SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Stev. (N2) 39
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 2 de octubre - 2. oktobra 1997
Volili bomo
Leon Marc od SKD nam je poslal kopijo poziva za predsedniške volitve, ki je 27. septembra izšel v slovenskih časopisih in je namenjen državljanom po svetu.
29. septembra pa je naš poslanec Marjan Schiffrer sporočil prof. Tinetu Vivodu, da je pritožbi SKD na Ustavno sodišče zaradi prekratkega roka volitev za izseljence ugodilo in
Skopi proračun
da se bodo lahko naši volilni glasovi, oddani po okrajih, prešteli v prisotnosti predstavnikov političnih strank na veleposlaništvu in se v Slovenijo na volilno komisijo pošljejo rezultati po faksu.
V Argentini smo že zaprosili za obrazec, s katerim lahko zahtevamo vpis v volilne imenike.
OBVESTILO
Državljanom Republike Slovenije, ki začasno ali stalno prebivajo v tujini
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je razpisal volitve predsednika republike. Volitve bodo v nedeljo 23. novembra 1997.
Po Zakonu o volitvah predsednika republike (Uradni list RS št. 39/92) ima volilno pravico vsak državljan Republike Slovenije, ki bo na dan glasovanja, t.j. 23. novembra 1997, dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost.
Zakon določa, da volivci, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebivajo, lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije, če to sporočijo Republiški volilni komisiji najkasneje 30 dni pred dnevom glasovanja in če država, v kateri prebivajo, dopušča tako glasovanje oziroma če -to omogoča meddržavni sporazum. Državljani, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, morajo hkrati vložiti tudi zahtevo za vpis v posebni volilni imenik.
Republiška volilna komisija pričakuje, da bo, poleg glasovanja po pošti, letos organizirano tudi glasovanje na diplomatsko konzularnih predstavništvih, če bodo Pridobljena soglasja državnih organov držav, v katerih je diplomatsko konzularno Predstavništvo Republike Slovenije.
1. OBVESTILO DRŽAVLJANOM, KI STALNO PREBIVAJO V TUJINI
Republiška volilna komisija obvešča državljane Republike Slovenije, ki stalno prebivajo v tujini, da, če želijo glasovati na volitvah predsednika republike po pošti ali po diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, do 24. oktobra 1997 (30 dni pred dnem glasovanja) vložijo pri Republiški volilni komisiji zahtevek za vpis v posebni volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
Zahtevek vsebuje:
* osebne podatke državljana (ime, priimek, rojstni datum);
* podatke o zadnjem stalnem prebivališču državljana ali enega od staršev v Republiki Sloveniji oziroma, če tega ni mogoče ugotoviti, izjavo državljana, v kateri volilni enoti ali volilnem okraju bo uresničeval volilno pravico;
* naslov državljana v tujini, na katerega mu je treba poslati volilno gradivo.
Zahtevku mora biti priložen tudi dokaz o državljastvu.
Državljanstvo se lahko dokazuje na enega od naslednjih načinov:
* z navedbo serijske številke potnega lista, izdanega po Zakonu o potnih listinah Republike Slovenije;
* s potrdilom o državljanstvu;
* z odločbo o pridobitvi ali ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije;
* z izpiskom iz rojstne knjige ali drugo listino pristojnega organa, iz katere je razvidno državljanstvo Republike Slovenije.
Zahtevek mora biti osebno podpisan.
Če bo državljan 23. novembra 1997 v domovini in bo želel glasovati na volišču v 'epubliki Sloveniji, naj v zahtevku izrazi tudi to zahtevo.
2. OBVESTILO DRŽAVLJANOM, KI ZAČASNO BIVAJO V TUJINI
Republiška volilna komisija obvešča tudi državljane Republike Slovenije, ki začasno bivajo v tujini (in imajo torej prijavljeno stalno bivališče v Republiki Sloveniji), da lahko d° 24. oktobra 1997 sporočijo Republiški volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije.
Zahtevek mora vsebovati:
* osebne podatke državljana (ime, priimek, rojstni datum, točen naslov stalnega Prebivališča v Republiki Sloveniji ter občino, v kateri ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji);
* točen naslov državljana v tujini, na katerega naj se mu pošlje volilno gradivo.
Zahtevek mora biti osebno podpisan.
3- Na podlagi zahtevkov bo ugotovljena volilna pravica državljanov, izdana v°Hlna karta ter poslano drugo volilno gradivo na naslov v tujino.
4- Zahtevke je treba posredovati na naslov:
REPUBLIKA SLOVENIJA, REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA,
1000 Ljubljana, Slovenska 54, faks: ++386 61 13 31 269
5. Dodatne informacije lahko dobijo državljani tudi na diplomatsko konzularnih Predstavništvih Republike Slovenije.
Člani parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (ki mu predseduje Marjan Schiffrer) so se na seji 23. septembra strinjali, da predlog proračuna za letošnje leto predvideva odločno premalo sredstev za financiranje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in za ustavno zagotovljeno financiranje slovenske manjšine.
Komisija je vladi predlagala, da se sredstva v proračunski postavki ohrani na enaki realni vrednosti kot v lanskem proračunu. Poleg tega je KSZS vladi predlagala, naj v proračunu posebej zagotovi sredstva za financiranje zamejskega tiska, ki tako na Primorskem kot na Koroškem preživlja težke čase.
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar, ki se je kot predstavnica vlade udeležila seje, je o-pozorila, da bo urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že prihodnji mesec ostal brez sredstev za delovanje, saj je po začasnem financiranju dobil manj denarja, kot bi ga, če bi bil financiran po dvanajstinah lanskega proračuna. Komisija je zato sprejela sklep, v katerem od vlade zahteva, naj tudi v obdobju začasnega financiranja zagotovi financiranje v isti višini kot lani.
Logarjeva je povedala, da tudi sama še zdaleč ni zadovoljna s predvidenimi sredstvi. Po njenem mnenju gre za izrazito finančen, varčevalen ne pa političen proračun.
Logarjeva je spomnila na problem zadolževanja slovenskih organizacij v Italiji, ki „so v upanju, da bodo z letošnjim proračunom dobile več denarja, najemale kredite, zdaj pa gre večina denarja, ki jim ga nameni matična domovina, za odplačevanje visokih obresti". Slovenska manjšina na Koroškem pa je zaradi notranje neenotnosti ostala brez obljubljenih sredstev iz urada avstrijskega kanclerja.
Predsednik KSZS Marijan Schiffrer (SKD) je povedal, da je dobil že več kot deset pisem organizacij iz zamejstva, ki izražajo začudenje nad predlogom proračuna in komisijo prosijo za pomoč. Kot je bilo povedano, je država v 80-ih letih za manjšino namenjala okoli 0,4% proračunskih sredstev, v letošnjem predlogu pa je zanjo predvidenih le 0,15%.
Ob koncu je predsednik KSZS Schiffrer napovedal, da se bodo člani komisije v kratkem v Italiji sešli s predstavniki obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, verjetno v Gorici.
Tabor SKD v Postojni
Na 8. taboru Slovenskih krščanskih demokratov 28. septembra v Postojni se je zbralo nad deset tisoč udeležencev iz vseh koncev Slovenije. Geslo tabora je bilo Z mislijo na jutri, pečat pa mu je dajala 501etnica priključitve Primorske Sloveniji. Slavnostni govornik je bil predsednik SKD Lojze Peterle.
„Če hočemo trdno prihodnost, moramo prelomiti s preteklostjo," je v govoru v Postojni poudaril predsednik stranke Loj-J ze Peterle in vnovič pozval k dogovoru pomladnih strank o skupnem kandidatu na novembrskih predsedniških volitvah. Vstop SLS v vlado skupaj z LDS je Peterle ocenil kot prelomitev dane besede , s tem pa se tudi podaljšuje politična nejasnost v Sloveniji. Slovenija bi prelom s preteklostjo uresničila z vstopom v zvezo Nato in EZ, a starim političnim silam v resnici ni za vključevanje v Evropo, po oceni EZ in Nata naj bi reforme in preobrazbe po padcu komunizma potekale prepočasi.
Slovenski krščanski demokrati si še vedno prizadevajo za dogovor o skupnem kandidatu pomladnih strank na bližnjih predsedniških volitvah „ kljub nespodbudnemu signalu s strani SLS", je poudaril Peterle. Krščanski demokrati sicer imajo dva kandidata, je po seji izvršilnega odbora, ki je potekal v okviru tabora, dejal Peterle, ni pa želel govoriti o imenih. Vendar pa se je izvedelo, bodo v pogajanjih pomladnih strank za skupnega kandidata predlagali dve imeni; in sicer predsednika Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jožeta Bernika in podpredsednika državnega sveta Marcela Štefančiča, oba člana SKD.
V stranki pričakujejo, da se bodo pogajanja pomladnega bloka končala v prihodnjem tednu, če ne vseh treh strank, pa zagotovo SKD in Socialdemokratske stran-
ke. V primeru ločenih predlogov za predsedniškega kandidata bi se predsedniške volitve spremenile v boj med pomladnimi strankami, je ocenil Peterle. SKD pri svojih dveh kandidatih ne bo vztrajala, če bosta SDS ali morebiti SLS predlagali ime, ki bo sprejemljivo za vse tri pomladne stranke. Dr. Jože Bernik naj bi za svojo kandidaturo postavljal pogoj in sicer soglasje vseh treh pomladnih strank.
