N*jv«£ji eiovonalri dnevnik ▼ Združenih drianlk
Valja u ti« leto • • •	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozenutro celo leto	$7.00
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian DaSy b
Issued every day except Sutdayt and legal Holidays, 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
No. 9. — Stev79.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 11,1936. —SOBOTA, 1 f. JANUARJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
PRIMORSKI SLOVENCI BEZE PRED VOJAŠKO SU
Jugoslovansko časopisje ne sme pisati o beguncih
DR. CONDON NENADOMA 0P0T0VAL
Pomilostilno sodišče se sestane danes dopoldne ob polenajstih v Tren-tonu. — Governer je še vedno v dvomih.
Si nori, torej na predvečer dne, ko s«' sestane v Trentonu, N. J., pomilostilno sodišče, v čigar rokah počiva usoda Bruna Richarda Hauptmanna, ki je bil obsojen zaradi odvedbe in umora Lindberghovega otroka na smrt, se je z bliskovito naglico razširila novica, da je na tihem odpotoval proti Južni Ameriki dr. Condon (Jaf-sie), kateri je bil "dozdevnemu odvajalen izročil na nekem pokopališču v Broiixii odkupnino v znesku 50,000 dolarjev. Kaj je dalo povod njegovemu nenadnemu odhodu, ni znano. — Nekateri domnevajo, da je do-vil v zadnjem času več pretil-nih pisem, sempatam :-e pa tudi pojavlja sum, da je dr. Oon-danu več znano o od ved bi oziroma odvajaleih kot je pa razodel oblastim.
Pomilostilno sodišče se sestane danes ob polenajstih dopoldne v Trentonu. Tvori ga sedem članov, med katerimi je tudi governer države New Jersey Harold G. Hoffman.
Sest članov sodišča je baje prepričanih o Hauptmannovi krivdi, dočim governer Hoffman še vedno dvomi.
Včeraj je rekel časniškim poročevalcem : — Po mojem muc* jo ni Hauptmaun sani ugrabil Lindberghovega otroka.
V zadnjem času je dobil gov. Hoffman nove informacije, in predno bo šel liauptmann na električni stol, želi imeti governer točne odgovore na sledeče vprašanja:
Ali je bilo truplo, ki so ga našli v bližini Lindberghovega doma in nato sežgali, res truplo Lindberghovega otroka*?
Ali je bila lestva, ki je služila pri obravnavi kot dokazil-ni materijal, ista lestva, ki so jo našli pod oknom sobe, iz katere je bil odveden otrok?
Ali je Hauptmann sam od-vedel otroka?
Ali je Hauptmann šofiral karo, v kateri se je nahajal o-trok?
Ali je lestvo, po kateri je bil otrok odnesen, napravil Haupt man n ?
Ali je bilo dleto, ki so ga našli izven Lindberghovega doma, Hauptmannova lastnina?
ZBORNICA JE UGODILA VETERANOM
V poslanski zbornici je bila s pretežno večino sprejeta. — Vinsonova predloga. — Senat se bavi z novo predlogo.
WASHINGTON, I). C., 10. januarja. — Poslanska zbornica je danes s .'J65 proti 59 glasovom odobrila Vinsonovo predlogo, ki določa, naj bo veteranom takoj izplačan bonus v gotovini.
Večina, ki je bila oddana za predlogo, povsem zadošča, da bo predsednikov veto preglasovan.
Senat se bavi s predlogo, ki bi bila bolj po všeč i predsedniku Rooseveltu nego mu je Vinsonova.
Večina senatorjev je za to, da se ne izplača veteranom bonu-sa v gotovini, pač pa v obre-stonosnih bondih, ki jih je mogoče seveda takoj vnovčiti.
Zanašajo se namreč, da bo dosti veteranov bonde obdržalo, vsled česar bi bila zvezna zakladnica precej razbremenjena.
Tekom glasovanja v poslanski zbornici je vladal tak nemir, da je moral speaker ponovno pozvati poslance k redu.
MALA ANTANTA
NASPROTUJE HABSBURŽANOM
\ ■ . ■■ J	
	
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki; bodo zanimale ljubitelje leposlovia.
RUSI PROTI NEMCEM IN JAPONCEM
Molotov očita Nemcem in Japoncem, da se pripravljajo na napad. — Tokio in Berlin sta baje sklenila ta'jno zveze.
MOSKVA, Sovjetska unija, 10. januarja. — Sovjetska nija, ki je že sedaj vojaška sila prvega reda, je nocoj objavila, do bo z* znatno povečala svojo moč na kopnem in v zraku. To je baje potrebno, ker j o nameravata napasti Nemčija in Japonska.
Vjačeslav Molotov, predsednik sveta zveznih ruskih komisarjev, je v K remiju pojasnil glavnemu izvršilnemu odboru svoj načrt. Med poslušalci je bil tudi sovjetski diktator Joseph Stalin.
'— Rusija ima danes pod o-rožjeni milijon mož, — je dejal Molotov, — ter na tisoče letal in tankov, kar pa nikakor ne zadošča. Japonska in Nemčija sta izstopili iz Lige narodov ter sklenili tajno zvezo, ki je naperjena proti nam. Toda to nas prav nič ne razburja. Mi se bomo dobro pripravili.
— Nemčija je slicna vojaškemu taboru, ki se nahaja v osrčju Evrope. Nazi jem ne gre nič drugega po glavi kot kako bi napadli Rusijo. Isto je z
Mala antanta se noče spustiti v kupčijo z Avstrijo.—Ne dovoli Star-hembergu naslova regent.
PARIZ, Francija, 10. jan.— Diplomatični krogi z vso gotovostjo zatrjujejo, da se Mala antanta ne mara z Avstrijo spuščati v uikako "kupčijo" in ne bo privolila, da bi postal podkancler knez Starhemberg avstrijski regent. Zastopniki Male antante se namreč boje, da bi Starhembergovo regen-stvo samo omogočilo usode-poln povratek Habsburžana < )tona.
Splošno so razširjene govorice, da bo kancler Schuseh-nigg ob priliki svojega obiska v Pragi skušal avstrijsko zunanjo politiko obrniti v drugo smer, da se bo obrnil od Italije in Madžarske in se približal državam Male antante, <1 a bi Avstriji dovolile regentstvo.
Seliu-clinigg pa v tem nikakor ne bo uspel, kajti Mala antanta nikdar ne bo opustila svojega tradicijonalnega sovraštva <lo Habsburžanov.
Avstrijski državniki ostro obsojajo Mussolini je vo kljubovat*"'. Ligi narodov in njegovo vojno v Abesiniji. Vsledtega se je avstrijsko prijateljstvo
ŠTIRJE MORILCI USMR-ČENI
SING KING, N. Y., 10. januarja. — Štirje mladi morilci so naenkrat plačali svoj zločin na električnem stolu. To so: najstarejši med njimi, 21 let stari Newman Raymond iz Alexandria, Va., Amerigo Angelini, star 20 let. Thomas Gil-bride, star 20 let in Raymond Orley, star 20 let.
Zločinci so 18. januarja, leta 1935 pri ropu neke trgovine u-strelili policista Jamesa Kil-liona v New Yorku.
Nelson B. Clark, ki je za nje delal načrte za vlome in rope in ki je prejemal ukradeno blago, je bil obsojen na 15 let je-
v
ce.
USPEH NEW DEALA
WASHINGTON, D. C., 10. januarja. — Predsednik Roosevelt je sporočil kongresu, da je po njegovem New Deal programu, za katerega je dovolil kongres štiri miljarde dolarjev, dobilo do 28. decembra delo 3,541,000 brezposelnih.
Japonci. Japonska vlada je odločno zanikala Molotovo trditev, da je sklenila z Nemčijo kakšno tajno pogodbo.
L0NGA BAJE NI USTRELIL DR. A. WEISS
Napadalcev oče je mnenja, da je senatorja u-strelil njegov stražnik. Dr. Weiss je pisal governer ju.
BATON ROUGE, La., 10. januarja. — Senatorja Huey Longa baje ni ustrelil zdravnik dr. Carl A. AVeiss, temveč najbrže eden njegovih stražnikov.
Oče dr. Weissa, dr. C. A. Weiss, je objavil pismo, ki ga je pisal governerju O. K. Al-lenu in v katerem pravi, da njegov sin ni ustrelil Longa, temveč eden njegovih stražnikov. Dr. Weiss ostro obsoja go verne rja zaradi njegove trditve, da je mladi dr. Weiss bil napadalec na senatorja.
**Vi ravno tako dobro veste, kot vsak moški in vsaka ženska, ki zna misliti, da ta trditev nikakor ni utemeljena," pravi dr. Weiss v svojem pismu na go verne rja 'in da gre samo za politične laži in propagando v politične namene iu v namenu, da se poveča trpljenje družine in prijateljev pokojnega."
Dr. Weiss pravi, da governer ni odgovoril na njegovo pismo, dasi ravno ve, da je sen. Long padel kot žrtev svoje politike, da ga pa ni ustrelil njegov sin.
8. septembra lanskega leta, ko je bil izvršen atentat na senatorja Longa v državnem ka-pitolu, je bilo poročano, da je Longova straža dr. Weissa po atentatu ustrelila. Sedaj pa o-če dr. Weissa prihaja s trditvijo, da njegov sin ni ustrelil senatorja in da je bil najbrž«* samo pa naključju ustreljen.
