Izhaja v Trstu
vsaK letele ge 5. pop
Rokopisi se ne vra-čajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo in oprmištro
ul. del Lavatoio št. J, I.
Telefon 18-67.
Posamezna itev. •• prodaja|o po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ua kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
Glasilo »Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev1

9
DELAVCI!
Uslužbenci c. k. jav. skladišč!
Prišel je čas, da izpregovorimo: sli je c. kr. finančno ministrstvo voljno ugoditi našim upravičenim zahtevam, in potem — pošten mir; ali pa nas vleče za nos, oziroma nam krati, kar upravičeno zahtevamo od države, in potem — bo , neizprosen boj do skrajnosti !
Ni več časa za besede, z dejanji, z ustrahujoč m nastopom pokažimo, da ne odnehamo niti za las od svojih zahtev. Vabimo vas, da pridete vsi do zadnjega na
iti pni sini,
ki se vr*>i v' nedeljo dne 10. julija 1910, točno ob 10. uri dop. v gldedl ški dvorani »Narodnega doma“ v Trstu.
DNEVNI RED :
Dajmo pošten odgovor c. kr.
finančnemu ministrstvu !
•
Delavci ! Od vas je odvisno, da postane nedeljski protestni shod sijajna manifestacija za naše zahteve Po tržaških ulicah, ramo ob- rami pokažimo, da se ne šalimo !
TRST, dne 7. julija 1910.
^	ODBOR N. D. O.
Slovenija pod zastavo N. P. 0.
Velika dobrotnica tržaškega narodnega delavstva — »Družba sv. Cirila in Metoda11 — je praznovala prešlo nedeljo petindvaj-setleti.ico svojega obstoja. Kaj pomeni teh pet ndvajset let delovanja naše šolske družbe za nas tižaško narodno delavstvo, to moremo presoditi edino le mi sami, mi tržaški naiodni delavci.
Koliko nas samih, koliko naših otročičev bi bilo danes izgu-ljenih v tujski povodnji, da ni bilo tdine rešittljice, naše šolske družbe, ki je otela nas iu naše otroke pretečega narodnega pogina, potujčenja in nas iu našo deco s poukom v našem milem materinskem jeziku ohranila našemu narodu, naši slovenski domovini.
' Iz dna srca mora biti hvaležno narodno delavstvo v Trstu tej svoji res pre-skrbni, dobri mamici, saj je skroela zanje dolgo čtttrt stoletja boljše, kakor bi mogla skrbeti zanje lastna mati. sa) je skrbela za^e, ko se ni brigala vanje tista, ki se tako rada in s tako bahavost^ imenuje mati vseh avstrijskih narodov — naša preslavna c. kr. avstrijska vlada, ki pa ima zlasti za naš narod v Trstu namesto materinske ljubezni le prerada pripravljen mačehinski bič.
Naša šolska družba je praznovala v nedeljo petindvajsetletnico svojega materinskega delovanja. Narodno delavstvo tržaško, združeno v naši »Narodni delavski organizaciji', je ob tej pril ki hotelo pokazati tej svoji veliki dobrotnici, da zna in hoče biti hvaležno. Priznati se- mora nagemu delavstvu, da ni nikdar pozabilo dolžnosti, ki jih ima napram »Družbi sv. širila in Metoda”, saj gotovo vel k del °nib doneskov, ki se izkazujejo kot prispevki tržaških Slovencev, izhaja iz žu-Ijavih rok tržaškega narodnega delavstva, saj narodno delavstvo porabi vsako priliko, da od svojega pičlega zaslužka tudi v najneugodnejših življenskih razmerah položi svoje ^kromno, a. zato gotovo prav tako upoštevanja vredno darilce domu na oltar. I) i,
ako hočemo biti odkritosrčni, bilo je že stoinsto slučajev, ko je zadnji vinar iz delavčevega žepa šel v pušico »Družbe sv-Cirila in Metoda11, dasiravno bi bil drugje tako silno potreben. Ob takem mišljenju našega delavstva je pač umljivo, da je hotelo ob priliki petindvajsetletnice naše šolske družbe še prav posebej pokazati družbi svojo hvaležnost.
Družba je praznovala svojo petindvajsetletnico v središču Slovenije, v beli Ljubljani. Mogočne trume njenih prijateljev so ► prihajale v Ljubljano, da proslave ta veliki dan, in da je tržaško slovenstvo, zlasti pa tržaško narodno delavstvo umevalo pomen tega dneva, je pokazalo njihovo veliko število, v kattrem je pohitelo na to slavlje. Do tisoč tržaških Slovencev je pohitelo v Ljubljano, da tako izkaže čast »Družbi sv. Cirila in Metoda- na njenem delovanju, da ji izkaže svojo hvaležnost. Od vseh strani Slovenije so prispeli narodni brambovci, mogočne množice so jib sprejemale, a na čelu vseh teh navdušenih braniteljev narodove posesti in svobode se je vila naša modra zastava.
Pod zastavo narodnega delavstva sc se ta dan zbrali vsi oni, ki imajo smisla in volje za narodnoobrambno delo, vši oni, ki hočejo čuvati jjn varovati posest našega naroda, ki hočejo posvetiti vse svoje moči v obrambo pravic našega miiega slovenskega rodu in jezika!
Vsi delavci za narod — pod zastavo narodnega delavstva 1
Ali ni to res značilno'? Ali ni to pojav, velepomemben za vsega našega naroda bodoč, n o s t ?
Pod zastavo narodnega delavstva se zbira vse, kar misli in čuti za naš narod, za megovo obrambo, pod zastavo tistega narodnega delavstva, ki je včeraj še tlačeno in zaničevano od vsakogar v topi resignaciji životarilo svoje suženjsko življenje in se izgubljalo v vedno siluejše uava-lujočem morju tujčevstva, danes pa, in to pred vstm po zaslugi naše dobre matere »Družbe sv. Cirila in Metoda11, ponosno dviga svojo glavo in svojo krepko žuljavo pest tel neustrašeno gradi svojemu narodu nepremagljiv obrambna zid s sv. jimi -lastnimi prsi. Ob tem obzidju se mora zlomiti vsak sovražni napad, pred takimi branilci se mora spustiti v tek vsak sovražnik.
