Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Ve|i* ** vse leto < • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
.1
TELEP0N: C0RTLANDT 2876
List islovensfeih delavcev v Ameriki.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of CongreaB of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2870
NO. 57. — ŠTEV. 57.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARC 10, 1926. — SREDA, 10. MARCA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
NAČRTI GENERALA ANDREWSA
General Andrews, vrhovni prohibicijski poveljnik, bo odstopil dne 1. novembra, če se bo njegova suhaška vojna izjalovila. — Nov oddelek se bo pečal z nepostavnim vinom in pivom. — Senatni kcmitej noče poslušati mokračev.
WASHINGTON, D. C., 9. marca. — v^e ne bo mogel general Lincoln Andrews, pomožni zaklaJ-niški tajnik, ki načeluje izvedenju prohibicije, osušiti velikih mokrih mest v deželi ter ustaviti vti^io-tapljanja žganja do 1. novembra, bo prenehal z bojem ter zapustil službo. Tako je izjavil včeraj
Suhači v senatnem judicijarnem komiteju so pojasnili, da so pripravljeni blokirati vsak načrt za splošno javno zaslišanje glede modificiranja Vol-steadove postave.
General Andrews sestavlja novi oddelek, da 11-stavi ž njim nepostavno prodajo pivo in vina, ki dovoljuje inšpekcijo pivovarn, ki izdelujejo sladne pijače, bo imela po njegovem mnenju za posledico, da se bo prenehalo razpečavanje močnega piva.
Njegova konečna ofenziva mora pokazati zadovoljive uspehe, kajti v nasprotnem slučaju bo vložil svojo resignacijo. Čeprav priznava, da je naloga težka, vendar ni pesimističen. Mnenja je, da je vlada v dosti močnejšem položaju, da se bori proti tihotapcem in butlegarjem kot je bila kedaj poprej.
Izvedelo se je, da se ni treba domačim proizvajalcem močnega vina ničesar bati pred zvezno vlado. Izdelovalce vina so postavili v isti razred z izdelovalci jabolčnika. Vladno stališče glede domačega proizvajanja vina ne ovira občinskih in državnih oblasti, da zasledujejo take ljudi na temelju svojih postav.
Senatorji Edge, Edwards iz New Jersey-a in Bruce iz Marylanda, ki so nastopili včeraj pred senatnim judicijarnim komitejem, so se zavzeli za javno zaslišanje glede prohibicijskega položaja. Komitej ni vprizoril nikake akcije, vendar pa je bilo popolnoma jasno, da bo formalno blokirano vsako gibanje za javna zaslišanja, ko bo prišlo v tem tednu na površje tozadevno vprašanje. Judicijar-ni komitej senata je v pretežni večini suh.
Senator Edge je rekel:
—	Z osebnega stališča me ne briga, če privoli komitej v javna zaslišanja ali ne. Lahko pa bom debatiral v senatu in tudi bom, kot sem že storil. Zanikanje javnega zaslišanja bo po moji sodbi o-jačilo zahtevo po modifikaciji prohibicijske postave. iMislim, da ima narod pravico povedati kongresu, kako naj izboljša prohibicijski položaj.
Senator Edwards je razkačil komitej z izjavo, da prispevajo butlegarji v New Jersey denar v sklade Antisalonske lige in da nasprotujejo njemu in senatorju Edge.
—	Al i imate kak dokaz za to? — je vprašal senator Caraway.
—	Ga ni treba, — je odvrnil senator Edwards, — Butlegarji hočejo strogo izvedbo postave, da lahko prodajajo svojo brozgo vam in drugim ljudem.
Stavka pletilcev v Passaic, N, J.
Piketi so prekanili policijskega načelnika v Cliftonu. — Kljub njegovi prepovedi so prišli pred Forstman - Huffman naprave.
S-tn vJviijori tekstilni delavci v Cliftonu. I>a>is;iifij in (iarfielrirt. X. J., so ve»m-a j prekanili .policijo v OHftonu. ko jim j<* slednja skušala zaibraiiiki dostop k Koivtman-11uf i ma a T ova r nam.
Nekaj časa j»* kazalo, <la bo ma-Ji policijski načelnik v Ciiftonn. ki j<> voljno orodje lastnikov predilnic, zma.f»»tl is svojim sklepom. Njegovi policist i so se polastili voditelju pik*itov ter «ra pojjn&li s >i!o pa AckedtiainAve. Demonstracija paketov kse je nato pomikala do Highland Ave., mejne črte med ('liftc.iuom in Passaico-in.
Od foun j<* dospela vr.->ta pike-tov l>r«« nadaljnih težkoe na Paz nic sit ran Fonvitman-I I uf finimi napnatv. da natpravi obljubljevni obisk. Policija pa je dobrodušno opa/.oivida pikelc. Vsled pametnega nastopa policije v Passaicu je bila demcunstracija pikctov kmalu končana.
Pred. demonstracijo piketov so imeli staivkarji dve veliki zborovanji. .na katerih je organizator sporočil, da so prijčeli komiteji v Lawrence, Providence. Phifa-delph'iji in drugih, predilnih sre-•libčih s snovanjem organizacije. S 'tem hočejo preprečiti, da bi se na enem mest.u opravljalo stavko-kuško delo, doc mi bi se vršila na drugom mestu stavka.
Organizator je rekel, da bodo skušali .stavk ar j i v prihodnjih dneh odkorakati v Lodi. da pozove j-o tam na boj delavce v veliki barv i lin i ei United Piece Dye Works.
Policijski načelnik Zober iz Pav.saiea je prišel včeraj z dvema .svojima »policistoma na sodišče, a -o>dniik Davidison ga je odpustil " pmd paralo". Že sedaj je gotovo, da ne bo tudi v tem -sbučaju vrana izkljuvala vrami oči. Zaporna (povelja iso dostavile vsetn trem itia lurkom o>krajue oblasti.
Hitro sledil svoji pokojni soprogi.
G. S. Comstock je umrl, ko so odnesli iz hiše krsto s truplom njegove žene. — Bil je star 91 let in njegova žena 81.
Proces proti Marshallu.
George S. Comsitoek, že petnajst let v |>oko|ju živeči prodajalec premoga, se je prehladil in vse je kazalo, da se 'bo razvila pljučnica, cva. _ Ko se je pričela včeraj ob-1 Čeprav je bil. star že 91 let, .so ravnava v moril nem procesu pro-1 bili zdravniki vendar mnenja, da r. ti Davidu L. Marshallu, so izmed ho še okreval v oslaHba *voje zv <31 državljanov izbrali začasno št i- ste, eno in osemdeset let -stare ž
PHILADELPHIA. Pa.. 8. m« ca Proces proti kiroprjikukxi Davidu Marsh al lu, ki jc obtož«i,)r' IWortnike. Kot .znano, je Mar d it jo umoril in raosekal Ano Mav!>,,a" <r,»l <««*»>. da je januarja mc-D - trieh, v je pričel danes pred 8eou um<>ril svojo ljubico Miss ♦»'*inik<»m Mc.Devittom. M«rwh«Ji ; Ano May Dietrich, s katero je ži-ki je priznal, da je umoril Mi«. čeprav je bil poročen, nakar Die trie h, naj-kosal njeno truplo j razkosal trujvlo ter ga sjkrrl na
e-ze-
CALVIN COOLIDGE
i ."l.flT HILLIR.WASH O. C-
Sirka nam kaxe predsednika Združenih držav Calvina C'oolidge-a. ko je podpisal davčno predlogo.
ne. Ze par dni pa ni prišla več k njegovi postelji. Bolnik je jx>->iul zelo razburjen ter hotel vedeti, kje je njegova žena. jZdrav-nik ga je potolažil ter mu rekel, da je odšla po vaiaiih opravkih in
te ,k:-tl ,j.'le na različnih mestih. j	mestih. Včeraj je bilo da se bo kmalu vrnila. Ni se pa
pa je kljub t.-mu rekel, da ni I	Ijeno, da ne bo nobena žen-
kriv.	ska izbrana za porotnico.
V svojem priznanju je izjavil,	———-
da je umoril doklico, ker je hotel preprečiti, da bi past;ik) annuo j*jun<» *nrd*4»ojno nuanerje. So<l-nik DelVviu je odredil. da imajo v sodno dvorano vwtop le odvetniki in poročevalci, ne pa radovedneži. posebno ženske, fci «e ponavadi naslajajo nad zadregam* dr
Državljanska vojna na Kitajskem.
TIBXSIX, Kitajska, 9. marca. V n«'kem poročilu, ki dospelo semkaj, se je #a*ilo. da je neko b rodov je, ki je prišlo iz province Satrtung. v jutranji zori dve uri Pa., 9. mar-' otetreljevalo Port Tak$u.
IM» . « t*.
vrnila. Xi se pa vrnila, ker je -ama težko zbolela ter ležala v drugi sobi. On je neprestano povpraševal po svoji ženi, ker mu je slednja vedno stregla tekom šestdesetih let skupneg;. življenja.
Dne 2. marca pa je Mrs. Gom-stook umrla. Ko .so ne^li tri dni pozneje krst 9 mimo vrat ■sobe, v kateri je ležal Comstock, je slednji izdihnil. Včeraj so ga pokopa 1 i poleg žene na Woodlawn pokopališču.
RAZKOL V LIGI NARODOV
Zastopniki Nemčije hočejo odpotovati iz Ženeve.
Španska, Poljska in Brazilija so vložile obenem
z Nemčijo svoje zahteve za stalne sedeže. —
Odsotnost Brianda je nudila čas za sklenitev
kompromisa v najtežji krizi Evrope izza vojne.
Ženeva, Švica, 9. marca. — Včeraj se je pojavil v Ligi eden najbolj težavnih mednarodnih položajev izza svetovne vojne. Ta položaj se ni niti malo približal uravnavi, pač pa je postal brez dvoma še bolj zapleten po sestanku onih, ki so podpisali pogodbe v Locarno.
Dogodek, ki se je završil v zvezi s formalnim o-tvorjenjem izvanrednega sestanka Lige narodov včeraj popoldne, je še bolj povečal strah, da bo nemška delegacija pospravila svoje stvari ter se vrnila v Berlin.
