pa strašen nered, iz katerega so sklepali, da so neznani zločinci vsepovsod iskali denar Polagoma je padel sum Da župnikovo nečakinjo in njenega moža in naposled je Fnmioa priznala. da je s svojim možem ubila strica med prepirom zaradi dedščine. Stari duhovnik je napravil novo oporoko, v kateri je določil za glavnega dediča nekega drugega sorodnika. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. RBICH. Iz Ljubljane u— Primarij dr. Ivan Robida častni član Ribarskega društva. Zaradi zaslug za ribar-stvo v Sloveniji je Ribarsko društvo izvolilo za svojega častnega člana g. primarija dr. Robido. Diplomo častnega člana je izdelal slikar grafik g. Justin. Razstavljena je v izložbi Tiskovne zadruge Diploma je lepo umetniško delo in je zlasti s sliko dobro označena osebnost slavljenca - zdravnika, znanstvenika in velikega ljubitelja prirode. u— V soboto zvečer bo na Tabora veliko narodno slavje: proslava 50 letnice šentpe-trske CMD. 2e so razposlana okusna vabila in prav gotovo je da bo poleg spoštovanja, ki ga mora Ljubljana izkazati najstarejši in najzaslužnejši postojanki naše šolske družbe. pritegnil narodno občinstvo tudi pestri spored, ki je sestavljen zelo skrbno. Pozdravne besede bosta spregovorila predsednika moške in ženske podružnice g. Viktor Rohrman in ga. Nilka Potočnikova Nato bo nastopil mladinski zbor z orkestrom glasbene šole iz Kranja, ki bo zapel državno himno in vrsto narodnih pesmi Kot solist na čelu nastopi g. Viljem Punter. na klavirju ga bo spremljala ga Fakinova. Prvič bo nato izvajal orkester iz Kranja Brav-ničarjeve plesne slike. Nadalje bo orkester ob deklamacijah izvajal Adamičevo otroško suito. za zaključek pa bo spet zapel mladinski zbor nekaj ljubkih pesmic. Pripravljen je bil tudi igrokaz Manice Romanove »S tujih tak ki so ga pa žal morali iz višjih razlogov črtati s sjx>reda. Po koncertnem sporedu se bo razvil družabni večer. Kot uvod v proslavo bo v petek zvečer pri Zupančiču na Jegličevi cesti slavnostna seja šentpetrske CMD. V soboto zjutraj pa bo za-dušnica za umrle člane. Vsi Cirilmetodarji iz šentpetrskega okraja pa tudi vsi zavedni narodnjaki iz ostale Ljubljane naj se odzovejo prijaznemu vabilu' ZNIŽANE CENE.' Elitni kino Matica tenorist svetovnega slovesa Helge Rosvvaenge in slovita radio pevka Karla Spletter v prekrasnem edinstvenem veleftlmu : M A R T A PO KOMIČNI OPERI F. v. FLOTOWA. KDOR JE VIDEL TA FILM, JE NAVDUŠEN OD SMEHA, PETJA, GODBE IN ODLIČNE ZABAVE! DANES OB 16., 19.15 in 21.15 URL paramountov zvočni tednik ! u— Violinski koncert Karla Rupla s sodelovanjem pianistke Zore Zarnikove bo v petek 20. t m ob 20. v Filharmonični dvorani Opozarjamo na violinski koncert dveh domačih umetnikov. u— Izmed vseh mladinskih zborov naše literature je gotovo najbolj znan in pa najbolj priljubljen Adamičev Zbor »Mi smo pa od tam doma « Napisan je za Trboveljske slavčke in nikdo ga ne poje tako lepo, tako občuteno kakor ravno oni pod vodstvom svojega zborovodje Avgusta šuligoja To pesmico in še celo vrsto dru-• gih, popolnoma novih nam bodo zapeli v ■ ponedeljek 16 t m na svojem koncertu v veliki unionski dvorani Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Veličasten pogreb gospe Krefeve-Včeraj popoldne smo ob turobnem donenju zvonov v ogromni udeležbi spremili ugledno pokojnico na njeni poslednji poti. Saj je pa tudi malo Ljubljančanov, ki bi ne bili poznali in Čislali naše dobre »Tane«. Nad 3o let je njena izvrstna in sloveča kuhinja dvakrat dnevno polnila želodce stotim abo-nentom, povečini uglednim osebnostim. Ze vse one pa ki so živeli v bedi, je imeli vedno odprte roke in srce in mnogim, zlasti dijakom je delila hrano popolnoma brez plačno. Marsikomu, ki je danes na visokem položaju, se je včeraj v bolesti skrčilo hvaležno srce ... Sladko spavaj ljuba Tana! Preostalim iskreno sožalie ... Manica. u— Zastopniki Društva dolžnikov pri banu. Ban dravske banovine je včeraj opoldne sprejel zastopnike pripravljalnega ženi v vsaki življenjski dobi, posebno pa za časa dojenja. Ovomaltine je koncentriran izdelek, ki ima zelo prijeten okus, a se lahko prebavlja. OVOMALTINE Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—. u— V Ljubljani je od 85.932 prebivalcev 21.057 volilnih upravičencev. Mestno poglavarstvo je včeraj ob 10. dopoldne poslalo v vložišče sreskega sodišča ljubljanskega po slugi velikanski zavoj volilnih imenikov za Veliko Ljubljano 8 primerno kratko vlogo. Zaradi inkorporacije bližnjih okoliških občin k mestni občini ao bili volilni imeniki na novo sestavljeni in je bila Velika Ljubljana razdeljena v nove volilne okraje, ki jih je sedaj 39. Najmanjši volilni okraj. 299 volilnih upravičencev, je barjanski. ki bo imel Bvoje volišče v barjanski šoli. Volilni imeniki so bili pri sodišču oddani v 2 izvodih, od katerih eden ostane pri sodišču, drugi bo vrnjen mestnemu poglavarstvu. Mestno poglavarstvo ima , hkratu izročiti sodišču abecedni seznam ' vseh ljubljanskih volilnih upravičencev. To bo obsežna vezana knjiga, tudi v dveh izvodih. Ljubljana šteje po ugotovitvah statističnega urada 85.932 prebivalcev. u— AH si že član Akcije za razširitev ljubljanske bolnice? Nihče ne sme stati ob strani! Zahtevajte od nabiralcev, da 6e izkažejo s tiskanim in z žigom opremljenim pooblastilom. Kogar nabiralci nc obiščejo, naj sc prijavi sam pri blagajniku dr. Božiču v banovinsk.i hTanilniici. u— Kdor igra klavir, ali se sploh zanima za klavirsko igranje, ne sme zamuditi prvovrstnega umetniškega koncerta, ki ga bo izvajal svetovnoznani in slavni pianist Pavel Wittgenstein, igralec samo z levo roko. Vrsto najlepših skladb nam bo zaigral v petek 13. t. m. ob 20. uri v FiL harmonični dvorani. Wittgenstein je tako znan in spoštovan, da so najrtzlič. nejši svetovni skladatelji pisali za njega skladbe, ki jih samo on izvaja in more izvajati v dovršeni umetniški obliki Za petkov koncert v Filharmonični dvorani se dobe sedeži v Matični knjigarni. u— JNAD Jadran. Izredni občni zbor se bo vršil v četrtek 12. t. m. ob 20. v društveni čitalnici. Pravico udeležbe imajo samo tovariši, ki so poravnali vse svoje obveznosti do društva. Tajnik. Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice Ogl. rog. 8. 1». 30474/36. u— Rezervni ln upokojeni častniki ter vojaški uradniki, ki doslej iz kakršnega, koli vzroka še niso vrnili črne častniške legitimacije, naj to nemudoma store. Legitimaciji je priložiti eno novo sliko 4X6 ter oboje oddati v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7/1. soba 1. u— V Društvu »Pravniku« bo v četrtek 12. t. m. (justična palača, dvorana 79.) z začetkom ob 18. predaval vseučiliški profesor dr. Evgen Spektorski o pravoznan-stvu in psihologiji. Člani in prijatelji vabljeni! u— Pod okriljem društva »Tabor« bo predaval v četrtek 12. t. m. ob pol 9. zvečer. na realki (Vegova ul-), g. dr. Lavo čer-melj o temi: Ob slovenski morski obali. (Naš živelj na Tržaškem s skioptičnimi slikami). Vstop prost. u— Vpliv visokogorskega podnebja na človeško telo. Pod tem naslovom bo predaval fiziolog g. dr. Seliškar drevi v alpinistični šoli "T. k. Skale. Gospo Ivanka imo prav! Da ima rajša, če postane pri pranju voda umazano, pravi gospo Ivanka Je io mo« goče? Da! Obilna, gosta in bela pena Zlatorogovega milo ima neverjetno moč, da razkroji in odplavi vsako nesnago, pa četudi se skriva v notranjosti tkanin. Pe« rilo postane snežno belo in * odplavljena umazanost počrni vodo. OV°TERPENTINOVO MILO odbora Društva dolžnikov za dravsko ba. novino, predsednika organizacije lesnih trgovcev Franca škerbca, trgovca Stanka Florjamčiča, industrialca Franca Ravnikarja iz Ljubljane ter industrialca inž. Remca iz Duplice pri Kamniku in M Wetn!bergerja vz Zagorja. Deputacija je intervenirala pri banu, da se pospeši ustanovitev Društva dolžnikov, hkratu pa ga je vprašala zastaran zborovanja, ki bi se bilo moralo vršiti že 1. t. m v Ljubljani G. ban je zastopnikom izjavil, da se tudi banska uprava sama živahno zanima za njihovo gibanje, ln je oblrjubol, da bo na zborovanje, če ga bo pripravljalni odfbor vnovič sklical, poslala tudi svojega zastopnika. u— Udruženje jugoslovenski h lnženjer. jev ln arhitektov — sekcija Ljubljana na. znanja, da ima svoj XVXL redni letni občasi zbor v soboto 28. t. m ob Vi20. v društvenem lokalu na Kongresnem trgu 1/IL. (poslopje Zvezda). u— Kakšno vreme obetajo 40 mučeniki? Včeraj je godovalo 40 mučenikov, ki pomenijo v vremenski pratiki našega kmetovalca važen mejnik. Kakršno je vreme na 40 mučenikov dan. takšno ostane 40 dni čez plan in ravan! Včeraj je bilo zjutraj zelo kislo in čmerikavo. Na severozapadni strani so se zgoščevali črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Pozneje pa 6-e je razlilo lepo, jasno, sončno vreme. Zanimivo je, da je lani od 10. marca do 20. aprila padlo v 15 dneh 146.9 m/m dežja. Marec je bil lani še dokaj suh in sončen. Bilo je marca v 7 dneh le 65.5 m/m dežja, nasprotno so se vrstili v letu 1934. veliki nalivi s poplavami. Lanski april je bil deževnejšL V 11 dneh je padlo 143.2 m/m dežja. April leta 1933. pa je bil zelo vihrav in je zeleni Jurij 24. aprila prihajal v deželo v beli odeji. u— Združenje gostilniških podjetij vabi članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba pokojne Marije Rojina danes ob 15. iz splošne bolnišnice. u— Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov bo imelo svoj 12. redni občni zbor v nedeljo 15. t- m. ob pol 9. dopoldne ▼ veliki dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. likih naravnih kamnov (plošč), ki so rabili za počivanje na prostem ali pa kot podstavki za stvari pri raznih hišnih