AMERIKA BO GRADILA BOJNE LADJE
WASHINGTON, D. C., 9. jan. — Izid londonske mornariške konference bo odločil, ako bodo Združene države pričele graditi uovo bojno ladjo, kot pravi mornariški tajnik Claude Swanson.
Združene države nimajo namena tekmovati v oboroževanju na morju, toda se bodo ravnale po drugih državah. Ako boste Anglija in Japonska gradili bojne ladje, jih bodo gradile tudi Združene države.
LINDBFRGHOVA TASCA PRIŠLA V ANGLUG
SOUTHAMPTON, Anglija, 10. januarja. — Tasca Chas. A. Lindberglia, Mrs. Morrow je dospela s svojo hčerko Constance na parniku Bremen ter se je naglo z avtomobilom odpeljala v London.
Na pomolu jo je pozdravil ameriški konzul Iloward K. Travers.
ABESINCIS0 ZMAGALI NA OBEH FRONTAH
Močan italijanski napad na jugu je bil odbit. — Dež je razdejal ceste na severni fronti.
Ai)l)lS ABABA, Abesinija, 10. januarja. — Abesinci so odločno porazili Italijane na južni fronti Obenem pa je tudi potrjena velika abesinska zmaga na severni fronti.
Hud italijanski napad v pokrajini Dolo je bil odbit v bitki, v kateri je bilo (50,000 Abe-sineev in 43,000 Italijanov. — Italijanske čete so bile vržene nazaj.
Abesinski poveljnik Ras De-sta Deintu, ki je zet cesarja Ilaile Selassieja, je brzojavno sporočil, tla je preprečil sovražnikovo namero vdreti v bogato dolino Rilt.
Potniki s severa prinašajo poročila, da je voda razdejala ce»te med Makale, do katerega mesta je dospela italijanska severna armada, in Addis Aba-bo. Vsled tega so Italijani zelo ovirani pri svojih operacijah.
Armada generala Graziani-ja se umika proti meji Somalije in Ras Desta Deintu se bliža svojemu cilju Dolo. Toda tudi Abesince zelo ovira dež.
Poročila s severne fronte naznanjajo, da je vse mirno. Abesinci drže provinco Tam-bien, ki so si jo privojevali koncem prejšnjega tedne.
KAIRO, Egipt, 10. jan. — Načelnik egiptovskega Rdečega križa v Abesiniji princ Is-mali Daoud naznanja, da so i-talijanski aeroplani bombardirali egiptovsko ambulaneo. Poročilo pa pravi, da slučajno ni bil uikdo zadet. Napad je izvršilo osem italijanskih aeropla-nov.
do Italije znatno ohladilo.
Avstrijski vladni krogi pa tudi Madžarski ne zaupajo, ker je madžarski ministrski predsednik Julius Goemboes velik prijatelj Nemčije.
ITALIJANSKE OBLASTI IMAJO DOSTI OPRAVKA S TIR0LCI, KI N0CEJ0 SLUŽITI MUSS0LINIJU
Dva tisoč Slovencev je pobegnilo čez mejo. — Večinoma so nastanjeni po velikih koncentracijskih taboriščih. — Nekateri žive pri svojih sorodnikih. — Tirolski Nemci uhajajo čez mejo na Bavarsko.
BULLITTOVA ŽENA UMRLA
PARIZ, Francija, 10. jan. — Louise Bryant, vdova po a-meriškem komunistu J o li nu Reed in ločena žena ameriškega poslanika Bullitta v Mos-skvi, je umrla v starosti 50 let.
Pokojna je bila pijonirka v ameriškem komunizmu. Z John Reedoni se je seznanila, ko je obiskovala Michigan vseučilišče in se je ž njim poročila leta 1909. Ko je šel Reed po bolj-seviški revoluciji leta 1917 v Rusijo, mu je sledila in je o-stala pri njem, dokler ni leta 1920 umrl za tifusom.
Reed je bil pokopan v K remiju, kar je edina čast, ki je dosegla kakega tujca. Z Bulittom se je poročila leta 1923. Njun zakon pa je bil pozneje ločen.
BEOGRAD, Jugoslavija, 10. januarja. — Zaradi stalno naraščajočega števila slovenskih beguncev iz Goriške pripravljajo jugoslovanske oblasti veliko koncentracijsko taborišče v Tuzli v Bosni.
Do sedaj so bili begunci iz Goriške večinoma nastanjeni v treh taboriščih: v Bistrici blizu Skopi ja, kjer se nahajajo samo aktivni in rezervni častniki, v Varaždinu in v Novem Marošu na Hrvatskem.
Število goriških Slovencev, ki so pribežali pred italijansko vojaško suknjo v Jugoslavijo, se ceni na okoli 2000, ne vštevši onih, ki žive pri svojih sorodnikih in prijateljih. Kolikor je pač mogoče, skušajo za te begunce preskrbeti delo pri raznih industrijskih podjetjih in jim je tudi dovoljeno živeti izven taborišča pri prijateljih.
Med temi begunci pa niso izključno Slovenci, temveč so nekateri tudi čistokrvni Italijani.
Jugoslovanskem časopisju je prepovedano pisati o teh beguncih.
Oblasti pa zelo pazijo na to, da ne pridejo v Jugoslavijo italijanski tajni agenti. V zvezi s tem je bila pred nekaj dnevi v Mariboru aretirana neka Italijanka, ker je na sumu, da je vohunka. Oblasti avračajo vsako pojasnilo o njej.
MONAKO VO, Nemčija, 10. januarja. - Av-strijsko-bavarsko mejo je zopet prekoračilo 200 j Nemcev iz južne Tirolske, ki spada pod Italijo, da ' utečejo italijanski vojni službi.
To uhajanje iz Tirolske na Bavarsko se stalno nadaljuje, odkar je Mussolini pričel mobilizacijo. Na Bavarskem se nahaja okoli 3000 tirolskih beguncev. Največ jih je nastanjenih v taborišču v Bad Aibling, ki je znano središče avstrijskih legi-jonarjev, in v velikem koncentracijskem taborišču v Dachau. Samo v Dachau se nahaja okoli 700 tirolskih beguncev.
Niso pa vsi dezerterji iz armade v pravem pomenu besede, temveč je mnogo takih, ki bi bili v kratkem poklicani pod zastave.
Ti begunci potujejo skozi Avstrijo in dalje čez mejo na Bavarsko. V Avstriji se ne čutijo varni, ker se boje, da bi jih mogoče Avstrija zaradi svojega prijateljstva do Italije, izročila Italiji.
INOMOST, Avstrija, 1 0. januarja. — Iz južne Tirolske prihajajo v Inomost poročila o velikih nemirih med nemškim prebivalstvom in o uporih v italijanski armadi.
V vasi Tirola so zažgali Mussolinijevo sliko, v Meranu pa so vojaki, ki so že prejeli povelje, da odpotujejo v Abesinijo, strgali v vojašnici Mussolinijevo sliko s stene in so jo pomandrali.
h Častniki so ustrelili dva uporna vojaka, mnogo pa jih je bilo obstreljenih.
..Civi?,no P^bivalstvo je kričalo "Doli z Mussoli-nijem!" in metalo Mussolinijeve slike v ogenj. Vojaki iz Merana ljudstva niso hoteli razgnati in poklicana je bila fašistična milica, da je zadušila upor. Pri tem je bil mnogo civilistov ranjenih.
mL SB
T|
New York, Saturday, January M. 1 936
THE LAHGE8T SLOVENK DAILY IN V. 8. 9d.
"Glas Naroda"
•»ma* Bakatr, President
uwMd ud PumiiIiki by ■LOVXNIC PUBLISHING COMPANY i A Corporation)
L. Beseč!X Treat.
«H W. Utt Streat,
«1 ttM corporatioe and addrewe of above officers: Bereagh ef ManlnUUa.	New Ymk CUj, N« I.
'CLA8 N A B O D A -CV«Im ef the Peepie)
Bvery Pay Bxoept Snadaj« aad Hollflaya
i eelo leu velja m i »orli o la Kiudt	f0.OO
i pol leu
i ftttrt leta *«•«•<<•»*••»«••••
Za New York u celo leto___«7.00
Z« pol lete ................. 98.00
Za inoflenacro sa eelo leto «7.00 Za pol leta............. .. . «SJ0
flabaerfption Yearly «6.00
Adrertleeiaent ob Agmaot
_**Qlae Naroda" letiaja vaaM dan lavaemH nedelj ln praenilcov._
BopUl brea podpisa lo osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoU ^oiUJei! po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da as aaia todi prejšnje blTalifiče naanaal. da hitreje najdemo mtor»<W
-GLAS NAHODA", M« W. 18th Street, New levfc, N. I.
»: CBelsw ««7«
VOJNI DOBIČKARJI
Ko so je sestal kongres, se je obnovil« tudi delovanje posebnega senatnega odbora. ki preiskuje vzroke, ki so dovedli Ameriko, da se jo vmešala v vojno.
Ker je znano, da so igrali pri tem velefinančniki in mu-ineij-ki tvorničarji poglavitno vlogo, sta bila kot prva zaslišana voditelja znanega bančnega podjetja Morgan & ("o., John Pierpont Morgan in njegov družabnik Lamont. Izpovedati sta morala, kaj sta počela od leta 1914 do leta 15>18.