Baron Išii, predsednik zborovanja, je pozdravil otvorjenje posebnega zasedanja kot dogodek največjega pomena. Ko je dostavil, da je velik narod naprosil, naj pripuste v ligo, ni bilo čuti niti najmanjšega odobravanja delegatov petdesetih narodov, zbranih v veliki dvorani.
Nemčija je pričakovala, da se bo zbornica dvignila ter aplavdirala. Smrtna tišina v zbornici je bila posledica neudobnega čustva, ki navdaja zborovanje Lige. Mesto da bi zavzela Nemčija svoj prostor s primernim mednarodnim pozdravom, bodo potekli najbrž še štiri dnevi, predno bo postalo znano, če bo sploh vstopila.
Poročevalec je izvedel včeraj zvečer od Nemcev, da postaja položaj neznosen in da bo nemško javno mnenje mogoče prisililo kancelarja Luthra in zunanjega ministra Stresemanna, da odpotujeta iz Ženeve. Dosedaj se ne ve ničesar glede možne rešitve konflikta radi povečanja članstva. Jasno pa ie že sedaj, da bo katerakoli rešitev slaba za Ligo in da bo neugodno vplivala na dogovore v Locarno.
Ko je vprašal poročevalec Sir Austen Chamber-laina, če je opaziti kak znak uravnave, mu je odgovoril:
— Prav tako malo vem, kot vi.
Popoldansko zborovanje Lige je bilo posvečeno izvolitvi Alfonza da Costa iz Portugalske kot predsednika posebnega zasedanja in izbiri različnih komitejev. Otvorilni nagovor Da Coste se je tikal vstopa novega naroda v Ligo narodov, a ni vzbudil nobenega navdušenja med vznemirjenimi delegat-je.
Francoska kabinetna kriza je dala zborovanju zaželjeni oddih. Vsled notranjih težkoč Francije se je vrnil Briand v Pariz, a tudi če bi ostal, bi ne mogla biti mogoča hitra uravnava zmede, v kateri se Liga nahaja.
Francoska delegata, Loucheur in Bonco?— sta pazila, da nista zavzela nobenega stališča, ki bi in-volviralo odgovornost. To je dalo povod strahu, da se bo poslužil Briand najlažje poti iz zagate s tem, da ne bo hotel prevzeti urada v novem francoskem kabinetu in da se vsled tega tudi ne bo vrnil v Ženevo.
Umor zamorskega borilca pojasnjen.
Glasi se, da bo sedaj pojasnjen umor senegal-skega borilca Siki-ja, ki je vzbujal v New Yor-ku tako pozornost. — Zamorec j e zmerjal goste z "belo sodrgo".
Dogodki, ki .so se za vršili pred umorom "Battling Siki-ja'', Senegal-kega rokoborca, kojega od krogelj preluknjano truplo -o našli dne 15. decemJbra preteklega leta pred nrtko hišo na zapadni 41. cesti. <r> bili včeraj »prvikrat objavljeni, oh priliki aretacije nekega o^enma.fMt. 'let starega mladiča.
Fanta, ki .je izjavil, da je Margin Maronev z zapadne 41. eeste. ta arertirala detektiva Clancy in MeNamarra s postaje na zapadni HO. cesti. Sogtasmo z Izpovedjo teh detektivov je podpisal ndadi mo/. ».•tiri strani obsegajočo izjavo, ter priznan, da je 'bilo zapletenih v zločin več natdal.jnih oseb. Maronev trdi. da se jp nahajal v jutrn 15. decembra v nekem Coffee Potu na 9. Ave. in 40. cesti, ko jp pri-šel noter Siki močno pijan ter pričel zmerjati osem mož <z "belo sodrgo". Siki je baje nato vrgel Se .4tol med igrate. Maronev ne je nato odstranil iz lokala, a komaj je prišel pol bloka, ko je čul par strelov.
Zopet nesreča v premogovniku.
Pri rovski eksploziji v Eccles, jW. Va., je bil en premogar ubit, 31 jih je zasutih; 37 se jih je rešilo.
Združene države zapustile mehiško posebno
komisijo.
MEXICO CITY, Mehika, 9. marca. — Združene države so izstopile iz posebne komisije, ki naj bi uravnala ameriške zahteve v zvezi s škodo na življenjih in 'lastnini tekom mehiških vretaj. Komi-,sar Združenih držav Perrv je Izjavil, da se ne čutijo Zdnuiene države vezamim od katerokoli odločitve te kom-ksije, na temelju določb m ehiško-a m c ri<ške konvencije.
ECCLES \V. Va.. 9. marca. — En mož je bii ubit, eno in trideset jih jt- zakopanih in sedem in trideset ipremotgarjev se je rešilo po eksploziji v rovih Št. pet in šest Orchard Improvement Company v 'bližina tukajšnjega kraja. Ta pregled sv> včeraj zvečer sestavili uradniki ikompanije.
Rovski uradniki izjavljajo, da se je prvotna ek.-plozija pripetita v rovu dtevDika j>et. kjer je bilo zaposleno Osem in dvajset mož in da je ra&širiki ;m»to na št evil-i ko šest, kjer je zajela štirideset nadaljnih. Reševalni oddelki so r*teli kmalu po eksploziji v rov številka šest ter sipravili na dati štirideset .preživelih. Izjavili so, da je bil ta rov le malo prizadet vsiled ruizMtreLbf. Rov številka pet pa je bil poln strupenih plinov in reševalci ieiso mog*!i prodreti navzdol. Dve trupli so našli v stranskem hodniku, ki -spaja oba rova.
Rešeni so bili obžgani m zn-rftrupljonii s plinom. Eksplozija je uničila vhod v rov števitka pet, in reševalci ko slkušali iz rova številka šest izvedeti za afeodo zasutih.
Rovski bosi .so mnenja, da ne bo jnogoče tako kmalu izvedeti za i usod o zasutih mož. Malo ropanja pa imajo, ker je bila eksplozija izvanredmo močna. Vzrok eksplozije ni bil še srn an.
Zgrajen je novega mesta v Floridi.
CLEVELAND, O., 9. marca. — Bratovščina lokom osti vskih sti<oj-nikov je nakupila 30.000 akrov zemljo v Floridi ter hoče tam zgradki celo mesto. Me«to bo znano kot Venice City ter leži ob mehiškem Kalivu. Prostor so 'kupili za .*2.350.000. Nahaja se sedemdeset mrlg od Tamibe ter bo zvezano h kanalom z. Miaka reko, kot je izjavil danes William Prentcr, predsednik hraitovščine lokomo-tivskih strojnikov.
Muscles Shoals izročena kapitalistom.
WASHINGTON, D. C.. 9. marca. — Z 51 glasovi proti 2G je sprejel senat včeraj skujxno resolucijo. ki določa, da se da privatnim podjetnikom v najem veli-kanske jNTusele Shoals naprave, ki so last vlade. Skupna komisija kongresa bo sedaj sestavila najemninske pogod'be, vod-Ha ]>og-a-janja s (podjetniki ter predložila IG. apiiila koaigresu pKW0Čil0.
Nadomestilo za resolucijo, da naj via,d a sama prevzame obratovanje naprav. j«> bilo za vrnjeno ■z 47 glaisovi proti 26.
Resolucijo je amendiral senat v toliko, da je treba ol) 3Luscle Shoals razvito silo enakomerno porazdelit • na kraje in države in da lahko komisija, priporoči podelitev več kot ene koncesije. Glede določb se bo posvetoval še poseben komitej.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Dmm to aaim cen* slede*«; JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.50
Pri nahmriHh. bi znašajo manj kot en tlMi dinarjev ratename poec*«j| 11 centov za poštnino in drage stroške.
BazpofiUja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni iekeral wnT.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir .......... $ 9.10	500 lir ..........$21.75
300 lir .......... $13.35 1000 lir........... $42.50
Prt naročilih, ftd znašajo manj M M Ur, raffwnm po II za poštnino in drug« stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In bpUtaJe ' 1 ti	kreditna
f Trsta.
Za poftlljfltve, ki presegajo PBTTISOC DINAEJEV al! pa DTATIBOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se pooebeo popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI stalna, menja se večkrat fca nepH-šakovano; Iz tega raslega nam ni sMgeče pedali natančne eeoe vnaprej; ratenamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani	v reke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PI8MU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam Je poslati najbolje po P—usti« Postal M—ev Ords* aH m New York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oortlandt Street	Veee York, T
GLAS XARQ-DA. 10. MARCA 1926
GLAS NARODA
(SLOVBNl DAILY)
NAJMLAJŠA IN NAJSTAREJŠA PRIMA-
DONA
Owned and Pibhškad bf ■L#VBNIC PUBLISHING COMPANZ (A Corporation)
rrmnk	r, preeUo«1_Look B«n*dik, treaenrer
PIam of baaiiMM of tho ©orpo ration and ad dre—m of abovo officer«: W Cortiaadl St., Borongh of Manhattan, Now York City, N. Y.
"SLAB NARODA"
__________"Vri** of the PeopU"___
lined Every Day Except Sundays and Holiday*.
t a eele Uta oelja liet ea Ameriko
4n Kanadi______$6.00
la pal Uta_____$3.00
ta Utrt Uta_______$1J0
Za New York *a eeU Uta __ t7.00 ;
Za pol Uta____$3.50 ;
Za niozemstva ta aelo Uta — $7.00 Za pol Uta________$3.30
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Oiae Soroda" uhaja vsaki dan ievzemii nedelj in pramnekev.
Do p L* i brea podpisa in osebnosti se ne priobčnje^. Denar naj se j blagovoli poAiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni-! kar, prosimo, da ta nam tudi prejinje bivaliič* nasnani, da hitre j«
najdemo naslovnika.
"6 L A 9 NAEOD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
V CHICAGU VLADA ZLOČIN
Novice iz Slovenije.
Napad.