opravkih Zelo zanjmiv je vsekakor prizidek 3.10 : 2.45 m na zahodni strani, ki je verjetno služil za hlev Na severozahodni strani je bila še mala čumnata 1.85 m : 2.60 m, ki so jo najbrže rabjli za spalnico (prenočišče). Hiše v Podzemlju in na Vačah so splošno ilirskega tipa: lesena stavba na kameni tih podstavah in z ilovico ometana; vendar se pa hiša na Kučarju razlikuje od drugih po svojih prizidkih, ki značijo raz. voj običajnega hišnega tipa od enega na več prostorov. Delavnica (kovačnica) v Grmu pod Kučarjem 6 15 : 3.85 m je bila lepo tlakovana ter je imela veliko ognjišče 1.80 m — 0.85 m. Poleg njega jama za oglje jn pepel. V nji je stala še dobro ohra. njena skleda z ročo. V nji so našli več bronastih fibul iz najmlajše hallstattske dobe (500 do 400 pred Kr ) in več železnih fibul pozno latinske (keltske) dobe iz I stoletja pred Kr Kakor se vidi iz ostankov posod, je rabila kovačnica predvsem v mlajši hallstattski dobi, po priljki v V. in IV. stoletju, bila pa je v rab. tudi pozneje, tja do Kristovega rojstva, ker se je nahajalo v njej par pozno keltskih in rim. skih posod. Na fibulah se vidi, kako okorela je običajna hallstattska črte jn koti niso več tako geometrično precizni in fini in nosijo pečat svojega časa V notranjosti kovačnice je bil najden tudi srebrn denar iz rimske republikanske dobe in sicer iz časa oKoli 84 pred Kr., ko je bjl eden izmed predstojnikov kovnice denarja C. Narbanus Zraven delavnice, ki je služila za izdelovanje bronastih in že. leznih fibul in drugih predmetov, je bilo mojstrovo stanovanje 2.50 : 7 m. Pri zgradbi hiš so prazgodovinski prebivalci Kučarja uporabljali kot jednoto za merjenje ilirsko-macedonski vatel, katerega Je ugotovil prof. Ed Novotny pri hišab, ki jih je odkril prof. W. Schmid (blizu 100) na štajerskem in Kranjskem Fibule iz hallstattske dobe so po obliki čolmjčaste in polkrožne ali pa na lok (Bo-genfibel)« iz latenske dobe so železne z iztegnjenim lokom. Geometrični ornamenti na fibulah so iz. vedeni v cik_cak liniji ali žagasti črti. Kultura Kolapijanov ima mnogo stikov z japodsko kulturo, a to ni nič čudnega, Ker je teh dvoje plemen blizu izliva Lahi-nje v Kolpo ali pa izza Metlike in Ozlja mejilo drugo na drugo. Ako primerjamo prazgodovinsko kulturo Vač z ono iz Podzemlja (Kučarja). zapazimo sicer v glavnem istovetnost kulture in njenega duha, vendar pa obstoje i nekatere razlike. V prvi vrsti to Vače bo. i gatejše različnih tipov lončarije, fibul in bronastžT okraskov To potrjuje hitrejši razvoj oblik, ker stoje Vače pod močnej. 4im vplivom venetske kulture iz Este (III) pri Padovi. Podzemelj pa tvori nekako lokalno sfero hallstattske in pozneje latinske kulture zaradi svoje oddaljenosti od prometnih zvez Kaže marsikatero lokalno samorodnost. ki se izraža v izredni konservativnosti. še nekaj Desed k etimologiji imen Ku-čar jn Vače! Holm Kučar ali Kučer (220 metrov) nima po svojem imenu seveda nič opraviti s kučer jem (kočijažem ali voznikom), ampak prej s srbohrvaškim besedilom kfka »čop« ali pa še boli s češkim korenom k u č e r a >Haarlocke, Krause«, ker je Kučar bujno z gozdom zaraščen in izgleda kakor kak kufltravec v primeri a Plešjvico (366m), ki mu na južni strani stoji nasproti v razdalji kakih 8 km Na Kučarju je bil najden tudi rimski kamen z napisom SILV ANO Zaradi zanimivosti bodi omenjeno, da se v okolici TSflisa v Transkavkaziji nahaja hrib Kodžori in da se mu ime razlaga lz gruztnakega korena k o č o r 1 »kodri, rudasti U^i«, b katerim^ se primerja gozd. ki pokriva višino hriba V imenu Vače prav verjetno tiči jafetit. ski koren wat. to pomeni »kovino« SIL čno se glasi ugrofln*ko wa? — ruda in madžarsko vas »železo« (VasvAr _ Eisen-stadt); wat+j+e_ Vafie »železnlk rudnik«. Dr. NAko Zupani č. Prof. Seidl na Goriškem Ob njegovi častitl(jivi starosti 80 let se znamenitega znanstvenika in narodnega delavca spominjamo goriški Slovenci s posebno hvaležnostjo, saj je bil polnih 28 let dobrohoten učiteJj in prijatelj naše srednješolske mladine, odličen član naše narodne družbe in najživahnejši delavec v naših narodnih in gospodarskih društvih. Po profesorski izkušnji 1. 1882 je deloval sprva na meščanski šoli na Krškem, a takoj po smrti slovečega profesorja Frana Erjavca februarja 1. I887. je nastopil službo suplenta na goriški realki. Po prvem semestru je tria služba definitivno razpisana in izmed 45 prosilcev je bil septembra meseca imenovan Ferdo Seidl Ostal je v Gorici do upokojitve meseca julija 1915. Tik pred začetkom vojne z Italijo je zapustil Goriško in se preselil v svoje rodno Novo mesto. Ko je bil upokojen, je delovalo na goriški realki z njim vred 11 slovenskih profesorjev. Id sicer ravnatelj Jakob Zupančič (zdaj v pokoju v Ljubljani) in profesorji dr Ivan Gregor!« (zdaj v Ljufbljani), irpokoieni ravnatelj Ivan Košnik (zdaj v Kranju« dr Anton Papež. Josip Zilih (zda- v pokoju v Liublian*). dr Hilarij Zom (umrl), Anton Debelak (zdaj v Ljubljani), Fran Ferjan, dr. Peter Sodi t (zdaj v LJubljani) in Ivan žnidarčič Dijakov je bHo: 162 Slovencev, 105 Italijanov in 86 Nemcev od vseh vetrov in nekaj drugih narodnosti. V Gorici Se je profesor Seidl takoj ob pri hodu pridruž:l narodnim društvom. Narodna čitalnica, Slovensko bralno in podporno društvo. Sokol, Pevsko in glasbeno društvo, Narodna prosveta, akademsko društvo Adrija, Ljudska kuhinja im druga so ga štela med svoge najpridnejše delavce in člane Ze leta 1901. je bil imenovan za dana izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole. L 1903. ga je imenovala Jugoslavemska akademija v Zagrebu za svojega dopisujoče ga člana Istega leta je bil Seidl član družbe, ki je snovala vse potrebno za zidanje Trgovskega doma v Gorici. Bil je ponovno delaven v Trgovsko - obrtni zadrugi in Ljudski posojilnici. L 1906. je bil izvoljen v odbor Narodne prosvete, ki ji je bil predsednik dr. Dtafto Puc. Tu je ostal delaven član do odhoda iz Gorice. Znamenito Pevsko ta glasbeno društvo (podružnica Glasbene Matice v Ljubljana) je izvolilo oktobra 1. 1908. dr. Henrika Turno za častnega člana, za predsednika pa profesorja Ferda Seridla Istega leta ga je sprejelo akademsko društvo »Adrija« kot delegata Narodne prosvete v »voj odbor. Pod okriljem Narodne prosvete ta »Adrije« je imel Seidl v raznih letih »JUTRO« št. 59 5 Sceda 1L HL »36 o-— Saje so zanetile požar, ki je upepelil domačijo posestnika Viktorja Korošca v Raagorju pri Slov. B;stricL Korošec trpi škodo okoli 85.000 Din. V Borevcih pa je posestniku Ivanu Križancu zgorelo gospodarsko poslopje a— Kaj je z regulacijo Emor.ske ceste. Medtem ko je plesKarski mojster Speletič v svrho regulacije Emonske ceste podrl in že lani na novo sezidal svojo hišo v regulacijski črti. čaka ostali svet. ki občutno ovira promet, končnega odrešenja Ta zemlja je last sedmih posestnikov m sestoji iz samib njivic. Po pravici se ti lastniki pri tožujejo ker ne morejo začet' poljskega dela. da se zadeva ne premakne z mrtve točke. Pogajali so se namreč ie t občino, da jim odstopi v zameno dru?o zemljo v Mestnem logu. in Mcer v razmerju 1 za 8 m> v Mestnem logu Do podpisa pogodbe pa doslej še ni prišlo Posestniki zaenkrat odvažajo vrhnjo zemljo proč Sedanje lesene planke so v takem stanju da dp de lajo časti okolici Čas je. da se ti nedo starki odstranijo saj ni to zvezano t ni-kakimi nepremagljivimi ovirami u— Lazarist se je ponesrečil pri delu na vrtu. Mestni reševalci so bili včeraj do. poldne poklicani v samostan očetov taza. ristov pri Srcu Jezusovem, kier se 1e eden njihovih sobratov. 50 letni Ivan Cigut po rodu in Nedice pri Dolnji Lendavi, ponesrečil na vrtu. Ko je obrezoval drevje, se mu je odtkrhnila veja. da je padel ter si zlomil roko in dobil še nekaj nerodnih poškodb po glavi — Iz Zagorja pa so pripeljali na kirurški oddelek 29-letnega brezposelnega rudarja Franceta Sušnika. ki je v nedeljo pri nekem spoprijemu sku. šal svojega brata obraniti pred napadalci, pa je sam dobil z nožem nekaj ran u— Velika piesna revija najboljših jugo slovenskih parov bo v soboto 14 t m. v Ka zini na plesnem turnirju kjer nastopi 5 zagrebških in 10 ljubljanskih najboljših plesnih parov Pričakuje se še prijava parov iz Graza, Maribora in Celja tako da to to do sedaj največji ple?ni turnir v Liubliam n— Pregled motornih vozil. Uprava po licije poziva lastnike ki iz kateregakoli vzroka še nimajo pregledanih in za promet odobrenih motornih vozil naj jih da izognejo posledicam pripeljejo k zaključ nemu pregledu v sredo 18. t. m. med 8 in 10. v Ljubljano na Breg 20 fpoleg šentjakobskega mosta; dohod z Novega trgal Od tega dne je prepovedano voziti s še neodo brenimi vozili, odnosno takimi, ki še nimajo evidenčnih tablic za leto 1936. u— Pozor! Izgubil se ie pred nebotičnikom težak prstan z monobelih«. kandidat za delegata na listi 2 (Schuster Vinko na-mestenih čepin Franjo) je na strani »pla-ve« liste št 2, s katero skupino je sodeloval vsa zadnja leta tudi delegat pri skupščini v Zagrebu e— Psi so ga napadli 28 letni brezp<> selili tovarniški delavec Andrej Seruga z Lave 4. je v ponedeljek popoldne nabiral ob Savinji pri Savinjskem dvoru regrat pa so ga nenadno napadli štirje volejaki. ki so jih imeli moški okrog sebe Trije psi so imfii nagobčnik, četrti pa je ugrizni fte rugo pod hrbtom in ga vrgel na tla nato ga je 5e ugriznil v desnico v prsi in levn no£ro Omenjeni mo?ki so naposled 1p pri skočili Seruei na pomoč in odpodili pse Šeruga se je podal v zdravstveni dom kjer so mu obvezali rane zdaj je pa v do mači oskrbi e— Nabavite si srečke za novo koio državne razredne loterije takoj v podružnici »Jutra«. