GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka 2 Leto 1980 Glavni in odgovorni urednik: Vera Pečnik Naklada: 420 izvodov Tisk: Kinegraf Prevalje S sklepom št 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. ČESTITKE OB VAŠEM PRAZNIKU Vaš praznik ni samo vaš. Skoraj vedno ga praznujete delovno. Tudi letos je bilo tako. V tem vidim nekaj simboličnega. Ženska je v celotni zgodovini nosila enakovredni del bremen z moškimi. To je slučaj tudi danes. Dostikrat je vaš delovni dan daljši od delovnega dneva moškega. Pa vendar tudi za vaš praznik 8. marec delate z nezmanjšano zagnanostjo. Komaj da imate čas sprejeti naše čestitke. Nekatera dela so postala tako vaša, da moški niti v sanjah ne pomislijo na nje, čeprav bi bilo dostikrat logično, da si ta dela mož in žena v družini razdelita. Vsaj na praznični dan razmišljajmo ali mora res vedno samo ženska pospravljati stanovanje, opravljati gospodinjska dela, vzgajati otroke tudi takrat, ko sta oba z možem opravila vsak svoj 8.—urni delavnik. Tako je to zakoreninjeno v naših glavah, da skoraj ne pomišljamo o tem ali je to prav ali ne. Zgodovinska delitev dela med moškim in žensko se vleče torej tudi naprej, čeprav so se družbeno—ekonomski pogoji spremenili in je ženska z zaposlitvijo prevzela nova bremena. Kljub ustavi in zakonih, ki izenačujejo pravice ženske in moškega, bo še potreben dolgotrajen boj za resnično enakopravnost žena. Tudi v naši občini smo veliko naredili, da bi olajšali položaj naših žena. Manj vas skrbi, če veste, da je vaš otrok varen v vrtcu ali šoli. Ženske ste zaposlene in torej mnogo manj odvisne. V Elkroju si tudi prizadevamo za izboljšanje delovnih pogojev in osebnega standarda. ,,Elkroj" je prav gotovo rezultat vašega dela. Delavke ste se uveljavile v vseh oblikah samoupravnega odločanja. To so oblike vašega uveljavljanja in enakopravnejšega položaja kot ste ga imele včeraj. Ob mednarodnem Dnevu žena 8. marcu vam iskreno čestitamo v prepričanju, da bomo s skupnim delom zgradili takšen Elkroj, na katerega bomo upravičeno ponosni. IVAN KRAMER V znaku stabilizacije 1980 NIKOLI NE RAZOČARAJO V začetku vsakega leta smo polni dobrih upov in želja, vedno pa stojimo pred neznankami, ki nam jih leto prinaša. Dosledno izvajanje politike gospodarske stabilizacije je v tem letu pred nami. Republiški organi Zveze sindikatov Slovenije so bili sredi priprav na to pomembno nalogo že pred novim letom in sedaj se to delo aktivno nadaljuje. Gospodarska stabilizacija je bila osrednja tema razprav na sestankih z medobčinskimi in občinskimi funkcionarji zveze sindikatov, s tistimi z republiških odborov sindikatov in svetov republiškega sveta, pa na sekretariatu in predsedstvu republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. In kaj so glavna izhodišča resolucije gospodarske stabilizacije? — večja rast izvoza blaga in storitev ob manjši uvozni odvisnosti — izboljšati strukturo proizvodnje in novih naložb — manjšati energetsko odvisnost od uvoza nafte — spodbujati proizvodnjo, ki zaposluje, več znanja in prinaša večjo kvaliteto — izboljšati lastno akumulacijo in zmanjšati odvisnost razširjene reprodukcije od posojil — zajeziti se morajo neutemeljeni pritiski na rast osebnih dohodkov, rast sredstev splošne in skupne porabe — ublažiti pritisk na rast cen — s samoupravljanjem in samoupravnim organiziranjem moramo preprečiti oblike administrativnega urejanja. In kaj bomo v Elkroju? Vskladili bomo letni načrt z resolucijskimi in stabilizacijskimi določili ter skladno z začasno sprejetim zakonom o prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za potne stroške, reprezentančne izdatke, izdatke za reklamo in propagando, izdatke za avtorske honorarje, intelektualne storitve in izdatke po pogodbah o delu. Podvzeti moramo vse ukrepe, da bodo osebni dohodki naraščali za 25 % počasneje kot bo naraščal dohodek. To je eno od bistvenih vprašanj, ki bo verjetno med nami povzročilo precej hude krvi. Toda dragi sodelavci, to nam ne omejuje sredstev za osebne dohodke tako, kot v prvem trenutku mislite: če bomo delali, dvignili produktivnost in ustvarjali dohodek v takšni višini kot doslej, bodo naši osebni dohodki lahko naraščali. K vsem tem resolucijskim in stabilizacijskim nalogam pa vsekakor sodi še večja vloga delavcev pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in to predvsem pri združevanju dela in sredstev, pri delitvi po delu, pri samoupravnem družbenem planiranju in pri gospodarjenju z druž- EDVARD KARDELJ Letos mineva 70 let od rojstva in te dni leto dni od smrti Edvarda Kardelja, velikega sina slovenskega naroda. Vse svoje življenje je podaril in podredil revoluciji. Pol stoletja je bil borec v prvih vrstah revolucije in eden Titovih najožjih sodelavcev. Niti neozdravljiva bolezen ga ni odvrnila od njegovega dela. Nazadnje je pisal spomine na svoje delo v tem obdobju, ko je bil v prvih vrstah naše revolucije in to od I. 1927 dalje. Vendar je ta zadnji čas uspel napisati le tretji del spominov, ki se nanašajo na obdobje 1944 do 1957. Govori o prvem sestanku Šubašič — Tito na otoku Visu, do potovanja s Šubašičem v Moskvo na razgovore s Stalinom. Bil je tudi voditelj naše delegacije na mirovni konferenci. O le tej pove v svojih benimi sredstvi in vplivu za porabo sredstev. V naši delovni organizaciji smo sprejeli stabilizacijske ukrepe s konkretnimi