•To i p Krafj, posestnikov sin v .Malem Tabru, olx-kna Hum oa S'stli, je te dni povasoval pri sosedu. Ko se je vračal po noči domov. »a je ntkdo na potu ustrelil v desno rame. Poškodba je težka.
Smrtna nesreča.
Tragične smrti je umrla rudarjeva žena Amalija Bajda iz Hrastnika. Bila je v blagoslovljenem stanju in je šla prat perilo. Pri tem je stopila tako nesrečno na
„,	. de*ko na brvi pi-eko kanala pod
K rati ie bil oddan v celjsko	jav- , , , ,
.	»kolonijo. da je padla po bregu
no boknico. neznanega storilca pa	. .. ... . . .
^	1 Odpeljali so jo v ljubijansko boi-
zaslednie oroznistvo.	... . .. . . .
J	mco in jo operiran, toda ves trud
je bil zastonj. Pokojnica je zapustila moža in štiri mladoletne, nt«
preskrbljene otroke. \
Z ljubljanske glavne poste.
Na me>»to Josipa Kurenta, ki je bil upokojen, je imenovan za novega upravnika ljufbl jansske glavne pošte Josip Vrtovee.
Nesreča.
Levo roko si je zlomil pri delu 384etroi rudar Ignac Verčnik v Hudijami.
— Fraaie Polajžer. 16-letni se.-itnigov sitn v Kf>stivndei, pa se je vsekal s sekiro v levo nogo. Baje mu je nekdo poleno .spodmaknil. Oba se zdraivita v celjski bolnici.
BRf; s - r-4
mmt; m&mmmmmui
vJ^»«lCHT UNDIDWOCO A UMDCHWOOD. N. V.
i/ < hieaga prihaja čicbno poročilo: — Ponosno mesto, druga <■•;.! (»bi'1-na Združenih držav, eden. 11 a jb ogartejš ill In najmogoč-i • •j.mIi krajev vsega swla, se nahaja v rokah tolpe zločiiirskili ino-z«mcev, ki vladajo tam kot se jim ljubi.
Da j< tem izW-Lneem lo mogoče, da se .smejo žx>gati s po-itavami, <i.i so jim trije milijoni moških, žensk in otrok izročeni na milost in mi: -t, ... -eveda zasluga politikov, aa trenutek vladajoče Stranke. ki dih plen z zilocrnsko svojatjo ter varujejo zločince kot njih lihi družabniki prod .za-dedova rajem in kaznijo.
Al prihajajo ta poročila iz vrst komunistov, socijalistov ali ee-'o ii:i.m (listov .' Ali -o tukaj zopet na delu "obrekovalci po poklicu", hi ra ii očrnili najboljši družabni red s -smešnimi pretiravanji? \.:kak'»r i;c. Obtožitelji pripadajo v sedanjem slučaju najbolj ugled-i * !> lii' iitom. rc tormatorjem, /ki so si izbrali kot glasnika svojih i'; i/.l) po-ilpiedsedriika Združenih držav, znanega .generala Dawesa.
IVlieja" j»- bila namreč naslovljena na senat Združenih držav. :»i j<* iv -il dokument senatnemu priseljeniškemu komiteju, da ga "\zame na iznanje".
Ne -memo pa domnavati, da se pečajo oni, ki so dvignili pri-' •/!■•. s spl«%iuustjni. Pravijo, da je tesno sodelovanje med cikaš ki m /!my: k:m svi- .*m t• r vladarji mesita in navajajo tako množino po-sJam'>:n"-ti, <l.i mora ]xv.{.ati j>ri čitanju tega dokumenta sla'bo celo i;a.j!)"lj prepričam mu pristašu sedanjega "reda".
(	<ika-,ki državni pravdnik, se nahaja v skoro intimno-
l>: ij.ir ,>! ih s ikih z banditi. kot je "aizvidno iz poročila. Občinski • Iniki. i/.\ --Ijnii vs.led nje«rove?ra vpliva, plešejo kot gode on, pro-ui.<>;jo krivim onciga, katerega hočejo banditii spraviti v ječo ter • • -te ".irga* ki na j uživa ameriško prostost. Banditi po poklicu, i.ot pred kratkim umrli banditski vodi tal j Dion O'Banuion. so de-1./..ii si jajnih | igrtibov v zhuih krstah. Bandite, ki pripadajo tej /'.<<■[' ski tulpi, takoj po njili aretaciji izpuste na prosto proti jam-»e i n i, da Inhko Jiemott no vrše svoje ]>osle.
\ t liu.igu bi^lo vršile vkratkem primarne volitve. To pome-nja vvt,la. da niso te obtožbe popolnoma proste politrke, da so jih ■' vt_;;ii!i ravno sedaj, hoteč škodovati vlaidajoči kliki ipo^itikov. Vsfled tii;a ne smemo vzeti vsega popoLnoma dobesednio. Kljub temai pa lahko doinncviuno z največjo gotovostjo, da temelj.i dobršen del (trditev ii,i r» >nici in da je intimno sodelovanje med zločinstvom in ...i	med zioi ,ici in inest.ivo administracijo, med izaničeva)lci po-
s!av | :i pe.Iviit u 1- r ornimi, katerim je peverjena rzvedba po>?tav.
Wi.ialje j. najbrž rcsnica, da je od meščanov izvoljena občinska vlada !•• figura, ki nima nobenega drugega posla kot izvrševati
po vi'l j a. katera jim dajejo banditi,
Zakaj j ki -matramo to za ugotovljeno stvar? Ker vladajo povsem <1e razm« re v \sakem ameriškem velemestu, v New Yorku in rhila4le!phyi. v ( levelandu in Baltimore, v Wasliiitgitonu in San Fr.i .u-U -o, v Prt.tsbur^hu in Detroitu. Zve^za med ^očioieJkjm "svetom p--lil:kaši je znaeiie.it znak naših politično-socijalnih razmer. Ker ]»a lunino bili »no-lran-ki m krivični, moramo poseči še dalje ter lovesno ugotoviti, da ne gre pri tem za nikako ameriško ixjse'bnoirt , i!« opazimo si n* u o prikazen v vseh velemeMih kapitalističnega l.ulturnega sveta, — seveda z lokalnimi variijacijami.
Sonar bo mogoče uvidel preiskavo. Ta preiskava pa bo vedno ostala na pow.sju. Seiudorji ni.so namreč otroci. Doliro vedo, ka.ko sirr^ si vari ter se n< zalajajo nikakim iluzijam glede možnosti, da m* odpravi nežno-ne razmere v Chicagu.
>."a -sliki vidiile najmlajšo in najstarejšo pevko New York Metropolitan Opere. Na levi je madania Sc.huiuaain-lleiiiik, stara 07 let. na desni pa Maiio*«. Tal.lev, stara osemnajst let.
Dopisi
SEVERA'S ANTISEPSOL 35 a 5>0C
• SEVERA'S
COUGH OALSAM
25c a 50c
SEVERA'S COLD A GRIP TABLETS Cen« 30c
V
Štiri ase
je težko premagati
In ravno tako je teiko nadvladaif učinke SevtTov.li Uruzlnskilt Zdravil. kar se tiče hitre ailpomoči v slučaju hudega kaS'ja, prehlada ali lulnt-eu vratu.
SEVERA'S ANTISEPSOL ZA BOLNO GRLO
V s:učaju hripavosti in bolečin grla je posebno uspešen. Teg.lno vpliva na vnete mrenice, ako ga rabite kot grgralo ali za ustno h^ pirata.
%apro<Iaj v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa
■ ^ ■ r»a
Farrell, Pa.
Akcija za slovenslki delavski Dom -se je izpopolnila. Arhitekti «>o dokončali svoje delo, načrti so bili izročeni v <to pripravljenemu odboru, ki bo vise potrebno nre-drl, da dobe slovenski podjetniki prvi v roke vse načnte ter jih pregledajo in potem poročajo odboru za kakšno ceno bi eden ali dru-g-i prevzel to našo zgradbo.
Rojaki, iki htyeejo pi*evzeti de-lov se naj zg'Jasijo taikoj, ker bo vsakemu na razj>olago. da si ogleda naš načrt.
Kateri l>i pa hotel še več pojasnila. nag se obrne na spodaj podpisanega.
Bra it je delničarji, eno težkočo smo že prespali, šedaj pa nas čaka že večje delo, to je, da zbiramo •kot pridne mravlje ter nosimo skupno v našo rajte vsi ipo svoji moči za nove delničarje, ker še ni število doseglo vrha. Se je treba agktirati. da bo dosežena potrebna svota. Vsi delničarji na skupno delo! 30 dni naj bo posvečenih agitaciji za delnice. Vsi tisti, ki pa imate podpisane delnice, pa tudi delujte.
Bra-tje in sestre, agitirajte za prostovoljne prispevke, pobirajte povsod, pri vsaki zabavi, veselici, svatbi ali krstil tiki in Mploh pri vsH-ki priliki. Vsak cent je dobro do-šel, vse se sprejme s hvaležnostjo.
Bratje, dom, ki ga gradimo, bo posvečen svetemu namenu. Kjer ij dom, se ve rojak kam obrniti. Pride lepo v dom ter dotvi vsa potrebna navodila, kaj in ka.ko je v naselbini, kakšne so delavske razmere itd. Dom bo tisrti kraj, kjer se bo vaša mladina zabavala
7. vami. Najlepša dota. ki jo boste dali vašim otrokom, je materin jezik, ki ga bodo vedno čuli a1 slovenski dvorani. Zato brattje in sestre, je vaša dolžnoKt. da postavite pcHlopje, >ki bo ."pričalo poznim rodovom, da je enkrat živel tudi siotvemski živelfl, da so bili naši očetje naprednega mišljenja, da so delali na poliju napredka in prof?vete.
Očetje in matere, lep skomin "bo-«te i pustil i vašim otrokom, ako boste delovali, da <se ustanovi tako portirebni dom, dom, ki ga potrebujemo da vršimo naše delo v prid delavskega razreda. Narodi, ka'teri si grade svoje skupne domove. bodo laih'ko eksistirali dalj kof pa narodi, kateri ne postavljajo svojih donvov. Otroci, /katerih očetje ne žrtvujejo nič ** napredne ustanove, se takoj potuj-čijo, ter še svojih lahnih staršev ne spoštujejo. Taiki očetje in ta3ce matere "postanejo osamljene, ker niso dali svojim otrokom enega skupnega kotička, kamor bi se zatekali. kjer bi se ipočili in kovali svoie načrte zia boljšo bodočnost.