Človeku, ki količkaj pozna razmere, niso tozadevna razkritja nič novega. Bankirji so imeli pred svetovno vojno ii: med svetovno vojno odločilno besedo. Njihov vpliv je bil znatno večji kot vpliv vlad in parlamentov.
Nikogar ne bo začudilo dejstvo, da je najvplivnejši a-meri^ki bankir, ki se je s pomočjo svetovne vojne povzpel dc prvega bankirja na svetu, ker je bilo finančno težišče onegs časa premeščeno na nevvyorški Wall Street, počel isto, kar počenjajo kapitalisti že od nekdaj in bodo počenjali tudi v bo-' doče: zastopal je svoje lastne interese. Velebankirjem ni drugega mar kot da si nagrmadijo čimveč denarja.
V to s vrh o se poslužujejo vseh mogočih sredstev in sc niti pred vojno ne plaše.
Nadvse značilno je, da so lastniki Morganove tvrdke izdajali ameriške državne tajnosti drugim državam.
Navaden človek bi bil zaradi take izdaje stavljen pred sodišče in občutno kaznovan.
Visoki politiki in vplivni bankirji pa niso navadni ljudje. Zarije ne veljajo postave.
Preiskava je dognala zelo zanimivo stvar, kako so namreč preskrbovali Anglijo z orožjem.
Ameriška niunieijska industrija ni izdelovala posebno dobrega vojnega materijala. Pušk sploh ni bilo mogoče uporabljali. Anglija ni hotela poslati v vojno svojih vojakov z nerabnimi puškami ter je to orožje zavrnila.
Morgan je začel razmišljati o tem. Vsaka puška, ki jo je Anglija zavrnila, je predstavljala izguho zanj. Ni namreč samo kontroliral vseli tovarn, ki so izdelovale orožje, ampak je dobival tudi bogato provizijo. Morgan je vsledtega za pretil Angliji, da mora prevzeti naročene nerabne puške, kajti v nasprotnem slučaju se ne sine zanašati na pomoč Združenih drŽav.
Anglija je orožje prevzela, Morgan je pa spravil v žep trideset milijonov dolarjev dobička.
Leta 1910 sta ameriška vlada in Morgan delovala roko »ki, da sta omogočila ponovno izvolitev predsednika AVil-
\ r< son a
Wilson se je oddolžil Morganu s tem, da je par mesecev po ponovni izvolitvi napovedal Nemčiji vojno.
Vojna je bila potrebna, kajti zahtevali so jo Morgan«
vi interesi.

DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
Za S 2.75..................Din.	100
f 5.15 ______________Din.	200
f 7.25___________________Din.	500
«11.75___>..~ Din.	500
|SSJ»_______Dta.	1000
$47.00 _________Din.	2000
T ITALIJO
Za $ 9.25.................. Ur 100
$ 18.20_______________Ur 200
$ 44.00 .................. Ur 500
$ 87.50 ___________________Ur 1000
$174.00 .............. Ur 2000
$26f .00 __________________ Ur 3000
mizi lepa steklenica Ruppertove-ga harmonizira s finim prtom, nežnim porcelanom in bleščečo čašo. Ne reeite JMvo. recite Rappert's
Iz Slovenije.
KER 8E CENE 8KDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI O O BI ALI DOLL
Tatjlh oeAov kot scoraj uvedeno, bodi* t dln»r]lb
ali Urah dovolj njemo fte bolje pogoja.
i,
ClLA V UOIIBKII DOLABJIB
sssssstiss 9
91UI
UL—
.. HUB .. Ulit
Prejemnik doM ▼ starem kraja IiplaCUt ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLES LSTTEB ZA PRISTOJBINO $L— '
5LOVETOC PUBLISHING COMPBNY
mt
NEW TORK, N. L
LETOS 2000 PORODOV
LJUBLJANA, 28. dee. — Ženska bolnišnica jo na Štefanovo doživela za svoj razvoj nad vse pomemben praznik: na porodniškem oddelku so našteli 2<J00. porod — rekord, ki uvršča bolnišnico med največje, prav za prav najrodovitnejše zavode na evropskem jugu. Novorojenček. ki je prišel s tem rekordom — in da ne pozabimo zabeležiti: s pomočjo cesarskega reza — na svet, je siromašen. k; bi mu vodstvo bolnišnice rado dalo kakšno majhno darilce na pot. a se v svojih skrom n ill razmerah ni zmoglo druire-ga, kakor da mu je poklonilo par garnitur plenic iz fonda pri mar ja dr. Jenka.
DVE 2RTVI NOŽA
PTUJ, 28. dec. — Na Štega-novo se je napotil 30-letni posestnikov sin Anton Kurež. iz Hajdoš v Skorbo. Mimo grede se je zglasil v neki gostilni in prisedel k večji družini fantov. Kmalu se je med fanti vnel prepir, ki se je končal z noži. Ku-im ž je z žepnim nožem zabodel 20-letuegn posestnikovega sina Ivana Zajška, ki so ga fantje spravili na varno v gostilniško kuhinjo, kjr*r so mu nudili prvo pomoč. Vsi fantje so nato zapustil« gostilno, zunaj napadli Kureža ter ga z noži naravnost razmesarili.
Malo je verjetno da bo ostal Kurež pri življenju. Tudi Zaj-šek je v bolnišnici.
SMRT V PIJANOSTI
LJUBLJANA, 27. dec. — Na sveti večer je umrl od kapi zadet Jože Zupančič, star 58 let. Ko pa je hil ta Jože ? Ko je lio-dil le v šolo na Grabnu, mu je pokojni učitelj Baliovec proro-koval: "Ti si baraba in iz tebe ne bo nikdar nič prida." Ako je bil v Ljubljani, se je redno Zadrževal na Krekovem trgu za trafiko. Doma ni bil nikjer, prcnot
1 njih
kokdaj je bil trezen. Zupančn sploh Supi imenovan je bil nekak poglavar svojih sovrstni-
kov. imeli so organizirano družbo, v kat 'ii jih je bilo 5 ali 0, pečali pa so se navadno s prenašanjem prtljage potnikom, ki so prihajali z avtobusi na Krekov trg. Zaslužek se je stekel v skupno blagajno in iz tega si je družba nabavljala donaturi-rani špirit, temu so prilili nekaj vode in pijača je bila gotova. Shrambo so imeli za orodnim zabojem mestne elektrarne poleg trafike. Večkrat >o se vsi lj val i r.ovi člani, ali ti niso nikdar dobrodošli in zato je večkrat nastal pretep. To .ji' dalo policiji povod, da je družbo razganjala, ali ne za dolgo; čim je redar odšel, se je družba zopet zbrala. Najbolj prizadeti so bili. ako jim je redar zalogo pijače izlil po tleh.
Zupančič je bil sicer pošten in tudi v pijanosti ni bil hudoben, zato m. niu gospodje i/, pisarn v Mestnem domu radi darovali tudi večje zneske, katere pa je seveda takoj zapil. Na sveti večer je Še prišel, seveda močno ok'ijen, za bolnišnico v mestno ogrevalnico. zbijal tam šale, na t » pa je odše4 v Stepen jo vas v hlev, zaspal in ni se več zbudil. Tako j«* končal svoje burno življenje, njegovi tovariši žalujejo za njem, ali pa bodo i/, tega črpali nauk in svarilo zase, je zelo dvomljivo.
LJUBLJANA IMA 85 TISOČ PREBIVALCEV
LJUBLJANA, 31. dec. — Mestni domovinski in statistični urad sta izvršila popis in štetje prebivalcev občin Moste, Vič iu Zgornja Šiška, dela občine Dobrunje (Stepanja vas), Ježice in Device Marije v Polju. Vsi ti kraji so bili z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. «opteiuhra priključeni mestni občini ljubljanski ter
STRAŠNA 2RTEV ELEKTRIČNEGA TOKA
LJUBLJANA, 300. dec. — V soboto dopoldne se je v f tiku pri Vodicah nad Ljubljano pripetila strahovita nesreča . < >-krog 11. se je s kolesom pripeljal v vas uslužbenec Združenih elektrarn Jože Puš, da na zidanem transformatorju nekaj popravi. A komaj je začel delati, je iz transformatorja švignil velik piamen in v hipu spet ugasnil. Ljudje so ogenj sicer opazili, a so mislili, da je Puš še zmerom na delu. Sumljiva se jim je videla stvar Šele zvečer, ko električne luči niso zagorele. Nekaj sosedov je odšlo do transformatorja, kjer se jim je nudil grozen prizor. Naslonjen na cementno ploščo je v kotu tal Puš mrtev, domala povsem zoglenel.
Ko je uravnaval žice, je bila Puša očitno ubila električna iskra. Vodiški orožniki so poklicali monter ja iz Komende, nakar >o truplo ponesrečenca domačo mrtvašnico.
spravili
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Pred več kut dvema letoma so porotniki v Clcvelandn spoznali krivim našega rojaka Fr. Basaja ropa, nakar je bil Ba-saj obsojen do 25 let v ječo. Sedaj je pa izj»oslova 1 brat obsojenega, Max Basaj, da je ravno onih 12 porotnikov, ki so pronašli Franka krivini, podpisali izjavo, v kateri pravijo, ua je Frank nedolžen in porotniki pozi vi jejo governor ja, da Basaja nemudoma oprosti zapora.