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Ples v Savoyu« in zvočni led nik«. ... h Maribora a— Dr Klages je predaval v ponedeljek zvečer v Ljudski univerzi o enačaje slovju in o tem kako se v pisavi odraz;; človeški značaj Svoja izvajanja je poja^ njeval z različnimi rokopisi med katerim so bili rokopisi znamenitih mož kako* Bismarcka RicheMeuja Beethovna Niet? scheja itd Poslnšalc? so do zadnjega ko tička napolnili dvorano Ljudske univerz* in so z navdnSpnjpm sprejeli predavatelje va izvajanja a- Zbor vaditeljev mariborskih sokol skih društev je bil v nedeljo v Sokolskem domu v Studencih Na zboru se je polaga' obračun tphničneea de'a mariborskih dru štev v preteklem letu ter s p je Midi razvl' načrt za hodočp Ipto h poročila bT Ročp varja je razvidno da ip sokolski meddru itvpni odboT lani dobro dploval ter pri redil vpč uspelib prireditev Tudi je od bor lani priredil tpčaj za vaditelje katerp ga je redno pospčalo nad 50 Članov in čla nic zboru je poroča' br Ivan Petrovič o vzgoji vaditeljev načelniea s Stana Mnkiičeva je poročala o tekmah članic hr dr Pori« Mihalič pa je poročal o delu za sokolski smnSki dom na Pohorju Ko sp je določil šp program za letošnja nastopa ki bosta spomladi na prostoru Maribor matica in v iesprn na prostori' Maribor i so se reMla še nekatera meddruštvena vnrnSania PRI HEMOROIDIH BOLEČINAH V ZASTOJU KRVOTOKA V JETRIH IN NEZADOSTNEM IZLOČEVANJU IZ 20LČA, nastalem zaradi ?ar>eke se dncoTo-ro 7 naravno FRANZ • JOSEFOVO vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo orešku o FRANZ • JOSEFOVO grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. 0(p rgg & Br a— Ekonomija vinarske 10 sadjarske šole. Iz novega banovinskega proračuna je razvidno, da izkazujejo osebni prejemki pri banovinski vinarski in sadjarski šoli z dokladami vred 246.660 Din Za honorar ne uslužbence se predvideva inesek 19.760 Din Med stvarnimi izdatki v skupnem iznosu 457 450 Din izkazuje največji znesek postavka za stroške ekonomije v iznosu 180 000 Din. Največ dohodkov izkazuje vinarstvo in sicer 103.000 nato živi noreja 48.5000. sadjarstvo 40.3000 vrtnarstvo 15 000 poljedelstvo 5.200. čebelarstvo 400 Din a— K bencolski aferi Te dni je zapustil splošno bolnišnico krojaški pomočnik Toman. ki je bil zastrupljen e bencolom in pri katerem je transfuzija krvi popol noma uspela Kri za Tomana je vzel dr Lutman Tomanovemu četrtemu bratu ker kri prvih treh bratov ni bila porabna Stanje krojaškega mojstra Vinka ki se zdravi v Zagrebu, je po došlih poročilih precej resno Sodna komisija, v kateri sta bila preiskovalni sodnik dr. Travner in sodni zdravnik dr Zorjan. je včeraj na licu me sta v Radizelu izvršila obdukcijo trupla posestnika Jožefa Kučerja v Radizelu. ki ga je bila pobila njegova žena s kolom do smrti. Pri obdukciji se je ugotovilo, da sr bili številni udarci po srlavi smrtnonosni a- T}sočak med akti Mariborsko okroi no sod;šČP je včeraj dopoldne obsodilo 5^ letnega občinskega slugo F G. ki je h?1 obtožen da je ukradel občinskemu uradni kn Stankn ^nuderlu iz predala njegov* pisalne mizp v mestnem knjigovodstvi 1100 Din. Tatvino so «e isti dan razjasnili G je skril ukradeni denar med akti. kje' so ga tudi našli Dejanje je priznal in j» bil obsojen na 14 dn- sfrosresra zapora te na ?z?"bo čistni> nrnvjp ts dobo ? '♦»* !z Krasila r— Kolo jug sester podružnica Kranj u.\ svoj redni letni občni zbor danes ob 16 osnovni d*»k1f=k? Sol' TT nad*tr VsWl.n vif članice L 1912 je bil Seidl imenovan na predlog prof dr žmavca za dopisujoč ga člana Muzejskega društva za Kranjsko in to v priznanje njegovega znanstvenega delovanja. Isto jesen izšla v GabršSkovi založbi Seidlova knjižica »Mehanika duševnega delovanja« že prej. 1 1908 je izšla v založbi Matice Slovenske (tiskana v Gabr ščkovi tiskarni v Gorici) Seidlova znamenita knjiga ».Kamniške ali Savinjske Alpe. njih zgradba in nj;h l?ce« To je M" poljuden geološki tn krafnsk! opis na podlagi dotedanjih izsledkov geološke vede Tej sloveči knjigi so bile dodelane prav lične slike Za tiste čas je bi! to prav smel pojav moderne znanstvene knjige ki je v lapidarnih stavkih povedala resnico o postanku naših A.lp Tik pred vojno je imel Seidl na raznih kraiib nredavanja o rastlinstvu naših Alp nato pa «e svoje nazore in svoje izkustva dalje obravnaval še v »Soči« Vsej goriški dežtli in dalj* čez njene meje -e bil znan učenjak Drofesor Seidl ki je navadno v spremstvu *vo;f- soprog* Pavline oblazil vse naše hribp m - svo'irr kladivcem pretolkel vse geološka tvorb* in sipine določi1 natančno vse iAd nike do na:«tare'šib don Poieknd so °ra 'me1! zf učenjaka ki išče ln gotove tudi najde zlate rudnike Zakaj naj bi se tak gospod iz mesta sicer toliko trudil po naših go- Prot Seidl in .soproga Pavhna sta bil simpatičen pojav med vsemi S^venci * Gorici in okolici Hi sta prav dobro vpliv a na naše preprosto ljudstvo Nekompr« misno narodna in napredna sta bila ljuo stvu v blagodejen zgled En primer fif preden smo imeli v Gorici svoje trgov!rf s pisalnimi potrebščinami jg pavda>al v malem trafkant Ivan Pres1 (oče prof p sorja g Mihe v Ljubljani 1 na drugerr koncu Gorice tudi svinčnike, peresa pap" in drugo In ga Pavlina je hodila tja drugi konec celo po svinčnike samo da n kupila ničesar pri nasprotnikih Ko sta se tik pred začetkom vojn-r. sovražnosti selila tz priljubljene jima Go rice v svoje drago Novo mesto so ju spremlia'3 srca vseb goriških Slovencev ir iima želela še mnogo let srečnega življe aja v njiju ožji domovini In danes po 20 etih sta oba Se čila in živa podoba zgled ne narodne napredne (tuš" Na mnogr 'eta ag Zvočni kino IDEAI M e.-sela glasbena komedija z Jer,» ugo, Panlom ffH-btT^rl^ip in Ttir>> f! ngenem ^il VI m | Jredstave danes ob 4., 7. in 9Vi uri Vstopnina 4JO, &50 ia 10.— Din. os % I Gospodarstvo Ljabljanski proračun Zanimanje za novi ljuoijunsKi proracua, tci predviueva tako oočutnu povišanje občinskega uavCitega Drtmena. je mou ljubljanskim prebivalstvom izredno veliko To je razumljivo, saj tu ne gre samo za ob-iutno povečanje dokiade na epos redne iavke, ki je po poaieanji leaakciji lolocena .nenaa na 65% »doslej 45%) >*vdvideno je tudi prav občutno povišanje pn številnih mestnih uvozmnah Kai 00 moralo imeta za posledico podražitev življenjskih stroškov v L.juDljam, na drugi itrani pa je predvideno tudi znatna povečanje vodarine ii; kanalske pristojbine. Kai gotovo ne bo ostalo brez vpliva na bouoče gioanje sta novanjsKih najemnin v našem nestu. ki sc še vedno previsoke LjuDljansK mestni svet bo imel danes ob 17 svojo proračunski sejo na Kateri 00 padla Končna odločitev •ie samo glede proračuna samega temveč tudi glede bodočega gospodarskega razvoje našega mesta Glede potrete povišanja davščin smo že obširno poročali prejšnj: teden in smo tudi navedli nekaj možnoft; dE se nova občutna obremenitev orepreči Pn tem smo predlagali da se nkratn; iz redn; izdatki ki so v zvezi s pnključitvijc okoliških »tičir. in drug, izredni zdatki za trajne investicije ostane« dolga pri Trgovski akademiji 1 krijejo s srednjeročno kre ditno transakcijo tako da bi se ti znesk-plačali v petih letih Naše stališče je na slednji dan akceptiral tudi »Slovenec« ki je v nedeljsk številki objavil članek, v katerem prihaja prav tako do zakhučka da je treba za prevzete viseče obveznosti okoli ških občin tn za likvidacijo računov Trgov ske akademije najeti Sletno kratkoročno posojilo Ker se tudii z redukcijami izdatkov v samem proračunu da še mnogo prihraniti, navajamo v naslednjem nekaj zanimivih številk o izdatkih ki jih predv deva proračunski prpdloe Proračun«* • ;iredio<> prf-avioev^ znatrn povišanje davščin tf»nu da se z redukcijo prejemkov iu«>*-n h uslužbencev v proračunu pr;štedi 2,^50 000 Din S':u paj 90 v proračunu personalni izdatki pred videni v višini 19 19 tniHiona Pin nasproti 21.55 milijona Dm v prejšnjem letu (s personalnimi 'zdatki pril?!'učenih rkolišk'11 občin) Le izdfltk; po dveh partijah se zviša«, m sicer izdatki po 1 pirtiji. kjer ffre za funkcijsko dokledo predsedniku podpredsedniku občine Funkcijska dok^a da ostane predsedniku občine nespreme njena v višini 96000 Din nov pa je izda tek za funkciisko dok1'do rvdnredsedniku občine v viš'n 48 000 Dn Vrhu tega s? zvišnjo izdatk' za o^ebnp rvicrade in do-klade od 192 000 na 150 000 Oin Znižanje prejemkov mestnih uslužbence\ je predvideno tako. d* se kosmati službeni prejemki, ki so jih imeli mestni uslužbenc-1 oktobra 1935 znižajo za 10% onim pra g matičnim nameščencem ;n upokojencem ki jim je bila 1. okt 1^35 ukinjen« rod binska dokkida za ženo in de^ma tudi za otroke ;n onim pogodbenim namcščencen-m dnevničarjem. ki so b;,i oriz-ideti lani 1 oktobra z uredbo 0 znižin^u službenih prejemkov za 15% ps se znižajo prejemki samskim uslužbencem in upokojencem samskim in poročenim uradnicam ter po ročenim uslužbencem in upokojencem, katerih žene so v službi Znv.oio »e tudi mezde mestnim delavcem ?n rodbinske do-klade stalnm mestnim dela-vcem fod 5 na 3 Din dnevno") Znatno zvišanje vidimo pri materialnih izdatkih za obče upravno oblastv« Tu je brez dvoma mnogo postavk, ki bi se dole še črtati. Tako imamo v *em poglavju reprezent3cijske s+roške mestne občine v višini 80.000 Din in disoozicijski fond pred sednika občire v višini 50.000 Din. Težko je razumeti, zakaj se predvideni izdatki za službena potovanj« in uradne kom si je povišajo od lanskih b5 000 kar na 120.000 Din in izdatki za pisarn;ške potrebščine od a.n»kih 2P1 000 kar ns 457.000 Din. čepmv >:naša dodatna postavka za kritje pVsanventflr,a 0d 40O00 M 176000 D;n 'datki za službeno oblek' mestnih »lu 'teliev in uslužbencev dohodarstvenege "ads so narasli od 11« 000 na 26^000 Din "4ed »razn-m režiisk*mi strošk'« V * po-?