Bratje in pestre, mi ne gradimo sami za sebe, pač pa za tiste, ki
jih imenujemo svoje. Ni jih sicer veliko, ali naša sveta želja je, da jih vzigojimo v poštenem slovenskem in delavskem duhu, aiko hočemo da bo<lo vredni sinovi in hčere slovenskega naroda.
Bra.tje, vsi na to važno delo! Delavci že čakajo, da se prične. Bratje, ura je bila enajst! .Skuip-no na delo za ciljem, po katerem vsi hrepenimo.
Frank Kramar, predsednik.
P. O. Box 441. Farrell, Pa.
Detroit, Mich.
Gospodarski odbor S. X. D. je razm-Otrival na svoji seji 20. februarja, kako priti do boljših fi-
Težka nesreča v Hrastniku.
V hrasjtnišfcem rudniku se je ponesrečil Tvan Pevec. V jami ga je presenetil strel, ki mu je močno poškodoval glavo in roke. Nesrečneža. ki je baje v nevarnosti, da izgubi še vid, so prepeljali v |y^ham. ljubljansko bolnico.
Smrtna nesreča v gozdu.
V Za goric i pri St.. Vidu na Dolenjskem so sekali te dni bukve •za apnenico. Proti pričakovanju je bukev padla na breg ter županovega i-iina Antona Zajca pritisnila s tako močjo, da je čez par ur po<llo«gel težkim notjim po-
Otroka zadavila in v gozdu pokopala.
Te dni so našli otroci v gozdn po l Zeniiljičevo \-flo v I^jartomeru truplo novorojenčka, ki ga je brezsrčna mati bržikorie najjprej zadavila. potem pa prinesla v gozd. kjer je truplo iza drevesom pokrila z listjem. Trmpelce je morale že več dni (ležati v gozdn in je ; jenične^a zavoda, že v s+anju raizlkroja. Orožniki so ■+akoj nvedili preiskavo in je baje brezsrčni materi na sledu.
Smrtna kosa.
Preminul je v sana.toriju r Gradcu Stefan Brodar. posestnik in vinski trgovec v Ormožu. Pokojnik je bil zelo po<l jeten, marljiv in soliden trgovec, ki je užival splošen ugled.
— V splošni bolnici v Ljubljani je umrl Emdolf T>apajne, trgovski sotnudirik in de-rnfektor hieri-
Pri sekanju lesa ponesrečil.
Na Mladem vrhu nad Skofjo T>o-ko se je pripetila težka nesreča. Posestnik Matevž Demšar se je s sinom in hčerjo podal v gozd sekat les za drva. Ko so pod žagali veliko bukev, je Demšar tzaiklical hčeri, naj pazi, da se ji 'kaj ne pripeti. V tem trenutku pa je močna veja zaklela Demšarja na gfa-vo tako, da je padel. Težka buna učnih razmer v prid S. X. D. kev se je zvalila nanj ter mu zlo-
za.ključ i je povsem nekaj novega, kar bo v korist ne samo detroit-•ski. temveč it ud i drugim naseli) i-
'bla.^anio. A^iti- nam- l>n,do prirejali enake prireditve. Do danes še nisem čital v listih, da bi kje imeli naroilno razstavo, tenia mi jo bomo imeli 17. oktobra.
Da bo raz-itava popolna, se odbor zanaša na vas. rojake in rojakinje. da Sodelujete ž njiin in vas kliče že sedaj na delo. da bo čim več veselja med rojaki m več koristi za s. N. D., katerega že težko pričakujemo. Za vaše delo vam nudi odbor nagrade v zlatu.
Možje, ženske, fantje in dekleta vsak. kdor je izučen(a) a- kaki stroki, naj napravi kako reč in jo podari S. N. D., za kar bo dobil gori omenjeno nagrado. Torej, rojaki na delo! Kar se tiče narodne razstave, bodo vse podrObno-iti pravočasno poročane v časopisih. Poleti priredi S. N. D. piknik in sicer 4. julija.
Herman Grebene.
Grofica Bothmerjeva, pisateljica.
Nemška grofica Bothmerjeva, ki je bila na predlog njenega zagovornika začasno izpuščena iz zapora, piše, kakor poročajo nemški li^ti, roman z naslovom : — "Po tsd a in, t raged i ja rezid ence7 Tako 'kujejo ljudje tuidl iz svoje nesreče kapital e.
"Družba za ponarejanje denarja v Barceloni.
V Barceloni so prišle oblaki na sled ponarejevalcem bankovcev po tisoč peset. Ponarejevalci se rii-| so posebno dolgo veselili sreče ne-ooštene obrti, kajti {policija jih ^e kmalu polovila in vrgla v ječo.
mila titnik in hrbtnieo. Bil je takoj mrtev. Kot lesni trgovec je bil ponesrečenec znan po vsej Go-r en ski.
Umrli v Ljubljani.
Bud. Lapanja, desinfekitor, 27 let.	^
-Janko Pfeifer. a.kademik, 20 let.
Franja Prek. žena mizarskega pomočnika. 29 let.
Mihael Merzlikar, m. ubogar. 78 let.
Amalija Bada, rudarjeva žena, 31 let.
Franc Krejan, posestnik, 40 let.
Ivan Kavčič, hlapec, 26 let.
Pranja Kij^-ent. žena hranil, u-slir^benea, 65 let.
Josip Krega r. žel*, nad sprevodni k a, 54 let,
Marjeta Zupanič, zasebnica, 77 let.
Franc Zsrone. pleskarski mojster in gostilničar, 42 let,
Josipina Gei«kman, sestra učiteljice 'v peyk. EhnUije Gfermon.
Smrtna kosa.
Na svojem posestvu Belle\ne v Sp. Šiški je umrl po dolgem bole-hanju Alojzij jZajec,- jxiestnik, b;v-ši velertrgovec in lastnik hotela BeMevue.
Nasilna maškara.
V maškaro se je na pustni torek našemit tudi 25-letni čevljarski pomočnik Ivam Remžgar G»line in hod.il poooldne pošteno "nasekan" po Tržaški cesti gor in dol. Ko mu je prišla nasproti Ansrela Tjukežič. je Remžgar ne nadoma postail slabe volje in kmalu našel vzrok, da .fo je pričel pretepati i,n obkladati z najbolj su ro\~imi priimki. Nasilnega so ulrro-tili šele mimoidoči pasantje in mu iztrgali žrtev iz rok. Remžgarju pa se kri še ni umirila, zato se je kmalu pojavil v stanovanju Mihaela Černeta. pričel tamkaj razgrajati ter pretepati Cernefovo hčer Ano. (Vrne je mora«! iskati stražnikove pomoči, vendar .je nasilnež že pred njegovim prihodom pr>b»- gnd.
R^mxsrar .se bo za svoje •Vnašanje moral zagovarjati pred sodiščem.
Vzoren sin.
24-let ni Josip Jančar je kljub svivji mladosti že star grešnik, ki je že večkrait videl zapor oziroma ječo od znotraj. V svoji delo-mr/nosti se noče lotiti nobenega pK-t^nega posla in se raje podi okrog v družbi -znanih vlačugar-jev, s katerimi prenočuje po hlevih v okolici me^ta. Ker pa brej. dela ni jela, želodec pa vendarle t.irja fvoje, je prišel Jančar v stanovanjsko barako svojih staršev v gramozni jami ob Vodovodni cevti in jima pričel groziti, »a jn ubije, ako ne dobi jesti. :>če in mati sta v strahu, da re* izvrši svojo grožnjo, priklicala stražnika, ki je pobesnelega de-lomržneža uklenil in ga odvede! r.a policijo. Tam so oddali Jančarja zopet, v zapor deželnega sodišča, kjer bo imel sedaj priliko bržkone dalje časa premišljevati o vaižnosti če*trte božje zaopvedi.
Peter Zgaga
Kje je moj sin MABtJO ARZON. o kojem že 14 let nič ne vem. Zadnji njegov naslov je bil: Box 24, B en ti evil! e. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem naj mi poroča, če pa slučajno sam čita te vrstice, ga prosim, da se mi oglaw. Maria Arzon, via Giulia, No. 14 p-t. Trieste IV., Italy,
POZOR!
Z ezirom na številna vprašanja, ki jih prejemamo glede pošiljanja denarja, smatramo u-mestno naglašati, da izvršujemo denarna nakazila ne samo v stari kraj, ampak tudi iz starega kraja sera. S pomočjo svojih zvez lahko vnovčimo hranilne knjižice, dobroimetja pri bankah in zasebnikih ter razne terjatve, ki jih imate v starem kraju v tamošnjem denarju ali v dolarjih. Vnov-čenje in prenos denarja traja približno en mesec.
Kakor v vseh ostalih poslih obrnite se tudi tozadevno na zanesljivo —
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
Mladina je naše upanje, mladina je naše vse. Na mladini temelji bodočnost naše lepe domovine.
*
Zaenkrat se ne da zagotovo do-kazati. \ikoliko je upravičena ta trditev. Mladina je dobra in slaba. uzoma in pokvarjena, v splošnem je pa precej samozavestma, kot pri\yi naprkner naslednji dogodek. I i se je |>red kratkim primeril v New Yorku.
Po ne\vyorških ulicah se je^z-prifiajinl mlad 'katoliški kaplan, poln visokih ciljev in zavedajoč se svojega vzvišenega poklica.
Bil je take volje, da je hotel vse dobro pohvaliti, vse slabo ozmerjati, vse krivo poravnali.
Naenkrat za-gleda malega fantiča. ki je bas -stopil kz pekarije z debelini zavojem.
—	Priden faait. — si je mislil kaplam. — Materi pomaga. Mesto nje je šel v pekarijo po kruh.