zadolžitvami in odgovornimi osebami ter roki za izvedbo le—teh. Vemo in zavedati se moramo, da resolucija le ni stvar samo 750 tisoč zaposlenih, ampak je del vseh prebivalcev Slovenije, oziroma Jugoslavije. Vera Pečnik spominih, da majhni narodi tu niso imeli kaj govoriti; povedali so lahko le svoje mnenje, o vsem ostalem pa so odločili ministri (5 po številu) velesil. Boril se je za naš položaj oz. za položaj Slovencev tako v Italiji, kakor na Koroškem v Avstriji. V spominih razglablja tudi o začetkih našega samoupravljanja in o debatah o tem s tov. Titom. Opus njegovih del je preobsežen, da bi na tem mestu pisali o tem. Namen tega pisanja je le, da osvežimo spomin na velikega revolucionarja in misleca, ki je sin majhnega naroda. Edvard Kardelj se je razdajal naši revoluciji vsa svoja mladostna leta, tja do svojih zrelih let. Tov. Dolanc je v svojem predgovoru dejal med drugim tudi to, da je bil tov. Kardelj čudovit človek — človek v pravem pomenu besede. Draga Puncer )))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))(((0))((()))((()))((( )))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))(((0))((()))((()))((( Kulturno in doživeto V ponedeljek, 11. februarja 1980, je bila v naši delovni organizaciji otvoritev razstave akademskega slikarja Alojza Zavolovška. Ob otvoritvi so pripravili kratek kulturni program naši mladinci, dramska skupina PD iz Mozirja, ki jo vodi Franjo Cesar; posamezne točke je med seboj povezoval s svojimi ubranimi glasovi moški pevski zbor iz Šmihela nad Mozirjem, ki ga vodi Anton Acman. Skratka, bilo je zelo lepo, kulturno, doživeto. Naša osnovna organizacija sindikata se je spet izkazala. V celoti pa objavljamo uvodne besede direktorja delovne organizacije, Ivana Kramerja dipl. oec., ki so navdušile in napravile na nas pcseben vtis: Tovarišice in tovariši, dragi gostje I Dovolite mi, da spregovorim nekaj besed pred otvoritvijo razstave umetniških del našega rojaka akademskega slikarja tov. Zavolovška. Za trenutek smo zaustavili naše stroje in odvrnili našo pozornost od našega vsakodnevnega dela, ki nam je sicer v zadovoljstvo in daje smisel našemu življenju. V Elkroju vlada prepričanje, da ni dovolj, če našega delavca — samoupravljala razvijamo samo enostransko, če mu neprenehoma govorimo o delu, disciplini, produktivnosti dela itd. Ob tem spoznanju smo se odločili, da bomo delali letno nekaj ur več zato, da bomo lahko imeli v letu med delovnim časom nekaj kulturnih prireditev, ki naj duhovno bogatijo delovnega človeka. Duhovno bogatejši delavec bo gotovo tudi lažje odločal o bistvenih vprašanjih, ki jih srečuje v vsakodnevnem življenju in procesih samoupravnega odločanja. Naše življenje bo bogatejše, če bomo čuli in videli pa tudi razumeli tisto, kar nam pripovedujejo dela naših umetnikov, znanstvenikov itd. Saj so ta dela vendarle namenjena nam delavcem, pa nikomur drugemu. Neprecenljiva škoda pa nastaja ob dejstvu, da gre mnogo tega, kar je namenjeno nam, neopravičeno mimo nas. Želimo torej, da bi tudi ta zvrst umetnosti ne hodila neopaženo mimo nas, da bomo tudi takrat, ko bomo kupovali kako umetniško delo za svoj dom, razlikovali umetniška dela od tistih del, ki tega imena ne zaslužijo. Med nami se bodo mogoče našli tudi taki, ki bodo rekli, da to, kar delamo, ni potrebno in ni prav; tako kot tudi ne verjamejo, da bomo dosegli v prihodnosti še velike razvojne uspehe. Za veliko večino pa smo prepričani, da verjame, da je to, kar delamo, prav in bo prav gotovo tudi ta prireditev in razstava prispevek k našemu nadaljnjemu razvoju delovne organizacije in razvoju nas samih. Delovna organizacija bo dosegla tisto, kar bomo mi skupno s svojim delom in v povezavi z drugimi naredili. Naredili bomo več in hitreje bomo napredovali, če bomo duhovno bogatejši uspeli negovati in vzpostavljati čim pristnejše medsebojne odnose in delovno ter ustvarjalno vzdušje. Celotna dosedanja zgodovina človeštva je zgodovina izkoriščanja delavca neposrednega proizvajalca. V Jugoslaviji gradimo drugačno družbo in sicer Sprejeli smo letni načrt za leto 1980, ki je usklajen z zakonom o združenem delu, z zakonom o sistemu družbenega planiranja in z republiškim zakonom o planiranju. V njem so upoštevana resolucij ska določila za leto 1980; konkretnejša opredelitev glede razporejanja dohodka pa bo podana v prilogi plana, ki jo bomo sprejemali skupno 'z zaključnim računom za leto 1979. Naš cilj za leto 1980 je 1.100.000 kom gotovih proizvodov, od tega 43 % moških, 21 % fantovskih, 12 % ženskih, 5 % dekliških in 19 % otroških hlač. V domači proizvodnji bomo izdelali 64 %, ostalo nam bodo naredili kooperanti. In kakšna je naša osnovna usmeritev,' oziroma politika za leto 1980; 1. Prodajna politika mora slediti cilju, da bomo osvojili celotno jugoslovansko tržišče, sproti obdelovali in raziskovali tržišče na domačem in tujem trgu družbo, ki bo osvobodila delavca vseh spon, ki so jih imele družbe v vsej zgodovini. To je velika naloga, ki jo je prevzel naš delavski razred ne samo za sebe, pač pa dajemo s tem tudi delež k osvoboditvi delavcev sploh v vseh deželah sveta. Osvoboditev delavca v najširšem smislu pomeni, da moramo tudi ob delu razvijati osebnost delavca, ne samo v smeri proizvajalca, pač pa celovitejše. Ni lahko, vendar smo prepričani, da je pot, ki smo si jo zadali, pravilna in da ne more zgrešiti ciljev, ki smo si jih zadali v naši družbi. Še več, če bodo v vseh celicah naše družbe delali tako, smo prepričani, da bo med delavci vedno dovolj razumevanja tudi takrat, ko odločamo o sredstvih za kulturo. Naj zaključim v globokem prepričanju, da bo to predah med dvema delovnima dnevoma, ki smo ga namenili kulturi, prispevek, da bomo jutri in v prihodnje prihajali na delo z veseljem in spoznanjem, da je kultura del nas samih in umetniška dela namenjena za delovnega človeka. 