Izvršilni odbor SKD je obravnaval še vprašanje odnosa med Cerkvijo in državo, za katerega je Peterle dejal, da je „nezno-sen" ter da je stanje „nespodbudno, nespodobno in nenormalno". Več vprašanj ostaja nerešenih, med drugim pravni položaj Cerkve, denacionalizacijski postopki, kjer niso upoštevani osnovni pravni standardi, ter da še vedno prevladuje partijsko-ide-ološki pristop k reševanju statusa Cerkve.
Izvršilni odbor je tudi sklenil, da bodo odslej v spomin na Janeza Evangelista Kreka prirejali Krekove socialne dneve. Prihodnji mesec bo namreč 80. obletnica njegove smrti.
Izdajalci?
Kajetan Gantar v Mladini (9. sept.): Kar zadeva zmerjanje pomorjenih domobrancev in drugih nasprotnikov revolucije z Jzdajalci", v resnici ni bil nič manjši Jzdajalec” tudi sam Boris Kidrič, ki je idejo NOB izdal in zlorabil za revolucijo in namesto obljubljene svobode slovenskemu narodu prinesel diktaturo in teror. Svojega vzornika Stalina je dal vplesti celo v narodno himno („Z ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito...") in po šolskih učilnicah in javnih prostorih so se pod njegovo vlado poleg maršala Tita košatili Stalinovi brki. (Po Družini št. 38, BR)
»
A
I
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V četrtek, 11. septembra, je bila v Slovenski hiši seja Upravnega sveta ZS. Vodil jo je predsednik ZS g. Marjan Loboda. Razgovor je bil o pripravah za Slovenski dan, ki bo letos v Hladnikovem domu. Kulturni program te prireditve je v rokah kulturnega referenta ZS arh. Ivan Kogovška in sodelavcev. Referent za šolstvo g. France Vitrih je poročal o načrtovanju počitniške kolonije ljudskošolskih otrok v 'Hanželičevem domu v Cordobi. G. Albin Magister prosi za podatke in slike za Zgodovinski zbornik Zedinjene Slovenije, ki bo izšel predvidoma ob petdesetletnici ustanovitve Zedinjene Slovenije, cont. Milan Magister je poročal o finančnem stanju društva, polk. Emil Cof pa je podal stanje naročnikov časopisa „Svobodna Slovenija", tiskovna referenta g. Lojze Rezelj in ga. Pavlina Dobovšek pa o izdajanju tega tednika. Na seji je bil navzoč tudi časnikar Tone Mizerit, ki je s septembrom prevzel pisarniške posle ZS.
V nedeljo, 14. septembra je bil v Našem domu v San Justu celodnevni 36. mladinski dan. Po športnih igrah se je proti večeru vršil lep kulturni program v izvedbi maldine - prisrčen je bil nastop najmlajših!. Sledila je prosta zabava.
V četrtek, 18. septembra, je na sestanku sanmartinske zveze mater in žena govoril prelat Jože Guštin o satanizmu.
ta, na kateri so člani razpravljali o organiziranju Slovenskega dne, ki bo v nedeljo 16. novembra. Nato so pripravlajali okvirni program nastopov Domžalskega pevskega zbora ter poročali o delu za Zgodovinski zbornik Zedinjene Slovenije. Sle-
Dejansko smo že stopili v volilni mesec. In neverjetno veliko dvomov vstaja med našimi rojaki, ki se jih bodo udeležili. Pri občasnih srečanjih mi stavijo vprašanja,, ki pa so različnih narav. „Zakaj ne napišeš, da bomo vedeli, kaj voliti." To je običajen zaključek takih srečanj. Seveda tudi ne manjka koga, ki mi reče: „Kaj bi se dalo storiti, da ne bi volili onih?" Končno sem prišel do zaključka, da je najbolje napisati nekaj kratkih komentarjev, ki naj celoten položaj nekoliko osvetlijo. Potem pa naj vsak sam odloči - po svoji vesti.
Pravzaprav moram zastaviti res na začetku, kajti prišel sem do zaključka, da v mnogih primerih ljudje sploh ne vedo, kaj bomo volili.
Argentinska ustava predvideva Kongres, ki ga sestavljata dve zbornici: poslanska in senatorska. Poslanci zastopajo province v sorazmerju s številom prebivalcev, senatorje pa imajo vse province po tri, ne glede na naseljenost: to je eden temeljev argentinskega federalizma.
Poslanci prejmejo mandat za štiri leta. Zamenjajo pa se vsaki dve leti v polovičnem sorazmerju, zato imamo v Argentini vsaki dve leti parlamentarne volitve: volimo polovico poslanske zbornice. Tako tudi letos. Včasih in ponekod te volitve sovpadajo s kakimi krajevnimi ali okrajnimi volitvami, na primer poslancev v pro-vincijske zbornice ali svetovalcev posameznih občin. A to je precej odvisno od lokalnih ustav in določil. Na primer, letos bomo v prestolnici volili prvič krajevni parlament, ki ga bodo imenovali „zakono-dajna skupščina avtonomnega mesta Bue-
dile so slučajnosti. Sejo je vodil predsednik ZS g. Marjan Loboda.
V nedeljo, 21. septembra, je Slomškov dom praznoval 36. letnico ustanovitve pod geslom „Preljubo veselje, oj kje si doma..." Ob trideseti obletnici smrti dušnega pastirja Janeza Kalana je govoril g. Marjan Loboda, popoldne pa je navzoče pozdravil predsednik doma g. Marjan J. Loboda. Sledila je igra „Rdeča kapica" v izvedbi Slomškove šole in režiji g. Stefana Godca. Zvečer je bil spomladanski ples ob zvokih orkestra „Rock & Polka".
Društvo Zedinjena Slovenija, Slovenski krščanski demokrati v Argentini in Južni Ameriki, demokratska stranka Argentine ter Zveza slov. mater in žena so poslali solidarne izjave slovenskemu metropolitu nadškofu dr. Francetu Rodetu ob napadih ljubljanskega dnevnega tiska zaradi mašnega govora na Brezjah 15. avgusta t.L V tem govoru naš vladika obžaluje 55. člen slovenske ustave, ki dovoljuje abort.
Med nami se je nahajal goriški oktet „Vrtnica", ki je imel koncert v Našem domu v San Justu.
Na IX. razstavi katoliške knjige v Argentini so predstavniki vlade in katoliških kulturnih organizacij izročili drugo odlikovanje „Faja de Honor p. Castellani" našemu rojaku, filozofu in univerzitetnemu profesorju dr. Milanu Komarju za
Zveza slov. mater in žena ima v predprodaji nove božične voščilnice delo umetnika g. Ivana Bukovca. Dobiček je namenjen za dobrodelno delo Zveze.
Tisk. ref. ZS.
nos Aires". Zato tudi imenujejo kandidate za „legisladorje", zakonodajalce. A v tem je vsaka provinca precej avtonomna in če volitve državnih in provincijskih poslancev sovpadajo, je zato, da je kampanja ena sama in vse skupaj pride ceneje, ne pa zato, ker bi bili o tem kaki posebni predpisi.
Sedaj pa vprašanje, kako volimo. O tem pa teče že dolga leta huda debata. V Argentini volimo poslance po volilnih okrožjih, ki jih predstavljajo province. V okrožjih pa vsaka'stranka sestavi svojo listo ali seznam, na katerega v vrstnem redu postavi toliko kandidatov, kolikor poslanskih mest pripada provinci. Zato ta sistem imenujejo „lista sabana" ali po domače „rjuha", ker je velika, ogromna. V primeru province Buenos Aires, ki je največja, vsakič seznam šteje kar 35 kandidatov (provinca ima v kongresu 70 poslancev). A temelj sistema je, da se tega seznama ne da spremeniti niti le delno voliti. Človek voli listo, ne posameznikov. Tako pa se zgodi, da dejansko volimo „mačka v Žaklju". Vsaka stranka običajno na prvo mesto ali prve dve mesti postavi znane, privlačne in nesporne osebnosti, nato pa razne kompromisne kandidate, ki so si mesto priborili ne zaradi sposobnosti, priljubljenosti ali poštenosti, temveč zaradi politično-strankarskih interesov. A ni izhoda: volimo vse ali pa nobenega. Seveda, najboljše bi bilo, če bi mogli preveriti celotno listo vseh strank in se odločiti za tisto, ki najbolj odgovarja naši vesti. To pa je nemogoče. Treba je torej najti neko ravnovesje med zaupanjem, ki ga stranka uživa pri nas, osebnostjo vsaj glavnih kandida-
Nov potres je vlada doživela prav na začetku tega tedna. Da bomo prav razumeli, je najboljše omeniti argentinsko tradicijo, da se pred kakimi velikimi volitvami vedno izvaja nekaj okrajnih ali celo krajevnih. Tako smo imeli pred tedni volitve v provinci Chaco za provin-cijsko zbornico. Tam je prepričljivo zmagala povezava radikalov in fronte, kar je bil za vlado prvi hud udarec. Sedaj se je dogodek ponovil.
TEŽKA NOTRANJOST
To pot so bile volitve na treh krajih in sicer v provinci Santiago del Estero, kjer so imeli v istoimenski prestolnici in še v mestu La Banda nadomestne volitve za občinske svetovalce. Tretje volitve pa so potekale v okraju Cutral Co, kjer so volili župana. Volilna okrožja so bila kaj kočljiva. Santiago del Estero je socialno precej zapletena provinca, kjer so tradicionalno zmagovali peronisti. Res pa je, da je zadnje čase na občinski ravni v prestolnem mestu in tudi v La Banda vodil radikalizem.