Fantiček »ede na stopnjiee, roz-virje papir in položi velik kek na kolena. Nato odini prste, začne z nohti .krniš it i roziine iz keka ter jih noi^i'ti v usta.
Kaplana je navdala sveta ogor-če^iost.
Stopi k fantu, ga grdo pogleda ter začne kar na e«"<ti svojo pridigo :
—	Fant. to pa ni prav. To greili. Ali mar ne ves, da je greh. luščiti rozine iz keka?
"Fant ga nekaj časa ogleduje, potem pa pravi resno in od važno:
—	V prvič te to či.-ito nič ne bri-ea. Vdrugič sem jaiz protestan-tovsike vere. ne pa katoliške; iti vtretjič. mati mi je rekla, naj kupim tak kek. v kn-terem ne bo nobenih rozin.
*
Proslavljena mladima! Ti naše upanje, ti naše vse! Pozdravljen
temelj naše bodočnosti t *
Zvezni delavski department je izdal poročili o, iz katerega je razvidno. da so zadnje leto narasli živi jonski stroški v Detroitu in Minneapolis« <za enajst procentov, v Cineinatiju in fšt. Pa/nlti za deset. procentov, v Philadelphiji in Serantonu za devet, procentov in v rievelamdu za osem procentov.
Ako priračunamo k temu še povišano stanarino ter vse to primerjamo s cenami lanskega leta. lahko na prvi pocrled izračunamo, koliko je ameriški delavec profi-tiral.
Bog ve, zakaj se Nemčija tako sili v I.ngo narodov >
Sabini j franeosiki, angleški in laški diplomatic ji tako ali tako ne bodo pustili dihati, pa če je v Ligi ali ne.
*
•Še par dni je do sv. Patrieka, irskega patroma, kaiteri je, kot nravi r'^tno izročilo, pregnal kače
z zelenih irskih livad.
*
Morda je res pregnal kače.
Toda marsikaiteri Irec v Združenih državah jih bo videl na Pa-triokov dan: kače, žabe in raznovrstne druge prikazni, ki so posledica suhaške pijače.
K bogatinu je prišel razcapan človek ter ga vprašal:
—	me pozamte?
Bogatin ga je ogledoval nekaj časa ter rekel, da ne.
—	Vi ste takorekoč povzročitelj vse moje nesreče.
—	Če sem vami res storil 'krivico, — je od^irnil bogatin, — jo bom skušal poravnati.
—	Jaz sem pred enim lietom zasnubil vašo hčer — je nadaljeval razcapanec — in ker mi je niste hoteli dati, «em pobegciil ž njo ter
' se na tajnem ž njo poročil. Sedaj I vidite, kaj je napravila iz mene. Vzemite jo nazaj, pa vam vse odpustim.
*
I Zadnji praipust je bilo v New Yorku precej maškarad. Jaz sem bil samo na eni. Nekatere maška-re so bile zelo zanimive. Posebno tiste, ki so imele edinole obraz pokrit.


Kako je "copernik" Lahe potegnil. .
Podrobnosti o italijanskem preroku, ki je 'Vedel" katere številke bodo zadele v loteriji. — Ljudje so mu šli trumoma na lim, kajti prerokovanje se je dvakrat ali trikrat uresničilo. — Velikansko razburjenje na dan žrebanja.—Policija je morala delati red.
Italija je doživela v pred pustu tumuvadno zabavo. V Sail Fer-mujmIu ilii PujrHa, Wizu mevta Bari .i- nedavno »{»»javil W»terijsk; prerok IjTrtao Torraea. 33 let *tar, lire/. d»\«ne roke, stanujoč > nvojo materjo in sestro v pritlični hišici, kii na *-;nw> eno	Priporoma r
j«*	loterijske wftevilke,
da 1><m1o izžreban«*. Vsa-k <Vtrt«4 <to{>oldne jv 'xl vtran i I iz hiče in j«' lepil po zidovih plakate s številkami, a*li pa je pisal številke z <»trlj">i> n«*i zidove, pri tem pa platno iiznatfvjal in vabil ljikdi: — Sta
vir*» vis<»ko. stavite vi«*>ko» — Nekaj čina s*' ni niluV zmen~t\ za invalida. K«t pa je prebivalstvo San Fernarrtla. z*'!o lahkoverno in je Torraea pankrat pogodil številke, ki so I»i!«» naknadno izžrebane.
s«' kanalu okoli njega pričeli /In rati I Junije, ki •*> iskali sreče v loteriji.
Torraea j»> pridno vztrajal pri h napovedih : zatrjeval je. da mu Atevilke razodeva samo lx»zjr razsvetljenje. Ljudje so zaf-oli sta v ti ii;i njtijfova pri-poroeila in srpa r«kr »t resnično zadeli. Ko so je #to ponovilo druyru" in tretjič, jf začel >»vct. oblegati njegovo hišo ui ga prosil /a svet, na katere številke naj stavi. Vse južne Italije e je polastila nepopUna vročiea Ženske, starci in otroei. vse je tiščalo v San Fernando in vlaki, ki vozijo v Tri na to poj :>, ki je najbližja poMta.ja Torra»*ove rojstne va si, hili v zadnjem času dobesedno natlačeni. Kan Fernando je j*r» stal Mekka lahkoverne in sreče žeLjne Italije. I)elo je jKxVivalo m San Fernando je bil kakor oblegana trdnjava.
V južnih krajih <r> <e mrzlično Ustanavljale nove loterije in prodaj;; ne za ^n^ke. Naval na po »lovne lokale te vrste je bil veli kan- ki. Prišlo je Tako daleč, da sr> morali orožniki delati rod. v San Fernandu pa je bila k<mee>n tri rana cela četa orožništva. Pomagati so morali ee.lo miličniki, kajti ljudstvo je zahtevalo, da se Torraea pokaže in crovori ter da pove številke. ki I k* I o prihfslnpč izžrebane. Poltmi urad je imel opromm* delo. Pele no*" i je pol tolefon rti razbijal bitzojav.
h;valtd je medtem -čepel v vvo ji bajti in se skrival v kotu. Raj-ta je bila močmo zastražena. K< se je 7bral«> pred njo kakih šest tisoč ljudi, ki so se >amo radi loterije pripeljali v San Fernando, je nioral Torraea iz rezerve ter se pokazati ljudstvu. Vse je vzklikalo in se drlo, da so odmevali 'klici daleč naokoli. Torraea je stal nekaj časa kakor zamajknjen in čakal. da >»e vihar navdušenja ipole-/<\ Nato je dvignil roko in kzpre-
jrovoril:
— RojaJci! Moje delo je dHo za veličino Italije. Ker mi ne daste pravega miru. vam ne inorem spu-
ročiti si^rurne k vate me, izdam vam lahko dve številki, na katere lahko stavite. Kraj žrebanja Napoii. številki sla 33 in 48! —
Pismeni .so si zabeležili številke na papir, drugi >») jih ponavljali ?
po pisnim •Hmago^la'vjeni. Torraea se je jarvpet umaknil m ljudstvo -m* je razkropilo na vse strani. — Kni -»o hiteli na vlak, drugi so najeli kočije, tretji .-o se <»dva-žali z avtomobili. Smoter vseh siku-paj pa so bile loterije, kaftere so za«*<4e množice takoj oblegati. — Vse je stavilo na Na,pofli in na štu vitki 33 in 48 !
Za vsa-ko aanbo izplača italijanska država 250 ikra t no stavljeno vsoto. Ljudje **o hoteli zadeti kolikor mogoče mnogo, zato so nekateri vložili v loterijo vse svo-e imetje, ^godile se je. da so reveži prodati zadnji kos Kemije in nesl: lenar v loterijo.
Zadnji dan pred žrebanjem je prejel Torraea :t00 k<r j>ošte. Ljtui-stvo je bilo silno žalostno, ko mu je l ilo oznan jeno, <b» mu ne 1k> mogoče odgovori*« na obširno korespondenco. Med došlimi pismi o se našla v-a'ko vratna pisanja. Neka dama je n. pr. prasiia invalida. naj ji -jjoroei prave številke, ker h želi ikupdti klavir in ne more do njega, k'*r nima denarja. — Dekleta so |>onujala Torraci srce in roko. če jah osreči številkami, ki 1mx|o izžrebane. Med dopisniki >o hrii d nižinski očetje, državni lira dnik i. ki so tožili, da ianajo ve-'Ike družine, .katerih ne morejo prehranjeval?! brez dobitka v loteriji. OIW-irWka tajnik v Terama Je prebil preroka pomoči v imenn svoje občine in <ra je ro<il. naj ji pripomore do blagostanja. O. in še več! Oglasila se je celo prinev-zinja Oram i. ki stanuje v hotelu "Park" v Rimu in si želi sre«čne-ga dabitka v loteriji. Ravnatelj nekega jazz-banda je jw^slal invalidu piMno. v kater«nn toži. da ima tri ljubice, katerih se ne more od-križati. (e bi mu bila sreča mrla in bi zadel v loteriji, bi se lahko otre^el nadloge in š«'l s\-oboden po svetu.
V Milanu in Rimu so bile uli-ee sihio živahne. Vse je čakalo pre<l loterijami v dolgih vrstah. Policija je morala delati red, pa kljub temu je prišlo na vee me-stlh do preterpov. ker je vsak hotel bi-
GL>AS NARODAi 1Q, MARCA 1926
Na dan žrebanja so sie v mil i v Napolju neverjetni prizori. Žrebanje je bilo na dvorišču svete Kla re. Prostor je policija močno
za--tražila. Navzoča je 'bila deset-tisočglava .imiožica. ki je čakala, la prikažejo napovedane številke. KoLo se je zavrtelo. Številka ie ltila izžrebana. A številka ni bi-'a niti niti 4S. temveč popolnoma druga. Nastal je vriše, godr-•ijanjc. čuli so se glasni protesti.
tem se je kolo zavrtelo drugič. Tu li to pot nič. Vpitje, kričanje, grožnje. gneči so bes-ni ljujdje rwmandrali <lve ženski, in nestrpnost jL. dosegla tako stopnjo, da je morala varnostna oblast izpraznit dvorišče, kar je šlo sitno težko Svet se je <umrkal šele pred nasrtav-Ij'-nimi bajoaieiti.