2. Nabavna politika — se mora podrediti zahtevam sezonskih in operativnih mesečnih načrtov v domači proizvodnji in pri kooperantih 3. V finančni politiki naj bodo v prvi vrsti zastopani poslovni interesi naše delovne organizacije in naša osnovna usmeritev v prihodnjem planskem obdobju. Sestavi se naj ABC lista naših kupcev glede na njihovo finančno disciplino, poravnavo dospelih obveznosti in našega interesa za sodelovanje s posameznimi kupci. 4. S kooperanti načrtujemo troje vrst poslovno—tehničnega sodelovanja: — na osnovi dohodkovnih odnosov — na osnovi dolgoročnih pogodb o delu — na osnovi kratkoročnih pogodb o delu. ))X(())X(())X(0)X(())X(0)X(0)X(())X(0)X(0)X(())X(())X(0)X((0))((0)X(0)X(( )))((())X(()))((()))((())X(0))((()))((()))((0)X(0))((())X(0)X(())X((0))((0))((0))((( SPREJELI SMO LETNI NAČRT 1980 5. Izvoz bo v letu 1980 predstavljal 14 % vseh proizvedenih količin. Proizvodnja bo temeljila na izdelavi moških, ženskih in otroških hlač v obliki storitvene dejavnosti. 6. Izobraževanje delavcev bo tudi v letu 1980 potekalo v skladu s kadrovskim načrtom; prioritetni red imajo pri izobraževanju tisti izvajalci del in delovnih nalog, ki so v skladu s poslovnimi cilji in interesi naše delovne organizacije. 7. Kot vsako leto se tudi za leto 1980 poudarja specializacija posameznih proizvodnih skupin in standardizacija proizvodov. Po sprejetju standardizacije se časovni normativi ne smejo menjati, razen če spremembe narekuje organizacijska ali tehnološka sprememba, ki vpliva neposredno na časovne normative v proizvodnji. 8. Osebni dohodek v združenem delu pomeni količino denarja, ki jo sprejme delavec v združenem delu za zadovoljevanje svojih potreb na osnovi svojega delovnega prispevka, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom. Zato mora v letu 1980 dobiti -nagrajevanje po delu resnično svoj smisel, saj imajo različne delovne naloge različen vpliv na dohodek, cena za najenostavnejše delo v letu '1980 se določi 34,00 din in vrednost elementa A za minulo delo je 6,00 din. 9. Stroški, na katere lahko bistveno vplivamo s poslovanjem in z operacijo dela so natančneje opredeljeni; navedeni so tudi odgovorni nosilci za realizacijo le—teh. 10. Opredeljene so tudi nekatere osnove za nagrajevanje po delu po posameznih izvajalcih del in delovnih nalog — nagrajevanje individualne in skupinske učinkovitosti. 11. V letu 1980 načrtujemo 359.328.930 din celotnega prihodka; ko od CP odštejemo porabljena sredstva, kijih načrtujemo v vrednosti 224.541.509 din, dobimo najvažnejšo kategorijo — DOHODEK, ki naj bi v letošnjem letu znašal 134.787.421 din, ah 23 % več, kot je bil dosežen v letu 1979. DOHODEK služi kot osnova za izračun obveznosti do širše družbene skupnosti kot tudi tistega dela sredstev, ki jih namenjamo za osebne dohodke; ko odštejemo vse obveznosti, ki nam jih nalagajo razni samoupravni sporazumi, ter druge zakonske obveznosti, pridemo do čistega dohodka, ki ga v letu 1980 načrtujemo v višini 111.050.203 din. In sedaj smo tam, ko moramo naš dohodek uskladiti z resolucij skimi, stabilizacijskimi in zahtevami po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1980. Koliko čistega dohodka bomo lahko namenili za osebne dohodke, bo odvisno od nas samih, naših organizacijskih, delovnih in produkcijskih sposobnosti. 12. Investicijski načrt je nadaljevanje investicijskega načrta za leto 1979, saj moramo v letu 1980 dokončati investicijo, ki smo jo pričeli graditi leta 1978. S tem moramo zagotoviti vsem zaposlenim zdrave, ugodnejše delovne pogoje; nato sledi viseči transport v vrednosti 5.000.000 din, načrtovani obrat v Lučah v vrednosti 10.000.000 din, strojna oprema v učilnici in proizvodnji za 6.000.000 din. 13. Načrt kadrov je usklajen s potrebami naše delovne organizacije in s poslovnimi cilji in interesi za leto 1980. 14. V letu 1980 bomo še vedno podpirali individualno stanovanjsko izgradnjo. V naslednjem srednjeročnem razdobju pa bomo morali upoštevati stališča sklepe in priporočila, ki jih je sprejela skupščina SR Slovenije, glede nadaljnjega razvoja samoupravnih dmžb eno—ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SR Slovenije. 15. Informacijski sistem mora biti prilagojen tako, da bo razumljiv in dostopen vsakemu delovnemu človeku; delavci morajo biti informirani v rokih, ki so zapisani v samoupravnih splošnih aktih. In še kazalci uspešnosti poslovanja: 1. DOHODEK NA DELAVCA = 286.781 ( DOHODEK štev. delavcev na podlagi vkalk. ur ) 2. DOHODEK V PREMERJAVI S POVPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVI 0,71 (- DOHODEK POVPREČNO UPORABLJENA POSLOVNA SREDSTVA 3. Cisti dohodek na delavca = 22,6.211 Cisti dohodek (- ŠTEVILO DELAVCEV NA PODLAGI VKA LKULIR ANI H UR 4. AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z DOHODKOM = 0,28 AKUMULACIJA (- DOHODEK 5. AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z USTVARJENIM C ISTIM DOHODKOM = 0,34 (- AKUMULACIJA Cisti dohodek 6. AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S POVPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVI = 0,22 (- AKUMULACIJA POVPREČNO UPORABLJENA SREDSTVA 7. OSEBNI DOHODKI IN SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO NA DELAVCA= 154.451 OSEBNI DOHODKI + SKLAD SKUPNE PORABE ŠTEVILO DELAVCEV NA PODLAGI VKALKULIRANM UR zbora ni udeležila! Sprašujem se, kako lahko potem člani izvršnega odbora pričakujejo pomoč pri organiziranju raznih akcij, katerih nosilec je prav osnovna organizacija zveze sindikatov? 8. ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA NA MESEC (neto) = 8.125 ^ ČISTI OSEBNI DOHODEK (neto) ŠTEVILO ZAPOSLENIH Vsak član naše delovne organizacije je prejel tudi pravila o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije zveze sindikatov. Lepo in prav bi bilo, da si ta pravila preberemo vsi, da bomo vedeli kakšne pravice imamo, predvsem pa dolžnosti, na katere največkrat in najraje pozabimo. akcije, da bo aktivnost osnovne organizacije zveze sindikatov resnično zaživela tudi pri nas. Ob koncu naj vsem novoizvoljenim članom izvršnega odbora zaželim mnogo uspeha, predvsem pa vzstraj-nosti pri nadaljnjem delu osnovne organizacije zveze sindikatov. Občni zbor - ali res ? V petek, dne 18. 1. 1980 je imela naša osnovna organizacija zveze sindikatov občni zbor. Vsi, ki so se občnega zbora udeležili, so bili seznanjeni s poročilom o enoletnem delu osnovne organizacije zveze sindikatov, finančnem poročilu, sprejeli pa smo tudi finančni načrt in program dela za leto 1980. Izvolili smo tudi nov 11—članski izvršni odbor in 3—članski nadzorni odbor za mandatno dobo dveh let. Udeležba na občnem zboru je bila žal zelo slaba. Marsikdo je ob 12. uri dalje odšel domov, kot da bi se udeležil občnega zbora in s svojimi predlogi dopolnil ali spremenil program dela osnovne organizacije zveze sindikatov za letošnje leto. Ali so potem upravičene pripombe, češ saj naš sindikat nič ne dela, nič ne organizira.? Vsi smo člani osnovne organizacije zveze sindikatov. Torej tudi tisti, ki kritizirajo pa vendar za aktivnost osnovne organizacije naše DO nič ne prispevajo. Večina se niti občnega Pri vsem tem bi poudarila le eno: izvršni odbor osnovne organizacije zveze sindikatov je le organizator raznih akcij, nosilec le—teh pa smo mi vsi, ki smo člani osnovne organizacije. V bodoče se bomo morali bolj množično vključevati v vse POROČILO PREDSEDNICE IO KRITIKA JE OPRAVIČENA Žagar Alenka OB 30-LETNICI UVEDBE SAMOUPRAVLJANJA Ljudska skupščina FNRJ je dne 27. junija leta 1950 sprejela temeljni zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. To je najbolj revolucionaren akt po sprejetju zakona o nacionalizaciji sredstev za proizvodnjo. Ta zakon je vnesel velike spremembe v družbeno—ekonomsko ureditev, določeno z ustavo iz leta 1946. Zahteval je spremembo državno centralističnih odnosov v samoupravne— demokratične odnose. Z uvedbo delavskih svetov so delavci začeli upravljati tovarne v imenu družbe in s tem je bil ustvarjen temelj, da tisti, ki dela, tudi žanje plodove svojega dela. Delavski sveti imajo v razvoju socialističnega samoupravljanja zgodovinski pomen, saj predstavljajo ogrodje samoupravnih odnosov, hkrati pa so najpomembnejši ' organi delavske samouprave. Gospodarski svet zvezne vlade in centralni odbor ZSJ sta ob izdaji navodila o ustanavljanju in delu delavskih svetov v državnih gospodarskih podjetjih zbrala 215 kolektivov, kjer naj bi ustanovili prve delavske svete. Za Slovenijo je bilo izbranih 39 državnih podjetij. Prvi delavski svet je bil izvoljen 7. januarja 1950 v Savi v Kranju, torej že pred izdajo zakona. Namen izvolitve prvih delavskih svetov je bil doseči čimvečjo demokratičnost v proizvodnji in večjo angažiranost delavcev pri izpolnjevanju gospodarskih nalog. Delavski sveti so prevzeli del nalog, ki jih je do tedaj upravljal direktor. Konkretne naloge delavskih svetov so bile: proučevanje nalog v zvezi z gospodarskim planom podjetja, dajanje pripomb nanje, s čemer naj bi odpravili tehnične in administrativne slabosti podjetja, ukvarjati se z vprašanji delovne sile, vzgoje kadrov, sistemizacije, z eno besedo notranje organizacije podjetja. Delavski sveti naj bi se sestajali enkrat mesečno in njihovi sklepi so bili pravnomočni, torej jih je direktor moral upoštevati. Vloga delavskih svetov se je nadalje krepila; odpravljenih je bilo več slabosti in danes, po 30 letih, si ne moremo več predstavljati poslovanja delovne organizacije brez delavskih svetov. Marija Miklavc RAZMIŠLJANJE OB DNEVU ŽENA Že vnaprej vemo, kaj se bo ponovilo. To, kar si dejansko želi danes naša žena, delavka, mati, gospodinja . . . pa bo verjetno ostalo samo v srcih vseh nas, ki smo prizadete. Povsod se na veliko govori: uredili bomo otroško varstvo, da bo žena razbremenjena, uredili bomo celodnevno šolo, saj bomo s tem naše žene razbremenili. In še in še. Toda kaj se je premaknilo? Vprašajmo se, koliko imamo časa, da bi se lahko aktivno vključile v družbeno—politično življenje, se izobraževale ob delu, brale leposlovne knjige? Življenje za nas danes ni rožnato. Še vedno je prevladujoča zastarela miselnost, da smo lahko le gospodinje in matere, da nismo ustvarjalne, kreativne. Smo, druge matere in žene, smo. Toda časa nam zmanjkuje, saj vendar takrat, ko pridemo domov, nastopi za nas naslednji 8—urni delavnik. Takrat, ko naš otrok zboli — kdo naj ga tolaži? In še bi lahko naštevale; ali nismo doma organizatorji dela, vodimo ,,samoupravno" dogovarjanje, ..dohodkovne odnose" itd. Postanimo ponosne na svoj Jaz", naredimo nekaj zase, za boljšo druž- bo, za boljšo miselnost. Mi rojevamo otroke, zato jih vzgajamo tako, da bodo sinovi in hčere enako pripravljeni na ta svet, da bodo naše hčere živele enako — z enakimi pravicami in obveznostmi — kot naši sinovi. Praznujte lepo, toda ne zadovoljite se s šopkom, darilom, boriti se morate za lepši, enakopravnejši jutri. DELO OSNOVNE ~ ORGANIZACIJE SINDIKATA______________ V obdobju od 23. 