Cutral Co pa je poglavje zase. Nahaja se v jugozahodni provinci Neuquen, kjer je peronizem bil že dolga leta razdeljen med vladajočim neoperonističnim provin-cijskim gibanjem, ki ga nadzira družina Sapag, in pa uradno peronistično stranko. To pot sta se združili, ker je stal nasproti skupni kandidat Povezave, Tomas Beni-*tez, kajti kandidat Frepasa je odstopil, da je prepustil mesto bolj izglednemu kandi-memb v državni petrolejski družbi, znan tudi, ker so se meseca aprila tam začeli zadnji ljudski upori z blokadami in grmadami na cestah. Prav ob tisti priložnosti je bil odstranjen prejšnji župan. Zaradi večje popularnosti je sedaj kandidiral na pero-nistični strani Jose Sapag, nečak guvernerja Filipa Sapaga.
Eni in drugi, tako v Santiagu kot v Neuquenu, so v volilno kampanjo vložili vse svoje sile. Vladi obeh provinc pa sta namenili predvsem mnogo denarja v socialno pomoč, kar je prav tako navada zlasti na podeželju. A to pot tudi ta poseg ni rodil zaželenih sadov. Na vseh treh volitvah je prepričljivo zmagala povezava s skoraj 20% glasov nad vladno stranko.
Reakcija v vladi je bila sicer predvidljiva. Notranji minister Corach je skušal potov in zavest, kako naš glas vpliva na potrditev ali spremembo danega političnega položaja.
Ob tej omembi pa še zadnje vprašanje za danes: o čem odločamo na teh volitvah? Volimo poslance in sestavo bodočega parlamenta, odločamo pa o marsičem bistvenem za argentinsko politično bodočnost. Na primer, odločamo o prihodnjih predsedniških kandidatih. Če zmaga prepričljivo peronizem v provinci Buenos Aires, dejansko ne bo nikogar, ki bi Duhaldeju zasenčil pot do predsedniške kandidature. Če pa tam zmaga Povezava ali bolje, Gra-ciela Fernandez Meijide, postane avtomatično predsedniška predkandidatinja Solidarne fronte in bo šla na notranje volitve z radikalnim predkandidatom.
Odloča se, na primer, tudi o razporeditvi strank. Če pride do polarizacije, dejansko leta 1999 ne bo prostora za manjše politične stranke. Če pa kateri uspe vsaj v prestolnici zajeti lep del volilcev, se ojači večstrankarski demokratični sistem in bo več volilne izbire tudi v prihodnje.
Da se seveda bolj vestno odločimo, moramo vsaj na grobo vedeti, kdo se sploh predstavi in kaj zastopa. O tem pa v prihodnji številki.
polnoma omalovaževati uspeh Povezave. Da je šlo pač za manjše krajevne volitve, kjer ni govora o kaki provladni ali protivladni poziciji. Sploh se je vlada delala, kot da se v nedeljo ni nič zgodilo, a na tihem so domala bivši fukncionarji priznali, da jih zadeva precej skrbi.
Vendar ne bi bilo pametno, da bi dogodek analizirali preveč površno. V tem se ne moremo naslanjati ne na vladne trditve, ne na prevelik optimizem opozicije. Primeri Santiaga in Neuquena lahko zna-čijo neko tendenco, a nikakor ni zagotovilo, da se izid ponovi tudi v prihodnje. Na tem dejstvu skuša graditi vlada, medtem ko združena opozicija izrablja te izide kot sijajno propagandno sredstvo, česar se ji seveda ne da oporekati. Ponaša se lahko z dejstvom, da je zmagala na vseh treh volitvah, ki so se izvedle od trenutka, ko so se radikali in Solidarna fronta združili.
Vendar bo vladi ta nov poraz tudi prav prišel, če se zave lastnih težav. Mnogokrat smo omenjali ljubosumnost med predsednikom Menemom in guvernerjem Duhaldejem. Menem se nikdar ni dokončno odrekel možnosti, da bi ponovno kandidiral, in se zaveda, da je guverner ena glavnih zaprek. Sedaj pa se tudi zaveda, da mu Duhalde lahko prepreči povratek na oblast leta 2003. Zato je bilo te dni v predsednikovi bližini celo slišati, da bi Menem raje videl leta 1999 na predsedniškem stolčku De la Ruo kot pa Duhalde-niški kandidat čez štiri leta. Kaj bi pa bil, če bi bil predsednik Duhalde? Odgovor je težak in tvori eno tistih zagonetnih vprašanj argentinske politike, ki jim ni videti jasnega odgovora.
Vse to je prepletalo tkivo argentinske politike v tem tednu, ko je združena opozicija slavila trojno zmago, vlada pa skušala to zmago omalovaževati.
Trojni nedeljski poraz pa kaže, da ni pozitivno odjeknil v tem notranjem sporu. Namesto da bi se končno vendarle spametovali in zedinili, so krogi predsednika in guvernerja nadaljevali z notranjimi prepiri. Sam Duhalde je javno obtožil vlado, da je kriva poraza v Cutral Co. Tam da ni ničesar storila, da bi preprečila hudo brezposelnost in omilila težak socialni položaj, s čimer do ljudske vstaje ne bi prišlo, potem pa, ko je že vse gorelo, tudi prepozno prišla s pomočjo. Dejansko ima Duhalde po svoje prav, ker ko je bil ogenj najhujši, so ga pogasili z jezerom obljub, a so jih potem bolj malo izpolnili. In to se je poznalo ob volitvah.
ZNOVA BIPARTIDIZEM
Sedaj se vladni strategi zaskrbljeno ozirajo po volilnem obzorju. Ko smo mnogokrat na tem mestu omenjali politično srečo, ki jo ima predsednik, smo sem pri' števali tudi dejstvo, da opozicija nikdar ni mogla skupno nastopiti.' V tem oziru so se izjalovili vsi dosedanji poizkusi. Sedaj pa, ko Menem najbolj potrebuje sreče, mu ta obrača hrbet. Opozicija se je združila v volilno povezavo in sedaj grozi, da bo na volitvah prekosila vlado. Kajti tistih nekaj točk, s katerimi bi Duhalde lahko dosegel zmago na provinci, bo takoj zvodenel o spričo prepričljive zmage, ki se povezavi napoveduje v prestolnici. Zadnji poizkus vlade je bil, da bi šteli za glasove povezave le tista okrožja, kjer je do podpisa prišlo in obe stranki nastopata z enotnimi listami-To pa bi pustilo zunaj množična okrožja kot so Cordoba, Rio Negro in druge. A sedaj med opozicionalnima strankama tečejo
Nad. na 6. str.
TONE MIZERIT	(1)
Pred oktobrskimi volitvami
Delo naših učiteljic -temelj slovenske besede
Kot smo objavili v prejšnji številki našega lista, je ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije podelilo nagrado za življenjsko delo trem našim učiteljicam: Angelci Klanšek, Miji Markež in Katici Kovač Dimnik.
Predlog, s katerim se je obrnila Zedinjena Slovenija na ministrstvo, se v obrazložitvi glasi:
Kot potrebne sestavine za nagrado prilagamo kratek opis delovanja vsake od predlaganih, ti bo gotovo najbolj zgovorno pričal o njihovih Uslugah za slovensko šolstvo v zdomstvu. Nemogoče bi bilo naštevati njihove učence, ki so dosegli nadpovprečne uspehe pri študiju pa tudi v življenju. Naj omenimo za zgled samo Podatek, da sta sedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode in sedanji nadškof v Torontu - Canada dr. Alojzij Ambrožič, oba bila v nekem obdobju učenca teh begunskih šol. Mislimo, da so predlagane kandidatke poleg ogromnih osebnih zaslug, tudi ,m nek način predstavnice vsega begunskega in zdomskega šolstva, po katerem se je za slovenski narod ohranilo veliko dragocenih ljudi.
Naj na kratko prikažemo delo teh nagrajenk, kot so ga opisale same, da vidimo, v kakšnih težkih okoliščinah in s kakšno vztrajnostjo delujejo pri vzgoji naših otrok.
ANGELCA KLANŠEK
Že v Vetrinju sem se javila za poučevanje, kot nadomestna učiteljica.
Po preselitvi v taborišče Peggez pri Lienzu me je taboriščna šolska oblast nabavila za učiteljico v vrtcu, kjer sem poučevala od 30. junija 1945 do 12. novembra 1946.
Po preselitvi taborišča v Spittal ob Dravi, sem nadaljevala s poukom v vrtcu od 16. novembra 1946 do 31. decembra 1948 -torej do odhoda v Argentino.
Prvi dve leti (1949 - 1950) sem se v Argentini priložnostno posvečala otrokom s pripravo materinskega dne ali ob kaki drugi priložnostni prireditvi - največ sem z otroki gojila petje.
Od leta 1951 pa vse do danes poučujem v Balantičevi šoli v San Justo. Od leta 1953 sem tudi prevzela vodstvo te šole. Prva leta je bil pouk ob ponedeljkih popoldne, pozneje do danes pa je ob sobotah dopoldne. 18 let sem poleg rednega pouka vodila tudi šolski zborček s posebej vajami ob četrtkih.
MIJA MARKEŽ
Najprej sem učila dobra tri leta v spi-ttalskem taborišču - nato smo odšli v Argentino, kjer sem včasih nadomestila kakšno učiteljico, ker sem bila dve leti predsednica Slovenske dekliške organizacije (SDO) - kar me je precej zaposlilo.