Zunaj dvorišča je razjarjeno IjmNitvo čakalo, da bo žrebanja kr;nee. Številki 33 in 48 sta ostali v kolesju. Z glasnimi klici ogorčenja -e loteristi naposled razšli. Lotila se jih je globoka depresija
V San Fermajidu je med tem ča-»om |>oskrbela za m-ir policija. — 0<lpeljala je Torraea neznanokam in qra skrila pred ljudstvom, ki je iz zaupanja do njegovega šar-latansrtva vložilo v loterijo nad 180 milijonov lir. v dobri veri In radi. da l>o žrtev obilaio poplačana v 2-">0 'kratnem dzmosit. To<la nihče ni prejel niti vinarja. Torraea je "izginil, o njem mi niti duha ne -•Miha, po svojih sorodnikih pa je razprlasil. da se bo pojavil zsopet čez šest mesecev in da bo .takrat nadaljeval loterijska pre rok ova-njr«. V tem eas^i se bo po injego-\em sarlatanskem instin,ktu ohladila jeza njegovih prevarjenih lahkovemežev, aiakar bo zopet ran. goče olmoviti srednjeveške razmere. ki so napravile, da govori danes v Italiji vse samo o treh možeh: o Mussolini ju, Stresse-maiiinu in o Torraci.
TRAGEDIJA NA DUNAJU
Te dni se je odigrala na Dunaju pred poslopjem trgovske akademije tragedija, ki jasmo kaže. kani zabrede človek, če ne kroti nagle jeze in nebrzdane narave. Dva gojenca imenovane šole .-ta se sprla, spojwijela in šrb-kejši je v silobra.nu potegnil nož in zalKHlol isvojega nasprotnika.
Pred dogodkom so imeli gojenci trgovske akademije ravunsko uro. Z<rodi.Lo -se je, da je iprofesor, ki je predaval trgovsko račninstvo, 1 »omotoma drugič obravnaval z u-čenei diskontni račun, katerega je že enkrat obdelal. Mladina je bila te profesorjeve mapake zlobno ve-
sela in se je poredno muzala. — ti prvi. Neko banko so ljudje celo Našel pa se je med gojenci eden. naskočili in jo popolnoma opusto-'ki mu ni bilo všeč, da šola zaprav-> i. ker je izjavila, da nima več (Ija dragoceni č-as. Temu učencu ;r<-čk na razpolago. V Rimu so je iine Stefan Se id el. Deček je zato
v.stal in opozoril profesorja na spregledano stvar. Temu je začel usrovarja.ti spočetka ves razred. — Pital je Seidla iz ovaduhom. Jeza pa »e je kmalu polegla in ueen-
morali dovažati nove srečke z avtomobili. Se nikoli ni bilo takšnega niava'a na loterije kakor to pot.
Pričakovanje je bilo tem večje.
.ke
r je Torraea priseg-el. da bodo ei se pozrneje sprijaznili s Seid-njegorve številke izžrebane ter je lom. Vendar je bil med njimi ne-naj>oved opremil z besedami: —| ki Madžar, po imenu Ladislav So-Ce ne bosta izžrebani 33 in 48. mi lom, ki mu dogodek ni bil všeč.
lahko odsekate še levico! —
REŠILNI ČOLN RAZSTAVLJEN V NEW
YORKU
WNDcawoeo * unecaaroe*. a. v.
Ta Madžar je začel po uri za časa odmora izzivati Seid/la in ga obdelovati s pestmi. Obkladala sta se tudi z vsakovrstnima priinvki. Beseda je dala besedo, dobra zlobno. zlobna še zlobnejšo. Fanta sta se krepko o»klofia.tala. in ko sta šla narazen, je močnejši Maidžar t riti mfrral ter psoval Seidla še na-prej.
Zasmehovanju se je pridružil ves razred, ki je ščuval enega na drugega, Seidel je bil naenkrat sam. Ko je Madžar grozrl. da se ga bo zopet lotil s pestmi, pa je odprl žepni nožič itn sunil ž njim dvakrat v svojega nasprotnika. Zadel je dobro, obakrat — v pljuča. S krikom se je Madžar zgrudil na tla, tovariši j a pa se je v bojazni ra\zbežala na vse strani
Zdravnik, ki so ga poklicali profesorji h krvavečemu ranjencu, ni mogel .svetovalti nič dragega katkot to, da je treba ranje«ica nemudo ma prepeljati v boLnišmeo, kar se je tudi godalo. Iz odprte rane je
I .cd kratkim so prevažali po New ^ orkii rešilni čoln s parnika ranjenec hudo krvavel. Ranjen pa Pres.dent Roo^evelf. S tem rešilnim čolnom so junaški re-ije W ^tnonevanao
icmU ^ posadko angieekega tovornega parnika "An-j Dogodek je obudil na Dunaju
t veliko senzacijo. Oba prepirijivca
Vsepovsod so se moški prepričali, da pomeni "Chesterfield kakovost" vedro neprestan dober okus.
Chesterfiel
Chesterfields izdeljuje Liggett & Myers Tobacco Company
«ta namreč mladoletna, takorekočjce je zadevo prijavila državnemu še otroka. Ln, kakor t>udi ni brez pravdništvu. ki je takoj uvedle pomena, oba sta >po pripovedovanju njunih staršev in učiteljev dobra, poštena in dobro vzgojena, le aeugnana otroka. V zločin je Seidla pripeljala strašit in zasleplje-
nost, ki je vodila njegovega tovariša pri zabavljanju.
Težko ranjeni fant jc sin madžarskega gardnega polkovnika, ki biva na Dunaju. Seidel pa je sin trgovca. Hudo kri, radi katere je Seidel vakijel in za!>odel Madžara, je povzročila Soliomova reakcija n£ Seidlovo pso\*ko : — Kaj boš ti, vol iz madžarske puste! —• J Dunaj se za tragedijo silno zanima. Poldci'ja je mladostnega zk>-| čine a zaslišala in ga bo izročila i mladinskemu sodišču.
preiskavo.
Z nožem v roko.
21-letni pose-1 niški sin Jože Rajh se je na pustni tarek v "Dobrave i h v gostilni Jerneja Vitka zapletel v pretep, tekom katerega ga je Prane Holeer sunil z nožem v desno roko ter mil prereza i dlan. Prepeljali iso ga v mariborsko bolnico ter ga operirali.
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJN ICE, ZNAKE. UNIFORME ITC>
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA.
Cela rodbina zastrupljena.
V drža\mo bolnico sarajevsko so prepeljali neko taraikajšnjo drn žlno. mater in petero njenih otrok v težkem stanju. Mati Mara Peti jc* izjavila, da se je zastrupil", utoneta vsled uživanja pokvarjenega mesa. Uiprava. državne bolni-
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
At-
' Jo/,-V
Nič ni boljšega
PAIN-EXPELLER
Varstvena znamka Rcr. L*. S. Pat. Off.
za vdrgnenje v slučaju revmatičnih bolečin, trganja v hrbtu, okorelega vratu, nevralgije in ohromelosti. Pain-Expeller preganja bolečine izza časa, ko jc bil stari oče še otrok ! 3Sc. in 70c. v lekarnah. Pravi, ima varstveno znamko SIDRO.
P. AD. RICHTER & CO. BERRY A SO. Sth STS.	BROOKLYN. N. Y.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortland t Street,	New York, N. Y.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze)
Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
j
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street	New York, H. T.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah«



, t .
GLAS NARODA. 10. MARCA 1936
ni
BELE ROŽE
EOMAN V DVEH DELIH.
Za "Glas Naroda" priredil O. F.
43


POZDRAV.

—	Da. ^ »m in jam se. <la vin eital siueajm v neukem jitaxem li-•»'II. - j« v/Jvlikjii! S|>mi. kajti *tvar je tikala .njegovih razit*ka\ o flenionn v ženski. — Spominjali -te botste, knez, da .setn vam pri-;>ovedovaJ <> tem. Li.«,ti. katere xhieajno našel, pa so prinesli le ;»rwM*irk ni -ivdino, i m- konca *odnije*kih, obravnav. Kako -so se koneide .' V» ni. <i.t n*\ bile izpovedi prič uničevalne in da je obtožena v««' tajila t« r predstavila >mri moža kot taunomor.
—	Sod litre jo je spoznalo krivo (ter jo obhodilo na amrt, — je <»dvrnil profesor.
in morilka je biLi wed a pomilosčena na dosmrtno ječo, — j vzkliknila sijirid. — Lep« milost, — to imenujem 'peklenske muce. Le predstavljajte si tako življenje, proti 'kateremu mora biti >inrt odreaenje.	*
—	I>a, miio^tljiva. a s tega stališča nt smemo zrrti na življenje kot krisUjaiu. — j, odvrnil profesor. — Živtljenje sam« je milotsrt m čc jKxlaljia življenje n« smrt o< usojenega, se stori to v namenu, da mu muli <lov«!j .-a^a /a kesanje. Kralj pa se ni poslužil svoje pravice m glava na Ninrt obsojane je padla v je,tnisniei v X.
Tem besedam je ^l«-riil Kratek odmor. V daljavi nad morjem se j. jcie« So »hskati in močni oblaki so zakrili iuno.
Pravite, da ji bi! to zadnji iz rodu Rarvensberžanov, — je zo-p« t pt i«"el Spini. — Ali ni zapustil nikakih dedičev?
—	V kolikor vem le uajhno hčerko, ki |*a je umrla že v prvem
letu.
In iz katere družine je prišla na smrt obsojena?
Profi sor s« j<- Ziimislil. — No, prišla je iz odlične severne dm-ž:ne. Čakajte, bila je . . .
—	Kf-«tesa Vrbska, — je prekinil knez profesorja, in potegnil p» ; tem iz j»a pi -ino. katero je izročil Sigrid. — Našel sem ga pif;-je po<| p«kši.». a ga pozabil <Hl<laii pri večerji.