Ponosno je narodno delavstvo na svojo zastavo, s ponosom ga navdaja pojav, da je videlo zbrano pod svo,o zastavo vse narodne brambovce, in prav to mu bo v vzpodbudo, da bo od dne do dne tem vstrajne0še, tem navdušenejše stopalo v boj zu svoja ter svojega rodu in jezika prava, da »e bo s tem večjo hvaležnostjo spominjalo svoje rešiteljice iz tujčevih suženjskih verig — »Družbe sv. Cirila in Metoda'.
Narodno d e 1 a s t v o ! „Co Čech, to Sokol”, pravi Čeh, mi pa pravimo: Kar
je narodni delavec, je narodni brambovec, je zvest sin svoje skrbne matere »Družbe sv, Cirila in Metoda ! Zato pa:
Naprej pod n.šo modro zastavo!
" ZVEZA "
JUGOSLOVANSKI! ŽELEZNIČARJEV.
Provizijski statut za delavce pri južni železnici.
Redkokedaj pride kaj dobrega odzgor, in to se je tudi uresničilo sedaj, ko je generalna direkcija južne železnice izdala nove izvršilne določbe k provizijskemu štatutu. P. glejmo torej nekoliko to naj novejšo »dobroto generalnega ravnateljstva". Pri posameznih točkah bomo dostavili svoje mnenje, ki se pač ne bo strinjalo z mnenjem onih visokih gospodov na Dunaju, ki vidijo menda v železniških uslužbencih le tovorno živino, ne pa človeka, ki ima menda tudi pravico do življenja, človeškega življenja, s prav takimi pravicami, kakor kak visoki gospod na Dunaju, ka-
teremu so nametali toliko zlata okrog vratu, da bi preprost želelezničar najmanj par tednov žojiin lahko prež vil sebe in svojo družin . Pogleimo torej, kaj pravijo te nove izvršilne določbe.
K § 2 provizij sk^g a štatuta.
»Prijava dela'ca za sprejem v provi-zi.ski inštitut se sme izvršiti:
a) če je delavec tri leta nepretrgoma v službi južne železnice.
Za pretrganje službene dobe velja med drugimi, če je šel delavec kot pričuvnik (E r s a t z r e s e r-vist) k osemtedenski vojaški izvežbi; v tem in v vseh drugih s 1 u č a j i h p r e t r g a n j a službene dobe, se začne triletni rok od dneva zopetnega vstopa delavčevega. Izpregled pretrganja službene dobe, ki gaje delavec dosegel z ozirom na pravico do dopusta ali bplnine, je glede na triletni nepretrgani rok, ki ga zahteva provizijski štatut, brez vpliva11.
Tako torej ! Če je delavec klican k osemtedenski vojaški izvežbi, recimo, ko ko mu manjka komaj še par 'tednov do treh let, po katerih bi mogel pristopiti k provizijskemu i stitutu, izgubi ta skoraj dopolnjena tri leta in mora po osmih tednih, ako zopet pride k ž-leznici, iznova služiti polna tri leta, da si pr dobi pravico pristopa k provizijskemu institutu. Tako netjramo oškodovanie delavskih koristi je pač ref? mogoče edino le pri c. kr. privili girani j j) ž ni železn* ' kjer bodi menda uslužbenec lt	‘ * 'k	*
Skrajno	glede
izpregleda prt _	_ .»^oene dobe z ozi-
rom na pravico dopusta in bolnine. Določba pravi, da je tak izpreg'ed brez vpliva na triletni rok, ki ga zahteva provizijski štatut. Kako brez vpliva? Torej če dobi delavec dopust ali oboli in se mu to pretrganje službene dobe izpregleda, kako to ostane brez vpliva na triletni rok nepretrganega službovanja, kakor ga zahteva provizijski štatut? Ali tako, da se mu oni čas, v katerem ni bil v službi, ono pretrganje službe ki se mu je izpregledalo, izpregleda tudi glede na triletni rok, ki ga zahteva provizijski štatut, da mu torej ni treba iznova začeti služiti tri leta ; ali pa tako, da oni izpregled ne velja za triletni rok in mora delavce po zopetnem vstopu v službo začeti iznova služiti tri leta. Tako, kakor se glasi ta določba sedaj, je nemogoče vedeti, kaj hoče generalno ravnateljstvo povedati žnjo. Vsekako se lahko tolmači tako, kakor jo bo pač hotel tolmačiti dotični predstojnik. Stem se pa daje prilika predstojnikom, da tolmačijo tj določbo za svoje ljubljence ugodno, za tiste uslužbence pa, ki jim niso vš -č, po neugodno. Pristranosti protekciji in korupciji se tu odpirajo vrata na stežaj in to prav s pomočjo d o 1 o č e b, ki bi. morale biti tako jasne, da bi bilo vsako pristransko tolmačenje že iz začetka popolnoma izključeno. Hvala lepa slavni direkciji za take dvoumne določbe ! Saj je pri južni železnici že itak dovolj lumparij, sedaj naj jib pa še ravnateljstvo samo naravnost izživlja s svojimi nerasum-ljivimi določbami. .Te pač hotel biti dotični visoki gospod, ki je skoval to določbo, strahovito »kunšten11, a je pri tem napravil le velikansko neumnost, kakor se to pač navadno dogaja pri raznih visokih gospodih.
Določba se glasi potem dalje :
„b) Delavec se sme priglasiti k pro. vizijskemu inštitutu, ako je bil 1. onega meseca, v katerem se mora izvršiti prijava, preiskan po železniškem zdravniku ; preiskava se pod nobenimi pogoji ne sme izvršiti pred lem rokom; zdravniška spričevala, izdana pred tem časom se bodo brezpogojno zavračala. Zdravniško spričevalo se
sme izgotoviti samo na predpisanem vzorcu (f. št. 129);
c) ako se je doprinesel dokaz, da je delavec popolnoma zadostil svoji vojaški prezenčni službi ali da sploh ne spada pod vojaško dolžnost.
Ob času sprejetja morajo biti podani v s i pod a) b) in c) podani predpogoji. Tako se torej sme delavec ki je od 1. 1905 nepretrgoma v službi južne železnice, ki pa je bil šele meseca aprila 1911 pri tretjem naboru spoznan za nesposobnega za vojaško službo, ali katerega je železniški zdravnik šele ob tem času spoznal sposobnega za sprejem v provizijski institut šele v mesecu majniku 1911 prijaviti za sprejem v provizijski institut".