\iio "d 40 o«iO nv 1^4 0^0 Din. ie postavka 20 000 Din za pob i»inie me-tnib d"v-5!<:n Poglav ie iTdatkov za osebno m imovin-c« varnost >»e poveča za 121 000 na 527 000 Din To oovečanie je pripisati edvsem povečani dotaciji državni poli-: ii, ki ie narasla za 72 000 na 949 000 Din datki ze narodno oro^veto ae povečajo 298 000 na 1.204 000 Din Predvsem 7« ..di nov »h irrt^tVov 7* S^V priW'n»*?nih -Toin izdatki finančne stroke (skižba posojili pov raio za 1.68 milijona Din na 10 8" 'ijona Din. Od 'eSa noviSka pa odpade znesek 056.000 Dm za anuitetno *1už >•; posotr priključenih okoliških ob^in ' prs^!eda o stanju d«li|Pov meatne občine i ubl ionske na dan .11 marca 1936 je raz-dno, da to ta d«n domovi !hib- ■3n.-k. fa mesta t°0 m'!*'opOv Din. V tej - rt je unoštevan tud- znesek 20 mil;jo->v D r dokK' ki S« ie prevzHn mettrvs ■S•••na od Splošne maloželemi&e dtižbe Ob?utno se povila tudi proračun tfrad r>*'i".' zbi^-InSh ^nnov v n ^' ■ -• , *-a»i n Vr'T«v«i-r) »--r,. P Izdatki i& socialno skr^tvo se pov š j '.« 043 na 4.5? mili iona Din in sriceT pr»d vsem v zvezi s prevzemom socialnega skrb-»iva v priključenih občinah. Izdatki za občinsko gospodarstvo so na- rasl za 286.000 na 1,273.000 Din. Prav občutno »e je tu pjvečak postavka m vzdrževanje občinskih poslopij tn sicer od *36.000 kar na 550000 Din Dotacije podpore, štipendije in subvencije 90 se skoro podvojile in so narasle za 167 ns 3.65 milijon« Din Tu tvor: glavno postavko prispevek amortizacijskemu fondu 6% obligacijskega posojila v vii:ni 1.9 milijona Din Podpora norodnemu gle-ialiSČu znaša 350 000 Din. bo'piški blagajni mestnih nameščencev 367.000 Dn 'n mestni delavski zavarovalnici 110.000 Din. obrtni nadaljevalni šoli 200 000 DVn. PTrrti--uberkulozni ligi 100 000 D;n, za razne podpore v znanstvene svrhe 110.000 Din d<'-klade cerkovnkom in orglavcem 124.(00 D'n, za zgradbo rovih cerkva 50.000 Din prostovoljnim gasilcem 30.000 Din. Narod ni galeriji 40 000 Dm, raznim društvom 40.000 Din. ženski obrtrn šoli in »»rednemu zavodu za žensko domačo obrt 69.000 DiD itd Poglavje ostalih izdatkov ee poveča od 520.000 na 2.897.000 Din. Tu gre predvsem za likvidacijo računov ze Trgovsko akademijo 804.000 Din. za nakup opatijsk;h ■ramvajskih vozov 373.000 Din. m tlakovanje ob tramvajski progi §:ška St Vid mooo Dn. za te'efonsko centralo 303000 Din in za taikso na pogodbo, sklenjeno s K.ranjsk:nv deželn mi e'ektr februar 76 551 -»-4136 +5729 Povečanje razlike nasproti lanskemu letu in v februarju tudi nasproti predlanskemu letu nam priča da je bil letos sezonski padec zaposlenosti znatno manjši nego lani in deloma tndi predlanskim Okrožni urad sklepa iz tega razvoja, da se je zaposlenost delavstva v konjunktur-nem pogledu precej z bol j šala. To nazira nje pa je gotovo prenagljeno Enoletni diferencial kaže sicer zadnje mesece izreden dvig. dvoletni diferencial pa se je bistveno povečal šele v februarju. Ko bomo imeli na razpolago podrobne podatke o gibanju zaposlenosti v posameznih panogah bomo dobili nekoliko jasnejšo sliko. Januarske številke so nam tudi Kazale relativno znatno zboljšanje zaposlenosti v primeri z istim mesecem lanskega leta. podrobna statistika pa nam je pozneje odkrila da odpade znaten del prirastka zaposlenosti (skoro 1000 članovi na gradbeno stroko V tej stroki pa je bila zaposlenost večja predvsem zaradi mile zime ker se niso ustavila gradbena dela Toplejše vreme je gotovo uplivalo tndi na zaposlenost v mnogih drugih panogah Ta faktor, ki bistveno upliva na zaposlenost jp imel najbrž tudi v februarja v znatnejši meri svoj upliv. Ali gre pri sedanjem relativno ugodnejšem razvoju zaposlenosti za konjunkturno zboljšanje bodo bolj zanesljivo pokazali šele bodo-«i meseci Če je bilo relativno zboljšanje v rimskih mesecih predvsem posledica milega poteka zime tedaj je pričakovati, da bo pomladno aezorsko naraščanje zaposlenosti sorazmerno olabotneje Od ostalih podatkov februarske statistike je omeniti da je znašala v tem mesecu povprečna dnpvna zavarovana mezda 2218 Din to jp za 0 17 Din manj nego lani Skupna dnevna zavarovana mezda pa je znašala \ pop nop TVn tn 'p ?r< 70 ron rrf netro lani Saa»©fwwin5»$ Jtafershff' Manboi. TO. marca Ze od nekdaj so sloveli štajerski sejmi za živino, ki so jih radi obiskovali tudi tuji kupci ko Se niso bile zaprte meje za izvoz naše živine V splošnem so bili ejml v Mariboru in Ptuju pravi barometer cen štajerske goveje živine Ko pa je zajela kriza pred leti naše kmetsko gospodarstvo je občutil Staiersk kmet naihulSI udarec zaradi padca "p" živini Prekupčevalci so rušili že itak o-zke c^ne in se je posledica ^kodliivpgri mp??t.arenja t živino pomniš • igot! ?fHr> •> -pt? "a 9f s A. Maastrlcht LUtt.ch^-^^^IP Vervier6® I , x Oy _ . «;.•• £ •• Malmedy Luxemburg verdun #Na"Cy Strassburg. Eplnat« Co)tn*r# MUlhausen ICO Beltort gasel« Nottinghamska zastruplj evalka Bolničarka, ki |e morila zaupane Ji bolnike Usodni dan za Evropo Pomen 7« marca - Zadnja preizkušnja v podobi politike — Ločitev Zapada od Vzhoda - Predigra za Srednjo Evropo ? - Vojna proti Nemčiji danes ni mogoča - Zanimiva izvajanja Pertinaxa vojno brez nevarnosti gotovega poraza. Večina držav meni, da na to vprašanje lahko odgovori z odločnim: Ne. — A tudi vodje nemške državne brambe so 11. januarja na posebni konferenci, ki jo je sklical general Blomberg, soglasno zavrgli kot zelo nevarno politiko. ki se je sedaj končala z aktom 7. marca. Torej niso niti sami zaupali v svojo moč. ★ Takšno je stališče Francije, kakor nam ga kaže Pertinax. In stališče Anglije, druge glavne sopogodbenice locarnskega pakta? Glede tega zadostuje, če navedemo citat iz londonskega lista »Sunday-Timesc, katerega uvodniki dobivajo inspiracijo obi- Kelmorajn. Pogled na stolnico Sloviti francoski publicist Pertinax, čigar izjave imajo često poluraden značaj, razpravlja v nekem članku o položaju, ki je nastal v Evropi po odpovedi locarnskega pakta s Hitlerjeve strani in o vojaški zasedbi demilitarizirane porenske cone po nemških četah, ki je sledila tej odpovedi. Pertinaxova izvajanja se nanašajo seveda na položaj, kakor ga vidijo v Parizu. In tu ni treba še posebe poudarjati, da smatrajo v francoski prestolnici Hitlerjev korak za kapitalno afero, ki prinaša novo zmedo v evropski razkroj in grozi z novo vojno. Prvič, poudarja Pertinax, če priznamo, da so bile pogodbe s strani enega po-godnika samovoljno prekršene, tedaj je vsak mednarodni red nemogoč. Gre za red, kakršen je bil pred 1. 1914. če bi se v tistem času zgodilo nekaj podobnega, tedaj bi odgovorili na Hitlerjev korak z eno samo sankcijo: z vojno. Vlade bi si dvakrat premislile, preden bi storile nekaj takšnega, kar je napravil Hitler. kakor ne razveljavlja. Praktično pomeni ta njegova ponudba to, da hoče Nemčija urejati svoje zadeve z vsakim ovojim sosedom posamič, brez intervencije tretjih. Vsaka medsebojna pomoč slabotnejših proti močnejšim bi bila nemogoča. V tem sestoji praktično Hitlerjev načrt za reformo Društva narodov. To je pa tudi glavni vzrok, zakaj je francoska vlada izjavila, da so Hitlerjevi predlogi nesprejemljivi in da so jih posamezni ministri zasebno označili za groteskne. Francija se ne bo pod nobenim pogojem spuščala v to, da bi parlamentirala s Hitlerjem. Skušala pa bo uveljaviti pogodbo medsebojne pomoči zoper napadalca Kar se tiče te pomoči, je pogodbeno tako jasno izražena, da je ne bodo mogli osporavati niti angleški ministri. Angleška vlada je vedno znova izjavljala svojo pripravljenost za zaščito kolektivne varnosti, čeprav Francija s stališča te kolektivne varnosti, priznava Pertinax, v italijansko-abesinski zadevi ni imela vedno prav. je Angliji Remilitarizirano Porenje Že večkrat so listi poročali, da je a bosi n-ski vojni minister ras M u 1 u g e t a umrl. Zdaj se ta vest potrjuje tudi iz Addis Abebe. Podlegel je namreč pljučnici, katero si je nakopal na bojišču. Bas Mulugeta je bil veteran italijansko-abe-sinske vojne iz I. 1895 ter eden najožjih sodelavcev abesinskega cesarja. V zadnjem času je sicer izgubil na vplivu, vendar pa Haile Selassie ni podvzel ničesar, ne da bi prej njega vprašal za svet Dohodki iz Eiffelovega stolpa Uprava Eiffelovega stolpa je sporočila, da je ta velika zgradba lansko leto z vstopninami, vozninami za dvigalo in drugimi dohodki vrgla 1.85 milijona frankov. Predlansko leto je bil dohodek še nekaj večji, namreč 1.98 milijona frankov. Ti številki dokazujeta, da je Eiffelov stolp slej ko prej velika privlačnost za pariško publiko in za tujce, ki obiskujejo francosko metropolo. V zadnjem času so se ponovno razširile vesti, da nameravajo stolp podreti. Vse takšne vesti so brez podlace, kajti dokler bo zgradba dajala takšen dobiček pač ni misliti, da bi jo prodali za sta-ro železo. Obleka iz poštnih znamk Švedska je praznovala pred kratkim jubilej svojih poštnih znamk. Ob tej priliki je neka modna tvrdka izdelala svojevrstno oblačilo. Ta obleka najmodernejšega kroja je bila sestavljena iz samih poštnih znamk vseh držav. Njena barvitost in apartnost, ki so jo povzdigovali črni svilni traki, ste zbujali navdušenje med damami. Nova japonska vlada krivem za zdravnika, čeprav je bil le pomočnik v neki londonski bolnišnici, je vo. dila v Nottinghamu zaveti&če za stare ki bolne ljudi . Pred letom (bil je v tem zavetUKu afi zdravilišču umrla nenadoma neka Luiza BaguLeyeva. Bila je stara ženska ln njena smrt nI zbudila nadaljnje pozornosti. Njena hči, ki je stanovala isto tako v zavetišču, je potem določila Waddingbaxnovo