Basaj je bil prvi obsojenec v državi Ohio, ki se je podvrgel operaciji takozvanega "laž detektorja". To je aparat, ki
tvorijo z njo vred Veliko Ljub- z nekako gotovostjo dožene, če
ljano.
Ljubljana sama je štela po provizoričnih podatkih iz leta 1931 (po štetju 31. marca 1031) 59,708 prebivalcev. Do konca
»čevrl je po hlevih in sked-,Ma ^34 j> njtM1() prebivalstvo na periferiji mesta. Red-ipo po<iatkji, T ligi jonskega za-
IMAMO v ZALOGI
BLAZKIKBVE
za leto 1936 Cena 25c
a poštnino vrd
"Glas Naroda"
216 West *8th Street Hew York, N. Y.
voda v Ljubljani naraslo na 02.000. Če prištejemo še okoliške občine in dele občin, ki so bili priključeni, šteje Ljuh-liana sedaj 85.008 prebivalcev. S tem je Ljubljana jx> številu prebivalstva postala 4. mesto v državi, dočim je bila prej po podatkih iz leta 1931, na 7. mestu (večji sta bili Še mesti Sarajevo in Skoplje).
oseba laže ali ne. Vse oblasti se strinjajo, da je aparat dognal, da Basaj ni lagal in da je nedolžen.
Basaj ima težaven položaj. Common Pleas sodnija ga ne more oprostiti, dasi ve, da ji'
nedolžen, ker je rok za vložitev novih dokazov že potekel. Samo governor Martin Davey ima pravico, da spusti Basaja iz zapora. Ob času, ko je bil Frank Basaj aretiran, je poli-cija prijela tudi brata Maksa in Alberta. Max je bil izpuščen, Alberta so pa porotniki pronašli nedolžnim. Od onega časa sta oba brata noč in dan delovala, da dokažeta nedolžnost Franka. 1'pati je, da bo Frank kmalu zpuščen, ker se je našel med tem pravi kri ves*.
Dopisu
Xt'ic York Citj/
V imenu newyorskega slovenskega moškega zbora, se srčno zahvalim vsem našim rojakom za njihova sporočila o našemu radio programu 20. decembra 1935 11a \YLWL. — Ako bi vsako pismo objavili, bi videli, da je program vsakemu ugajal. Posebno pohvalijo Mr. Vinko Končanov govor ter Mr. John Ribiča in Mr. Krnil Blaževiča solo petje. ('o ravno je Mr. Krnil Blaževič zadnji teden pred našim programom mora) iti v bolnišnieo zaradi noge, tako da je komaj dan pred programom lahko malo hodil brez bergel j, se je vseeno potrudil in šel z nami na radio postajo.
Ko je nadškof Gregorij Rozman imel sv. mašo 11a novega leta dan, na Osmi v New Yor-ku, je Mr. Blaževič zopet do-brovoljno prišel pet, zakar ga je nadškof zelo pohvalil.
To so samo nekatere težave izmed mnogih, ki se večkrat pripetijo pevskim zborom, za kar slušalei malo kdaj vedo.
Posebno so bili veseli tega programa taki, ki žp dolgo ni->0 slišali slovenskega »>et j a. Božične pesmi so jim p« Še toliko bolj ugajale.
Mr. Marko Vajetic iz Cana-de poroča, da je bilo to vprvič, ko je slišal slovensko petje na radio. Hvaležen je bil tudi, da je (ila- Naroda pravočasno poročal o programu.
Slišali so petje tudi v Ohio, West Virginiji in Pennsylva-niji.
Hvaležen sem za vsako odkritosrčno kritiko, ker je pev-eem in povovodjom v korist. Naj bo program še tako dober, je še zini raj lahko boljši.
Toraj končno se javno zahvalim vsem članom našega zbora za njihov trud in požrtvovalnost, kakor tudi vsem našim poslušalcem za njihovo zanimanje,
Zagotavljam vam tudi, da bo naš drugi program še boljši, in upam, daljši in na večji postaji. Moj cilj je, oglašati slovenski program vsaj enkrat na mesec. To bo mogoče s pomor j o naših ljudi in z sodelovanjem naših pevcev.
Jerry AY. Koprivsek, ml.
Peter £gaga
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah
OGLASI NAJ SE
PAVEL BENCEK, doina iz Gibenje, MEDJUMURJE. — Pred *par leti je bil v Cleve-k;ud, O. Išče se ga radi zapuščine v starem kraju. Kdor ve za njegov naslov naj ga opomni, da nam takoj piše. — Uprava '4Glas Naroda", 216 W. 18th St," New York, N. Y.
(6x>
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti kog* od tam, je potrebno, da je poučen v vseh »tva*eh. V tied naH dolgoletne »kuinje Vam tamoremo dati najboljia p0ja*nHa <« tudi vse potrebno preskrbeti, dm je potovanje udobno M* hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnila
Mi preskrbimo vse, bodiii proknje ta povratna dovoljo-nja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejiem času, in kar je gtovno. ta najmanjše ttroike.	»
Sedriavljani naj ne odlaiaje do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenj*, RE-EN-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in tnaotavljamo Vam. da hn*t* porini in udobno potoval
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18 th Street
N«w York. N. V.
( love k običajno šele tedaj spozna, koliko je zdravje vredno. ko mu pošlje zdravnik račun.
*
Sodnik je vprašal higami-sta:
—	Zakaj si se z dvema ženama poročil *
Bigamist je odgovoril:
—	Dokler sem imel samo eno, se je vsak dan z menoj prepirala. Odkar imam dve. so pa med seboj prepirata, mene pa v miru pustita.
Y časopisju in knjigah se pojavljajo dan za dnem tuje besede, ki niso umljive preprostemu človeku.
Naprimer beseda "para doks'\ Kaj je paradoks?
Paradoks je, če so reševalci prine-li opolnoči ponesrečence na beli dan. Paradoks je, če se piše s t od vaj se t funtov težak mož Debeluh. Paradoks je tudi vekarjca, ki gre, če stoji; če leži, stoji; če visi, pa prebite va.
*
Moderna mati je tista mati. ki potrpežljivo čaka do treh zjutraj, da poljubi hčerko za lahko noč.
*
—	Posodi mi deset dolarjev, — je rekel prijatelj prijatelju.
Nagovorjeni je malo pomislil ter odvrnil:
—	Prav rad bi ti jih posodil. toda -aj veš, kako je. Sedaj sva prijatelja, če ti pa deset dolarjev posodim, ne bova več. Najino prijateljstvo pa dosti višje cenim kakor deset dolarjev.
—	No, pa mi jih posodi dvajset.
★
—	So jedi, ki kri segrejejo, — pravi neki zdravnik.
Nekatere meti jedrni, ki nam jih predlagajo v restavrantih, so celo povzročile, da nam je kri zavrela.
fini starejši postajaš, tembolj opažaš, da je najredkejši pogum — pogum misliti po
svoje.
*
Uporniki so sami oni, ki >o premagani. Zmagovalci niso nikdar uporniki.
Nekdo je pokazal na plešče-vo glavo in vzkliknil:
—	Kaj bliska se v jasnem.' Plešeo ifa je po čelu potrkal
in rekel:
—	Kaj votlo doni!
★
Vsa nsta v Evropi so polna miru, za mir gre v Abesiniji in okoli nje, za mir ;?re v Ženevi in na londonski pomorski konferenci — povsod. Nekje v se-verno-zahodni Franciji pa stoji osamljena, na novo pozidana hiša s čudno spominsko ploščo. Tiho, mirno zatišje, ustvarjeno za pokoj. . . Le da je na plošči kljub vsem konferencam napisana usoda Evrope za sto letja naprej in nazaj, takole:
• Ta hiša, je bila zgrajena 1735, porušena po zaveznikih 1792, pozidana pod konzulatom, opustošena po Rusih 1814, zažgana po Prusih 1815, spet sezidana 1833, požgana po Bavarcih 1^70,
spet postavljena 1883, razrušena ]>o Nemcih 191 (i, sezidana 1927.
Pod napisom na plošči je še veliko praznega prostora za nadaljevanje zgodovine. . .
u G Ll Si V 'A R '6 D 'A "
M
New York, Saturday, January I 1. 1 936
TEE LARGEST BfflVBNE TTA1LX IV U. S.
FREDKRir BorTKT:
DRUŽABNIKA
nutok kakor vedno z a njo in .gruden, mu je vendar hotel po-
I »l egle'lova I račune.
Martel je obrnil k Le fob u ni svoj resni, i; črno, korektno pri-
striženo, že nekoliko osivelo nil Mhrtcl suho.
brado nbrc bi jeni obraz.
— Dober dan, dragi Marte], — je dejal Lefebure, prizado-
vajoč -i in- pokazati svoje za- na stroj.pisane liste in tokrat
l'ra j«* bda skoraj že enajst, ko se je avto na |K»ti po mrtvi predmestni ce*ti ustavil nn bregu Seine pred tovarno. Gospod IWebure j«* izstojM), vstopil in krmil naravnost, v ravnatelje-v<> pisarno. Ril je lepo nleč. sveže obrit, ki*epak petdeset-letnik v elegantni sivi obleki, in v naglici je glasno sopel. -Po pravilih bi bil moral priti; že ob po! desetih, toda v t<■ 11
šestih mesecih, odkar je bili
. i
družabnik in porok ustanovitelja podjetja Martela, je bil malokdaj točen, izvzemši morda v navdušenju prvih časov, ki je trajalo samo štirinajst dni.
potem je pa ugasnilo.	j ..........