3. 1979 pa do 7. 1. 1980 je imela naša Osnovna organizacija zveze sindikatov 12 sej. Na sejah je bilo povprečno prisotnih 79,3 % vseh članov IO OOZS. Odsotnih je torej bilo 20,7 %. Od tega pa je bilo kar 11,55 % neupravičeno odsotnih. S tem podatkom bi hotela poudariti, da je bila udeležba članov IO OOZS na sejah v preteklem mandatnem obdobju nezadovoljiva, še manj zadovoljiv pa je podatek, ki govori o neupravičeni odsotnosti članov 10 OOZS. V naslednjem mandatnem obdobju bo potrebno udeležbo na sejah zagotoviti v večjem številu, kajti le—ta vpliva tudi na večjo aktivnost OOZS v naši delovni organizaciji. V začetku leta 1979 je OOZS sprejela program dela, s katerim je svojo aktivnost usmerila predvsem na štiri področja: — Samoupravni družbeno—ekonomski odnosi — Aktivnost na področju kadrov in delovnih razmerij — Življenjski in delovni pogoji in rekreacija delavcev — Izobraževanje. Aktivno smo sodelovali pri spremembi pravilnika o delitvi OD, OP in SSSP— stanovanjski del. Razpravljali smo tudi o spremembi Pravilnika o ugotavljanju del in delovnih nalog ter o spremembi Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti. V bodoče bo OOZS bdela na tem ali se in kako se sprejeta določila samoupravnih splošnih aktov dejansko uveljavljajo v praksi. Aktivno smo se vključevali v vse razprave v zvezi s priključitvijo TOZD „OKUS" Radlje ob Dravi, ki pa se kasneje naši delovni organizaciji ni priključila. Skupaj z Osnovno organizacijo zveze komunistov v naši delovni organizaciji smo razpravljali o dokumentih republiškega sveta zveze sindikatov: Pridobivanje in razporejanje dohodka ter uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela. Naš pravilnik o delitvi OD, OP in SSSP je z gornjim dokumentom več ali manj ze usklajen. Večkrat smo se pogovarjali tudi o uspešnosti poslovno—tehničnega sodelovanja in o kooperacijskih odnosih z drugimi delovnimi organizacijami in prišli do zaključka, da število kooperantov zaenkrat ne bi povečevali ampak naj se poveča število zaposlenih v naši delovni organizaciji, da bi tako zadovoljili potrebe našega trga. OOZS je tekoče spremljala tudi gospodarsko gibanje v naši delovni organizaciji. O poslovnih uspehih smo razpravljali na vseh samoupravnih organih, družbeno—političnih organizacijah in zborih delovnih ljudi. I0 OOZS je podajanju informacij o gospodarjenju naše delovne organizacije posvetil eno od svojih sej, na kateri smo razpravljali kako in na kak način naj bi v bodoče podajali informacije o gospodarjenju naše DO, da bi bilo vsem delavcem čim bolj razumljivo. Skupaj z Osnovno organizacijo zveze komunistov in osnovno organizacijo zveze socialistične mladine v naši delovni organizaciji smo se aktivno pripravljali na volitve organov samoupravljanja. Pri izbiri kandidatov za samoupravne organe. Zbor združenega dela ter delegacijo SIS I, smo predlagali takšne delavce, ki naj bi zastopali mnenje in stališča sredine iz katere so izvoljeni. Do sedaj je bila večina članov samoupravnih organov premalo aktivno vključenih v samoupravljanje. Ponašali so se preveč pasivno. Vzrok za to je prav gotovo neznanje in premajhna aktivnost. Zaradi navedenega bomo skupaj z Delavsko univerzo Mozirje organizirali seminar za delegate. Tudi družbeno—politične organizacije se moramo bolj vključiti v osveščanje delovnih ljudi, kajti samo osveščen delavec je lahko resničen samou-pravljalec. Ko sprejemamo odločitve na samoupravnih organih ni dovolj samo suha razlaga strokovnih delavcev. Vedeti moramo, zakaj predlagamo oziroma smo se odločili za to ali ono odločitev. Skozi proces samoupravnega odločanja se lahko marsikaj naučimo. Več ko bo delavec—samoupravlja-lec vedel, manj bo lahko postal orodje v rokah posameznikov ali sil, ki ne delajo v delavčevem interesu. OOZS je v tem letu premalo sodelovala s samoupravno delavsko kontrolo. Ugotavljamo, da se tudi delavci vse premalo obračajo na ta organ, čeprav ima eno najpomembnejših funkcij pri samoupravljanju. Tudi inovaciji za izboljšanje proizvodnega ter tehnološkega procesa smo se v tem mandatnem obdobju vse premalo posvečali, čeprav bi morala prav OOZS odigrati pomembno vlogo. Menimo, da bomo morali posvetiti več pozornosti množični inventivni dejavnosti tako, da bi čim več delavcev razmišljalo o izboljšavah pri delu in na ta način iskati rezerve, ki so prav gotovo še tudi v naši delovni organizaciji. OOZS nadalje ugotavlja, da smo bili tudi na področju produktivnosti, storilnosti in zaposlovanja premalo aktivni. Pomembna naloga OOZS je sodelovanje v postopkih kadrovanja delavcev s posebnimi pooblastili in nalogami. Naša OOZS je aktivno sodelovala pri izbiri novega direktorja delovne organizacije. OOZS je sodelovala tudi v postopkih kršitve delovnih dolžnosti v naši delovni organizaciji. Žal pa nadalje zopet ugotavljamo, da je v zvezi z izobraževanjem naših delegatov v samoupravne organe, Zbor združenega dela in SIS naša OOZS premalo storila. V tem letu ni bilo organizirano nobeno izobraževanje. V okviru OOZS je zaživela blagajna vzajemne pomoči. V tem letu je imela 13 sej. Obravnavala je skupaj štirideset prošenj in vse ugodno rešila. Odobrenih je bilo torej štirideset posojil v skupnem znesku din 13.350,00 din. Na dan 31. 