in SuHivana za dediča svojega znatnega imetja, vendar pod pogojem, da ostane do svoje smrti v tem zavetiS6u in da bodo tam skrbeli brezplačno zanjo. Nekoliko mesecev pozneje je umrla tudi mlada Ba_ guleyeva. Sedaj so postali sosedje poaaor-ni. In ko je končno umrla ie neka tretja pacientka, ki je bila vsoto za oskrbo v zavetišču plačala v naprej, so izrekli ljudje sum, da sta Waddingfaa2nova in SuUivan zastrupljevalca. Sedaj je nastopila policija OOočfla ja. naj se trupla izkopljejo ta preiftčejo. Res so naSti v njih Sledove morfija Wadding_ hamovo ln njenega pajdsSa, ki je bil tudi nje življenjski drag, so aretirali in postavili pred poroto. Obtožili so ju, da sta svoje žrtve omamila najprej z morfijem, potem pa jih spravila v kraj s ciaakalijem. Oba sta to obtožbo trdovratno zavračala. Posebno ogorčena je bila Waddinghamova, ko so ji predložili izvedeniška mnenja zdravnikov ki kemikov. Najbolj jo je ob. težil zdravnik dr. Manfield. ki je izjavil, da je sam zdravil obe Baguleyevi v zave. tiSftu, a nikoli jima ni zapisal morfija. Končno je Waddinghamova priznala, da je Baguleyevtm res dala morfija, a le po zdravnikovem predpisu ln pa zato, ker sta trpeli za velikimi bolečinami. Vedno pa je pazila na to, da ni prekoračila predpisane doze. Ko so jo soočili s dr. ManfieMom, je morala to izpoved preklicati in se je zapleta v protislovja Morala je priznati, da je staro Bagulejrevo videla kratko pred polnočjo umirajočo in z modrikastim obrazom, zdravnika pa je opozorila šele devet ur pozneje! S tem je bila njena usoda zapečatena Ker so se naSli Se dragi obteže-valni momenti, so porotniki soglasno potrdili. da Je obtoženka kriva umorov s strupom in sodiSče je Izreklo proti nji "m—*~v» čajno iz angleškega zunanjega urada in J ki je v svojem prvem uvodniku potem, ko I se je razširila vest o nemškem koraku, I napisal med drugim sledeče: »Metode izvršenega dejstva Hitler ni prvič uporabil. Uporabil jo je tedaj, ko je uvedel v Nemčiji splošno vojaško dolžnost, ko je prezrl prepoved težke artiljerlje, ko je Nemčija svoje vojne sile opremila z bombnimi letali in podmornicami. Vse te akcije so bile prelomi pogodb. Z uspehom je zoprval Evropi, ki je preveč needina in preveč prevzeta od drugih stvari, da bi rt lahko izsilila svojo pravico. Tokrat bo spet nspeL« ★ Kar se tiče Italije, ki je tudi podpisala locarnski pakt, pa piše znani rimski dopisnik Itak> Tavolato sledeče: »Resnica je, da je bil prvi izraz italijanskega javnega mnenja o nemškem koraku izraz neprikritega zadovoljstva. Odpoved locarnskega pakta — pravijo v Rimu — mora dovesti do razbremenitve snnkc j-eke fronte, ker se bo sedaj pozora ta delo Društva narodov obrnila na porenski problem. Italija ne more zato prav nič ugovarjati proti ukrepu (namreč ukrepu Nemčije), ki bo Mussolinijevi abesinski politiki samo v korist.« D ms seldorf. Trg pred magistratom Drugič, pravi pisec, predstavlja usodni dan 7. marca, ko se je zgodil ta prelom, preizkušnjo moči med Francijo in Nemčijo. Ta preizkušnja ima še vedno obliko politike — toda zadnjikrat, če zmaga Hitler v tej preizkušnji, tedaj ne bo videl nobene meje več za to, kar lahko stori, ko bo oborožitev Nemčije dovršena. Naslednji udarec, ki ga bo tvegal, bo vojnega značaja. Tretjič, če bo Nemčiji dovoljeno, da lahko gradi trdnjave v porenskem pasu, tedaj ji bo uspelo, da bo Zapadno Evropo dejansko ločila od Vzhodne Evrope. Nemška državna bramba bo držala s 300.000 možmi francosko armado v šahu, s svojim večjim delom pa bo lahko pritiskala Po-dunavje in Rusijo na tla. Brez pretiravanja, pravi Pertinax, lahko rečemo, da je 7. marec predigra za Srednjo Evropo. Hitlerjeva ponudba za pomirjenje tega ni- navzlic Lavalovemu obotavljanju vendarle obljubila svojo brezpogojno pomoč zoper kakšen eventualni italijanski napad. če naj bi se začela pogajanja z Nemčijo, tedaj bo Francija prej zahtevala, da bi Anglija in Belgija sklenili z njo vojaške pogodbe. Kaj se da v tem trenutku napraviti proti Nemčiji? Vdreti z vojaško silo v nekoč demilitarizirani pas? Nihče ne misli na to, kajti to bi na francosko ljudstvo zvrnilo odgovornost za vojno, ki je za nobeno ceno noče. Ostanejo samo finančne in gospodarske sankcije, ki jih bo Francija tudi dejansko zahtevala od locarnskih držav pogodbenic. Te sankcije bi utegnile Nemčiji silno škodovati že, če bi zmanjšale nje uvoz in izvoz za 50 odstotkov. Zna se pa seveda zgoditi, da bi Hitler takšen korak smatral za vojni akt. V tem primeru je važno odgovoriti na vprašanje, da-li je nemška vojska danes že sposobna tvegati Razprava, ki ji je vsa angleška javnost sledila z napetostjo, je končana Nottinghamska porota je bolniško strežnico Dorotejo Nancy Waddinghamovo obsodila na smrt, ker je bolnike zastrupljala z morfijem. O stvari smo pred časom že pisali. Waddinghamova je bila več nego navadna bolniška strežnica V zvezi z nekim Ro-naldom Sullivanom, ki se je Izdajal po svoji k svojim ZA PRANJE PERILA UPORABLJAJTE VEDNO LE R E S DOMAČE IZDELKE ! TO JE P E R I O N PRAŠEK ZA PRANJE — NAS SLOVENSKI IZDELEK. Zaradi odstopa admirala Okade je japonski cesar poveril sestavo vlade H i r o-hitn, ki je obenem ministrski predseA-nik in zunanji minister Japonske ANEKDOTA Ko je MasarrTk v svertovnj vojna potovoi iz Londona preiko Švedske v Rusijo, je ukrenil Basil Tampsan, tedanjS šef Scot-'tand Yarda, vsemogoče varnostne ukrepe, kajti na Švedskem je tedaj nemških agentov kar mrgolelo. Med drugim je ukrerri'!, da je poznejši predsednik Osvoboditelj potovati pod imenom Thomas George Merodem in da bi »zbrisal vsako sled njegove identitete, je naročal, da so odstraniti tutfi monog-rame z njegovega perila ki naetfo-v njegovega praškega krojaoa z ofo-lok. Ko je Masarvk srečno prispel v Rusijo, je našsl v svojem ročnem kovčegu ovratafik, na katerega je bila londonska perica znotraj napisala njegovo prCeškem slovu« z dne 3. t. m. dr. Antonin Uhli?. Pred šestimi leti sta prosvetna ministra obeh držav podpisala deklaracijo o šolskih in kulturnih stikih, kar pa je bila samo okvirna izjava, ki nima zakonite moči. Potrebno H bilo, da bi parlamenta obeh držav sprejela obvezno kulturno konvencijo s podrobnim pravilnikom o nje reševanju. Kulturna vzajemnost med Češkoslovaško in Jugoslavijo je tolikanj v interesu obeh držav, da bi jo bila treba podpreti s posebnim zakonom. Pisec se je v svojem članku, ki ga je objavilo ^Češke slovo« kot uvodnik, dotaknil tudi medsebojne informacijske službe in pou- daril važnost vzajemnih študijskih obiskov novinarjev, pisateljev in znanstvenikov. Literaturi o T. G. Masaryku je 7. marec dodal nekoliko pomembnih izdaj. Tako so izšli v eni knjigi trije zvezki Capkovih »Razgovorov z Masarykom<. Izdaja je obilno ilustrirana in utegne se bolj razširiti ta standard - work masarvkovske literature-Isti spis je pravkar izšel v francoskem pre* vodu. Založta »Čin« je izdala 20- izdajo >Svč-tove revoUice« in obenem ceneno ljudsko izdajo te znamenite memoarske knjige. Iz* šla je tudi 2. češka izdaja Masarykove knjige sSocialni otazkac. ki med drugim vsebuje kritiko marksizma. - Založba >Orbis< ▼ Pragi namerava izdati izbor tujih študij o T. G. Masaryku. Med drugim izide tu v prevodu članek ljubljanskega univ- prof. dr. Vebra o Masarykovi filozofiji, ki je bil objavljen v lanskem letniku revije *Misel in delo«. Knjižnica ministra L. Barthona, druge žrtve marseillskega atentata, je bila minule dni razprodana. Vvse tri aukcij so vrgle skupaj 6.300.000 frankov. 2e to kaže, da je bil pokojni Barthou eden največjih francoskih biblioMov. Razstava slik Petra Dobroniža, največjega likovno - umetnostnega predstavitelja Vojvodine je bila otvorjena v prostorih Francoskega kluba v Beogradu. Pošte, telegraf in telefon Iz ekspozeja ministra dr. Kaludjerčica pri proračunski razpravi na seji narodne skupščine dne 9« t. m. Celokupni izdatki tega ministrstva znašajo 362 milijonov. Od tega je 226 milijonov, ali 62.5 odtsotka osebnih ;zdatikov. Po proračunu ima ministrstvo pošte in br-zojava 11.159 uslužbencev, med njimi 4876 uradnikov, 512 pripravnikov, 2415 zvaničnikov, 2626 služiteljev in 725 dnevni-čarjev. Poleg tega števila je zaposlenih pri poštni upravi še 1200 pogodbenih poštarjev. Državnih pošt je 642, dalje je 10 sezonskih, 115 ambulantnih, 1301 pogodbena in 2115 pomožnih pošt. Ti poštni uradi so lansko leto odpravili 490 milijonov poštnih poš;ljik, 3,860.000 brzojavov in 4,300.000 medmestnih razgovorov. Promet s poštnimi nakaznicami je znašal 5.900 milijonov dinarjev, čekovni promet preko pošt 23.260 miiiijonov, hranMinični ipromet pri Poštni hraniibrci pa 680 milijonov dinarjev. Za prevoz pošte plača ministrstvo železniški upravi 30 milijonov dinarjev. Poštne, telegrafske in telefonske materialne potrebe znašajo po proračunu 28.850.000 Din. Subvencije za parobrodna društva so znašale do sedaj 59 milijonov, v bodoče je predvidenih 50 milijonov.^ Dohodki pošte so do leta 1930/31. stalno naraščali, potem pa so začeli padati in so znašali lansko proračunsko leto 363 milijonov. Za prihodnje leto so predvideni zopet z 270 milijoni. Dohodki iz telegraf-slke službe, ki so znašal5 1928/29 skoraj 31 milijonov, so lani padli na 21.5 milijona in so sedaj predvideni z 22.5 milijona. Tudi dohodki telefonske službe so zadnja leta padali in so predviden' za prihodnjo leto na 100 milijonov. Radiofonija jn dala dr-,žavi 1 1928/29 2.273.000 1934/35. pa 6.862.000 Din, v novem nroračunu so predvideni na 8 milijonov. Čisti dobiček celo- kupne poštne uprave je znašal preteklo leto 119 milijonov. Minister podčrtava potrebo čim boljše ureditve poštne dostavne službe in gradnje poštnih zgradb. Danes plača poštna uprava za pošte 7 milijonov najemnine. Kot najpotrebnejše zgradbe navaja glavne pošte v Beogradu, Splitu in Skoplju ter kolodvorski pošti v Zagrebu in Mariboru. Nova beograjska glavna pošta bo dobila svoje prostore v palači Poštne hranilnice kamor se bo preselilo tudi ministrstvo. Glede telegrafskih zvez ni v notranjosti države predvideno ničesar novega, pač pa so zaključena pogajanja s francosko poštno upravo za direktno telegrafsko zvezo Pariz - Beograd preko Tunisa s pomočjo podmorskega kabla. Obširno je govoril minister o radiofo-n;ji, ki je v naši državi na žalost zelo zaostala. Število naročnikov je znašalo koncem L 1935. 