Lefebnr- je bil bo-»t. živel i	i^1"'
garelo. vzel v roko sveženj na;
kazati, to svojo premoč.
— Govorim v vašem kakor v svojem interesu, — je pvipom-
— Ne dvomim, — je dejal Lefebure vzvišeno in izogibajoče. Lefebure .it- znova vzel v roke
drege. — Opravičiti s«1 moram, že zopet prihajam prepozno.
— Kaj še, nikakor ne, d vagi moj Lefebure,
jih je čitaf. Ko je končal, jih je položil na mizo, si prižgal novo cigareto in trenutek okleval. V i" bil oglasil izvestcn,
t	i ii jem se
je odgovoril .	.... ,
* i ..ii]	o • i , ueiasen sum m zdai se je ogla-
Martel hlarlno. — Saj vendar	„ . , *' "...
sil znova. Kar je sklenil priti
stvari do dna.
— Povejte mi. dragi Martel.
strojepiska, ki je natipkala te
li>te zanu
niste dolžni prihajati točno in jaz prav lahko opravim delo sam.
Lefebure je sedel potrt k
UČINKOVITO SREDSTVO PROTI G0BAV0SH
je mi nogm. živimi - • ......-........; " '	uv% „0 ?
je rad udobno in ker je -voje j	"»j D;l . . , <V se ne motim
nočne zabave dokaj podaljševal; stro-' l^11"1* !,sto\; J1)'	h,t- zakaj?
je k main ugotovil, da mu je po! 10 P»vurle.lal m odložil,	poten,.
trebno prizadevanje glede ra-lsl' J° lia	ho-
rn
vo w
dan je to znova ugotovil.
Ko se je odločil zaupati svoj kapital Martelu, je pn»d sam za dejansko sodelovanje v u-pravi podjetja. Mislil je, ila je za to v veliki meri usposobljen. Oživel je z najboljšimi nameni. Svoje, doslej v brezdelju minevajoče ure bo ime! zapolnjene s koristnim in zanimivim poklicem, sam bo zasledoval porast svojega imetja.
Ta začetna vnema se pa_ v praksi ni pov.-cm obnesla. Žal mu je bilo, očital si jolenolm in jezilo ga je, da se kaže svojemu družabniku mlačnega in nesposobnega.
Miirtel «;sm je prihajal ob osmih in deVil je vztrajno, tovarne vos dan ni zapustil, bil je strog in energičen ravnatelj.
Lefebnie ji* visoko cenil Martela, z izvestnim odtenkom respekla celo strahu. V njegovi navzočnosti je bil kar nekam plah in si ni upal kazati v občevanju z njim odkrite pri-srenosti, ki je bila v temelju n je gov ga enačaj a.
Včasih so ga obhajali dvomi. — Ali je bil Martel zares tako brez vseh napak ?
__-t___ .
Lefebure je pokimal z glavo v ml., *;or na spoštljivi po-zdrav pisarniškega sluge, od-pri je vrata in vstopil v soho, opremljeno strogo v zeleni in črni barv«. Tu sta bili dve pisalni mizi. Ena čisto nova, večinoma nezasedena, je pripadala Lefeburu. ki je delal tu redko kdaj.
Druga pisalna miza je pripadala Martelu, ki je sedel ta tro-
te] pokazati, da ga Martel^-
lega vstajanja kljub vsej dobri 1,1 l*>^zan, «ui <o g; •olji si-or a j nemogoče. Vs»k|ve	V *
noveira
živo. v
•li stavki. rl
| »ost i '
Mart.,! je dvignil ghivo.
—Kakor vodim. tekoče stva-I • ti. Xadiktiral -em potrebni odgovore.	j
— Jutri vam bom pomagal. Pridem pi< j . . . Danes ponoči <em legel počitku ob treh. . . toda če čuti človek v -ebi Še malo mladosti. In bas zdaj imam dražestno dekle . . . Dvajset let, kakor da je vdihnil Crcuze svoii sliki življenje . . . Zvočev roda kam gre, no. kaj liočet". moram hoditi z njo, s tem dekletom.
Pripovedoval jo zgovorno in nadaljeval svoja priznanja.
Martel ga je prekinil s kretnjo. — Dragi Lefebure. delajte, kar hočete, in nikar ne mislite, da ste sploh dolžni opravičevati se mi Radi se zabavate, to je čisto naravno. Jaz sem" pa nasprostno uepro.-tovoljno ali »z navdušenja vedno dajal prednost delu . . . Vsak človek
..s vsaki vrstici jutranji |	„ ,,
i - /jtl I ' " .
Po svetopisemski legendi jej bila gobavost kazen za zidanje babilonskega stolpa. Domačini v Lndokini pravijo gobavosti srebrna bolezen, ker so telesa ljudi, ki jih napade ta strašna bolezen, vsa pokrita s srebrno lesketajočimi se kozami, da je človek kakor v jeklenem oklepu. Največ gobavcev živi v Afr;ki, Aziji in Oceaniji.
V	Zanzibavu, Abesiniji. Indiji in Kitajskem jih je na desetti-soče, v lndokini pa okrog 25,000
V	Evropi se pojavi na leto gobavost povprečno v 100 primerih.
V maršeillskem pristanišču vidijo ljudje vsako leto staro ladjo, zasidrano dobrega pol kilometra od pristanišča. Druge ladje se je izogibljejo in tudi ribiči se ne upajo blizu. Mornarji se vedno prekrižajo, kadar zagledajo to ladjo. Xa je gospodična Fan- jamborih vihra črna zastava oznanjajoča daleč naokrog, da je ta ladja namenjena prevozu gobavcev. Ljudem, ki jih je napadla te grozna bolezen, doslej ni bilo pomoči. Gobavost razje najprej uhlje in konce prstov, potem prste, lase, ušesa nos, nazadnje pa izpremeni ves človekov obraz v živalski podoben levjemu.
ZAROČENCA
MILANSKA ZGGDBS 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
— Ker j ' natipkana ta kopi-mnlonmrno. Tu manjkajo
u so napake v je dejal Martel
hladno.
Poii'1'• jte sami. Vidite, tu in tu. in š<- tu . . . Sicer pa opa-| žam, da so vsa dela tega dekleta zanič . . . Vriše druge strojepiske o izborne ali vsaj porabile, sai.io gospodična Fanny ne razume svojega dela ali se jia ne potmdi . . .
—	f1udi«:i tonili, nikoli ni-sem opazil kaj takega pri nji.
—	trudno, da ni.-te ničesar o-pazili. Zagotavljam vas. da ne razumem vase r»rizaiisljivosti napram tako malomarni uradnici. Odpovejte ji službo.
—	Bila mi je priporočena . . . Vem, da podpira svojo rodbino; zelo za m
ima v življenju svoje polje . . . Toda o vejte mi, ali ste razmišljali o tem. kar sem vam povedal včeraj ?
— Da. O tem bova se govorila, —. j" odgovori! Lefebure kar najhladneje je mogel.
Šlo je za to, da bi dal že potreben kapital na razširjenje IKidjetja, kar je bilo potrebno zaradi večjoga prometa. Lefebure se je v bistvu strinjal s tem, t*x?a videč. <la ga Martel prera-ča. j«> okleval s t rdi ln i m odgovorom . . . Imel ji* v rokah moč: den-n\ < "eprav je bil napram svojemu družabniku vedno prijazen, zaupljiv in široko-
Ijivaje.
—'Tz pa zelo lepa kaj ne? —I za to, da noben gobavec ne zaje pri p' mnil Lefebure hladno, misti otoka in da se nobena
Martel ga je debelo pogledal.
— Kaj ln čete reči s tem?
—, Ah nič. — Lefebure se je nrti&itehni'. — Toda v izvostnili primetih je za mlado, zaposleno dekle ugodno, če je lopo . . . . seveda, »V njen gosjiodar to opazi.
Martel zardel in vstal. — Gospod Lefebure, razumem dobro vaša namiga vanja, — je dejal eii'M-gi'Mio. - Presenetili in razžalili <*e me z njimi- Predvsem vem. da jo gospodična Fanny, kakor sploh vso moje uslužbenke, <trogo poštena. Dalje, in to naglašam Še posebej. ne razum« m. kako morete vi. ki poznate moj značaj, misliti da bi :oogel izkazovati naklonjenost katerikoli moji u-službeinki . Xe govorim niti o svoj m strogo naravst venom
(Nadaljevanje na 4. strani)
MEHIŠKI DELAVCI PROTI CALLESU
T "
"V lazaretu." ln znova je zapirala. 44Toda trenutek vendar, za božjo voljo! S kugo?"
"Seveda. Ali je to kaj novega, kaj ? Pojdite." 4'0 jaz revež! Počakajte: ali je bila uboga iolgo bolna. Koliko je tega?..." Toda medtem se je okno v resnici zaprlo. "Gospa, gospa! Samo še besedo, za božjo voljo! Pri vaših ubogih mrtvecih! Ne zahtevam nič vašega — ojoj!" Toda bilo je, kakor bi bil govoril zidu.