12. 1979 je bilo 140 članov naše delovne organizacije včlanjenih v blagajno vzajemne pomoči. Ker prihaja iz dneva v dan več prošenj, bo pot- TUDI TO JE DELO rebno razmišljati o povišanju prispevkov. Precejšnjo aktivnost je OOZS pokazala tudi pri razreševanju stanovanjskega problema naših delavcev. Organizirali smo tro—dnevni in enodnevni izlet. Organizirali nabavo ozimnice in se vključevali tudi v druge sindikalne akcije. Kaj pa šport in kultura? Tudi tam je naša OOZS pokazala svojo aktivnost. Skupaj z OOZSM je organizirala več prijateljskih nogometnih srečanj. Organizirala kegljanje in telovadbo v OŠ Mozirje. Za delo na področju kulturne dejavnosti smo imenovali kulturnega organizatorja, ki bo s pomočjo drugih članov OOZS skrbel za kulturno življenje v naši delovni organizaciji. Za zaključek poslovnega leta 1979 smo v našo sredino povabili tov. Mileno Muhičevo, ki se nam je predstavila z monodramo ,,LIZIKA". Ko smo takole analizirali delo OOZS ga moramo prav gotovo povezati z organiziranostjo nas samih in organiziranostjo naše delovne organizacije. Vsi člani OOZS moramo delati v tej smeri, da bo čim manj prostora za kakršnokoli samovoljo. Onemogočati moramo, da bi kdor koli izrabljal naša čustva za stvari, ki niso v našem interesu. OOZS mora tudi v bodoče aktivno sodelovati in biti v prvi vrsti pri vseh najpomembnejših akcijah in odločitvah v naši delovni organizaciji. Žagar Alenka STANOVANJSKA PROBLEMATIKA POVZETEK IZ STALIŠČ, SKLEPOV IN PRIPOROČIL ZA NADALJNJI RAZVOJ SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V SR SLOVENIJI, KI JIH JE SPREJELA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE DNE 21. 9. 1979. 1. Stanovanje moramo uveljaviti kot ekonomsko dobrino dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa kot del družbene reprodukcije, o kateri celovito odločajo in z njo gospodarijo delavci. 2. Uveljaviti moramo načelo, da mora vsakdo v skladu s svojimi možnostmi prispevati lastna sredstva za izboljšanje svojih stanovanjskih razmer in za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja ne glede na to ali pridobiva pravico uporabe na družbenem stanovanju ali v zasebni lastnini. Višina lastne udeležbe bo odvisna od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine. Z zakonom bo določena le najnižja lastna udeležba. Praviloma se za lastno udeležbo štejejo lastno privarčevana sredstva in kredit na privarčevana sredstva. V bodoče naj bi delavec takoj ob združitvi dela v delovni organizaciji pričel namensko varčevati za lastno udeležbo za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. 3. Uveljaviti moramo samoupravno družbeno planiranje in sprejeti programe razreševanja stanovanjskih vprašanj. Izdelovali naj bi 10—letne planske dokumente za področje stanovanjskega, komunalnega in zemljiškega gospodarstva. 4. Po načelih vzajemnosti in solidarnosti naj bi razreševali stanovanjsko vprašanje v delovnih organizacijah in pri stanovanjski skupnosti. Pri stanovanjskih skupnostih naj bi združevali tudi sredstva iz sklada skupne porabe za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj in kreditiranje graditve zasebnih stanovanjskih hiš ter za vzajemnost. Tudi v prihodnje bo potrebno zagotavljati možnosti za razreševanje stanovanjskih vprašanj invalidov, starejših občanov, za delo nesposobnih ljudi in družin z nizkimi dohodki. FINANČNO POROČILO IN FINANČNI NAČRT 00 SINDIKATA 1. FINANČNO POROČILO DOHODKI: 700 ČLANARINA: 82.654,80 701 DOTACIJA DO: 120.000,00 702 Drugi dohodki Sukanec in ostanki 10.913,50 provizija 1.557,00 Prenešena sredstva iz 1978. leta 110.682,70 PRIHODKI SKUPAJ 325.808.00 ODHODKI: 400 MATERIALNI ODHODKI: — pokali 887,50 — 5 % članarina za junij 685,75 — poštni in telef. stroški 127,60 — najemnine za dvorano 600,00 — gostinske usluge 3.643,35 402 NADOMESTILA — odpravnine (ure) 8.176,70 — denarna pomoč fantom v likalnici 1.000,00 403 OSTALI ODHODKI — storitve SDK 55,10 — dotacija OOZM Elkroj 15.000,00 — dnevnice in prenočišča 3.584,00 — naročnina DE 3.300,00 — naročnina strokovne lit. 139,00 — drugi odhodki v zvezi z uresničevanjem sindikalnih nalog: 8. marec 65.369,45 športna dejavnost 9.259,50 kulturna dejavnost 9.393,00 izlet 99.410,00 prireditev za Novo leto — Milena Muhičeva 2.000,00 STANJE NA ŽR 31. 12. 1979 103.149,75 stanje v blagajni 31. 12. 