Torej zdravniško spričevalo velja samo tedaj, ako je bilo izdano 1. v mesecu. Kaj pa če delavec tisti dan ne dobi železniškega zdravnika doma? Vzeminn n. pr. železniškega zdravnika v Litiji, kateremu pripada osobje proge v približni dolgosti 40 kilometrov, od Zagorja do Zaloga. V kolikih slučajih se lahko prigodi, da delavec ne bo dobil 1, v mesecu zdravnika doma; ako pride dan prej, zdravniško spričevalo ni veljavno, ako pride dan pozneje, tudi ne, ker ni več 1., kajti določba zahteva strogo preiskavo dne 1. v mesecu. Na vsak način izgubi tu delavec en mesec. Hm, res imenitna določba, vsa čast!
In sedaj pa določba glede vojaške dolžnosti. Že prva točka pravi, da delavec izgubi pravico do pristopa k provizijskemu institutu, ako odide na osemte-dcušao viljabKo izte^od. j. o je vCij-kanska k r i v i e a, ki se še poostruje z določbo v točki c) in pojasnilom ki jej sledi. Pri tretjem naboru itak jemljejo nabornike L še k pričuvi (Ersatzreseve), saj jih gre mnogo že iz drugega razreda, in če vzamejo potem delavca leta 1911 v tretjem razredu, delavca, ki je služil recimo, kakor pravi omenjeno pojasnilo, že od leta 1905 pri južni železnici, torej že celih šest let, in gre ta delavec meseca oktobra 1911 k vojaški izvežbi za osem tednov, pride meseca decembra 1911 zopet nazaj k železnici, mora ta uboga para čakati potem zopet cela tri leta, torej do decembra 1914, da ga sprejmejo v provizijski institut — po devetih letih železniške službe z edinim pretrganjem osmih tednov ! To je vendar škandal, ki je mogoč samo pri južni železnici! Devet let vleči kot črna živina, potem imaš šele pravico, da dobiš pravico, da boš smel za s*oj lastni denar, ko boš popolnoma izmozgan, dobivati nekako beraško pokojnino, katere je preveč, da bi poginil, premalo pa, da bi mogel živeti.
Pa kaj se še vse p tem zahteva.
Ako ima delavec različno visoke plače, se mora pri prijavi k provizijskemu institu navesti tista mezda, ki se smatra zanj za redno.
Saj vemo, da se pri južni železnici uporabljajo delavci za dela, ki bi jih morali izvrševati uslužbenci, nameščeni na sistemiziranih mestih. Delavec ima pač tedaj kako doklado, dobiva nekaj več, kakor pa pri svojem rednem delu, toda za provizijski inštitut to ne velja, tu vel|a samo redna mezdica navadnega delavca, dasiravno delavec opravlja leta in leta službo, ki bi jo moralo pravljati sistemiziran uslužbenec.
Zahtevajo, da mora delavec poleg zdravniškega, spričevala doprinesti vse osebne vojaške dokumente, oziroma dokaze, da je popolnoma zadostil naborni ali vojaški d lžnosti, da plačuje vojaško takso itd., na vsak način pa mora predložiti izvirni krstni list. Seveda vse to na svoje stroške. Potem naj pa še govore gospodje na Dunaju, kako dobroto so ustvarili železniškemu delavstvu stem provizijskim institutom !
Res ni čudno, da se delavstvo naravnost boji tega provizijskega inštituta in s( mu rado odtegne. Toda tudi za ta slučaj
je ravnateljstvo temeljito »poskrbelo". Evo določbe:
„Delavci, ki prosijo, da se oproste dolžnosti pristopak provizijskemu inštitutu, naj seopozore, da se takim prošnjam ugodi le v prav posebnih izjemnih slučajih, ako so za to zelo važni vzroki; prijava takih delavcev se mora izvršiti vedno ob terminu in se mora priložiti prošnja za oprostitev in vse predpisane priloge".
Tako torej, če uvidiš, da ti je ta provizijski institut le v škodo, ne pa v korist, se ga niti odkrižati ne moreš, ako tvoj slučaj ni „prav poseben". No, res velikansko ljubezen do delavstva pač res kaže ta preslavna generalna direkcija 1
Izmed ostalih določb navajamo le še sledeče :
Ako je delavec premeščen od enega službenega mesta k drugemu, ste dolžni izvršiti tozadevno prijavo obe službeni mesti, torej ne delavec. Ako torej nasta nejo vsied neprijave kake posledice, so odgovorna dotična službena mesta, ne pa delavec.
Doneski v provizijski zaklad se odtr-gujejo ob določenih rokih od delavčeve mezde in se vstavljajo v mezdne izkaze. Ako bi pa izjemoma ne bilo iz kateregakoli vzroka mogoče vstaviti teh odtegljajev v mezdni izkaz, se doneski potem ne od tegnejo od plače, temveč se morajo v gotovini iztirjati od obvezancev. Nikakor ne gre sprejemati odtegljajev za provizijski institut vstavljati v naknadne mezdne izkaze.
Kdo ima pravice pristopa. „Z dnem 30. junija 1910. ugasne pravica pristopa za one delavce, ki do sedaj še niso pristopili k provizijskemu institutu, ki pa so bili pred 1. januarjem 1910 sprejeti v službo južne železnice in so 1. januarja 1910 dovršili triletno nepretrgano službeno dobo, pa so že pre-koračili 35. leto svoje starosti.
Po 30. juniju 1910. se omenjenim delavcem pristop k provizijskemu institutu ne dovoli več pod nikakim pogoj em'.
Ker je bil ta cirkular izdan na Dunaju dne 22. Junija, so pač gospodje pu stili tem delavcem pač malo časa. Zahtevali so pač, da naj se vsi taki delavci obveste o tej določbi, da naj celo to obvestitev potrdijo s svojimi lastnoročnimi podpisi, in da predstojnik, te podpise do-pošljejo do 1. julija na Dunaj. Radovedni smo le, koliko takih delavcev je bilo pravilno obveščenih o tej določbi ?