Potrt radi vesti in razjarjen nad takim izstopanjem je Renzo še enkrat pograbil za kladi vo, se oprl na vrata ter ga stiskal in zvijal, nato ga je dvignil, da bi znova obupno trgal, {»a ga spet pnidržal.
V tej razburjenosti se je obrnil, da vidi, ali je kje blizu kakšen sosed, ki bi ga morda mogel točneje poučiti, mu dati kakšno znamenje, kakšno pojasnilo. Toda prva, edina oseba, ki jo je" zagledal, je bila druga ženska v razdalji morda dvajset korakov.
Njen obraz jo izražal strah, sovraštvo, nestrpnost in zlobo, njene spačene oči so hotele gledati obenem njega in v daljavo, odpirala j< usta, kakor bi hotela zavpiti na vse grlo, ob-! enem pa je zadrževala sapo, dvigala dvoje mr-šavih rok, iztegovala in zopet krčila zgubanče-ne in kakor kremplji zvite pesti, kakor bi hotela koga zagrabiti, in videlo se je, da hoče kli-eati ljudi, a tako, da nekdo tega ne opazi. Ko sta se srečala in pogledala, je ona postala še grsa ill se je Stresla kakor človek, ki ga zasačijo.
44 Kaj vraga.. . ?" je začel Renzo tor tudi sani dvignil roke proti žen-ki: ko je ta izgubila upanje, da bi ga mogla dati ujeti nepričakovano, j je u Šot klic, ki ga jo dotlej zadrževala: "Mazač! Tjemito ga! Cjomite mazača!"
4 * Koga? Mene? O čarovnica lažniva, molči!" je zavpil Renzo in skočil proti njej, da jo o>tra-tega otoka odgovarja ang- ]n prisili ,|a lniri,je. Totla brž je opazil, da
stori bolje, če misli na>e. Na starki no vrešča- j nje so drli vkup ljudje od vsepovsod, ne taka množica, kakršna bi se ob taki priliki bila natekla tri mesece poprej, toda več nego dovolj, da bi bili z enim samim človekom lahko nam lili, kar bi bili hoteli. Obenem .so je znova odprlo okno, skozenj je zdaj pomolila glavo prejšnja
Pred evropsko kolonizacijo se je godilo gobavcem slabše, kakor zdaj. Na Daljnem vzhodu so jih zapirali v strogo iz-obirane vasi in jih prepuščali njihov« strašni usodi. Hrano so jim nosili samo do vasi, kamor so morali hoditi po njo. Zdaj vozi Francija svojo gobavce na otol: Orofara v Taliitskem otočju, kjer prebivajo samo go-bavei, misijonarji in evropski zdravniki. Anglija pošilja svoje gobavce na pusti otok Papa-lagos v Tihem oceanu. Poglavar
loškemu komisarju na Annum
pusti otoka in da si ladja otoka ne približa.
Razen kalifornijskega zdravnika, ravnatelja državnega sanatoria za gobavce v Ameriki, prof. Walkerja so se zlasti francoski zdravniki z veliko požrt-1 jwlnica in ^ola vpiti tudi ona:
borili; Dr.
"Primito ga, pri mi to ga! To mora hiti eden izmed lopovov, ki krožijo in mažejo poštenim ljudem vrata."
Renzo ni obstal, da bi premišljal; bolj«. >■ mu je zdelo, da se teh ljudi odkriža, nego da ustane in se opravičuje. Pogledal je na desno in na levo. kje je manj ljudi, ter jo ondod po brisal.
Z močnim sunkom je odrinil človeka, ki mil .je zapiral pot. s krepkim lidareeui v prsa je vrgel osem ali de-ot korakov naza j drugega, ki j»-tekel proti njemu, in dirjal je dalje - stisnjeno, grčavo jiestjo v zraku, |»ripra\'ljen proti vsako niur, ki bi mu prišel pod noge.
Cesta pred njim je bi hi vedn«> pro-tn, toda z;? hrbtom j<• slišal topotanje in gla^nej«- <m| njega one grenke klice:
'' 1 jemite ga! I jemite mazača!"
Nič ni vedej. kdaj <c ustavijo nič ni videl, kam bi -o lahko zatekel, .leza se mu je i/prevr-gla v besnost, tesnoba >e je spremenila v obup; v glavi si' mu j<> steiuniM, s(.g(>l j«. ri»ko k svojemu velikemu nožu, ga izdrl, obstal na mestu. >e obrnil z najsrditejšim in najbolj pasjim obrazom. ki ga je v >vojem življenju kdaj imel. in z iztegnjeno roko. vihteč \ zraku Me-tečo ostrino, je zavpil :
44 Kdor ima kaj poguma, naj stopi naprej, ka-nalja! Ga že jaz s temle v ro-niei iiainažcm."
Toda z začudenjem in zmedenem čuvstvoni u-tehe je videl, da -o -e njegovi zasledovali že u-stavili, da stojijo, kakor bi s,, obotavljali, da vpijejo dalje in delajo j>o zraku kakor obsedenci znamenja z rokami, kakor bi mahali ljudem, ki prihajajo od daleč tam za njim.
Obrnil se je znova in videl (česar v svoji razburjenosti trenutek prej ni videl) voz. ki se je pomikal daljo, ali bolje vrsto običajnih pogrebnih voz z običajnim -preinstvom in zadaj v precejšnji razdalji drugo gručico ljudi, ki bi bili tudi radi planili na mazača ter ga obkolili.
(Dalje prihodnjič.)
vovalnostjo in pogumom proti tej -trašni bolezni. Jersey s Fnsteurjovoga zavo- j da jo odkril proti gobavosti; zdravilni serum, ki pomaga j deset tisočem domačinov v ko-, lonijali in je pravi božji blagoslov. Ta način lečenja sicer no prinese popolnega izločen ja, pač pa izpremeni zunanjo gobavost v skrito. Obenem očisti telesne soke, da izginejo razne zlo tvorbo, živalski obraz dobi zopet obliko človeškega, bolnik se ne razlikuje več po svoji strahotni zunanjosti oil zdravih, izgine 71a tudi nevarnost okužen ja in gobavci so celo sami lahko slu ž i,*" kruh, ker svoji okolici ni o več nevarni. Počasi, zelo počasi postaja zastrupljena kri zopet odporna in tako organizem ni več dostopen okuženju.
Ta način zdravljenja še ni j r»Travniške splošno priznan, ven , dar so }u\ dosedanji uspehi za-j dovoljvi h. sicer toni bolj, če. pomislim^ na brezuspešno bor-! ho pcoti '.'obavosti skozi cela j desetletja. Koliko zdravnikov; je že iskalo sredstva proti tej; grozni bolezni in koliko se jih j je okužilo. Središče opazova- j nja učinka seruma proti goba-; vosti je francoska Tinlokina in I borba proti gobavosti je tam j tesno zvezana z imenom dr.1 Montela. Gobavci po vsem svetu vidijo v tem skromnem učenjaku največjega dobrotnika človeštva, svojega osvoboditelja iz groznih muk i 11 zavrže-nosti.

ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri Oboževalcih Ognja "Ob Vardarju kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1
Prizor z velike delavske skupščin«* v Mexico City, katere seje udeležilo nad s to tisoč de-iiivotv, ki mi odločno protestirali proti povratku bivšega predsednika Callesa.
IZ BAG u ADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami. 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina: Karavana smrti; • Na begu v Goropa; Družba En Nacr
Cena ........................1.50
KRIŽEM PO JUTROVRM
4 knjige. 598 sfrani. s slikami
Vsebina:
Jezero smrti: Moj roman ol> Nilu: Kak<> s«-m v Mekko roni:»i; iJri f nmarih; Med Je7.it!i
Ci*na .......................1.50
PO DIVJEM XrRDISTIXU
4 knjige, 5?4 slrani, s slikami
Vsebina:	*
Amsulija: Bes iz ; Krona sv«»tn: Mfl dvema ognjema	Cena ........................1J»#
PO ORŽEU SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Urala Alinlži ja ; K«>f-a v soteski; M i rid it: nb Vardarju	Cena ........................1.50
SATAN IX I^KAKIOT
12 knjig, s slikami. 1704 strani
Vseli i na:
Ixseljeaei: Yuma Setar: Nn slcilu: Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh tleli h cvetu:
Izdajalec: Na lovu; Spet na divjem zapadu; KeSenl milijoni; Dediei
Cena ........................3.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 570 strani
Vsebina:	i*
Kovač ^imeii: Zaroka z zaprekami; V golob-lijaku; Moba metla tiski svetnik
Cena ........................1.6®
WIXITOV
knjigT s slikami. 1753 strani Vsebina .
Prvikrat na divjem zattadu; Za življenje; Nšo-ei. lepa linlijanka; 1'roklestvo zbila; 7. h detektiva: Meil Komanei in A pači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Saus Kar; l*ri Koroančih ; Win net ova smrt; Win-net ova upornku
Če«* .....................
:tj» o
Ž C TI
1 knjige, s slikami. 597 strani
Vsebina:	_,ri|
Koj 7. medviitem: Jama draguljev: Koo-vno : Itili. in njegova |>osleiliija I«it
Cena ........................1.59
Fotografijo, ki pro« I sta vi ja j o 44 nase najlepše krajoso pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko potrpo, da dobimo rov o zalogo iz domovine.