Leta 1951 sva z Angelco Klanšek začeli šolo v San Justo, kjer sem poučevala dve leti; nato so me „prestavili" v Castelar, kjer je precej staršev želelo, da bi imeli 'slov. šolo tam. Tako sem začela v januarju 1953. leta s slovensko šolo na slov. Pristavi v Castelarju. Kmalu smo jo poimenovali po našem največjem pesniku Prešernu. Precej let sva poučevala s katehetom sama. Ko je bilo 54 otrok, sem dobila prvo pomoč: Pavleta Ranta.
Poleg Prešernove šole sem na prošnjo Društva Slovencev prevzela še Gregorčičevo šolo v San Miguelu - tam sem poučevala le vsaki drugi teden in tako 10 let. Po službi v tovarni na avtobus in skoraj poldrugo uro vožnje in hoje do hiše, kjer smo imeli pouk. Domov sem prihajala od osme do devete ure zvečer. Bila je sicer majhna skupina, a pridna, poslušna z lepim sodelovanjem staršev. Leta 1969. so se starši odločili, da bodo otroke poslali v Prešer-
novo šolo v Castelar. Tisto leto je bilo največ šolarjev v Prešernovi šoli: 109. Šola se je povečala, pa tudi sodelovanje učnih moči.
Precej sem sodelovala pri sestavi naših šolskih knjig in še več pri sestavi učnega programa.
Poučujem še vedno na tej šoli, vedno • mi pripadata najvišja razreda, kjer poučujem vse predmete - razen verouka in petja. Poleg mene je še 6 učiteljic, katere so vse, razen ene, hodile v našo šolo. Tako sem zelo povezana s to skupino ljudi, saj poučujem tukaj že 44. leto in vse poznam!
KATICA KOVAČ DIMNIK
Leta 1949 sem na prošnjo mons. Antona Oreharja začela poučevati ob nedeljah popoldne na Floresti, sedanji Slovenski hiši, slovenske otroke, ki so prihajali k verouku. V naslednjem letu se je vršil pouk ob sobotah popoldne. Poučevala sem do leta 1956, ko me je nadzornik Aleksander Majhen imenoval za učiteljico v San Martinu.
Pouk sem začela v župnijskih prostorih v San Martinu, kjer je bil nastavljen svetnik Karel Škulj. Z otroki smo mu leta 1957 pripravili slavje ob njegovi zlati maši. .	•
Šolo smo nadaljevali po zaslugi dr. Alojzija Starca v Pavlovčičevi hiši, v kateri so starši učencev na dvorišču pripravili tri šolske prostore. Leta 1961 smo se preselili v nov sanmar-tinski Dom na Cordobo 129, kjer smo še danes v lepih šolskih prostorih, ki so nam jih poskrbeli starši otrok in Slovenski dom.
Naša šola se imenuje
dr. Gregorij Rožman. Poleg kateheta poučuje danes še devet učiteljic.
Od leta 1950 do 1967 sem ob sobotah dopoldne poučevala tudi otroke v Villa Tesei; najprej pri Gaserjevih, potem pri Kunčičevih in nazadnje pri Bohovih v Hurlinghamu. Šola je nosila ime Narte Velikonja. Za menoj je prevzela pouk Anica Šemrov in ga opravljala še nekaj let.
Pri tem se spominjamo še vseh drugih, ki so opravili pionirsko delo med nami, tako v taboriščih kakor v Argentini in pri prvih početkih naše šole, a so sedaj med pokojnimi in bi tudi oni zaslužili isto priznanje: Martin Mizerit, Aleksander Majhen, Anica Šemrov.
Vsi ti so med nami opravili pionirsko delo.
Učitelji leta 1957. Spredaj od leve: Katica Kovač, Angelca Klanšek, Anica Šemrov, Mija Markež; zadaj: Anton Kovač, Martin Mizerit, Aleksander Majhen.
Marko kremžar
(6) - KONEC
SVOJEVRSTNA ZMAGA
Tudi poveljstvo sovjetske armade je razumelo, da gre za tehnološki izziv. V »Jzvestja" so zapisali, da Američani „upa-da se bo gospodarstvo naše dežele krpalo". (V.136) To se je res zgodilo, a ne brez precejšnjih notranjih in zunanjih polipih težav.
Nekaj tednov po drugi izvolitvi leta ^84 je obiskala Reagana predsednica angleške vlade Margaret Thatcher. Kot zves-*a zaveznica ga je skušala prepričati, da je P° nastopu Gorbačova pričelo v SZ novo obdobje in da je že čas, da opusti svojo "Vsemirsko vojno". Pa se je zgodilo prav nasprotno. Reagan je vztrajal pri svojem in dosegel, da je Thatcherjeva podprla njego-v° strategijo in pridobila zanjo tudi nekaj Evropskih zaveznikov. (V. 211)
To je prisililo Gorbačova, da je pričel junija 1985 iskati poti, kako končati z mrzlo vojno, ki je postajala z vsakim letom gospodarsko bolj nevzdržna. Podoben gospodarski pritisk so občutile tudi ZDA, a Casey, Weinberger in Pondexter so uporabljali SDI hkrati kot psihološko orožje. Ustvarjali so videz, da strateški načrt napreduje hitreje kot je bilo res. Kljub velikemu kapitalu, ki je bil vložen v ta projekt, je
1,0	razmeroma malo konkretnih dosežkov, a tega Gorbačov in poveljniki So-vjetske vojske niso vedeli.
Edvard Ševernadze, tedanji sovjetski Z\^ani' minister/ je ocenil položaj takole: važno, kdo ima več orožja, marveč
-Ni
kdo
je sposoben zamisliti in izdelati pov-
sem nova orožja." Sovjeti so vedeli, da tega ne zmorejo. Prvi so to opazili generali in ideja „perestrojke" je bila rojena že leta 1982 v vojaških krogih. Sovjetski poslanec Ilija Zaslavsky je o tem obdobju ironično rekel, da je oče perestrojke, s katero bo šel v zgodovino Gorbačov, v resnici Ronald Reagan. (V.198).
PRIČETEK KONCA
Najšibkejša točka SZ je postajal Afganistan. Po dolgem prizadevanju Reaganovih sodelavcev, predvsem Billa Caseya, so afganski uporniki končno dobivali modernejše orožje. Pričeli pa so širiti proti koncu leta 1984 gverilsko dejavnost iz Afganistana tudi na področje muslimanskih republik v južni SZ. Vendar je šele marca 1985 podpisal Reagan NSDD-li66, s katerim je še ostreje opredelil ameriški odnos do afganske vojne. Do tedaj je bil uradni cilj ameriške politike v tej vojni: oslabitev SZ. V novih navodilih pa je postal ameriški končni cilj „zmaga in popolen poraz sovjetske armade v Afganistanu". (V.214) V letu 1985 je ameriška vlada posredovala Afgancem 10.000 raketnih granat za obstreljevanje zemskih objektivov in 200.000 protiletalskih raket. (V.251) S tem je bila močno prizadeta sovjetska zračna moč v Afganistanu, čeprav jo je dokončno uničil šele kasneje prihod najnovejših ameriških raket Stinger.
Nekako v istem času pa je Casey pri-
dobil na tem bojišču novega zaveznika. V razgovorih s predstavniki komunistične Kitajske je ugotovil, da se Kitajci bojijo sovjetske zmage v Afganistanu. Kmalu je prišlo do dogovora, po katerem so pričeli tudi Kitajci pošiljati svoje rakete Afgancem, hkrati pa sodelovati pri subverzivni propagandi proti SZ med njenim muslimanskim prebivalstvom. Pakistan, Kitajska in Turčija so postale redna oporišča za pomoč afganskim upornikom in za širjenje upora na jug SZ. (V.208)
Sestanek med Reaganom in Gorbačovom leta 1985 v Ziirichu je bil zadnji pozkus Gorbačova ustaviti ameriško gospodarsko ofenzivo. Reagan mu je povedal, da SDI ni in ne more biti predmet pogajanj. Prav tako je očital Gorbačovu, da ne spoštuje človekovih pravic v Afganistanu, kjer je odgovoren za genocid nad afgans-kimi civilisti in da je tudi odgovoren za položaj na Poljskem in v Angoli. S tem praktično ni bilo več snovi za razgovor. Ko se je Gorbačov vrnil v Moskvo, je povedal sodelavcem, da „če se jim ne posreči dvigniti gospodarskega in socialnega razvoja, ne bodo mogli vzdržati dotedanjih mednarodih pozicij." (V. 246) To je bila prva napoved poraza.
Sovjeti so v skoraj brezupnem naporu dobiti kritično računalniško tehnologijo poskusili z novimi operacijami tehnološke špionaže. Po tej poti jim je ameriška CIA s pomočjo manjših podjetij posredovala sa-botirano satelitsko in drugo visoko tehnološko informacijo, ki jim je za več let vnesla zmedo v kritične obrambne programe. (V.249)
Vzporedno z omenjenimi dogodki je
od leta 1983 vztrajno rasla pomoč Solidarnosti na Poljskem. Pri tem so sodelovali skraja ameriški delavski sindikati, kasneje pa na prošnjo vlade ZDA predvsem Švedska. Caseyevi napori so imeli popolno zaslombo predsednika ZDA. Vatikan je bil o operacijah v pomoč Solidarnosti naknadno obveščan.