Za danes zaključujemo o tej stvari, povrnimo se pa še ob priliki k njej, kajti prepričani smo, da bo pritožeb kar deževalo, kar je ob velikanski ..jasnosti" teh določeb pač popolnoma umljivo.
zjš— Iz skladišča c. kr. drž. železnice v Gorici nam prihaja toliko pritožb, da bomo skoraj morali otvoriti posebno rubriko za ta oddelek, če hoč mo priobčiti vsaj polovico teh pritožeb. Predno pa začnemo s priobčevanjem poročil oteli škandaloznih razmerah, pa priporočamo ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Trstu, da se informira samo o vnebokri-čečih krivicah, ki se gode uslužbencem skladišča c. kr. državnih železnic v Goiici, uslužbencem pa, da nekoliko potrpe, sčasoma spravimo vse na dan, in prepričani smo, da bomo tudi napravili konec krivi cam, ki be jim gode.
zjž— Z Opčin nam zopet pišejo : Gospod urednik! Zopet Vas nadlegujemo, kajti tudi pri nas noče biti zgage konec. Eno tistih pert-sec štiriperesne deteljice, menda tudi Vam znani Golnar, se čuti zelo, zelo užaljenega zaradi dopisa z Opčin v Vašem listu, in nas poživlja, kakor smo izvedeli po drugih, v Kopačevem 1 stu, da naj prekličemo, kar smo pisali, sicer da nas smatra za lažnike m tatove njegovega poštenja. Mi mu svetujemo nato, da naj le kar pošlje popravek v „Narodnega Delavca', ako smo kaj takega pisali, kar ni res, Vi, gospod urednik, bodete gotovo radevolje sprejeli popravek. Ako pa tega ne scori, pa ostanemo pri svoji trditvi da je res, kar smo pisali. Golnar naj bo mož, pa bo vse dobro. Ce nas pa lmče še nadalje izzivati, bomo pa govorili še glasnejše. — Neki drug tiček, katerega pa nočemo sedaj še imenovati, se nam pa zdi naravnost smešen. Ta možic, od katerega smo vedno pričakovali, da nam pokaže patent za svoj demokratizem, nam bo kmalu pokazal patent za kaj drugega, namreč da je vtliko več, kakor smo pa mi drugi. Ali to še ni vse. Tak patent menda aoče tudi za svojo „gnadljivo", češ da bo še ona več kakor so pa naše žene. Za svoje otroke bo pa menda zahteval kar
apanažo, kakor jo imajo vladarski otroci. Zaboga, naj nam vendar dokaže slučaj, da je bila kaka ženska kaznovana zato, ker ni nosila klobuka ; menda se to tudi ne zgodi njegovi »milostljivi". Pač pa se nam je že prigodilo, da so nam otroke zapodili iz šole, ker jih nismo mogli dostojno obleči, čemur pa nismo mi krivi, kakor bo vedel tudi ta veliki gospod, ki pravi, da naši otroci lahko hodijo razcapani, dočim more njegova visokorodna gospa nositi klobuk. Rekel bo še nazadnje, da naj mi in naše družine le stradamo češ da drugega itak ne zaslužimo. Le tako, gospod demokrat! Mi vam privoščimo toliko najboljših stvari, da se magari razpočite zaradi njih in vam svetujemo, da si kupite še rdeča pavovo pero in si ga zataknete, kamor hočete, mi vas zato ne bomo zavidali. Povemo vam pa, da pustite nas, naše žene in naše otroke lepo v miru, sicer vam ne pomagajo niti klobuki vaše „milostljive“ niti kaj drugega, da ne bi vam preskrbeli, kar vam gre ! Mislimo, da nas razumete !
zjž — Z. J. Ž. in socijalisti. Veliko truda in požrtvovalnosti je bilo treba, da se je ustanovila Z. J. Ž., ali ustanovila se je in to le zato, da se postavi v bran našim nasprotnikom socijalnim demokratom; ki so n» papirju »Slovenci", v javnosti pa popolnoma nemško-nacijonalni. Ako prebira človek časopise, vidi, kako delovanje je pri teh ljudeh, delovanje le za osebne koristi, ne pa v korist slovenskim železničarjem. Vsako društvo ž-lezničarjev mora biti stanovsko in strokovno, pa nikakor ne politično, kakor je že upeljano pri socijalnili demokratih, da delujejo le na političnem političnem polju, ne pa v prid železničarjem kot takim, radi tega mora vsak dobro misleči železničar uvideti, da je tako društveno delovanje le v propast, ne pa v korist dru-štvenikom. Pri organizaciji socijalnili demokratov je že tudi veliko puhlega, zato so slovenski železničarji uvideli, da pod tako komando ne morejo vztrajat', pokazali so hrbet socijalnim demokratom in pristopili k Z. J. Ž. Temu je dalo povod vodstvo samo in pa tudi Jože Kopač, ki je vse drugo, kakor pa branitelj železničarskih interesov, ki je politični agitator socijalno-demokratične stranke. Ako je železničar kot tak organiziran, potem je svetj,, dolžnost organizacije, ?	Mu j e za stanovske
~	za i politieno-
strana...	okrati uvideli,
da Z J. Ž. citiuje n ,■ 4 it in dosego boljše bodočnosti slovenskih železničarjev, hočejo ti rdeči gospodje odbijati železničarje od naše organizacije, ker se boje izgube članov in posebno pa suše v svoji blagajni. Z. J. Z se je ustanovila pred par meseci, ali delovala je dosedaj tako neumorno, da ji je le čestitati. Rizprostrla je svoje peruti na vse strani naše mile slovenske domovine, namerila je svojo pot tudi v zeleni Stajer ter ustanovila podružnico celo v nemškonacijonalnem mestu Mariboru. Ta podružnica raste in procvita od dne do dne in res hvalevredni so mariborski tovariši, da se niso zbali ljutega sovražnika, temveč krepko in odločno stoje na braniku za naše pravice.
Ustanovljenih je tudi še več drugih podružnic na Primorskem, na Krasu, na Kranjskem je ustanovljena dosedaj v Kranju podružnica, katera šteje tudi precejšno število članov. Želeti bi pa bfo, da bi se jih oglasilo še več. Ne morem pa molčati, src* mi utriplje bolečin, ko vidim, da v glavnem mestu Slovenske, v beli Ljubljani, naši tovariši slovenski železničarji šs vedno spe zimsko spanje. Vzdramite se vendar in delujte, da se ustanovi podružnica Z. J. Z. Ali ni to sramotno, da so vas prehiteli slovenski železničarji v Mariboru ? Ali nimate popolnoma nič narodnega čuta v sebi, ali ste postali tako mlačni, da se ne upate na dan in se ne upate pokazati, da ste slovenski železničarji v Ljubljani?! Na delo, bratje, tovariši, pogum, vzdramite se ! Sploh je dela treba povsod ! Delovanje mora hiti neumorno. Delati mora vsak član, posebno pa še, ako ga je doletela čast, da je bil še voljen za odbornika, kaiti veže ga sveta dolžnost, da tem bolj deluje v korist svojih tovarišev in društva, po sebno pa da se redno udeležuje vsake seje, ako ni službeno zadržan, ker je prav tu prilika, da se lahko veliko stori v korist društvu in tudi posameznim članom. Torej le na delo ! V boj za naše pravice in doseči mora slovenski železničar, da ga ne bodo zapostavljali in prednost dajali tujcu Nemcu ali nemškutarju, ker na slovenski zemlji hočemo ostati mi gospodarji!