Knjigarna "G. N."
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
__
d
"BLIB wzxvdz**
New York, Saturday, January II. 1936
THW LARGEST SI&VENl /TA1LT TN U. 79. 31.
PRODANE DUŠE
13
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA** PRIREDIL: J. H.
Vsled njegovih vprašanj ni biia užaljena in niso se ji zdela radovedna in vsiljiva. V eelem njegovem obnašanju je videla prijateljsko zanimanje, ki je delo dobro in jo je navdajalo s hvaležnostjo. Saj je bila tako malo navajena na to, da bi ji prišel kdo nasproti s kakim zanimanjem.
"Da, to je moja prva služba in bila s<m zelo vesela, da so me sprejeli v službo, ne da bi od mene zahtevali kakih izpričeval. ' *
Vendel se nasmeje in ta smeh se je zelo priiiznil njenemu srcu, ker je bil tako sočuten in prijazen in je njegov obraz nenavadno olepšal.
"Za poznavalca ljudi ni treba nikakih izpričeval, ako samo vas {»ogleda/'
Ta razgovor prekine steward, ki je pričel servirati, in Marta se obrne k Rozi.
"Izvrstno, kaj ne, ako nam kdo tako streže z jedrni. Želim, da te vožnje ne bi nikdar bilo konca. Tako dobro se mi še nikoli ni godilo. In mladi gospod na moji strani je zelo prijazen. Obiskal je svojo mater, sedaj pa zopet potuje v Argentino. Tam ima veliko kmetijo in mlekarno. Pravi, da je mogoče tam zelo dobro živeti, ako kdo samo hoče delati. lu prav nič ni visok, četudi sem mu povedala, da sem samo služkinja. Pravi, da bo pridno dekle enkrat tudi dobra žena."
"In pri tem ima tudi popolnoma prav, gospodična Pre-ler," pravi Roza smeje.
Marta se zopet obrne k svojemu sosedu ter je bila kmalu zatopljena ž njim v živ pogovor. Vesel smeh prihaja od obeh. Po kratkem odmom se dr. Vendel zopet obrne k Rozi.
"Ali je to vaša prva morska vožnja?"
Roza odkima.
^ "Ne, pred leti ,som — takrat sem seveda bila še otrok — z očetom enkrat potovala po Sredozemskem morju, toda pamik je bil mnogo manjši kot ta in ne tako udoben. Prvi razred ni bil tako lepo opremljen kot je tukaj drugi.*'
Torej tedaj je to čudovito bitje potovalo v pr,Tem razredu, si misli Vendel in glasno nadaljuje: •
"Ne smete pozabiti, da se nahajamo na največjem in najnovejšem parniku. Ali ste na svoji voži ji po Sredozemskem morju imeli lepo vreme?"
"Do enega zelo viharnega dne, da."
"Ali ste imeli morsko bolezen?" vpraša smeje.
Roza smeje odkima.
"Ne, četudi je bilo mnogo bolnih na krovu in med njimi, žal, tudi moj oče. Seveda tedaj ni bil zelo odporen, ker sva potovala v namenu, da se razvedri, ker je zelo trpel pod duševno potrtostjo, ker ga 'je smrt moje matere zelo potrla. Mene se ta zahrbtna bolezen ni lotila in upam, da mi bo tudi sedaj prizanesla — kajti to je v resnici zelo grda bolezen."
Prepričan sem, da vam bo prizanesla, ako ste tedaj mogli kljubovali viharju na tako majhnem pamiku. Moralo bi biti zelo slabo, da bi na tem velikem parniku kaj takega občutili. Seveda potujemo tudi v času, ko jo mnogo viharjev, pa nam bodo mogoče prizanesli."
Zopet ju moti steward, ki je ponujal krožnik z mesom. In ko poseže po njem in kako se obnaša pri jedi, je zopet pokazala, da pripada boljši družbi, kakor jI je tudi dr. Vendel rekel, da boljše spada v prvi razred.
Marta Preler in njen sosed sta si dobro naložila krožnike in sta jedla z veliko slastjo. Ko Marta opazi, kako malo je Roza vzela, ji reče:
"Vzemite vendar več, gospodična Rihar, saj velja vse isti denar, mi je rekel moj sosed."
Bila je pač pri volji užitke te vožnje použiti do dna.
Vendel je slišal Martine besede in ko ga sedaj Roza pogle-In dr. Vendel pravi:
s prijet-
Iz Jugoslavije.
TRAGIČNE POSLEDI- Beograda brzojavko, v kateri CE ŠALE	-ie kilo rečeno, da se hoče Niko-
la oženiti z drugo. Ta brzojavka SARAJEVO, Hi. dec. — A' jo je tako pretresla, da se. je za-■Sarajevu sta si končala te dni strupila z lizolom. Pred samo-ži vi jen je mlada služkinja R. morom je pisala svojemu zaro-Mesing in njen zaročenec goz- čencu kratko pismo, v katerem dar N. Kondič. Fant je služil ga prosi odpuščanja. Fant je bil zadnje čase v Bogradu in je j ves iz sebe ko je dobil njeno pis-L
pridno Dišal svoji izvoljenki. j mo. Niti na misel mu ni nikoli i s0 izkazalo, da si je nekdo do-Oni dan je pa dobila dekle iz | prišlo, da bi se dekletu izneve-
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — Vreden je 50 centov.
ril. Hitro je odpotoval v Sarajevo, kjer je večkrat posetil grob svoje izvoljenke, v soboto j opoldne si je pa na njenem gro-i bn končal življenje. Šele* zdaj
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU >1« will isth mm NSW IORK, M. X.
PlftlTB NAM ZA CENI VOZNIH LMrOV, M-UR VACUO KABIN. Df POJASNILA EA POTOVANJI
^uniinuiiimitiTiniiLiiiiiiinimiji'niiiiJiiHHi
ZBIRKA.
volil noknsno šale in poslal deklet u brzojavko z izmišljeno vestjo o fantovi nezvestobi.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
SHIPPING NEWS
i r».
ts.
da, se oba smejeta.
"Ima prav; vaša spremljevalka vzame življenje ne strani in od nje se je treba učiti."
Od tega dne dalje je imela Roza prijeten občutek v svojem srcu. Bilo ji je, kot da ni več tako sama na svetu. Ven-del ji je izkazoval vso pazljivost. Vse pa se je zgodilo na skromen način, da ni bilo nič sumljivega. Kajti nikjer ni opravljanje v tako bujnem cvetju kot na krovu parnika, kjer imajo potniki mnogo časa, da se brigajo za svoje bližnje.
Premetena Marta je seveda opazila, da se "elegantni gospod doktor", kakor je imenovala Vendela, zelo briga za Rozo in da je mnogo v njeni družbi. Nekoč Rozi s tem tudi nekoliko ponagaja, toda Roza jo nujno in resno prosi, da tega več ne stori.
"Saj vam s tem tudi ne nagajam, da se vaš sosed za vas zelo zanima."
Marta se smeje.
"Nikar se ne liudujte, gospodična Rihar, saj ne mislim nič slabega. Me dekleta pač hočemo vedno kaj imeti za svoje srce. In ta doktor je tako zelo primeren za vas; obe kon-toristinji tako zavistno gledate k nam. Po mojem okusu sicer ni lep, toda je zelo odličen in dostojen. Vi in on, sta najodličnejši prikazni v drugem razredu in za kaj takega imam oko, ker sem vedno služila pri visoki gospodi. In tam se človek tudi nauči razlikovati, kadar odnre oči. In vsake-
rin priprost človeček. In govori ravno tako, kot jaz, kakor mu je Bog vstvarfl kljun."
"Vendar pa ima plave lase in ne temnih. Kje pa je prerokovanje vedeževalke T'1
Marta se brezbrižno zasmeje.
(Dalje prihodnjimi
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cona ........................ .35
ANDREJ HOFER ....................................................50«
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35«
BEViCiRAJSKI BISER ............................................35c
BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c
BOJ IN ZMAGA .......................................................20«
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25«
DEVICA ORIJCANSKA ............................................50e
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c
ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e
FRAN BARON TRENK ...........................................35C
FRA DIAVOLO ............................................. soc
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
cinski. voselomodre humoreske, 72 stremi .35
HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ..................40c
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtiee o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30«
KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30e
KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30«
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25«
LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) .................................30«
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON ... 75«
MARON. krščanski deček iz Libanona
MUSOLINO, ropar Kalabrije .....................
MRTVI GOSTAČ ...........................
MALI KLATEŽ (»pisal Mark Twain)
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ..............................................
NA RAZLIČNIH POTIH .....................................
.. 25e .. 40«* .. 35« .. 70«
. 25«
.. 40« ... 50«
NA INDIJSKIH OTOKIH .......................
PREGANJANJE INDIJANSKIH TVIISIJONAR-
JEV. Spisal Jos. Kpillman. ttena ........ .30
PRISEGA HCRONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal "Ant. Huonder. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza ras a odkritja Amerike. Cena ....................30
PABERKI IZ ROŽA ................................................25«
PARIŠKI ZLATAR .................................................35c
POŽIGALEC ........................................................25e
30« 35« 30« L— 30«
.40«
PRSTI BOŽJI .................................................
PRAPREČANOVE ZGODBE ......................