Solidarnost je kmalu pričela redno prejemati radijske ekipe, tiskarske stroje in podobno opremo, s katero je širila protisovjetsko propagando. Kasneje je pričela CIA posredovati Solidarnosti tudi finančna sredstva. Položaj poljske vlade je bil zaradi gospodarskih sankcij, ki so jih izvajale ZDA, tako slab, da je končno posredoval papež, naj sankcije omilijo in s tem olajšajo življenje preprostemu ljudstvu. Ko so leta 1986 zaprli Bujaka, enega najaktivnejših voditeljev Solidarnosti, ga je Ja-ruzelski kmalu ukazal spustiti, ker je potreboval za preživetje države ameriške kredite. Reagan je na papeževo prošnjo pristal šele januarja 1987, ko je bilo poljsko gospodarstvo praktično že brez moči. CIA je med tem razširila pomoč nasprotnikom sovjetskega režima tudi na Češko.
Oktobra 1986 je podpisalo 122 voditeljev oporečniških gibanj srednje in vzhodne Evrope, med njimi Poljak Lech Walen-sa, Čeh Vaclav Havel in Madžar Georg Konrad, poziv ljudstvom vzhodne Evrope, naj se ob tridesetletnici Varšavskega pakta otresejo sovjetskega jarma. Poziv je bil razširjen po sovjetskem imperiju in po svobodnem svetu s pomočjo radia Svobodna Evropa. (V.267)
Poljska Solidarnost je pretresala SZ na zahodu, medtem ko se ji je na jugovzhodu
Nad. na 6. str.
PISMA BRALCEV
Jasnost ali dviganje prahu?
Kritičen pretres v DZ
Radovednost in skrb g. Cirila Markeža kako bodo pri SDS ^razčistili" nekatere pojme spornega ustavnega člena 55, se nam zdi popolnoma odveč. Že pred časom je bila zadeva pojasnjena. Prepričani smo o članstvu SDS (Argentina), da je iskreno in solidarno s poglavarjem slovenske Cerkve, ki zagovarja življenje in obsoja umore. Zanimivo je, da je Janša stalna tarča napadov in kritike. Prav nič pa niso nevarni novi levičarji, dediči komunizma, ki so se zadnja leta utrdili vse vzvode oblasti, vse medije in posesti. Še naprej varujejo pridobitve revolucije in privilegije. Neovi-roma perejo možgane ubogemu slovenskemu ljudstvu. Do zadnjega je bila v vladi SKD.
še vedno ne vemo, zakaj in kako je bil uničen edini slovenski katoliški dnevnik „Slovenec". Odgovorni skrivnostno molče...
Ali ni več kot dovolj razlogov za opustitev vseh napetosti med nami? Ali ni primemo ukrepanje?
Spominjamo se volitev 11. decembra 1992 v slovenskem parlamentu. Pomladne stranke so imele v SKD 15, SLS 14 in SDS
4 poslancev. Takrat je sramotni člen 55 dvignil mnogo prahu, a vseeno so ga volili poslanci krščanske stranke SKD. Vprašamo g. Cirila Markeža, katere stranke imajo večjo odgovornost, tisti, katerih je več, ali tista stranka, ki je bila zastoparta samo s štirimi poslanci?
Še na misel nam ni prišlo, da bi pri SKD zahtevali „čiščenje pojmov". Prav tako ne dvomimo v iskrenost solidarne izjave tukajšne SKD, čeprav doma centralno vodstvo sramežljivo molči. Torej po mnenju g. C. Markeža, naj bi imeli pravico pozdravljati nadškofa in metropolita ljubljanskega dr. Franceta Rodeta samo SKD, ker se mu zdi, da imajo krščanstvo v zakupu, vsi ostali pa naj bi bili ne-krščanski in tudi ne-demokrati.
Če imajo pravico dajati podporo g. nadškofu dr. F. Rodetu samo pripadniki SKD, bo ta mera klavrno nezadostna.
Prišel je čas, da ustvarimo sožitje za skupen nastop v boju proti glavnemu sovražniku. Zlasti sedaj pred volitvami novega predsednika mlade slovenske države zastavimo vse sile za zmago demokracije.
SDS Argentina.
Zgodilo se je v Sloveniji
NOV KANDIDAT
Ljubljanski radio je 23. septembra sporočil, da se je za predsedniško kandidaturo odločil tudi prvak Demokratične stranke Slovenije Tone Peršak. Sedaj mora zbrati še 5.000 podpisov volilcev, ker njegova stranka ni v parlamentu. Doslej je kandidaturo napovedalo sedem kandidatov: Sašo Lap, Stefan Hudobivnik, Danilo Furlan,, Adolf Štorman, Gerlanc, Tone Peršak in Milan Kučan.
JEROVŠEK NE BO KANDIDIRAL
Predsednik ustavnega sodišča dr. Tone Jerovšek je potrdil, da so se predstavniki SKD z njim pogovarjali o njegovi možni kandidaturi na predsedniških volitvah. Dejal je, da se za kandidaturo ni odločil in dodal, da se predstavniki SDS in SLS z njim o kandidaturi niso pogovarjali.
PRIPRAVE NA VSTOP V EZ
Komisija državnega zbora za evropske zadeve je obravnavala svoje delo po ratifikaciji evropskega sporazuma o pridruženi članici. Sprejela je tri sklepe: v začetku oktobra naj bi sklicali posvet o delu DZ , pred začetkom pogajanj z Evropsko zvezo, okrepi naj se strokovna služba komisije, priporoča čimprejšnji sestanek koordinacije predsednikov strank, na katerem bi govorili o Agendi 2000.
DOGOVOR O SOCIALNI VARNOSTI
Državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Nataša Belopavlovič in veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Sloveniji Heike Zenker sta podpisali sporazum med Slovenijo in Nemčijo o socialni varnosti, ki ureja področje pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. V ZRN je bilo in je še vedno zaposlenih mnogo slovenskih državljanov, precej pa je tudi nemških državljanov, ki se (vsaj občasno) mudijo v Sloveniji in za katere je pomemben predvsem tisti del sporazuma, ki se nanaša na zdravstveno zavarovanje. Tako se že sedaj iz Nemčije v Slovenijo nakazuje nekaj manj kot 10.000 pokojnin, iz Slovenije v Nemčijo pa približno 2700.
KJE JE VENEC SPRAVE
Predsednik države Milan Kučan je položil venec na spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja občine Nova Gorica in na grobnico padlih borcev IX. korpusa NOV v Spominskem parku na Trnovem pri Gorici. Ali ni nekoč podal izjavo o spravi? Je že kdaj položil venec na kako roško ali teharsko morišče?
UKINITVE VIZUMOV ŠE NE BO
Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani obvešča vse slovenske državljane, ki nameravajo potovati v ZDA, da zaenkrat še potrebujejo vstopni vizum. Preden se bo program poskusne ukinitve vizumov za državljane Slovenije začel izvajati, bo namreč potrebno uskladiti delo odgovornih služb, kar bo trajalo nekaj tednov.
UMRL SENATOR DARKO BRATINA
V Strasbourgu je 23. septembra /ned kosilom od srčne kapi umrl Darko Bratina, edini slovenski predstavnik v parlamentu v Rimu. Bil je senator Demokratske stranke levice (PDS) in tajnik senatne komisije za zunanje zadeve in izseljenstvo, član italijanske delegacije v Parlamentrani skupščini Sveta Evrope in docent sociologije na Univerzi v Trstu.
KONKORDANCA NOVE ZAVEZE
Pri založbi DZS 26. septembra je izšlo delo Franceta Rozmana z naslovom Konkordanca Nove zaveze, ki je abecedna razvrstitev besed glavnih besednih vrst: samostalnika, pridevnika, prislova, števnika in glagola v vseh njegovih oblikah in naklonih; ob katerih so navedena tudi vsa mesta knjig Nove zaveze, kjer se pojavljajo. Konkordanca omogoča, da želen izrek 'čim lažje najdemo v Svetem pismu.
POSLEJ ENAINDVAJSET MINISTROV
Koalicija bo prihodnji teden poslala v parlament predlog za imenovanje novih ministrov. Prejšni teden ni uspela namera, da bi resor' za evropske zadeve prevzel sam dr. Janez Drnovšek, podpredsednik vlade Marjan Podobnik pa resor za malo
IZREDNA SEJA O NATU
25. septembra so poslanci razpravljali o neuspeli kandidaturi Slovenije za vključitev v Nato. Razloge za sklic izredne seje je v imenu poslancev SDS in SKD predstavil Janez Janša.
Ker Slovenija ni bila vključena v prvi krog, je zamudila zgodovinsko priložnost, da si že v tem času zagotovi svoje mesto v tej obrambni organizaciji, je dejal. V vsem času od sprejete resolucije o nacionalni varnosti nismo izdelali dokumenta, v katerem bi predvideli, kakšen Nato je in kje je v njem mesto Slovenije. Osnove in izhodišča delovanja vlade za članstvo v Natu, ki jih je pred dvema tednoma sprejela vlada, tega ne morejo nadomestiti.
Predlagatelji razprave o neuspeli kandidaturi Slovenije so navedli naslednje razloge, zakaj Slovenija ni bila sprejeta v Nato: 1. nedokončane politične, ekonomske in vojaške reforme; 2. nakup vojaške opreme v državah, ki niso članice Nato; 3. namerno se zavlačuje proces vračanja nacionaliziranega premoženja in s tem poprave krivic; 4. proces privatizacije poteka prepočasi; 5. ovira se tuja vlaganja; 6. spremembe po demokratičnem preobratu niso bile zadostne; 7. slovenska država ni pokazala dovolj pripravljenosti, da bi izpolnila nekatere zahtevane obrambne obveznosti; 8. civilni nadzor nad vojsko je pomanjkljiv; 9. pripravljenost slovenske vojske je nezadostna; 10. omenjala se je prodaja vojaške opreme Iranu.