zjž - Podružnica Z. J. Ž, ..Kranj" priredi dne 10. t. m. v prostorih gospe Magde Rant (kolodvorska restavracija) svojo vrtno veselico. Pri veselici svira godba slavne požarne hrambe ktanjske. Na
programu je srečolov, šaljiva pošta, ples in prosta zabava. Ker je čisti prebitek namenjen v korist podružnice in njenih obolelih članov, se predplačila hvaležno sprejmejo. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na nedeljo dne 17. t. m. Vstopnina za osebo je 60 vinarjev,
Domače vesti.
d— Dvojna mera v prosti luki.
Pisali smo že svoj čas o dvojni meri, s katero merijo pri upravi c. kr. javnih skladišč v Trstu, in tedaj smo poudarjali, da je tako postopanje vredno vsega obsojanja in to tembolj, ker so javna skladišča državna podjetja. Rekli smo tedaj, da gotovo ne opravičujemo nikogar, ki se pre greši proti zakonom, rekli smo, da je vsak prestopek, zlasti zadevajoč tuje imetje, vreden kazni, toda rekli smo pa tudi, da je tu treba stroge nepristranosti. Ako kak uslužbenec c. kr. javnih skladišč zakrivi kak tak prestopek, kaznujte ga, toda biti mora pri tem pravica za vse enaka. Ako je s takim prestopkom združena odpustitev iz službe, dobro, naj to velja za vsakogar, ako že mora biti tako, toda ako se sprejemajo taki odpuščenci zopet v službo, naj se sprejme vsak, ne pa samo tisti, kateri se zna temu ali onemu italijansko narodnemu ali socialnodemokratičnemu delovodji prilizniti, ali pa zato, ker je sam Italijan ali socialni demokrat, dočim naj bi pa bila slovenskemu delavcu, ako se je dal zavesti k takemu prestopku, vsaka vrnitev že na prej izključena in to edino zato, ker je Slovenec. Ne, take dvojne mere si ne bomo pustili nastavljati, pa naj velja, kar hoče. Enaka pravica za vse, pa naj bo to potem tisti Sossicb, ki zmerja slovenske delavce z „ušivci“, ali pa navaden slovenski volar ali pometač. Sicer se pa tudi na drug način kaže ta dvojna mera pri gospodi v prosti luki. Evo primera. Pred kratkim je bil neki uslužbenec c. kr javnih skladišč, neki Gerin, v pretepu zaklan na tržaški u'ici. Naj nam se ne očita morda, da ne spoštujemo mrtvih, ako povemo v dokaz dvojne mere, s katero se meri v prosti luki, da ta Gerin ni bil prav posebno čist glede na tisto zapoved, ki pravi, da pusti v miru, kar ni tvojega, a je bil vendar uslužben v c. kr. javnih skladiščih. Vršil se je njegov pogreb in šla je za pogrebom dolga vrsta gospode iz c. kr. ja»nih skladišč, med njimi tudi n. pr. inšpektor Po-lacco, Netb, potem Scabini in drugi taki. Prav je tako, da pozna gospoda delavca vsaj tedaj, ko ga ni več. Toda — umrl je tudi uslužbenec c. kr. javnih skladišč, dober delavec, poštenjak od glave do pete, na katerem ni bilo niti najmanjšega madeža, M i 1 a n S k r i n j a r, in človek bi mislil, da bo pri njegovem pogrebu navzočih vsaj toliko gospodov, kakor pa pri Geriuijevem pogrebu. Ali da, p o š t e n j a k je bil Škrinjar, imel pa je na sebi velikanski madež, neodpustljiv greh — bil je Slovenec 1 — in pri njegovem pogrebu bi bil zastonj zastonj iskal z lučjo ob belem dnevu raznih inšpektorjev in drugih takih visokih zveriniz proste luke njega je spremilo k zadnjemu počitku edino le preprosto delavstvo! Bil je pač Slovenec in za gospodo v prosti luki bi bil neodpustljiv greh, ako bi spremila k zadnjemu počitku delavca Slovenca ! Torej celo v grob sega pri gbtovih ljudeh v c. kr. javnih skladišč sovraštvo do slovenskega naroda in tistih, ki ga ne marajo zatajili! Torej celo tu tako očitna dvojna mera ! — Na vse to vprašamo edino le še: Ali more še imeti delavstvo zaupanje do takih c. kr. uradnikov?
d— Resnici čast. v zadnjem Času je tržaško spedicijsko podjetje „B a 1 k a n“, ki se je ustanovilo ob velikanski reklami s svojo ..narodnostjo" pred par leti, otvo-rilo svojo podružnico v Ljubljani in tudi ob tej priliki udarilo na veliki boben s svojo »narodnostjo'. Milčali smo neka časa, ali kar je preveč, je pa le preveč. Povemo torej vsem in vsakomur : N a r o d-nost kakega podjetja nikakor ne obstoji vtem, da ima svojo napisno desko ozaljšano z napisi v vse h mogočih slovanskih jezikih, dočim pa j e vse njegovo poslovanj e vse drugo kakor pa narodno! Spedicijsko podjetje .Balkan" nima niti najmanjše pravice, da bi se imenovalo narodno, zakar je najboljši dokaz to, da zavedni, odločni tržaški slovenski narodnjaki naravnost odsvetujejo Slovencem, ki prihajajo od zunaj v Trst, da bi se obračali na to podjetje. Spedicijsko podjetje »Balkan" ima uslužbene ljudi, ki so najzagriznejši
nasprotniki vsega, kar le diši po slovenskem, ljudi ki nimajo niti pojma o slovenščini, med delavstvom se najdejo celo regnikoli! Spedicijsko podjetje »Balkan" pošilja celi tržaški javnosti kot odločnim Slovencem znanim osebam italijanske račune itd., pošilja k Slovencem svoje osobje, ki ne zna niti besedice slovenski! Slovensko delavstvo pozna jako dobro to podjetje in se ga izogiba kakor vrag križa. Ali se sme potem še imenovati tako podjetje narodno ? Da, narodno, ako naj ta narodnost obstoji v tem, da naj bi mu slovenski narodnjaki polnili blagajno. Za tako narodnost pa — lepa hvala ! Toliko, da se ne bo varala slovenska javnost! Če bi pa želelo »narodno" spedicijsko podjetje »Balkan" še kaj več, smo pa pripravljeni postreči s podrobnostmi, ki bodo temu »narodnemu" podjetju gotovo v veliko čast in slavo !
d— Ali res ni Slovencev v Trstu?