PO VODEN J (spisal Krištof Šmit) ......................
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ..............................
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I- zv..................... 40« II. zv. .............
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ......................40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JUDEK ...................................".*,* "***.'.. 25«
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ................... 30e
POSLEDNJI MOHIKANEC ..................30«
RDEČA IN BELA VRTNICA	30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ........ 30«
ROBINZON KOŠUTN1K ...........................5«
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ........................
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena .............................
SUEŠKI INVALID ........................................35«.
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) .ZZ. 30c
SVETA NOTBURGA ............35c
STEZOSLEDEC ......................................30c
SVETA NOČ (pripovedke)	30c
TRI INDIJANSKE POVESTI .......................30«
TURKI PRED DUNAJEM ......... ...................30e
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vei) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; IH. zv. $130
_ICA. lv, vt ,	SKUPAJ $3.75
H5»OC IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano 1._
VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
P.............................. .20
VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; g slikami) ....:...........................:.....................
Trda vez.......1.20
ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po .......................................................
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ...Z. 60«
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
d*l ............ 40c n. del ..............40e
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... .50
VINSKI BRAT. (V. zv.), Cungl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv ), Gangl ................ .50
13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............. M
2E 146 LET BERO MASE ZADU5NICE
VARAŽD1N, 22. dec. — V Varaždinii je bila v petek v navzočnosti mnogih meščanov od-, služena 14*i. maša zadušnica za-24 marušovaškim župnikom Patrom Zaničem, ki je umrl 20. decembra 1781». Župnik Žanie je zapustil.velik travnik 4idobrim in poštenim domorodcem Vaniždin.i" ter v svoji oporoki 11. izrazil želje, naj bi se z dohodki travnika vsako leto na dan n jegove smrt' služila žalna služba božja. iVbri in pošteni domorodci Varaždina zvesto izpolnu-jejo to oporoko in se tako od 1o- s. da do roda spominjajo na župnika Žaniča.	^
DRUŽABNIKA
Nadaljevanje s 3. čira ni.
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street : ; : New York, N.Y.
življenju, posvečenem samo delu, toda ali si lahko mislite položaj šef*, ki bi lazil za svojo uradnico* Kje bi ostala njegova avtoriteta? Vaša sumničenja so grda, neverjetna.. . .
—	Pomirite se, dragi Martel,
—	jo dejal Lefebure, Jezno ga je, da je to omenil.
—	Tn, da fam to dokažem,
—	je nadaljeval Martel z osro-dotočenim ognjem, — dam po klicati gospodično Fanny in jo ozmerjam, kakor zasluži, kajti v njenem delu res kar mrgoli napak
—	Nikar, čemu, saj sem se samo šalil . . .
—	Jaz se pa ne šalim, kadar gre za mo; dober glas, za moj ugled. Moj družabnik ste in jaz nočem, da bi kakršenkoli dvom omadeževal v vaših očeh moj značaj.
Martel je pozvonil in naročil slugi, naj pokliče gospodično Fanny.
Kmalu je prišlo dražestno bitje, sloko in gibi j eno, v obleki iz mehkega blaga, ki ji ni zakrivala vratu in rok. Lepo pa se je videla njena bujna ne-drija in lepe noge. Č*ez čelo so ji visel: rusi kodri, njen nežni, mikavni obraz je bil lalino nale-potičen.
Gospodična Fanny je nepremično. povešenih oči obstala. Lefebure jo je kar požiral z očmi. Martel resen in strog, je izpre govoril:
—	Gospodična, jaz in moj družabnik sva nezadovoljna z vami. Delate malomarno. Va-
,ši prepisi so polni napak. Celi stavki manjkajo. V vsaki vrs-I tiči imate napake. Zelo toplo so mi vas priporočili in glede na vaše rodbino sem vam pripravil tu zares izjemem položaj. Toda zadnje mesece ste se poslabšali . . . Tako ne gre več. Moram va?. opozoriti, da ne boste mo li več računati z mo-| jo prizanesli vostjo, če ne po-j stanete marljivejši in vestnejši I Govorii je s trdim glasom, to* J da pri tem ni gledal mladega, 'dekleta, ki je stalo povešenih oči zardelo in blizu joku.
Nad Lefeburom sta imeli lepota in mladost veliko moč. Zavzel sc je za njo.
—	Gospodična bo vestnejša. O tem sem prepričan. Kajne, dete moje, da boste bolj pazili?
Toda Martel ni bil razorožen.
—	Želim to . . . Brez tega. gospodična, bi bil prisil i cn odsloviti vas.
Gospidična Fanny je naen-
januarja :
Washington v Havre
januarja : I-afu>"ette v llavre Itex v t Jen« »a
januarja :
MiijCMk- v Cherbourg
januarja : iremeit v Bremen
januarja :
Chatiipiaiu v Havre januarja :
lie #Ie France v Havre januarja :
fi-hrunrja:
Con te «ii Savoia v Genoa februarja:
Majestic v Cherbourg
f<-l»rii;irja : I{fX v (ii-uoa
f«-liruarja :
Washington v Havre Brrnn-n v Jircmen
krat zaplakala, toda njene krasne oči so bile v pajčolanu solz poln, srditega ognja in ustavile so se na Martelu.
—	Dov.,]j mi je tega! — je zakričala srdko nanj. — To je pa že od sile, razumeš? Nočeš, da bi se vedelo, da si moj Ijub-ček zavoljo tvojega slavnega ugleda in položaja, čeprav ne veš, kaj za tvojim hrbtom govori . . . Jaz moram to pogosto gledati, pa ne moreni nič reči . . . Dobro! Nočem pa, da bi me tako poniževal zaradi besed, ki sem jih napisala narobe . . . Zares sramota je. da mož, ki pravi, da me ljubi, tako postopa z menoj, to je neokusno . . . Slišiš, če hočeš, da odidem, lahko grem takoj!
Obrnila se je k vratom. T.efe-bnre je radovedno gledal Mar-tela, ki je nekaj časa nepremično sta1.; potem jo pa naenkrat planil pokonci in prijel mlado Fannv za ramo.
—	Ostani, dekle, pomiri so, grešil sem da. grešil sem, — je dejal s prosečim in nežnim glasom, kakršnega se Lefebure ni nadejal od njega. — Ostani, pro sini te . . .
Govoril je tiho in proseče mlademu dekletu, ki se je -končno dalo omehčati, da je odšlo pomirjeno iz kabineta.
Martel je bil še ves iz sobe, ko se je vrnil k svoji pisalni mizi. OsiP.močen si ni upal pogledati Lefebura. Le — ta jo pa čutil neskaljeno radost, v kateri je bilo zmagoslavje, sočutje, simpatija. Prijel je Martel a za roko.
—	Ah, dragi prijatelj, ta dekletr., čo nas držo, v našili letih, v naši starosti.« No,- ne govoriva več o tem, govorja raje o posojilu. Saj veste, da storim kakor želite.
14.	februarja:
Berengaria v Cherbourg
15.	februarja:
Ch.-unplain v llavre
11*. februarja:
Kuropa v Bremen 1!>. ffbruarja:
Europa m Bremen "JO. februarja :
Majestic v Cherbourg 21. februarja:
lie Ue France v Havre 20. februarja:
Manhattan v Have Ai|uituuia v Cherbourg 15). februarja :
Conte di Savoia v Genoa
VAŽNO ZA f NAROČNIKE
^ Foltg naslova je razvidno dq kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, dr«. ga dan m tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi žele* It, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo po plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih, imena so tiskana z debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj no ših rojakov naseljenih.
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo;
: *
CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Lui'jii
COLORADO:
Pueblo. Peter CaUg, A. Sa. tH Walaenburg. M. J. B«cuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevClC. J. Lukanlet* Cicero. J. Fabimn (Chicago. Cicer« In IlUuoia)
Jollet, Murj Bamblcb. Joseph 'i'**. vat
La Salle. J. Spellch Maseoutab, Frank Augustln North Chicago. Joie Zelena KANSAS:	!
Qlrard, Agnca Motnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kltzmlller, Fr. Vodoplrec Steyer, J. Černe (za Penna. W. Vs. ln Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank St alar
MIiVNESOTA: Chisholm, Vran k Goni« Ely, Jos. J. PesbeL Eveleth, Louis Gooie Gilbert, Louis Vessel Hibblng. John PovBe Virginia, Frank Hrvatlcb
Montana: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW TORK: Gowanda, Etarl Strnisha Little FaUs, Frank Masla
OHIO: Barber ton, Frank Troh* Cleveland, Anton Bobek, Chas. linger, Jacob Resnlk. John Slapp'Ji
Girard. Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John be
Warren. Mrs. I. Racbai Toungstown. Anton K^r^
OREGON: Oregon City, Ore.. J. KobUr
PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavee Claridge, Anton Jerlna Conemangh, J. Brezove« Exoort. Louis Sapratli Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauleij Luzerne, Frank Balloob Manor, Frank Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Fogs Car Presto, F. B. Demsbar Steelton, A. Hrfen Turtle Creek, Fr. Sehtfrcr West Newton. Joaenb lovan
WISCONSIN: Milwaukee. West AHls, Frank Skak
Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Bock Springs. Looli Taadtar DlamondviUe, Joe Rolicb
potrdile am
▼sak
to, latere Je prejel, kw t^le pri;
UPRAVA "GLAS NAROQA"