1979 27,30 SKUPAJ 325.808,00 2. FINANČNI NAČRT 1. PRIHODKI — od članarine 92.000,00 — namenski prispevki od TOZD oz. del. skup nos. 220.000,00 — prenešena sredstva 103.177,05 — drugi prihodki 14.522,95 PRIHODKI SKUPAJ 429.700,00 II. 0 D H 0 D K I Materialni odhodki — poštni in telefonski stroški 300,00 — najemnina za sejne dvorane 3.000,00 — gostinske usluge 5.000,00 Nadomestila in pomoči — nadomestila in pomoči članom zveze sind. 10.000,00 Ostali odhodki — plačila za storitve SDK 500,00 — dnevnice in prenočišča 5.000,00 Razni drugi odhodki — naročnine Delavske enotnosti, strokovna gradiva publikacije in brošure 5.000,00 — naročnina časopisov, strokovne literature in drugih publikacij 900,00 — drugi odhodki v zvezi z uresničevanjem sindikalnih nalog 380.000,00 — drugi nepredvideni odhodki 20.000,00 ODHODKI SKUPAJ 429.700,00 dotacija mladini 10.000,00 8. marec 100.000,00 športna dejavnost 30.000,00 kulturna dejavnost 90.000,00 izlet 150.000,00 Skupaj 380.000,00 Predsednik I0 OOZS Alenka Žagar Kdorkoli nikoli nobene napake ne naredi, bo težko kaj odkril. (po dr. A. Trstenjaku) Nobena stvar ne naredi človeka tako nezaupljivega, kakor preskromno znanje. F. Bacon 5. Vzporedno z vlaganji v razširitev materialne osnove združenega dela naj bi vlagali tudi del čistega dohodka za razreševanje stanovanjskih vprašanj novozaposlenih delavcev. 6. Za uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu bodo ustanovljene temeljne stanovanjsko—komunalne banke ali posebne poslovne enote. 7. Prehod na ekonomske stanarine mora biti zaključen do leta 1985. 8. Subvencioniranje stanarin bo še v prihodnje za občane z nizkimi dohodki, in sicer le za standardna stanovanja. Katera stanovanja so standardna, določa občinski odlok. Določena je velikost stanovanja glede na število družinskih članov. Marija Miklavc ((0)X(0)X(0)X(0)X(0)X(0)X(Q)X(< <(0)X(0)X(0)X(0)X(0)X(0M0)X(( Še vedno potrebujemo delavce Zaposlovanje novih delavcev ni problem le v naši delovni organizaciji, ampak je to širši družbeni problem, saj na območju naše republike ni več razpoložljive delovne sile. Pridobivanje delavcev iz drugih republik ne pride v poštev, saj je potrebno tem ljudem po določilih občinskega samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih, katerega podpisnik je tudi naša delovna organizacija, zagotoviti primerno stanovanje, čemur pa naša delovna organizacija zaenkrat ni kos, ker delavcem ne moremo nuditi stanovanj, ker jih nimamo. Samoupravni sporazum namreč določa, da delovna organizacija ne sme zaposlovati novih delavcev, kolikor jim niso zagotovljeni minimalni standardi. V začetku lanskega leta smo po vseh krajevnih skupnostih naše občine razobesili plakate, s katerimi smo obveščali občane o možnostih zaposlitve pri naši delovni organizaciji. Sredi leta 1979 smo uspeh pridobiti večje število delavcev tako, da smo v mesecu septembru uspeli zapolniti vse skupine s potrebnim številom ljudi. V mesecu novembru smo iz seznamov, ki so nam jih posredovale krajevne skupnosti skupščine občine Mozirje, izbrali delavke, ki so se nam zdele z ozirom na poklic in starost primerne za zaposlitev pri naši delovni organizaciji in jih obvestili o možnosti zaposlitve pri nas. Na ta dopis se je odzvalo 15 delavk, ki bodo pričele z delom z 18. 2. 1980. Delavke se bodo priučevala za poklic Program dela 10 OOZS za leto 1980 izhaja iz nalog, ki smo j ih sprejeli na 9. kongresu ZSS, 8. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije in na 1. konferenci Zveze sindikatov Slovenije. Svojo aktivnost naj bi usmerili predvsem na štiri področja: 1. SAMOUPRAVNI DRUŽBENOEKONOMSKI IN DRUŽBENOPOLITIČNI ODNOSI 2. AKTIVNOST NA PODROČJU KADROV IN DELOVNIH RAZMERIJ ."3. IZOBRAŽEVANJE :4. ŽIVLJENJE IN DELOVNI POGOJI TER REKREACIJA DELAVCEV I. SAMOUPRAVNI DRUŽBENOEKONOMSKI IN DRUŽBENOPOLITIČNI ODNOSI 1. Aktivnost Osnovne organizacije zveze sindikatov pri uveljavljan- konfekcionar v posebni skupini, ki jo bo vodil tov. Alojz Šimenc. Vendar to število zaposlenih ne zadovoljuje potreb, ki bodo nastale v novi proizvodni hali. Večje število delavk, ki bodo iskale zaposlitev pri nas pa vendar lahko pričakujemo v poletnih mesecih, po zaključku šolskega leta. Zora Štrucl ju in utrjevanju položaja delavcev pri upravljanju z družbenimi sredstvi in pri odločanju o vseh družbenih zadevah. 2. Občasno ocenjevanje stopnje usklajenosti samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o združenem delu in uresničevanje le-teh. Usmerjanje družbenopolitične aktivnosti sindikata pri sprejemanju sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov. 3. Uveljavljanje načela delitve po delu 4. Tekoče spremljanje gospodarskih gibanj z obravnavo periodičnih obračunov in zaključnih računov. Vzpodbujanje razprave po delovnih enotah, podajanje predlogov in pobud. Smotrna delitev dohodka! 5. Sodelovanje pri sprejemanju srednjeročnega plana za obdobje 1981 — 1985 in letnega plana 1981. 6. Aktivnost Osnovne organizacije zveze sindikatov v zvezi z even-tuelnimi organizacijskimi spremembami. 7. Spodbujanje uveljavljanja samoupravne delavske kontrole. 8. Aktivnost pri nadaljnjem razvoju delegatskih razmerij in krepitev delegatskega sistema Povezovanje s SZDL v KS. 9. Spodbujanje in analiziranje sistema obveščanja v delovni organizaciji 10. Aktivnost v zvezi z izvozno— uvozno dejavnostjo. 11. Spodbujanje razvoja in krepitve ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sodelovanje pri graditvi in izpolnitvi obrambnih načrtov. II. AKTIVNOST NA PODROČJU KADROV IN DELOVNIH RAZMERIJ 1. Zaposlovanje delavcev in produktivno izkoriščanje delovnega časa. 2. Sodelovanje v postopkih kadrovanja delavcev s posebnimi pooblastili in nalogami 3. Sodelovanje v postopkih kršitve delovne dolžnosti. III. IZOBRAŽEVANJE 1. Vzpodbujanje izobraževanja delavcev ob delu. 2. Vključevanje kadrovskih in izobraževalnih potreb v razvojne plane delovne organizacije. 