Na drugem mestu omenjamo, koliko ima zahvaliti narodno delavstvo v Trstu »Družbi sv. Cirila in Metoda", ki ohranja slovensko delavstvo v Trstu slovenskemu narodu. Z narodno nam nasprotne strani se vedno kriči, da ni Slovencev v Trstu, da ni slovenskih otrok, da so slovenske šole nepotrebne. Pred seboj imamo jako lep dokaz, kako vnebovpiioče bedasto je tako kričanje naših narodnih nasprotnikov, — letno poročilo II. slovenske dekliške šole Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, v ulici Acijue-d o 11 o. Koncem letošnjega šolskega leta je štel ta zavod v treh razredih 152 učenk, 150 Slovenk in 2 Hrvatici. Prvi razred je Štel 56 učenk, od teh 51 rojenih v Trstu, drugi razred 50 učenk, od teh 41 rojenih v Trstu, tretji razred pa 46 učenk, od teh 35 rojenih v Trstu, torej od 152 učenk 127 rojenih v Trstu. Torej, ali je to dokaz, vsaj v malem kje so namreč drugi razredi, ki jih vzdržuje Družba sv. Cirila in Metoda, da je naša zahteva po slovenskih ljudskih šolah v Trstu tako upravičena, da ne more o njej podvomiti niti naš najzagriznejši sovražnik! — Iz omenjenega šolskega poročila beležimo tudi hvalevredni način, kako šola navaja našo deco k varčevanju. ,Na prošnio šolskega vodstva je prepustila ..Trgovsko-obrtna zadruga" šolski deci hranilne pušice, v katere je 70 deklic v kratkih treh mesecih nabralo okrog 600 K. Res hvalevredno ! Želeti bi bilo, da se to uvede na vseh naših šolah, kakor bi bilo tudi želeti, da bi izdajale vse naše šole tako velepo-učna šolska poročila.
d— Škandalozne razmere v tržaški luki. Bognedaj da bi bili tako malenkostni, da bi se ustraš li vsakega nagega človeškega telesa, saj smo ljudje, a kar je prav, je prav. Delo pri nakladanju premoga je pač tako, da človek ne more ostati pri njem čist, in delavci, ki so zaposleni pri tem delu, so pač res potrebni vode, da se očistijo po svojem delu. Ali le gledat naj gre kdo, tam gori od zadnjega skladišča v prosti luki pa tja dol do zadnjega kota pristanišča, a našel ne bo niti ene naprave, kjer bi se delavec, ki je nakladal premog, mogel pošteno omiti oziroma pkopati. Da ni ravno najprijetnejše nositi oni premogov prah po celem svojem telesu, bo pač vsakdo umel, umeti tega pa noče^i niti naša javna skladišča niti nobena izmed vseh paroplovnih družeb, pri katerih so zaposleni ti delavci. Ali naj bi ubogi delavec še plačeval pristojbino v tem ali onem kopališču, da bi se po svojem delu mogel očist ti, ali naj bi od onega svojega bornega zaslužka še za to metal denar proč, ali pa naj bi bodil kar tak na svoj dom ? Malo prevelika zahteva je to, in zato si delavec pomaga, kakor in kjer si pač more. Zato vidimo daozadnem napol nage delavce v prosti luki, na raznih pomolili, tudi na pomo u sv. Karla, kjer se umivajo m sna-žijo. Rekli smo že. da nismo kake angleške stHre ali mlade device, ki se ustrašijo vsakega koščka gole človeške kože, ali če se v drugih odrih toliko gleda na javno dostojnost, naj skrbi oblast, da se tudi tu zadosti javni dostojnosti, toda to ne morda stem, da bi c. kr. policija odvajala. v zapor delavce, ki so na tak način prisl' Ijeni skrbeti za svojo telesno snago, ten® več stem da prisili upravo javnih sbadiš° oziroma naše paroplovne družbe, da napr® vijo v neposredni bližini nakladišč pre' moga kopalne naprave za delavstvo. T0 je nujna potreba delavstva, in če n11& javna oblast le količkaj smisla za socialne potrebe, bo ukrenila tu vse potrebno, du se zadosti tem potrebam. Stem bi pa bil° obenem tudi zadoščeno tistim ozkosrčni® dušicam, ki se, najbrž takointako le zaradi lepšega, pohujšujejo nad golimi telesi urni' veječega se delavstva.
I
l
I
i
d—Strahovito skrbi onega proslu-lega Sossicha v prosti luki, kdo je tisti, ki ga je spravil v »Narodnega delavca41, in pri tem dolži razne osebe, ki imajo toliko opraviti pri celi stvari, kakor Sossich pri tistem vinu, ki ga izpijejo drugi. \ este kaj, preljubi gospod Sossich, čudni ste pa le. čudni. To vas strahovito skrbi, kdo je bil tisti, ki vas je fotografiral v našem listu, ali za to se pa ne zmenite, ali vam je ta fotografija res podobna. Mi pravimo, da vam je tako na las, da mora vsak, kdor je čital o vas v našem listu reči: „to je tisti priganjač Sossich iz proste luke44, tndi če ne bi bilo vašega imena zraven. Zato vam pa tudi svetujemo tako-le, veste po tisti stari: priden bodi, boga se boj, gvant šparaj, delavce pusti v miru in ne kregaj se s svojo lastno pametjo, potem še zna biti katerikrat kaj iz tebe, drugače pa si »faljen" ! Zlasti pa nikar ne izprašuj, kdo te je ,.namalal'4, temveč se lepo potrkaj na svoje grešne prsi in reci : kriv sem, hudo sem' kriv ! Da, da, Sossich, spokori se, natresi si pepela na glavo in poboljšaj se, kajti povemo ti, da te zadene vseh sedem egiptovskih nadlog, ako ne postaneš ves drug. Pamet, pravijo, je boljša kakor žamet, zato pa. Sossich, ne kar tjavendan noreti no prosti luki, kakor bi bila cela prosta luka tvoja last, ter zmerjati in šikanirati delavstvo, samo da bi »višji gospodje iznoznali, da si se napram njim poboljšal4*. Prijatelj, to ne gre ! Torej le ubogaj, priden bodi pa pameten, kajti prepričan bodi, da se zate že dalj časa namaka v kisu noštena šiba.