INTERPELACIJA O DELU VLADE
Državni zbor je 27. septembra po 12 urah sklenil razpravo o interpelaciji o delu vlade in za tem zavrnil predlog sklepa oziroma ugotovitev, ki jih je predlagala
Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) kot vlagatelj interpelacije.
Janez Janša je v imenu predlagateljev zaradi domnevne neustavnosti pred glasovanjem umaknil priporočilo, po katerem naj bi predsednik vlade Janez Drnovšek sam predlagal glasovanje o zaupnici vladi v primeru, če vlada predlog državnega proračuna za leto 1998 ne bi vložila do 1. oktobra letos.
Predstavniki SDS so kritično pretresali razmere na področju pokojninske reforme, šolstva, kulture, zunanje politike, slabim ocenam Evropske komisije o Sloveniji/ brezposelnosti, proračunu in obrambi, razraščanju organiziranega kriminala prl trgovini z mamili, lokalni samoupravi, kriminalu in korupciji ter državnemu centralizmu in zdravstvu.
Nanizani očitki so sprožili ugovore resornih ministrov, podpredsednika vlade Marjana Podobnika, predsednika DZ Jarte-za Podobnika in poslancev LDS, po drugi strani podporo iz vrst SKD in ZL.
Zadnji med prijavljenimi razpravljala so za govorniški oder stopili Benjamin Henigman, Izidor Rejc, Miroslav Mozetič (vsi SKD), ki so kritizirali vlado, ter Miran Potrč in Ciril Ribičič (oba ZLSD).
£rti TKIVOM
i/lam d&Asiabo,
tifip vt, pm*x>sr avl*?*, Mtsum
’/r	•	j
vUP°'
Ob 50-letnici priključitve Primorske
V Novi Gorici so pripravili osrednjo slovesnost ob spominu na 15. september 1947, ko si je slovenska Primorska vrnila k matičnemu narodu. Slavnosti govornik predsednik RS Milan Kučan je nagovoril nad 8000 zbranih ter najvišje predstavnike slovenskega političnega in družbenega življenja, diplomatskega zbora ter verskih skupnosti, partizane in „narodne herpje". Osrednja slovesnost ob 50. obletnici priključitve Primorske Sloveniji se je nadaljevala s kulturnim programom, v katerem so izvajali glasbena in literarna dela primorskih umetnikov. Vsa ta prireditev in tudi druge so izzvenele zelo partizansko, ko so se razna borčevska društva bahala s svojo »osvoboditvijo" Primorske, ko pa so Slovenci izgubili Trst samo zaradi Titovega komunizma in zločinskega obnašanja (fojbe) po zasedbi Tržaške,
Predsednik Kučan je ob 50. obletnici priključitve Primorske k matični domovini z Zlatim častnim znakom svobode RS posmrtno odlikoval obsojene in usmrčene na prvem in drugem tržaškem procesu Franca Marušiča, Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Alojza Valenčiča, Ivana Ivančiča, Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Vadnala in Pinka Tomažiča. Enako odlikovanje je podelil organizacijama, ki sta povezo-
gospodarstvo. V SLS namreč menijo, da bi s to zadnjo ponudbo Podobnika izrinili s podpredsedniškega položaja in ga obremenili z ministrovanjem.
vali Primorce in aktivno delovali protl fašizmu od začetka raznarodovalnega nasilja: organizaciji Zbor svečenikov Sv. Pa' via in organizaciji TIGR. In seveda zaradi današnjega proslavljanja partizanstva je Z drugimi odlikovanji Kučan počastil tudi razne partizanske enote.
Slovenija v VS
V New Yorku se začenja zasedanje Generalne skupščine OZN, tokrat 52. Za slovensko diplomacijo je še posebno p°' membno, da Slovenija kandidira za nestalno članico (za dve leti) Varnostnega sveta OZN. Zato je na zasedanje odšel tudi predsednik Kučan.
Izmed vzhodnoevropskih držav se z3 to potegujeta še Belorusija in Makedonija’ Četudi pripisujejo Sloveniji najboljše mož' nosti za izvolitev, naj bi bila njena zmag3 vendarle tesnejša, kot bi pričakovali. Nje* na glavna tekmica bo Makedonija, zanjo se zavzemajo afriške države. Makedonski diplomati dokazujejo, da je zdaj zaradi specifičnosti na vrsti katera od balkanskih držav. Diplomatski viri v OZN menijo, da ‘so Američani bolj naklonjeni Makedonija njen predsednik Kiro Gligorov je v Was-hingtonu izredno cenjen, vpliv ZDA v Makedoniji je precejšen. ZDA lahko zato tudi v VS računajo na „ makedonski glas 1
Ali bo podobno kot z tistim, da „smo že skoraj v NATO"?
NOVICE IZ SLOVENIJE ^ SLOVENCI V ARGENTINI
Mm
w KlsfeiD (£bono
LJUBLJANA - Slovensko ekološko gibanje in njena sekcija za reciklažo sta na vlado naslovili javno zahtevo, v kateri pozivajo, da država takoj pristopi k reševanju reciklaže odsluženih, starih avtomobilov, tovornjakov, avtobusov in traktorjev. Slovenija letno uvozi približno
60.000 novih in 40.000 rabljenih avtomobilov, trenutno pa ima med 250.000 in
300.000 odsluženih in odvrženih avtomo-bjlov. Vsak zavržen avto tehta med 250 in 300 kg odpadnega materiala, gore avtomobilskih odpadkov pa naraščajo v milijone kilogramov.
LEPOGLAVA, Hrvaška - V hrvaškem mestu Lepoglava se je začel tridnevni mednarodni čipkarski festival, na katerem so Predstavljene tudi čipke iz Slovenije. Festival poteka v okviru prireditev, prirejenih °b 600. obletnici mesta Lepoglave. Razstavljene so hrvaške čipke iz Lepoglave, Svete Marije na Muri in otokov Hvar ter Pag Pa tudi čipke iz Idrije, Železnikov in Ži-r°v. Na prireditvi bodo slovenske in hrvaške čipkarice prikazale izdelavo svojih najbolj poznanih čipk.
PAŠKI KOZJAK - Na Paškem Kozjaku so odprli obnovljeno in dozidano zgradbo Podružnične šole. Šola sodi med najvišje *>°le v Sloveniji, saj stoji na višini 1063 metrov.
LJUBLJANA - Konec tedna (13. In 14. Sept.) se je na slovenskih cestah zgodilo 22 Prometnih nesreč. Ranjenih je bilo 24 ljudi. ^ tistem tednu je na slovenskih cestah v 131 prometnih nesrečah umrlo 9 ljudi; letos je na v prometnih nesrečah umrlo že 240 ljudi.
KAMNIK - Končali so se 27. dnevi narodnih noš. Organizatorji so pripravili Pester program, v katerem je nastopila Vrsta znanih glasbenikov, predstavile so Se otroške folklorne skupne iz Semiča in Adlejičev, obiskovalci dnevov narodnih *°š pa so lahko spoznali tudi pesmi in običaje z Velike planine v izvedbi članov KUD Planšar. V okviru dnevov narodnih n°Š so odprli razstavo ene največjih zbirk ljudskih glasbil v Sloveniji. Vrhunec tridnevnega dogajanja je bila tradicionalna povorka narodnih noš, kmečkih vozov, ^Pravljivčkov in konjenikov, v kateri je s°delovalo približno 700 narodnih noš.
LJUBLJANA - Ansambel Drame Sionskega narodnega gledališča Ljubljana )e v okviru Festivala Konvencije evropskih Sledališč, ki poteka v Stockholmu, uprizori eno svojih najnovejših predstav, delo . a^o je umrl Zaratuštra. Besedilo pesnika 'n dramatika Iva Svetine - kot Oslovsko aloigro podnaslovljeno -, ki govori o 'tragični) dopolnitvi mita o Nadčloveku, je 2režiral Janez Pipan, krstno pa je bilo uprizorjeno 23. aprila letos. - Pri Konven-
tropskih gledališč (European Theatre °nvention - ETC) je SNG Drama Ljublja-na prva in (zaenkrat) edina redna članica 12 Slovenije.
. CELJE - V Celju je na široko odprl 30. Miilejnj Mednarodni obrtni sejem v Celju.
geslom Ogledalo slovenske uspešnosti Se bo v desetih sejemskih dneh na približ-n° 55 tisoč kvadratnih metrih razstavnih Površin predstavilo 1765 razstavljavcev iz
LIPICA, JAMA VILENICA - Po slovesnem literarnem večeru, na katerem so svoje pesmi prebrali Niko Grafenauer, Jo- ■ sip Osti in avtorji, ki so prišli na letošnjo Vilenico iz bolj oddaljenih dežel, so v kraški jami pri Lipici letošnjo mednarodno nagrado Vilenica, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje „za izjemne dosežke v literaturi, ki nastaja v srednjeevropskem kulturnem prostoru" ter „odraža tistega duha duhovne umetniške izkušnje, katero označuje strpnost, neagresivnost, razumevanje, pluralizem, torej integracijski princip različnosti", podelili slovaškemu pisatelju, prevajalcu in kritiku Pavlu Viliko-vskemu. Dobitnica kristala Vilenice, priznanja za najboljši’ literarni prispevek v letošnjem vileniškem zborniku, pa je švicarska pisateljica Nicole Mueller.