78.857. Današnje stanje se ne da več držati. Državni interes zahteva, da se zgradijo nove močne postaje. Minister je ukrenil potrebne korake in upa, da bo stvar v interesu države kmalu izvršena. Naša telefonska služiba je nezadostna. Telefonske centrale v večjih mestih zlasti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani w> izčrpane in se morajo povečati. Tudi tu se z rednimi proračunskima sredstvi ne da nič opraviti. Minister se trud5, da iz razpoložljivih sredstev stori, kar se da. Minister je končno naglasi! važnost zgraditve telefonskega kabla Beograd- Zagreb- Maribor, ki bi osigural »e le brezhibno funkcioniranje to važne proge in dobre zveze z inozemstvom, temveč bd dal državi tudi novih dohodkov. ŠPORT Prvi skoki v Planica, 10. marca PJaniška ekaikailnioa je danes doživela svoj »ognjeni krst«. S ponosom lahko poudarjamo, da je bil Jugoslovan Novšak prvi, ki se je pognal z veličastne skakalnice, srečno obstal na 53 m in krasno zavozil preko silne strmine. Kdor se je do6©daj ali kdor se bo še povzpel na vrh skakalnice, bo šele videl, koliko poguma je treba za te skoke, bo znal ceniti vedno ponižnega in skromnega Bohinjca Novšaka, ki je postail ljubljenec vsega občinstva, katerega se je zbralo že precej v Planici Vreme je bilo danes krasno in solnčno Zjutraj je zmrzovalo. Imeli smo odsrenjen sneg. Na skakalnico so dopoldne nanosili še nekaj snega, ker ga je solnce omehčalo, in ga temeljito steptali. Dopoldne je bila skakalnica že pripravljena. Inž. Bloudek je sicer godrnjal, toda Novšak je bil neugnnn in na popustil ter izjavil, da gre za vsako ceno, tudi na lastno odgovornost na skakalnico. Opoldne je bilo okoli skakalnice vse živo in občinstvo je nestrpno pričakovalo prve skoke. Popoldanskih enajst skokov Po Novšakovem otvoritvenem skoku so se popoldne ob 15. skoki nadaljevali. Na strmino sta šla oba Norvežana, Švicar Keinesdorfer in naš Novšak. Skakalnica je med tem prišla v senco in je bila za skakanje prav ugodna. Ob 15.15 se je prvi pognal Hagen na 59 m, za njim Oedegard na 63 m, nato pa Novšak, ki je šel že na 62 m. Četrti je bil Keinesdorfer, za katerega smo bili zaradi nedeljskega padca na 60-meterski skakalnici nekoliko v skrbeh, pa je vendar gladko pristali na 57 m. Komaj so se skakalci oddahnili, so STi spet drugič v višino in ob 15.40 se je Oedegard drugič spustil s tričetrtinskim zaletom in dosegel znamko 75 m. Prav tako daleč je prišel tudi njegov rojak Hagen, 76 m. Za njim je šel še enkrat neugnanl med tem ko je Keinesdorfer zboljšal za 2 m na 59 m, Novšak pa podaljšal za 5 m, na 67 m. Oedegard je med tem dobil veselje in dobre četrt ure pozneje ga že spet vidimo drveti v globino. Obstali je gladko na Novšak, ki je topot izenačil lanski 5ram-krv rekord in dosegel 72 m. Mlademu Oedegardo pa žilica ie ni dala miru. §e enkrat je šel na naporno strmo pot po 467 stopnicah prav na vrh skakalnice in se s polnim zaletom pognal po strmini. Sam je dejal pozneje, da ie imel tam pred mostom najmanj 80 km hitrosti na uro, v krasnem loku je zaplaval nid veličastnim lokom in obstafl g najdaljšim skokom današnjega dneva na 89 m. S tem so bili današnji skoki za trenfri? "končani. Oedegard pa nič manj tudi naš Novšak sta fcfla danes povsod po Planici junaka dneva. Trening se bo nadaljeval vse prihodnje dni. Vreme je zelo ugodno, kajti podnevi prigreva toplo pomladansko solnce, proti večeru pa zdrkne živo srebro nekaj stopinj pod ničlo. Planico pa med tem polagoma polnijo prvi gostje za veliko nedeljsko prireditev. NJ. VeL pokrovitelj JNS Beograd, 10. marca. p. Osrednja uprava JNS je prejela danes iz dvorne isarne obvestilo, da je Nj. Vel. kralj Peter II. blagovoli1 prevzeti pokroviteljstvo nad jug. nogometnim savezom. Potniški promet na progi Ljubljana — Rateče-PIanica v nedeljo 15. marca. K skakalnim tekmam v Planico v nedeljo bo vozil poleg posebnih vlakov, ki jih organizira »iPutnik«, še izletniški vlak šit. 920 m bo pobiral izletnike od 5t. Vida-Vižmarjev do vklj. Slov. Javomiika. Ta vlak odhaja iz Št. Vida-Vižmarjev 5.15, Medvode 5.25, Šofje Loke 5.38, Kranja 5.56, Podnart-Krope 6.10, Otoč 6.16, Radovljice 6-28, Lesc-Bleda 637, Žirovnice 6.48, Slov. Javomika 6.56, prihod v Rateče-Planico ob 8.19. Povratek tega vlaka iz Reteč-Planice ob 18.00. Za udeležence z Jesenic bo vozi! poseben vlak z odhodom z Jesenic ob 6.30 in prihodom v Rateče-Planico ob 7-21. Povratek tega vlaka iz Rateč-Planice ob 18.33. Izletniki od Št. Vida-Vižmarjev do vklj. Jesenic smejo uporabljati samo ta vlaka. Za izletnike od Tržiča do Kranja bo vozH ta dan vlak št. 8521 z odhodom iz Tržiča ob 5.14, ki se v Kranju priključijo izletniškemu vlaku iz Ljubljane. Zaradi prometa posebnih vlakov izostane 15. t. m. na progi Rateče-PIanica potniški vlak št. 8611, ki odhaja iz RartečiPlanice ob 5.12 in vozi mesto njega vlak, ki bo odhajal iz Rateč-Planice že ob 420, iz Kranjske goro ob 432, Gozd-Mrtulek 4.38, Dovje^lojstram 455. Hn-šica 5.00. Iz istega razloga izostane ta 15. t, m. n« progi Ljubljana gl. kol. — Kranj in nazaj potniški vlak št. 904, ki odhaja iz Ljubljane gl. koL ob 17.35, in vlak 923, ki odhaja vz Kranja ob 1832. Razpis medklabske pokalne scnuSke tekme na Peci. Zimsko športni odsek SPD Mežica-Črna razpisuje za 19. t. m. med-klubsko pokalno smuško tekmo v smuku na Peci. Start ob 10. na Peci na Kordeževi glavi 2126 m, ciHj pri Uletovi koči 1654 m. Tekmuje se po pravilih JZSS za prehodna pokal Pece, ki preide v definitivmo last onega, ki si ga pribori dvakrait zaporedoma ali dvakrat v presledkih. Pokati branijo vsak po eni zmagi eg. Jurač, Stopar in Let-ner iz Maribora. Tekmujejo lahko le ve-reficiTani tekmovalci, in to v eni kategoriji. Prijavnina Din 10, ka jo je poslati obenem s prijavnico podpisanemu odseku ali pa se plača do 7. zjutraj v koči na Peci. Prvi trije zmagovalci dobijo diplome. Zbirališče tekmovalcev je v Uletovi koči na Peci, kjer je zadosfi prenočišč v kurjenih sobah na razpolago in je koča oskr- bovana. Snežne razmere so na Peci zelo ugodne, ker je zapadlo novega snega in »o vse skale popolnoma pokrite in ni nobene nevarnosti. Proga, na kateri se tekmuje za prehodna pokal je edinstvena, ker teče od starta do calja le v smuku. ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Za ctoss-couTftry prvenstvo Ljubljane v nedeljo 15. t m. ob 9.30 na našem igrišču: »endorji 5000 m za poedince in moštva, juniorji razreda C (1918, 1919) za poedince in moštva, 2500 m in juniorji B (1920, 1921) v grupah po 3 tekmovolci. 1500 m: se določajo naslednji tekmovalci: K rev s, Srakar Franc in Ivan, Krpan, Pere, Goršek. Pogačnik, Hlebec, BezLaj, Kranjec Ivan, Ogrin Franc in Miran, Czurda. Oblak Janko. Miklavčič Matija, Pavičevič Milivoj, Grad, Ambrožič Erncst, Markelj Leopold. Djinovski Vojislav, Iglič Tone, Ošabniik, Prelog Franci, Svetina Blaž in juniorji C: Jordan Marjan, Srakar Draigo. Kočar. Na-bernik, Vahtar, Pirih, Renčelj Mitojko, 2agar. Kozinc. Keržič, Kuret; juniorji B: Pirec, Tominc, Potokar. Vsi tekmovalci morajo biti v slačilnici najpozneje ob^ zunanji pa takoj po prihodu vlaka. Vsak tekmovalec ima prinesti »>cboj vs> opremo (čisto), sprintcrice a4i ;opate in en par dolgih starih hlač. SK Sloga. Vse članstvo, aktivno in podporno vabimo, da se udeleži občnega zbora kluba, ki se vrši drevi ob 18.30 v prostorih Nabavi jalne zadruge uslužbencev dr. železnic — kletna soba, Masarvkova cesta št. 17. Iz življenja na deželi Iz Laškega 1— Smrtna žetev. .V nedeljo zvečer je mnrlo v Laškem v starosti 86 let gdč. Flis Mara iz znane narodne rodbine Flis—Orožen. Pokojnica je delovala celih 45 let kot učiteljica ročnih del na ljudski šoli v Hrastniku in tisoči H rastri ičank se je s hvaležnostjo spominjajo kot vzorne, v svoji stroki neprekosljive vzgojiteljice. Po prevratu je šla v zasluženi pokoj, ki ga je preživljala med svojci v svojem rojstnem kraju v Laškem Blag ji spomin, prizadetim nase iskreno sožalje. — Dne 7. t. m. je umrl na Dunaju v starosti 69 let vpok. visia inšpektor avstrijskih železnic Papp Hans Pokojnik je pred prevratom služboval dolga leta na postaji Hrastnik, pozneje je bil postajenačelnik v Laškem. Po rodu Korošec, je bili nacionalno čuteč Nemec, v družbi pa konciiianten mož. N. v. m. p 1— Opozoritev. Iz vssh krajev so pred nekaj leti spraševali drž. upokojenci »a stanovanji v Laškem, vpoštevajoč ugodno klimationo lego našega kraja, pnhko zdravljenja v naših toplicah, ugodne železniške zveze, višji plačilni razred, skoro zajamčeno dočakan je visoke starosti rtd. Kakor poprej ni bilo stanovanj, tako j*h je zdaj na izbero, na kar opozarjamo iav- ^ Elekrični tok. Kakor doznavamo, se naš g. župan pogaja z elektrarno Fala radi znižanja cen električnemu toku ter ie baje elektrarna že pristala na znatno znižanje S trošarino in taksami stane danes tok v Laškem kw ura 5.18 Din, tako da smo v dravski banovini v tem pogledu med prvimi. Zato pozdravljamo prizadevanje našega župana in upamo, da bo Se mogel uspešno zaključiti ta pogajanja. * SLOVENJGRADEC. Namesto venca na grob Viljema Močnika, ravnatelja OUZD v Mariboru, je darovala družina dr. Černeta 100 Din slovenjgraškemu KJS za siromašno deco. Hvala! Naše gledališče DRAMA Sreda, 11- marca: Družinski oče Red^B Četrtek. 