d— Zahvala. Podpisani odbor skupine N. D. O. — „ L 1 o y d “ se najiskre-nejše zahvaljuje vsem, ki so po svojih močeh doprnesli, da se je veselica skupine dne 26. m. m. tako lepo obnesla. Zlasti izrekamo zahvalo bratskemu pevskemu društvu ,Iliriji“ za njegovo prijazno sodelovanje, ki je visoko povzdignilo našo veselico, pevskemu društvu »Zastavi" iz Lonjerja za njegov ljubeznivi poset, sploh vsem in vsakomur, ki so sodelovali, obenem pa tudi narodnemu občinstvu, ki je v tako lepem številu pohitelo na našo prireditev. Zlasti naj tu pohvalno omenimo bratsko skupino ,.Sv. Marko Sv. Andrej44 in pa ,.plinarno44. Obenem se zahvaljujemo tudi sledečim udeležencem, ki so preplačali vstopnino, in sicer: po K 1*60 dr. Mandič in dež. posl. Miklavec, Josip D. K TlO, P. Može in Frnetič Jos. po 1 K; Bonano, Nardin Ant., Moženič Jos., Trošt Fr. in dva prijatelja po 60 st.. Vrtovec 60 st, Nepoznan 40 st. Babič Jos. Požar Jos., Pregarec R. in Vitez Jos. po 20 st. Naj-prisrčnejša hvala vsem !
Za odbor skupine N. I). O. — „Lloyd“.
J. B a b i č	V. S 1 a v e c
tč. tajnik.	tč. predsednik.
Organizacijske zadeve.
o— Krajevna skupina „Sv. Marko-Sv. Andrej44. Podpisani vljudno vabi vse tovariše odbornike in njih namestnike, da se vsi prav gotovo udeleže jako važne seje, ki se bo vršila jutri, v soboto, zvečer točno ob 7 in pol uri zvečer v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu. Ob tej priliki tudi vabi odbore vseh skupin Lloyd«, plinarne in linolej, da prisostvujejo goiiomen-jenetnu posvetovanju. Ker pride na ta sestanek tudi tovariš dr. Josip Mandič, prosimo, da se sestanka točno in polnoštevilno Udeleže vsi. Tovariši ! Posvetovanje je jako v»žno za vse delavstvo pri sv. Jakobu, zato se odbor nadeja obilne udeležbe.
Za odbor skupine »Sv. Marka in Sv. Andreja44
Rudolf Pregar,	Fran Bonano,
predsednik,	tajnik.
V
Sirite ^Narodnega Delavca44.
Sklad »Narodnega Delavca44 Krajevna skupina N. D. O. Sv. Marko-Sv. Andrej pustila je prirediti za okras društvenih prostorov N. D. O. pri sv. Jakobu v trajen spomin svojega ustanovitelja in I. predsednika N. D. O krasno doprsno sliko tovariša dr. Josipa Mandiča. Minolo soboto, dne 2. t. m. razkril je po odborovi seji s primernim nagovorom ob navzočnosti večjega števila tovarišev tov. predsednik sliko tov. dr. Mandiča in ob tej priliki naglašal potrebo podpore društvenemu glasilu, na kateri poziv so se vsi tovariši odzvali in darovali kakor sledi: Po 1 K so, darovali tov.: P. Može, A. Čepek, A. Živic in A. Širok nadučitelj. R. Pregarec in ČVket po 60 vin. L. Čermelj, D. Kapelj, Čretnik in Židak po 50 vin. J. Sajina, N.JN., N. N., N. N., Hlačar in Fabjančič po 40 vin. F. Bonano, J. Mislej. J. Jerič, R. Rep in N. N, po JO vin. E. Može, A. Vouk, N. N., N. N., A. Vižintin, Š. Kreševič, A. Barič, J. \ ičič,
N.	N., Rupnik, Renko, Vidmar, A. Bizjak, Dobrila, R. Može, Ferluga, J. Hlače, A. Košuta, A. Prelog, gostilničarka v »Kons. društvu", Kastelic, Primožič, Jančar, Stopar in J. Cul po 20 vin. Ban, Cvek, Požar, N. N , Vidiš, Cetin in Kenda po 10 vin. J. Stanič 80 in J. Šorn 18 vin.
Skupaj K 18'58 Odbor skupine izreka tem potom vsem tovarišem darovalcem najsrčnejšo zahvalo s prošnjo in apelom, da se vsi ob primerni priliki spomnijo na potrebo našega glasila.
Pri sestanku skupine »prosta luka44 dne 5. t. m, se je nabralo v novopobarvano pušico v prostorih N. D.
O.	v ul. Lavatoio K 2"31, A. Pernarčič 90 vin. Preostauek veselice skupine N. D.. O. — „ L 1 o y d “ K 8.
Iz pušice v prostorih N. D. O. ul. Lavatoio K 1‘16. Iz pušice v gostilni N. D. O. K 5" 63. Plačala kazen, ker se nista pogodila zaradi sestanka v društvenih prostorih N. D. O., Lozar Ivan in Josip Ahac 40 st. Dr. Jos. Mandič K 1. Iz pušice v Drl. Kous. društvu"4 pri Sv. Jakobu 1*19.
Skupaj v tej številki K 39 17 Prenos iz št. 26 K 25*18 Skupaj K 64*35
DOPISI.
Trst-Sv. Jakob. Kakor je sploh pri nas navada, nastopajo pri vsaki mogoči priložnosti različni kritiki, ki ne da bi stvar, ki je graje ali hvale vredna, resnično grajali ali hvalili, ampak čudno podpihujejo nasprotstva in sovraštvo med posamezniki in med društvi. Nastopali so že razni gro-bokopi ter hoteli govoriti zadnjo besedo, ali vendar se lahko že z gotovostjo reče, da se jim je ponesrečilo. Se še namreč najdejo ljudje, ki imajo dobro voljo in vzlic vsem zaprekam delajo nato, da se šentjakobski okraj v vsakem oziru gospodarsko in narodno povzdigne in konkurira celo z mestom samim.