—	Da. kon'e.-a Vrbska, — je ponovil profesor naglas. 3igriJ, ki j*- skušala čitati postni pečat pri »medli luči. je dvignila glavo.
—	(Jok pod piofesor— je vprašala.
Mali učenjak ni vedel, za trenutek, ka naj odgovori, a ker je oil bistre pamet i. je takoj razumel |)o*ožaj.
Da. — j«i rekel, — torej Vrbska m» pišete? Da, dobro .sem vedel, da je btio neko drevo.
Vii bo s., jnejali pc^jaHis peoieeorja. a Spini, ki lii mogel slutiti. kakšna zveza je obdajala med imenovanjem imena fsitgrid ter po\« >tjo učenjaka, je zasledoval nadalje .zanimivo snov.
—	If<>4*-Ii st«- povedati družinsko ime morilke. — je pričel iz-nova.
—	Da. da. — je rekel professor. — re^s mi je popoinoma odpadlo. Dan - so urofov-ko pleni« je bilo. Ne spoankijam so rmema. Saj tudi
ni važno.
Spini je moral zadovoljili < tem, d očim si je Skgrid belila glavo. >k a k.šna zveza bi mogla "bstajati -nn-d ij»ove>-tjo o grbu in '«je-no družino, ka>ti 1 ris .je v ovojem hipnotičnem stanju govorila o ibe-Idi bi/a i i ravensb«* nekih.
ilblaki mi n«. medtem dvignili višje ter popolnoma zakrili luno. Iru je vsi, d t«-ga stavila pre*llog. da se pošlje po svetilke. O (tem pa nixi hoteli «*stidi ničesar vedeti, kajti v.4led umetne luči bi izgubilo bivanje tut terasi vso mičnost Ln tako temno tudi ni bilo. da bi n« in' -li s|Kxat»ti drug drugega. < im bolj pa so se dvigali oblaki, 'einlndj je postajalo «emno in le oblaki so sem-patani osvetlili teraso z magieno sve^toibo.
Spini je \^»al t<>r stopil k zidu tera.se. Ko |>a je dvignil svoj ;v -'led k jrrsdu, w> nwi je zdelo, da vidi ozek. rdeč svit, ki je prihajal i,z neke strelske zareze gradu.
<io-pod marHvij. kaj pa opazujete v temi? — je vprašal poli g njega m ki Hinehlja.joei* j^tas. liila je Iris, ki je vstala teT stopila |H»}e.g njega Njej -so -.ledrli drugi, ker so jianli, da je prišel -eas za počitek.
—	Vidite *a*n, knepinja, vidite. — je vzkliknil Spini ter pokazal na rdeči zubelj.
Irk je vsa presenee^na sklenila roki.
—	Ah -tfe otrok lvr«>ne oči, da vidite takoj na prva večer toj •e>.n nisem jua »n videla ? — je v|vrašala s pritajenim glasom. — T<> je. — strah Visokega graidu.
S vzkliki presenečenja so stopili tudi ostali bližje ter zrli na, rdeči o<Kvit.
Kako j>a si izvedeta za <ta strah ? Oil metle gotovo ne, — je; rekel knez svoji ženi ter iikojal pri tem -z glavo. Zanj ni bila prika-i ze.n n ičeisar | »ose bn e ga.
—	Dragi Marcel, itakih povesti ne pripovedujejo gospodarja HtarUi gradov. — je odvrnila Iris odvažno. — To oskrbe starejši po-! sli gradu. Iz teg;i povsem zanesljivega vira huaan tudi povest o "rdeči luč: tesru gradu. Te luč je videti le v temnih nočeh in le na severni strani gradiu. Ribiči, ki se vračajo ponoči z ribolova, trdijo; da prihafja ta l«č iz vtreL'ke mppbc in prisepayo, da pom en j a vihar, brodolom in druge nesreče. Kljub bujnim op^om pa nisem nikdar vrjela v to luč. Kljub temu pa oči vidno ol^agav Kaj je s tem. Mar-' cel •
Knez je skomignil tz ramama.
. — Kaka nanaviui prikazen, refleks, optična zmota. Na \-!sa'k na-» či« nekaj povsem m-škodljrvega. — je Tekel mirno.
—	In izvor .' — je vprašal Spini. — Ja^ nu«Hm, .kakšna legeu-da ji« *f>ojma s to črnino lučjo?
—	O t em ni nrkalce legende, niarJvig.
—	Se\*eda stoji kdo za streWko zarezo ter dirigira duha z rde-; čo svetilko. — je menil modri Ho ris.
—	Temu oporekam. — je odvrnil knez brezbrižno. — Strelske zareze se nahajajo na širokem koridorju severnega krila, ki se nahaja |K>d ftftanovanji in ^i je služil nekoč popadki gradu kot stražnica. Ker pa je ^daj celo krilo zaprto ter imam jae ključe, je yl-ključono. da bi ki kdo mogel privoščiti tako šalo, ki bi ne imela no-> Isen.-ga smisla, kajti celo prilike, da bi mo^rli videti vračajoči se ri-j bk'i luč, so zHo majhne.
—	Ali rxi<te nHcdar osebno zasledovali prikaeni, kadar 9e je po~j javila?
—	Goto\t>, a brez vaakega n»peha. Ker ne more ta nedolžna
nikogar plaš.ii ali strašiti, naj mirno wverti. Sploh pa ni v moji moč" preprečiti. kajti kot rečeno je to mogoče refleks in nič drugega.
—	O, — je vzkliknila Fuksija živahno. — meni se adi strašno
^»flifit nrnif za
1
Predno se j>odam v stari kraj. poadravl jam še enJ^rart >*se moje prijatelje, in znance v Homer City, Pa., mojega sva<ka Antona Smith ter njegovo družino, rojaka Fr. Kelx» in družino. Mike Ive-rina. družino Bete Lous Frink^ vsi iz Greensburga. Pa., t«- Joe Rus iz Kobran. Pa. Najlepše pozdrave pošiljam mojim otrokom in ženi. Na veselo svidenje!
Martin Smith, l*>tnrk jki S. S. Berengaria. na |w>tu v Boro\*nico.
SAMO 6 DNI PREKO
s ocromnlml p&rntkl na olj*
FRANCE — 3. aprila
PABIS 10. aprila. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega, ra-zreda z umivalniki tn tekočo voda za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja ln pijača.
cfrerveh J&ie
t» STATE ST..	NEW YORK
all lokalni agentje.
Ena izmed mnogih povojnih grozot.
f:
Strašen zločin v Ustju na Cehoslovaškem.—Osem-najstletni fant je s sekiro napadel tri sestre. — Eno je usmrtil, dve pa smrtnonevarno ranil. — Hotel je oropat/ stanovanje ter se na ta način iz-nebiti prič. — Morilec se je pozneje sam javil policiji ter vse priznal.
V Tstju na Češkoslovaškem je; bil 11. februarja iizvršen strašen zločin, čigar motiv ni še povsem znan, verjetno pa gre za rop. — Ko se je omenjenega dne okroc pol G. ure zjutraj vračala delavka Barbara Budskv, zaposlena v neki sladkorni itovamni; z nočnega dela domov, ji ni nrhee navzlic večkratnemu trkanju odprl. Žena je na to radbrla na hodnik obrnjeno okno in vstopila. Kuhinja .n Fobe -nO Idle poflne dima in postelje >o še lleJe. S pomočjo sosedom, ki s • prihiteli na ij^nnoč, je uspelo kmalu pogasiti ogenj. Ko se je dim j>olegel, je žena z gi-ozo opazila, da leže njene hčerke vse okrvavljene v pnste-lj':. Najstarejša hčerka, iki je bila stara dvajset
pomoč. Morilec jo je udaril s se-' kiro na \"xo moč j>o glavi. Šele po drugem udaren je nesrečna žrtev omahnila na posteljo. Njeni klic: na pomoč so zdramili najmlaJjeo sest no Boiženo, kii .se je tako pre-strašila. <la ni mogla kričati. — Potegnila je -sfirnio pernico čez glavo in čakala, kdaj jo zadene nm rilčeva sekira. Morilec jo j>' udaril s sekiro enkrat, nakar je de-ikliea 'zakričala in omedlela. Nato je prebrsilcal vse omare in mizni-ce. \T kovčegu je našel hranilno knjižico za 2105 čeških kron. Rn je premetaval jhi skrinjiili in n marali obleko, sta prišli Marija in Božena k sebi. Začeli sta .kričali, nakar je -pograbil morilec doLg nož in g-a zabodel deklici v prsa.
lflt. je bila mrtva, mlajši dve v Takoj po izvršenem zločinu je za-
udarii trdCTat ^ sekiro po gktvi >4rw*»: kirjrTi r novih himfe r New York*! ni nika-|tatko. da ^e obležala na mestu m rt kih Grahov, «aj veste. .	. . .
(IMjs prihodnjič.)
starosti 15 in 13 let sta še živeli in
ju s težkimi poškodbami prepeljali v bolnico. Deikleti sta imeli ve trke rane na prsih, najbrže zada ne z bodalom. Najstarejša hčerka je bila Ubita s sekiro. Strahovit zločin je vzbudil v okraju splošno ogorčenje nad perverznim zločincem.
V bolnici so zaslišali eno izmed obeh deklet, ki se je bila zavedla, in .ta je izpovedala, da je napad i/vršil lSletni I. Ilorejši, ^in bližnjega soseda. Za mladim morii-eem. ki je pobegnil, je bila izdana tiralica.