LJUBLJANA - Na tekmovanju Miss sveta '97, ki bo 22. novembra na Sejšelskih otokih, bo Slovenijo zastopala 18-letna Maja Šimec iz Črnomlja. Prva spremljevalka Miss Slovenije je 19-letna Tina Orač iz Novega mesta, ki je hkrati tudi Miss fotogeničnosti, druga spremljevalka pa je 22-letna Tjaša Vidic iz Šmarja - Sap.
MARIBOR - Mariborski župan Alojz Križman je sprejel člane strokovne komisije prvega regijskega odbora, ki deluje znotraj Evropske zveze, in predstavnike alps-ko-jadransko-panorujke regije iz 15 držav, ki se udeležujejo dvodnevnega zasedanja v avstrijskem Gradcu. Gostom je predstavil Slovenijo in mesto Maribor, njegovo gospodarsko moč ter Maribor kot univerzitetno in sejemsko mesto. Posebej je predstavil tudi partnersko sodelovanje Maribora z Gradcem v Avstriji, Greenwi-chem v Veliki Britaniji, Marburgom v Nemčiji, Szombathelyjem na Madžarskem, Petangom v Luksemburgu, Vidmom v Italiji in Osijekom na Hrvaškem.
LJUBLJANA - Najbolj priljubljen splpšni zdravnik je po neuradnem vrstnem redu Vivine akcije Moj zdravnik 41-letni dr. Franc Novak iz zdravstvenega doma Zagorje. V akciji; revije Viva so bralke in bralci Vive ter poslušalci 12 lokalnih radijskih postaj po vsej Sloveniji poslali za zdravnike več kot 3300 glasov, od tega jih je bilo 15 neveljavnih.
LJUBLJANA - Kulturni in kongresni center Cankarjev dom bo v letu 1997 ponudil 1200 prireditev, od teh 850 v kultur-no-umetniškem programu. Program v CD poteka 320 dni na leto, poletje pa je namenjeno vzdrževanju in modernizaciji opreme in poslopja; letos so uredili kon-certno-kongresno ozvočenje v Gallusovi dvorani.
SLOVENIJA IN SPORT
COL DE NARANCO, Španija - Osemindvajsetletni Ljubljančan Martin Hvastija je v 14. etapi kolesarske dirke Po Španiji dosegel svoj največji uspeh v karieri. V etapi od Ovieda do Col de Naranca (169,5 km) je zasedel četrto mesto in s tem za tri mesta izboljšal doslej najboljšo uvrstitev iz lanske „vuelte".
VARAŽDIN - Na mednarodnem teku na 21 kilometrov v Varaždinu je zmagal Hrvat Paripovič pred dvema Slovencema, Romanom Kejžarjem in Benom Piškurjem. Omenjena tekača sta dosegla normo za nastop na svetovnem prvenstvu, Mirko Vindiš, ki je bil peti, pa žal ne. Teka se je udeležilo okoli 150 tekmovalcev iz šestih držav.
LJUBLJANA - Predsednik rokometne zveze Slovenije Zoran Jankovič je po zadnjih pogovorih s predsednikom Evropske rokometne zveze (EHF) Staffanom Hol-mqvistom sporočil, da je Slovenija ena od
V nedeljo, 14. septembra smo v San Justu praznovali Mladinski dan. Nestrpno smo ga pričakovali, saj smo mu posvetili mnogo dni, ur in ur z vajami in pripravljanjem.
Zbrali smo se najprej pri sv. maši, med katero so somaševali Tone Bidovec, Franci Cukjati in iz Slovenije brata Janez ter Lojze Kržišnik. Duhovnika iz domovine sta med nami bivala več kot mesec in imeli smo z njima prijetne stike tako med sveto mašo kakor v osebnih pogovorih.
V začetku sv. daritve so vstopili v sanjuško katedralo narodne noše z zastavami slovenske in argentinske države. Največ je bilo majhnih otrok, nekateri pa taki, ki še ne hodijo v osnovno šolo. Sveto mašo je spremljal s petjem Mladinski pevski zbor pod vodstvom Andreja Selana in Andrejke Selan Vombergar.
Potem smo se pomaknili v dom, kjer smo imeli na razpolago zajtrk. Med tem pa so se dekleta že pripravile za prvo tekmo v odbojki. Toplo sončno jutro, ki nam ga je Vsemogočni posredoval, je bil zelo primerno za ogled iger na prostem.
Ko je bil čas kosila, se je veliko prijateljev in domačih približalo v spodnje prostore doma. Čeprav jih je bilo veliko več, kakor smo pričakovali, smo vse pogostili s kosilom. Kakor vedno so za to poskrbele neutrudljive dobre mamice, katerim se iz srca zahvalimo.
Pri odbojki so igrala zadnjo igro dekleta s Pristave in San Martina, zmagale pa so prve. Nadalje sta igrali moštvi iz Carapa-chaya in iz Našega doma. Čeprav so pridobili prvo mesto naši, zaslužijo fantje iz Carapachaya pohvalo, saj so prvič dosegli sodelovanje na finalu.
Posrečilo se nam je, da smo ob napovedanem urniku pričeli s kulturnim programom s prisotnostjo veliko znancev, domačinov in prijateljev, ki nas vedno podpirajo in obiskujejo.
Najprej smo videli osnovnošolce, oblečene v belo, ki so z raznimi gibi vihrali zastave s slovenskimi barvami. Tem so se pridružili še otroci iz prvega, drugega in tretjega razreda z balončki bele, plave in rdeče barve. Najmlajši iz vrtca so za tem prinesli dolgo zastavo z mladinskim grbom in napisom: „Zdrfcženi v bodoči rod". Ko je ta že visela na drogu, so otroci nenadoma spustili svoje balone visoko v nebo. To je povzročilo zelo mogočen in prisrčen vtis. Pripravil je to točko prof. Jure Urbančič.
Sprejeli smo slovensko in argentinsko zastavo, kateri so prinesli mladi v narodnih nošah. Predsednik Gregor Modic in predsednica Monika Zupanc sta med petjem himen dvignila zastavi.
Stopila sta v sredino IvSna Tekavec in Emil Urbančič, napovedovalca večera, ki sta povabila za pozdravne besede predsednika SFZ Našega doma, tajnico centralne zveze SDO Sonjo Avguštin, ter gosta iz Slovenije Lojzeta Kržišnika.
Po sredi dvorišča so se pripeljali kmeč-
treh držav, ki se še potegujejo za izvedbo moškega evropskega prvenstva leta 2000. Od 12 kandidatov za organizacijo EP sta v igri ostali še Švedska in Hrvaška.
ZURICH - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je objavila septembrsko lestvico reprezentanc, na kateri je Slovenija, ki je na prejšni (avgusta) zasedala 95. mesto, napredovala na 92.
ki fantje na vozu, ustavili so se pred okencem hiše, kjer je stanovalo žarečo dekle. Fantje so ji zapeli ljubeznjivo pesmico; fant je zlezel po lestvi, da bi jo vprašal če ga ima rada in mu je v odgovor podala nagelj rdeč. To je bilo treba praznovati! Zato pa so šli v bližnjo gostilno, kjer jim je gostilničar (Blaž Miklič) pošteno postregel s kozarcem sladkega vinčka.
Zaplesala so dekleta v spremljavi nežne in mirne glasbe, ki sta jih naučili Emi Marušič in Metka Marinčič. Tedaj pa so pristopili še korajžni mladeniči, ki so improvizirano vzeli stole iz gostilne in z njimi napravili zelo zanimive vaje. Tako je nastal prepir med fanti, da bi tako dokazali dekletom, kateri so boljši in močnejši. Fante je vodil dolgoletni plesalec Stanko Jelen.
Okolje s6 nato razveselili otroci s slovenskim plesom, katerega sta zamislili Andreja Zupanc in Mirjam Mehle.
Zaslišala se je naenkrat harmonika Francija Samsa, za njim pa so v sprevodu pristopili pari v gorenjskih narodnih nošah ter ser ustavili v gostilni. Pridružila so se jim še mlada dekleta s fanti iz vasi. Tudi druga skupina v gorenjskih nošah jim je sledila. Ti so poskočno zaplesali pod rdečimi dežniki. Pripravila je to točko Mirjam Javoršek.
Sledil je razveseljiv in vesel ples mladih, pri katerem so se vaščani in meščani kregali za dekleta. Saj do konca plesa ni bilo gotovo, pri komu bodo dekleta ostala. Vodil jih je prof. Jure Urbančič.
Zelo posrečen je bil še zaključek programa, ko se je vseh stosedemdeset nastopajočih zbralo pred publiko med slovensko koračnico. Med njimi tudi kmečki voz s parom v narodni noši in harmonikarjem.
Športniki lokalnega odbora so zmagovalcem popoldanskih tekmovanj podali pokale. Vsem profesorjem in učiteljem so se prisrčno zahvalili s pušeljcem rdečih nageljnov. Tudi sodelavci so bili imenovani: Tone Oblak za scenerijo, Blaž Miklič za režijo, Pavle Malovrh in Janez Jereb za zvok ter luči.
Ostali smo še nato pri prosti zabavi tako na dvorišču kakor v zgomi dvorani, kjer je igral domači orkester Rock & Polka. Za mlade ni veljala pozna ura, prijetna družba in razvedrilo sta veljala več. Nasvidenje prihodnje leto!