3. Sodelovanje pri organiziranju oblik usposabljanja delegatov samoupravnih organov. 4. Sodelovanje pri organiziranju seminarja za delegate v zboru združenega dela in Samoupravnih interesnih skupnostih. 5. Sodelovanje v različnih izobraževalnih oblikah sindikata (seminarji za člane IO, delavska kontrola) 6. Organiziranje raznih drugih strokovnih predavanj. IV. ŽIVLJENJSKI IN DELOVNI POGOJI TER REKREACIJA DELAVCEV 1. Vzpodbujanje hitrejšega razreševanja stanovanjske problematike delavcev naše delovne organizacije. Aktivno, delovno v leto 1980 PRISLUHNILI SMO 2. Sodelovanje in pomoč pri razreševanje problematike varstva otrok zaposlenih mater v popoldahskem času. 3. Zdravstveno varstvo delavcev. 4. Organiziranje in sodelovanje v različnih sindikalnih in športnih igrah. Organizacija planinske sekcije. 5. Kulturno življenje delavcev — organiziranje kulturnih pripredite v (opera, gledališče) — organiziranje proslav v delovni organizaciji — organiziranje razstav v delovni organizaciji — organiziranje izposojanja knjig v delovni organizaciji — priprava amaterskih skupn kolektiva za nastope na raznih proslavah. — sodelovanje pri kulturnem tednu v Občini Mozirje — sodelovanje pri nabavi in izdelavi potrebnih pripomočkov za kulturno aktivnost 6. Organizacija izleta 7. Sodelovanje in pomoč pri nabavi ozimnice 8. Organiziranje raznih drugih sindikalnih akcij Izvršni odbor osnovne organizacije zveze sindikatov bo svoj program dela -med letom dopolnjeval skladno s potrebami in razmerami v delovni organizaciji, da bi tako zagotovili najbolj učinkovito uresničevanje ustave in Zakona o združenem delu. Alenka Žagar ((0))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((( ((()))((()))((()))((()))((()))((()))((()))((( PETDESET LETNIKI V prvem polletju letošnjega leta bodo dopolnili petdeset let naslednji delavci: BREZOVNIK Peter GNADER Pepca GRIČAR Heda Naše iskrene čestitke in še na mnoga leta ! Zora Štrucl Kako smo aktivni PREGLED SKLEPOV S 1. SEJE POSLOVNEGA SVETA Z DNE 21/1-1980 1. SKLEP: Za predsednika PS za mandatno dobo 2 let se izvoli Jelka Roj te n, vodja finančne službe v F RS. 2. SKLEP: Za namestnika predsednika PS se izvoli za mandatno dobo dveh let Ludvik Štrukelj, vodja krojilnice A izmene. 3 SKLEP: Osnutek načrta poslovnih ciljev za leto 1980 se sprejme kot predlog in se daje v javno razpravo zborom delovnih ljudi. 4 SKLEP: Osnutek spremembe pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe se sprejme kot predlog in se daje v javno razpravo (glej prilogo!) 5. SKLEP: Z zavarovalno skupnostjo TR IG LAV se naj sklene pogodba o požarnem šo-mažnem zavarovanju za dobo 12 mesecev. Akontacija za premijo znaša 150.988,00 din. 6. SKLEP: Antonu Zagoženu se odobri za službeno potovanje v Nemčijo v času od 11/11 do 17/11—1979 dnevnice v višini 70 %. JUBILEJNE NAGRADE V LETU 1980 Jubilejne nagrade, ki se izplačajo vsako leto v mesecu marcu, bodo letos prejeli:- ZA 30 let DELOVNE DOBE: LEVAR STANE - vratar STEBLOVNIK Marija — končni kontrolor ZA 20 let DELOVNE DOBE: ATELŠEK Vera — konfekcionar FARBAŠ Vera — polagalec GLUŠIČ Janez — likalec GOLTNIK Marija — vzorčna krojačica KRIVEC Marija — polagalec MIKLAVC Francka—vodja knjig. služ. PLANOVŠEK Majda — vodja skupine POR NAT Angela — konfekcionar ŠPEH Jožica — vodja skupine ŠTRUKELJ Ludvik — vodja skupine VRTAČNIK Silva - konfekcionar ZA 10 let DELOVNE DOBE: BLEKAČ Štefka — kuharica BREZOVNIK Marija — konfekcionar CAJN ER Marija — konfekcionar ČEPLAK Ana - likalec ERMENC Marija — konfekcionar HLAČUN Ivanka — konfekcionar HODNIK Marija — konfekcionar HRIBERŠEK Kristina — konfekcionar KREŠČEC Mato — ref. za tehnično delo s kooperanti KOMPARE Betka — sortirec v skl. got izd. MAROVT Ela — komercialist MATJAŽ Marija — konfekcionar MARIJA STEBLOVNIK MILANOV Ko sta — trg. zastopnik NERAT Jožica — rezalec PEČNIK Danica — prodajni ref. PODKRIŽNIK Frančiška — konfekcionar ROJTEN Jelka — vodja finančne službe TRAVNER Jožica — konfekcionar TRBOVŠEK Olga — konfekcionar TURK Fanika — konfekcionar ZAVOLOVŠEK Anton - vodja PDR ČESTITAMO! Zora Štrucl ))X(0)X(())X(0)X(0)X(0)X(())X(())X(())X(())X(())X(())X(())X((0)X(0))((0)X(( ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame se kolektivu Elkroja zahvaljujem za žalni venec, vsem posameznikom, ki ste mi pismeno ali ustno izrazili sožalje ter jo pospremili na zadnji poti pa iskrena hvala. Alfred Božič ))X(0)X(0)X(0)X(0)X(0)X(0)X(0)X(())X(0)X(())X(0)X(0)X((0)X(0)X(0)X(( ))X(0)X(())X(())X(0)X(0)X(0)X(0)X(())X(())X(())X(0)X(())X((0)X(0)X(0)X(( ALI VESTE? Celje - skladišče D-Per DRAGE SODELAVKE IN SODELAVCI! Nagradne križanke ni, zato smo se v uredništvu odločili, da bomo objavljali tu in tam kakšno fotografijo, kjer bomo preverjali znanje o kulturnih znameni-tosnih in pomembnejših dogodkih v naši ožji domovini. Danes sta objavljeni dve fotografiji. 192/1980 500000 221,2 COBISS a : % : Fotografija št. 1 : POSTAVILI SMO TEMELJNI KAMEN ZA NOVO PROIZVODNO HALO. VPRAŠANJA, NA KATERA MORATE PRAVILNO ODGOVORITI: 1. Kdaj je bilo to? (leto, mesec, dan) 2. Kdo je bil predsednik delavs. sveta? 3. Kdo je bil predsednik osnovne organizacije sindikata? Fotografija št 2 : 1. Kje stoji spomenik? 2. Komu v čast je postavljen? 3. Čigavo delo je? ODGOVORITI MORATE PRAVILNO NA VSA VPRAŠANJA -do 20/3-1980 v PAIS ! NAGRADE: 1. nagrada 150,00 2. nagrada 100,00 3. nagrada 50,00