12. marca: Pesem s ceste. Red Četrtek. Petek 13- marca: zaprto. OPERA Sreda. 11- marca: Katarina Izmajlova. Red Sreda. četrtek. 12. marca: A propos. kaj dela An- dula? Red A. t , . Mariborsko gledališče Sreda. 11: Zaprto- . Četrtek, 12: Ples v Savo7u B. Gostuje pn-madona ljubljanske opere Zlata Gjungjen-čeva. RADIO Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio, gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knaf-ljeva ulica 5. Izvleček iz programom Četrtek. 12. marca Ljubljana 12: Dvorak: Ameriški kvartet v f-duru (plošče).— 12.4o: Vreme, poročila__13: Čas. spored, obvestila — 13.15: Ju- goslovenski zvoki (Radio orkester).— H: Vreme borza— 18: Beethovnova ura (Radio orkester).— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R Kolarič)— 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila.— 19.30: Nac. ura. 20: VViettgenstein: Klavirski koncert (prenos iz Zagreba)— 20.45: Prenos iz Beograda.--22: Čas. vreme, poročila, spored.— 22.15: Slovenske narodne* za sopran in alt. Pojeta gdčni Fratnikova in Rudolfova. na klavirju spremlja prof. LipovSek. Beograd 17: Narodne pesmi— 20: Simfoničen koncert godbe kraljeve garde.- 22.20: Lahka glasba - Zagreb 12.15: Plošče,- 1715; Koncert orkestra,— 20: Klavirski koncert.-20-45: Prenos i« Beograda.— 22.15: Ples.— Varšava 20: Lahka godba,— 21: Zvočna i2ra._ 21.40: Poljske pesmi- 22: Simfoničen koncert._ Praga 20-05: Orkestralen in violinski koncert.— 21: Pester program,- 22.15: Jazz.— Dunaj 12: Plošče— 16.15: Citre,— 16.35: Orkestralne skladbe na ploščah.— 1740: Klavirski koncert.— 19-25: Arije m pesmi.— 20.05: Zborovski koncert — 20-45: Htnnor.— «1: Zvočne slike— 22-10: Klavirske skladte,— 23.05: Plesna muzika.— Berlin 18: Orkester— 20-10: Berlin pleše— Mfinchen 18: Orkestralen koncert— 20.10: Postni program.— 21.30: Bachove klavirske skladbe— 22-20: Program po napovedi.— 23: Nočni koncert,— Stnttgart 18: Kakor Berlin,— 20.10: Prenos Mozartove opere »Fktarova svatba*.— 24: Simfoničen koncert . »JUTRO« št. 59 8 Srede VL UL 1936 H. CVETU* 9 Zadnja stran Komisarju je zaigral okoli ust običajni, dobrodušni nasmeh. Samo neosebno zanimanje je zvenelo v njegovem glasu, ko je vpraišal: »A, gospod Justin, po tam tekem ste gledaKški igralec?« »Da---- »Hm — lep poklic, kaj ne da? — In vrhu tega še zaniimrv---c »Da — kakopak —a ne razumem--« Justina se je polaščala čedalje večja nervoznost. »Res ne razumem, zakaj--« »Gledališki igralec se seveda iposebno lahko pre- obleče, da ga ni spoznati--« je z ravnodušnim. še vedno prijaznim glasom nadaljeval komisar. »Preobleče — da ga ni spoznati?---Prosim, gospod komiisar, izvolite mi že povedali, ka pomenijo vaše besede?« Videti je bilo, kakor da bi pazil Remec samo na svojo smotko — v resnid je pa neopazno up rai pogled v Justina. »S stricem niste živeli v najboljšem soglasju, kaj ne, da ne? Bila sta sprta zaradi dediščine — in potem — mda, vaš stric se je upiral temu, da bi se poročili s sestrično! Gospod stric je bii vob-če zelo muhast človek!« Vsa kri je izginila Miaricu iz obraza. Visoko vzravnan je stopil pred komisarja im z drhtečim glasom odgovorih »Ce ste hoteli s temi besedami izreči sum zoper mene, gospod komisar..".?« »Sum zoper vas, gospod Justin? — No, to bi bilo vendarle prenaglo! Prepričan sem, da lahko podaste za usodni čas okoli polnoči zadosten alibi...« »OkoJi polnoči?« Marko Justin je pomislil. »Da, okoli polnoči sem bil v kavarni na WiJsonovi cesti, kjer sem se hotel sniti s sestrično! — Tam me zdaj najbrže čaka---- *Nu, vidite!« Podoba je bilo, kakor da b« Ren-cu pošteno odleglo. »To je izvrsten alibi, ki sicer ne pojasnjuje najdbe vašega klobuka tu k a v knjižnici, a vendar--Sicer pa, gospod Justin, za nocoj ste imeli s stricem domenek, ka; ne?« je biasitno vrgel igralcu novo vprašanje. Ta je zmajal z glavo. »Domenek? — Ne! — Res je pa, da sem ga hotel obiskati... « »Zakaj?« »Zato, da bi--to, gospod komisar, je zasebna stvar, o kateri ne bi rad govoril.« »Nemara da zastran ženitve s sestrično?« »Da---res je--« je obotavljaje se priznal Justin. »In — ali vas gospodična Laibodova še vedno čaka v kavarni na Wflsonovi cesti?« »Ne v kavarni,« je popravil gledališki igralec. »Pred kavarno na ulici.« »Potem, gospod Justin, bomo vašo sestrično obvestili o vsej stvari — če nimate kakih pomislekov! Morda bi nam mogla ona povedati kaj važnega — in vsaka sled je najboljša tedaj, dokle je še topla!« »Razume se, da nimam pomislekov,« je obotavljaje se rekel Marico Justin, a po zvoku glasu mu je bilo poznath da ni govoril resnice. »Pojdimo torej!« In Remec je pokimal dr. Potniku, ki je bil nema, toda pazi/iva priča tega nastopa. »Spremite naju, doktor!« Prav malo je še manjkajo do treh, ko so možje korakali po zapuščeni VVihsomovi cesti. Rahel dež je kakor tenka koprena padal z oblačnega neba. Le mak) svetlih oken je prebadalo enolično temino hišnih zidov. Na promenadi pred kavarno, ki je bila še vedno razsvetljena, je Marko Justin obstal »Menda je sestrična že odšla — « je rekel nazadnje in skomignil z rameni. »Najbrže se ji je zdelo predolgo — in potem ta zoprni dež--« »Hm«, mu je Remec zamišljeno segel v besedo, »morda pa čaka v kavarni. Vse kako bi lahko pogledali, če---« »Kakopak, pcgtedamo lahko — « je zlovotjno pritrdil Marko Justin. S komisarjem in dT. Potnikom vred je čez nekaj trenutkov stopil v kavarno, kjer je razen zaspanega natakarja !e še malo gostov čakalo policijske ure. 2e prvi pogled ga je prepričal, da Marje ni tu, in z nekakšnim olajšanjem je to povedal spremljevalcema. Remec ni bil videti posebno razočaran. — Ne da bi se ustavljal, je takoj nato z doktorjem m igralcem zapustil kavarno. Na cesti je podal Marku roko. »Zdaj se poslovimo, gospod Justin. Po teh naz-bisrljivifa nočnih urah si gotovo želite miru — in tudi jaz že komaj gledam od trudnosti. Med' dnem se oglasim pri vas in pri vaši sescričnL Morda najdemo potem skupaj kako sled--« Obračal se je v stran in govoril izmučeno, komaj se premagujoč, da m ubito zazehaii Marko je komaj čutil, ko mu je stisnil roko. Mlad; mož je dokaj krepkeje vrnil stisk za stisk in se poslovil tudi od dr. Potnika. Nato je kreni dalje po Wilsonov; cesti, med tem ko sta ona dva zavila v stransko ulico. Komaj sta storila nekaj korakov, je zgrabfi dr. Potnik sbarejšino za komolec. >Ne razumem vas. gospod komisar! Pustili ste ga prostega, ko je jasno, da je rešitev uganke pri njem!« Remec se je zadovoljno zasmejal »Zelo previdno se izražajte, dragi! Mar bi po pravici povedali, da imate Justina za moriica!« »Ali niste tudi vi takih misli?« je vprašal doktor čez nekaj časa. Ta je zmajal z glavo. »Saj poznate moje načelo! Ce ste našli osumljenca, smete zadrgniti mrežo, kadar nd v njenih zanjkah nobene vrzeH več! Tako daleč pa nisva — in — za Marka Justina me ni prav nič strah, da bfc pobegnil! Zanesite se, da ga bo od današnjega prvega i-n-.an.ajra svita naprej spremljala zvesta senca, če---« »Ce?« je vprašujoče ponovil doktor. *Ce — nu, saj bomo videli! — Pojdiva!« »Kam pa?« »V kavarno!« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2-— za vsako besedo, Din 8.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—>. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratne objavo oglasa Din 17.—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« nsM odgovor, priložit« M* UM Le, če zahtevate od J.* ▼ Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismu obeeem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra44, Ljubljana« Podružnica „Jutra" na Sv. Petra cesti štev. 19« (zadružna hranilnica) sprejema oglase ln ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki Jim Je ta podružnica bolj pri rokah, naj se Je pridno poslužujejo. Sfyibodobi Beseda 1 Oln. J a Teb S Din ca ilfro ali lajanje naslova S Din. Najmanl« tnesek 17 Dta Trgovsko pomočnico sprejmem v manjšo trgovino na Gorenjskem. Starost od -5—35 let. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Čimprej«. 5896-1 Frizerko ali frizerja in brivskega pomočnika, »prejme v stalno službo salon Koma-n. Poljanski! 13. »866-1 Strojnega poslovodjo za celotni strojni pogon, i dovršeno srednjetehniško ali elektrostrojno dtlovod-sko šolo, z daljšo prakso v rudnikih, išče rudnik v Savski banovini. Pismene ponudbe s prilogo prepisov šol-kih in službenih spričeval kakor tu