Krsta: V nedeljo, 3. avgusta je bila krščena na Ezeizi Marija Florencija Egert, hčerka Eduarda in Marinke roj. Miklič. Botrovala sta Lojze Čmak in Marjeta roj. Miklič.
V nedeljo, 21. septembra, je bil krščen v Cerkvi Marije Pomagaj Avgust Gianelli, sin lic. Alda Antonija Giafielli in lic. Janike roj. Eiletz; botra sta arh. Tjaša Eiletz in lic. Silvina Claudia M. de Cogordan; krstil je delegat Jože škerbec. Čestitamo!
Zlato poroko sta obhajala Cecilija in Vinko Pucko iz Berazateguija. Čestitamo!
Smrt: V Necocheji je sredi avgusta umrl Rajmund Cartl (71).
Naj počiva v miru!
Nova diplomantka: Na univerzi v Mo-ronu je končala študije Irena Zebre, in prejela naslov „licenciada en sistemas".
Čestitamo!
*
MALI OGLASI
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni av- to-mobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 11265
Letalske karte, rezerva ' hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N® 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - TucumSn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogotž 3099, 2s B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Naš dom
San Justo
vas vabi v nedeljo, 12. oktobra, na
41. OBLETNICO NAŠEGA DOMA
- ob 8,00 koncelebrirana sv. maša v sanjuški stolnici, poje
mladinski pevski zbor iz San Justa
- ob 9,15 dviganje zastav v Našem domu
- ob 9,30 dopoldanska akademija v spodnjih prostorih
s skupnim zajtrkom
- ob 13,00 kosilo, nato športna tekmovanja
- ob 17,00 začetek kulturnega programa:
• pozdravne besede predsednika Našega doma g. Janeza Albrehta
• slavnostna govornica: gdč. Angelca Klanšek
• odrski prikaz „Ljubezen za bolezen", narodna veseloigra v štirih dejanjih, spisal Vinko Korže, v režiji Blaža Mikliča
• nato prosta zabava ob zvokih Rock & Polke
Jakob Petelin-Gallus in Carlos Guastavino
v izvedbi zbora
NINOS Y JOVENES CANTORES DE BARILOCHE,
ki ga vodi prof. Andrej Jan
v soboto, 4. oktobra, ob 20. uri v dvorani škofa Rožmana, Ramon Falcon 4158
Vstopnina $ 10.-, učenci osnovnih šol $ 5.-
Vabi Slovenska kulturna akcija
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion NQ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N2 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual Ne 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre'
Gostujejo z igro
IZ ŽIVLJENJA...
Nad. z 2. str.
pogajanja, da bi tudi v omenjenih provincah podpisali neke vrste sporazum, da bi se glasovi smatrali skupno, pa čeprav bi stranke nastopile ločeno. S tem so vladi izbili iz rok zadnje močno propagandno orožje za po volitvah.
Obenem pa je prišlo ponovno do položaja, ki je že tradicionalen v argentinski politiki: do bipartidizma.
Obstoj neke tretje stranke, žive in močne, je bila skoraj utopija, sicer nikdar zavrnjena, a tudi nikdar izpolnjena. Le poglejmo zadnja desetletja: Manriquejeva povezava provincijskih strank je žalostno izkrvavela; Alsogarayeve liberalce je končno pogoltnil menemizem; MODIN, poizkus bivšega polkovnika Alda Rica je zbledel, kakor hitro so prišli na površje osebni interesi in je vodja popustil Duhal-deju. Sedanji poizkus Solidarne fronte je najsolidnejši in najmočnejši v tej drugi polovici stoletja in je tudi najresnejši poizkus, dati zmerni socialni levici strankarsko strukturo. A končno se mora po sili razmer združiti z radikali, ker je to edini način, da se zoperstavijo doslej zmagovitemu in. žilavemu menemizmu.
Najbolj zanimivo pa je, da je Fronta dejansko odcepitev peronizma. Vodja Chacho Alvarez skuša pritegniti iz peronizma tiste skupine, ki niso zadovoljne z Menemovo socialno politiko. Primer Bordona, ki se je potem izjalovil, in celo snubljenje Cafiera o tem zgovorno pričajo.
Petnajstčlanski ansambel Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice je odšel 24. setembra na turnejo po Latinski Ameriki, kjer bo v Braziliji in Argentini predstavil delo Eugena Ionesca Plešasta pevka v režiji Vita Tauferja. Igro bo najprej trikrat uprizorilo na mednarodnem gledališkem festivalu v brazilskem mestu Porto Alegre, nato pa 3. in 4. oktobra še na Prvem mednarodnem gledališkem in ples-
SLOGA SPOROČA
Še letos bomo izdali dopolnilo k telefonskemu imeniku, kjer bodo objavljene vse spremembe in nove številke. Vse rojake vabimo, da nam po možnosti pismeno sporoče nove podatke. Prijavnice bodo na razpolago po naših središčih. Sporočila bomo upoštevali do 30. novembra t.l.
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
Mesec pred volitvami je dobrodošlo vse, kar prišteva, a to lahko ločuje, kakor hitro bodo znani volilni rezultati. S tem hočem povedati, da povezava nikakor ni nekaj stalnega: bipartidizem je volilna gesta, ki pa bo stavila vrsto vprašanj takoj naslednji dan. In tem vprašanjem bo treba dati odgovor še pred slavnimi predsedniškimi volitvami leta 1999. Tako Solidarna fronta kot radikalizem sta sicer strogo levi formaciji. A korenine vlečejo in radikalizem ne bo pristal na kako večjo spojitev. Prav tako pa ne tiste neperonistične sestavine Fronte, kot na primer socialisti, ki se nikdar niso hoteli spojiti s peronizmom, a imajo do radikalov prav tako izredne ideološke pomisleke. A na vse to kaže pozabiti do 27. oktobra, ko bodo že znani izidi volitev.
nem festivalu v Buenos Airesu v Teatro Liceo. Po nastopu na tem festivalu bodo čjani ansambla odpotovali še v Cordobo, kjer bodo gostovali z igro 5. in 6. oktobra.
Gledališčniki so poleg tega pripravili še kulturni program, namenjen Slovencem, ki se zbirajo v izseljenskem društvu Triglav. Gledališče je sicer lani že gostovalo v Argentini pod okriljem Slovenske izseljenske matice, vendar je igro Mali princ predstavilo v slovenskih klubih v Buenos Airesu, Rosariu in tudi urugvajskem Montevideu. V Buenos Airesu pa so poleg te predstave dvakrat odigrali še predstavo Veselje do življenja.
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estcidos Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina 11.......1. ’' č'
OBVESTILA
SOBOTA, 4. oktobra:
Ninos y jovenes cantores de Bariloche ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 11. oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDELJA, 12. oktobra:
Obletnica Našega doma v San Justu s celodnevnim programom.
SOBOTA, 25. oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
SOBOTA, 8. novembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
mmm i mmm *■/ % ~i
SVOJEVRSTNA ZMAGA
Nad. s 3. str.
v Afganistanu bližal vojaški poraz. Proti koncu leta 1986 so uporniki dobili ameriške rakete Stinger, ki so daleč prekašale sovjetsko tehnologijo. Prvih 200 raket Stinger je sestrelilo v Afganistanu čez 150 sovjetskih letal. Hkrati so pričeli prejemati uporniki tudi vedno izdatnejšo kitajsko pomoč. Vojna se je bližala koncu. (V. 268, 271)
KONEC
Leta 1989 je Reagan končal svoje drugo predsedniško obdobje. William Casey je umrl v začetku leta 1987 in kmalu za tem je Caspar Weinberger odstopil kot državni sekretar za obrambo. Vladna ekipa je prišla pod notranje napade zaradi afere Iran-Contra, kjer so očitali Reaganovim sodelavcem, da so uporabljali denar, namenjen operacijam proti Iranu, za pomoč proti-marksistični gverili v Nikaragvi. Predno pa se je levičarskim elementom v ZDA posrečilo spremeniti smer zunanje politike, je padel berlinski zid, na Poljskem so
bile napovedane demokratične volitve >n Sovjetska zveza je bila tik pred razsulofl1; Konec pa je bilo z Reaganovo vlado tudi načelne politike v ZDA in sodelovanja 1 Vatikanom.
Vsota strateških odločitev na razlik1'*1 področjih, predvsem pa Reaganovo prC’ pričanje, da je njegovo poslanstvo zruši*1 Imperij Zla, je pomagalo privesti Sovjetsk0 zvezo do zloma. Vendar imajo prav p0*1’ tični analisti, ki trdijo, da vsa strateg1)*1 ZDA ne bi mogla zagotoviti zmage/ & ZSSR ne bi bila že prej notranje gnila 1,1 nezmožna življenja. To spominja na Len* nov rek, da je revolucija udarec v obr^ paralitiku. Tudi Imperij, katerega je prl*e graditi prav on na laži in na nasilju leK1 1917 v času Fatimskih prikazovanj, sef zrušil, ker je bil v bistvu že hrom. Ohrorfl1 la ga je gora zmot in krivic, ki so j1, zagrešili pod njegovim okriljem brezves*1"
ljudje'	vire
Deset let po prvem obisku Kralp
Miru v Medjugorju 24. junija 1981 je b^0 končano obdobje mrzle vojne in prav n* dan obletnice je vstala sredi Evrope no'/i! država - Slovenija.