Pozneje se je zglasal na policiji v Pragi čevljarski pomočnik J ar osla v Ilorejši, rojen leta 1907 v Krasnem Breznu. Mož je prianai da je izvršil trikratni ropa^ki Timor v rodibini Franrtiška Budsk-ga. V žepih njegove suknje so nn-šli večerne liste, ki so poročali o tem bestijalnem činu. Ilorejši je priznal, da je izvršil umor s sekiro. ki jo je našel na hodniku, deloma pa tudi z nožem, ki ga je dobil na stanovanju umorjenih deklic. Fkradel je nikljasto uro m hranilno knjižico na ime FrantiS-'ka Bud^kega. Vse ukradene prea-mete je vrgel s sekiro vred v La-bo. Pri zaslišanju je morilec priznal, da je bil dalj časa brez posla in je moral živeti na račun roditeljev. Napos*led je dobil delo pri gradbi elektrarne, toda pred Božičem so ga odpaisfili. Ker ni mogel dobiti dela, si je hotel na kak drug način preskrbeti denar. — Prišlo mu je na misel, da bi oropal fttanovanje Františka Budske-ga, ki je .stanoval v isti hiši »kakor on. Horejši je bil prepričan, da dobi pri svojem- sosedu mnogo dra^neaosti -in denarja. Razmere v tej rodbini so mu hile dobro znane. Vedel je, da so hčerke saone doma in da se vračajo roditelji šele zjutraj.
Dne 10. februarja je zapustil stanovanje svojih roditeljev in se klatil po Ustjjudo 21. zvečer. Nato je šel v kino. Na povratku se je sjrlazf) neopaženo v bišo ter se skril na hodniku. Vse tri'hčerke Budnega so že spale. Nekaiko ob d veii *>nnoei je alezel Horejši skozi okno v stanovanje. S seboj je' vzel težko sekiro. Na levi strani fpotftelje je spala najstarejša hča Budskega Bedriška. Horejši jo je
va. V tem se je prebudila druga hčerka Marija in začela ikricati na
žgal postelje in zlezel -*kozi okno iz stanovanja.
Sekiixi in ukradene predmete je veel s seboj. Ko je vrgel oboje v Labo. je okIšcI na ped je, /kjer je prcspad do jutra. V Prago je pri-ŠH ob 9. z Jul raj. V jutranjih listih je eital poročila o strašnem (umoru in odšel je itakoj mi jKvli-cijo, <la se sani javi. V list'h je bilo namreč navedeno njegovo ime. Naknadno je še priznal, da j<> napisal svojemu očetu pismo; v katerem nm poroča, da dela ni dobil in I.	*'e v petek domov. —
Svoje dejanje je dobro premislil, kar je razvidno že i\z tega, da je napadel najprej starejšo hčerko, ki bi se Tnojrla evejrfnelno brmii-ti. Morilca so izročili sodišču.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUD MAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Cleve-Iandu vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil v Tndianapolisu.
Mr. Rud m am je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko »zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprava "Glasa Naroda".
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
'G1
a s
N
aro
ROJAKI, NAROČAJTE BE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEV ,£K V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.

*n»tanje parniko* > Shipping Ne«r
13. marca:
Majestic, Cherbowrv; Bremen, Bremen; Andanla, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam.
17.	marca:
La Savoie, Havre.
18.	marca:
Cleveland, Hamburg
20. marca:
Leviathan, Cherbourg; Aquitanla. Cherbourg: Pittsburgh, Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Berlin, Bremen
22.	marca:
De Grasse, Havre.
23.	marca:
Martha Washington, Trst.
24.	marca:
Pres. Harding, Cherboui-g, Bremen
25.	marca:
Columbus, Bremen; Westphalia. Hamburg.
27. marca:
Oiymplc, Cherbourg: bourg.
Ohio, Cher-
10. aprila:
PAU1S. 1IAVRK: SKl'HN! $Z1.KT Leviathan. Cherbourg: Homeric. Cherbourg: Belgenlund, Cherbourg.
14.	aprila:
Aquitarva, Cherbourg: (leorge Washington. Cherbuorg, Bremen.
15.	aprila:
I>e Grusse. Havre: Tourek, Bremen. 17. aprila:
Olympic, Cherbotirg: Andanla, Hamburg. Xmv Amsterdam. Kt.tter-dam.
20.	aprila:
Columbus. l'.renjen.
21.	aprila:
Berengaria'. Cherbourg: I^t Savoie. Havre: F'res. Har<l?ng. Bremen
22.	aprila:
Bremen, FJrvmen.
24. aprila:
Majestic. Cherbourg: France. Havre.
31. marca:
Berengaria, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic. Hamburg; Republic. Bremen.
3. aprila:
Majestic, Chei-lx>urg: France, Havre: Vok-mlam, Rotterdam; Muen- I chen, Bremen; Orduna, Hamburg. j
7.	aprila:
Maureta?va, Cherbourg: Pres. ftar- I ding, Cherbourg, Bremen
8.	aprL'a:
Thuringia, Hamburg
Cherbourg: America,
Cherbourg: Homeric.
28.	aprila:
Mauretania, Bremen.
29.	aprila:
Berlin, Bremen.
30.	aprila:
Levi la than, Cherbou it:.
22. maja:
PARIS, HAVRE, DRI'GI SKl'PXI 1Z1.RT.
22. junija:
MARTHA WASHINGTON, TRST; SKL'PXI IZLET.
6. julija:
PRKSIDEXTE WILSOX. TltPT DIM'CI SKl'PXI IZLET.
..Futujte pod ameriško zastavo*
Znižana cena tja in nazaj do
LJUBLJANE
samo $198.00 in več preko Cherbourga
v
CE potujete na kateremkoli paruiku United States Lines, katere lastuje in upravlja vlada Združenih držav, so vam zajamčene neprekosljive udobnosti ---prostorne družabne dvorane, prostorne kabine, obziren prostor na krovu, dovolj dobre brane.
Potujte s svojimi rojaki na
S. S. LEVIATHAN
preko Cherbourga
Kmalu boste doma. če se udeležite izleta v Jugoslavijo na največjem parniku sveta, Levia-thanu, ki odpluje 20. marca, pod nadzorstvom Mr. J. Ttircka, člana newyorskega urada United States Lines, ki bo skrbel za prtljago in potne liste potnikov, potujočih do Ljubljane.
Za vse podrobnosti glede od-plutja United States brodovja, S. S. Leviathan. S. S. George Washington, S. S. America. S. S. Republic. S. S. Pres. Harding, S. S. Pres. Roosevelt—vprašajte danes svojega lokalnega agenta ali pišite na
Ih

United States lines,
45 Broadway
(Phone, Whitehall 2800)
New York City
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj
v tretjem razredu o« Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 dc $210.50 Veliki pamiki za vas,—
vklJuCno Majestic "najveCJI parnlk na svetu". Olympic, Homeric, Belgen-land, Lapland, Pittsburgh, Zeeiand, Arabic itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter so vrnete v Združene države z amerlSklm vladnim dovoljenjem. Vpra-fta.]te pooblaščene agente ali
WHITE STAR LINE RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
NAZNANILO.
Naš |X>t avail ni zai^oipnik itr. JOHN Ž UST bo obiskal rojke v nekaterih krajih države Ohio. Komur je potekla naročnina, naj jo obnovi pri njem. Siprvip^ma tudi naročila za oyla.se in razne knjige, ki jih imamo v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo in jim l>omo hvaležni, ako mu gredo na roko v vseh ozirih.
Uprava '4 Glas Naroda''.
Rad bi izvedel kje se nahajata rojaka IGNACIJ PER in IG. PODBEVjŠBK. Pred dvorna letoma sta bila v Library. Pa. Prosim cenjene mjake, -ee kdo veza kojega. da mi jxwoca, a>li naj se pa sama oglasita. — John Marinčič, Camp 44, Slaty Fork, W. Va.	(2x 9,10)
Kje sta VINKO JAKSETIČ, doma iz Tripean pri Ilirski Bistrici in ANTON VRII. podomače Pa/vttivov iz Dolnjega Zemna. Prosim rojake, če kdo ve. dami po«ro6a. a*i naj se na sama oglasita« — Jožef dtefančič, Ore Hill, Pa.	(2x 9,10)
I
Kako se potuje v starh kraj in nazaj v Ameriko
Kčor J« njuaenjec potovati •tarl ki»J, je potrebno, da j« tančno poučen o potnih Usttti, pri in družita stvareh.
Pojasnila, ki vam Jlb tamortn dati vsled naše dolgoletne iskninj« Vam bodo gotovo v korist; tudi pri poročamo vedno le prvovrstne pax tike, ki imajo kabino tudi <r III raarcdn.
OIAUM MTI MudiUb iNtovt
al j« stopila v veljavo s 1. julije« 1924, samurejo tudi nedriavljan> dobiti dovoljenje ostati r doavria ono leto in ako potrebno tudi delj tosadevna dovoljenja ladaja gene raini naaelnlfikl komisar v Wssb ington, D. O. ProSnJo m tako do roljenje se laiiko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, te •a polije prosilcu « stari kraj gi* «om nanovejAs odredba.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ BTA&EGA KRAJA
Kdor Beli dobiti sorodnika al srojca is starega krajs, naj aas
prej plie sa pojasnila. Is Jogoala Tije bo pripuSČenlh r prihodnji! treb letin, od 1. julija 1924 napr* rssko teto po «71 prlselJenosT.
AJBsrMki drkavljani pa aamor*> dobiti sem lene bi otroke do lt. 1« ta brea, ds bi bill itett.v kvoto. T rojen« osebe se tudi^Se ttejeje kvoto. BtarUB ln otroci od IS. Si 21. leta amerUklb državljanov p bssajo prednost v kroti, pojasnila.
Prodajaae v oni Ust« ta vSi
ge; tudi preko Trsta samersj« goaioranJ sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
83 Cortlsndft *%., H«w Tsrk
NAPRODAJ
v Rogaški Slatini na Štajerskem, dve krasn i hiši (vili), vrt za zelenjavo, sadini \-rtt in dve njivi. Ena vila ima 9 soib. draga pa 5. To je izvanredna priložnost! jZa na-taena |>ojaf«irla pišite ina:
O. Ivanka dr. Tomšičeva, Vodnikov Trg, št. 2, Ljubljana, Jugoslavija. (2x 10,11)
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih ča-ših in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
Detektivska zgodba. Svetovna mesta.
Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
Gumi j — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji lačnega v New Yorku.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord Cur-
zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
Ujalmar Branting.
Kitajska.
Sunjatsen.
Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavel Hindenburg.
Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
S mesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
NaroČite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK OTY