  • <16. aprile. 5&35-1 Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 19 (Zadružna hranilnica). Istotam naročajte oglase in odda jajte ponudbe na male oglase. Podružnic« Jntra v Prešernovi nI. je ukinjena. Službe išče Vsaka Desedt H par; iavefc Dta, x> dajanje laslova * Oio, aajmanjš1 maMt 13 Ota Mesto postrežnice išče pošteno in pridno dekle. Naslov v vsoh poslovalnicah Jutra. 589?-2 Ženska moč stara 36 let, i-zvežbena za samostojno vodstvo trgovine, vajena todi vseh pisarniških del in strojepisja, išče službo v pisarni ali trgovini. Gre tudi za bla-gajaičarko. Zmožna slov., hrv. in nemškega jezika. Ne stop lahko takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in točna moč«. 5500-2 Brivski pomočnik prvovrsten delavec, kaior tudi izvrsten bubištacer, s finim nastopom, išče službo. Sv. Petra cesta 74. 5918-2 Potniki Besedt 1 Din. davek 3 Oln. ta «fro aH lajanj, naslova 5 Ota. Najmanlii (aesek IT Dta Agilnega potnika kavcije zmožnega, iščemo za živilsko stroko. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »J00*. 5891-S Tovarnarji! Zastopnik tovarne perila in trikotaže, s sedežem v Zagrebu, reprezentativen, zanesljiv in večstransko izobražen, bi prevzel Se eno zastopstvo kake renomirane tovarne proti proviziji za Savsko banovino. Dopise na: Publicitas, Zagreb, Ui-ca 9, pod šifro »Dokazano uspješan 1036«. 5068-5 Prodam ie*eda 1 Oio Javefe ' Ota ca ilfro aH 4n)a«)* -aslov? ? Ota NaJmanJU tiaa.1 tt Dta Imam na prodaj več komadov najmodernejših aparatov za trajno ko-dranje, s transformatorjem Ž4 volt ki 30 grelci. Prodam po jako nizki ceni. Viktor Štrams, — Kranj, Blejska cesta št. 1/7. 9©oe <}. Th. Botman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 89 Ena, dve — čof! Spodnji konec lestvice je z mornarji vred padel na palubo. Siromaki so prileteli s takšno močjo, da so vsi nezavestni obležali. Eden izmed njih je štrbunknil celo v morje in so ga komaj rešili. Koliko rok in nog je bilo polomljenih, vam pa sploh ne morem povedati! Lutzovo peč Sank, t vsem Inventarjem za gostilno, prodam. Zaloška cesta 7. 5994-6 Državna tkalnica preprog v Sarajevu vabi vse interesente na svojo razstavo perzijskih in bosanskih preprog. Preproge so ročno Lzdelajie in se prodajajo na dolgoletna odplačila ve. dan v Prešernovi ulici 4. Razstava traja od 8.—22. t. m. Priporočamo vsakomur, da ohišoe to razstavo. »82-6 Avto, tfibto Beocrta I Oln. davek 3 Dta. ca iifro ali dajanje naslova 5 Ota. NaJmaoJM «n«*ek 17 Ota. Mercedes Benz tipa »Manoheim«, 6eed*>žD* limuzina Din 217.000, in Marqtette cilideraka, osedežna limuzina Din 16.000, zelo ugodno naprodaj. — Oba avtomobila sta v dobrem stanju. — Frane Anprich, Kranj. Pred. Gor. Sava 41. 5949^10 W{f7ffTB Kolesa malo rabljena m nova ter šivalne stroje, ki odgovarjajo popolnoma novim, najceneje kupite pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). 5034-11 tU i3eseda I Dta lavek S Cm Mfro aH lajanj, »»slove Nalmarri« Ota 17 Dta 3 omare 1 postelja, 1 lepa starinska miaa z enakimi fotelji in druge malenkosti, naprodaj na Mestnem trgu 6/1, levo. Ogleda se lahko vsak dam od 3.—5. popoldne. 5516-13 Glasbila Seseda 1 Oln. davek 3 Dta. ilfro al< dalanl. oask va 5 Dta Nalmanjil taesek CT Dta. Klavirsko harmoniko znamke Dari & Picchietti, 13) basov, register, štirikrat glašeno, luksuzno izdelano, s kovčkom, prodam za 3.800 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 38B5-36 Živali Seseda I Dta, davek s 01» ca iifro aH dajanje as lov* S Ota Najmanj« umet w Ota. Mucek ki sliši na ime Tomi, črno-bele barve, seje izgubil. — Oddati ga je proti nagradi ne Erjavčevi ceeti 38. 5900-37 Kapital SeMda 1 Oln, davek S Ota, n Ufro aH dajanje aaotova S Ota. Najmanj« znesek n oib. Denarne zadeve bančne, branilniške ia po sojilniškt terjatve, rseb denarnih zavodov, vrednostne papirje, Vojno škodo VAM KUPI IN PRODA uepoelvje rasne kredite v gotovini na hranilne in ji tiče la hranilne knjižice na vknjižbo. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pn denarnih savo-dib » hranilnimi knjižicami in i gotovino. Zanesljive nasvete in informacij« glede nalot be kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah, dobite ediaole pri pooblaščeni Trg. agent, za bančne in kredit ne posle ALOJZU PLANINSEK Ljubljana. Beethovnova ul. 14/n. — Telefon 36-10 -Za odgovor znemke. 5350-16 Kupim £e*eda l Din lavek 1 Dta 19 Gostilno v Celju v centru meeto. na zelo prometni točki, ugodno prodam. Naslov: Gostilna pri »Zlatem konjičku«. Celje. Gubčeva 4. 5907-10 om. Mara Gallusovo na- 3905-7 INSERIRAJ V »JUTRU" Beseda I Ota. davek J OU>. sa ilfro alt dajanje naslova 5 Din Najmanj« inesek 17 01» Razglas Občina Teharje proda stavbene parcele ob banovinski cesti 20 minut od Celja. Dražba se vrši 15. marca ob 13 ari. Prodajni pogoji na vpo. gled v občinski pisarni vsak dan. 5046 20 Sodna dražba Lepo posestvo pri Ljutomera Pri »odi&ču v Ljutomeru bo 1T7. marca t. 1. dražba lepega posestva čez 15 ha. Zidana hiša. gospodarska poslopja, prvovrstne njive, travniki, pašniki, gozdi in pritikline. živina, vozovi itd., vse na Cvenu. Cenil-na vrednost Din 178.832.-, najmanjši ponudek Din 1S2.-453.-. vadi j Din 17.883. Točnejši podatki pri sodišču v Ljutomeru aH pri dr. Avg. Reismanu. odvetnika v Mariboru. aeoe-a) V Novih Jaršah ob Smartinski ceeti sta naprodaj dve hiši št. 43 in 50 proti gotovini ali na hranilne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani. — Pojasnila daje Battelino Danijel, stavbno podjetje. Knezova ulica 38. Obsežno hišo pritlično, na 3 ulicah v Ljubljani, z velikim vrtom za 2 stavbni parceli, prodam. Ponudbe pod »Hiša 590« na ogl. odd. Jutra. 5033-30 Novo vilo v Oelju štirietanovanjsko. s sado-nosnikom, proda. Kos, Celje, Gosposka 2. 5906-30 Hišico z velikim vrtom (1 velika soba, 2 mali, velika klet) z elektriko, oddam s 1. majem. Naslov v vseh pošlo vaJnicah Jutra. 5901-30 Stanovanja Beseda 1 Dta. tavak S T i is iifro ali dalanle oaslovs " Oln Najmanj« zn<*ek n Ota Enosob. stanovanje v centru, ižčem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 osebi«. seoe-sia Enosob. stanovanje išče mirna stranka brez otrok, v okvirju mestne občine. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Vselitev aprila«. 3809-aia Sobo odda Beseda I Oln lavek S Du. za Hfraall tajanja naslova 5 Ota Najmanj« znesek J7 Dta. Prazno sobo v sredini mesta, oddam takoj ali pozneje. Naslov v všeh poslovalnicah Jutra. 39110.33 Večjo sobo na dvorišču, oddam takoj za pisarno, stanovanje ali skladišče. Vprašati: Kolodvorska ul. 35/1. 3t»0-33 Lepo sončno sobo s posebnim vhodom, oddam boljši gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3896-38 Sobo oddam boljšemu zakonskemu paru ali dvema gospodoma, na Miklošičevi ceeti. Naslov v vseh posloval ni-eab Jutra. 5036-33 Sobo s štedilnikom oddam za april. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5039^38 Opremljeno sobo z vso oskrbo, pooem oddam v centru, takoj ali s '.6. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. .-»J2-33 Razno Beseda I Ota. davek S Oln. ea ilfro «11 dajanje taslova 1 Ota Najmanj« taeaek 17 Dta TREHCHCOATE ter vsa U B L11CIL A v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite aajugodnejo pri PBESKERJO Sv. Petra c. 14 Telefon 38-83 pišite SE danes ! r>}> t Ota <» litra S Dta t* n*. t,", vek » Hn dajan). ■».Iitis"!*' Hvala. Kje naj se javim. Sporočite. M. 5937-«54 mariborskih tekstilnih tovarn d rez napaK, pnstno-Darvm, »Paket serija A< za moško, ženuko, namizno, posteljno perilo Ln rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneii in barhenti najboljše Kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo m 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na »K O S M O S« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvofa-kova cesta L Telefon 2 9 5i PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUMl Dolenjska ..-ded mestom m deželo posreduje Jutrov mali oglasnik □TTTTinmnnnrtfTi Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega ličinka, Itakor 6 časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu in kupcu. Iz sodne dvorane Draveljski požigalec, ki |e zažgal bratu Ljubljena, 10. marca Draveljčam Tone Peterca, 39-leten oženjem delavec, je bdi danes pred malim senatom obtožen zločkist-va požiga. Sklonjen in beg-ajočdh oči je sledil razpravi. Delati noče, od doma ga pode. Drž. tožilec s. o. s. g. Branko Goslar ga je obtožil zdočsna požiga po dveh hudih paragrafih, ki določata do 5 let robije. V utemeljevanju navaja obtožnica, da je obtoženec 29, januarje ob 1.30 ponoči letos v gospodarskem poslopju svojega brara Franceta zažgal sflaimo. Požar je uničil gospodarsko poslopje, obstoječe iz šupe. skednjo m hleva ter mu povzročil do 80.000 Din škode. Ce-nilna komisija dveh zavarovalnic pa je priznala posestniku Francetu Peterci 1« okoli 32.000 Dim Škode. Nekoliko jecijaje, vendar odkrito 6e je toženi zagovarjal: »Vedno so me doma podili. Nimam tem nič opraviti. Brat France mi je izplačal za doto 10.000 kron. ko je leta 1921. prevzel posestvo, ki ie vredno milijon. Večer poprej sem prosfl za večerjo, pa so me zapodili. Iz jeze in maščevanja sem bratu zažgal. Priča brat France Peterca je živahno opiseJ družinske razmere, tako le: »Vedno sem bil v strahu. Že dve let: je grozil, dia nas pobije ali nam zažge. V najboljših letih je, pa noče delati. Nezadiovoljen je. Tudi ni prave pameti, pač pa nagle jeze. Usodne noči sem se okoli 1.30 zbudal in zapazil silen sv>it. Gorel je skt denj. Živino smo rešila. Požarni zid med hlevom fn hišo je preprečil, da nd še hiša zgorela. Videl sem nekega moškega, kako je bežal od poslopja.« — Požigalec Tone je naslednja dan tavad po Ljubljanskem polju m ga je naposied policija prijela, pa je takoj priznal, da je požgal. Obsojen je na 10 mesecev strogega zapora. Povzročil je 32.000 Din škode. nikakor pa ni bila konkretna nevarnost za osrtala poslopja in hiše. Obtežnl-no je bilo: noč m znatna škoda. Olajšano: priznanje m duševna manjvrednost. Državni tožilec je prijavil priziv proti nizki kezmi. Iz Ptuja j— Telefonska svesa v Halose. Z velikim trudom se je posrečilo izposlovati pri ministrstvu pošte, telegrafa in telefona, da je odobrilo telefonsko zvezo s poštami pri Sv. Vidu. v Podlehniku. pri Sv. Andražu in Sv. Barbari. Telefonska zveza je za Haloze velike važnosti. Direkcija pošte to začela gradnjo telefonske proge v Haloze v najkrajšem času. Za gradbo so pretežni del stroškov prispevale prizadete občine. mmmm ZDRAVLJENJE * f MJTI PLAN INKA* ČAJ Mr. BAHOVEC Orlg. paket Din 20"- v lekarnah Pozabite v 3 minutah Odstranite jih naslednji dan Ako Vm kurja očeta tako peko ki bole,