O razvoju šentjakobskega okraja ni treba, da posebej govorim, ker je vsakemu človeku, ki je bil kedaj v Trstu, prav dobro znano, da se zamere Trst širiti le na to stran. Pisati hočem le o eni potrebi ki jo imajo šentjakobski Slovenci, in pred vsemi narodni .delavci in to so veliki skupni prostori. dvorana, shajališče.
Po vseh tržaških nestnili okrajih imajo že Slovenci svoje Narodne domove, kjer^ prirejajo shode in zabave. Ce hočejo pa Šent-jakobčani kaj prirediti, morajo iti ali v Narodni dom v mesto, ali pa k Sv. Ivanu. To je mučno za vsakega, ker vidi, da ga le po strani gledajo, in pod tem vtisom se razvijaio tudi razne prireditve. Obstoje sicer narodne gostilne, ki pa tudi ne razpolagajo in ne morejo razpolagati z velikimi prostori. Ako pa ima gostilna vrt,
je vrt le za igrišče in za tiste, ki hodijo na kapljico vina. V tem oziru nam je seveda hudo pri srcu, ko vidimo našo mladino zahajali k Salezijancem, kjer najdejo zabavo, mi jim kaj takega ne moremo nuditi. Družbina šola je premajhna, telovadnice ni, društva se potikajo po privatnih stanovanjih, kjer plačujejo visoko najemnino. Društva se bodo morala raziti, ako se temu nedostatku ne bode kmalu opomoglo.
Slovencev in Hrvatov je mnogo, mnogo pri Sv. Jakobu. In ti Slovenci in Hrvati so sami delavci, ljudje torej, ki kvečjemu plačajo kak zadružni delež pri gostilni. Treba bi bilo človeka, ki bi razpolagal vsaj z malim zneskom, ki bi ga riskiral, kar pa bi mu nosilo pozneje obilne obresti. Treba bi bilo zavoda, ki bi pomagal delavcem, da bi prišli do svojega. Treba bi bilo samo kapitala, ki se je bil že zbral za tržaški Narodni dom, in stvar bi bila rešene Ali vsaka beseda, ki jo v tej zadevi izgovorimo, najde le gluha ušesa. Dajte nam prostorov, pa bomo ustanovili to in ono, ali da bi nam se preskrbela podlaga, do tega ne pridemo.
Ajdovščina. Ker občni zbor naše podružnice N. D. O., ki je bil sklican na nedeljo, dne 3. t. m., ni bil sklepčen, se vrši v nedeljo, dne 17. t. m., drug občni zbor z istim dnevnim redom, kakor je bil objavljen za dne 3. t. m. Občnega zbora dne 17. t. m. se udeleži tudi predsednik tržaške N. D. O., tov. dr. Josip Mandič in strokovni tajnik N. D. O. tov. Ekar. Poživljamo torej vse člane naše podružnice, da se tega občnega zbora, ki je velikega pomena za nadaljni razvoj naše podružnice, udeleže v čim najobilnej-šem številu. Nihče naj ne ostane doma, da tako pokažemo našim nasprotnikom, da naša podružnica nikakor ne misli leči v grob, temveč da krepko živi in da se hoče še vedno bolj razvijati in okrepljevati. V nedeljo, dne 17. t. m. torej vsi na občni zbor naše podružnice.
Obenem naznanjamo tudi našim tovarišem in vsemu ajdovskemu in šturijskemu narodnemu občinstvu, da nas ta dan pose-tijo tudi še drugi naši dobri znanci iz Trsta, namreč pevsko drštvo „Trst“ s svojim mešanim in moškim ter tamburaškim zborom, katero priredi po občnem zboru veselico s petjem, tamburanjem in enode-jansko igro. Vse natančnejše poročamo prihodnjič. Vabimo pa že danes i naše delavstvo i drugo občinstvo, da se udeleži te veselice v čim najobilnejšem številu, saj bo njen čisti dobiček namenjen pred vsem podpornemu zakladu N D. O., iz katerega dobiva delavstvo podporo v slučaju bolezni ali druge stiske. Da se torej vsi vidimo v nedeljo, dne 17. t. in., i na občnem zboru podružoice i na veselici !
Iz Ajdovščine nam pišejo : Tovariši člani N. D. O.! Opozarjamo vas, da imamo v osebi našega sočlana N. D. O. tov. Fr. Černeta izbornega brivca.
Tov. Černe je naš rojak, imenitno izvežban v svojem poslu, in naša dolžnost je, da ga podpiramo kot svojega šoto variš a, in to tembolj, ker ima skrbeti za številno družino. Tov. Černe bo poskrbel za naj-točnejšo postrežbo tudi stem, da si preskrbi pomočnika. Tovariši, ako kje, velja tu geslo: »svoji k svojim44 ! Podpirajmo se medseboj, saj smo člani ene skupne naše narodne organizacije, in naravnost neodpustljivo bi bilo, ako bi se tovariš delavec izogibal svojega tovariša delavca. Pokažimo, da umevamo nauk o delavski skupnosti, o delavski solidarnosti!
Iz Zagorja ob Savi se nam poroča, da priredi tolovadno društvo Sokol dne 17. julija t. 1. povodom dvajsetletnice obstoja Sokola v Zagorju otvoritev II. Sokolskegadoma naKranjskem po sledečem sporedu: I. Dopoludne ob 7*9 uri sprejem gostov na kolodvoru, ob 7*10 uri izkušnje za popoldansko javno telovadbo. Ob 7*12 uri otvoritev Sokolskega doma in sprevod na Toplice. II. Opoldan skupni obed v Sokolskem domu in po raznih narodnih gostilnah. III. Popoldan ob 3 uri: javna telovadba a) ženska telovadba, b) naraščaj — proste vaje, c) celjske proste vaje članstva, d) orodna telovadba naraščaja in igre, e) orodna telovadba vseh društev. IV. Velika ljudska veselica, na kateri se bode dobilo v raznih paviljonih vino, pivo, kava, jestvine, slaščice i. t. d. Srečolov, prosta zabava in ples. Sodeluje tudi glasbeno društvo »Zagorje44. Vstopnina za osebo 60 vinarjev, otroci plačajo 20 vinarjev, sedeži pri telovadbi 1 krono. Ker je otvoritev Sokolskega doma v Zagorju res velikega pomena za ves slovenski narod, se je nadejati mnogobrojne udeležbe vseh slojev.
Jesenice. Povodom izleta »Gorenjske sokolske župe44 na Jesenicah se vrši v Milanovem logu dne 17. t. m. velika veselica z javno telovadbo. Predpriprave so v največjem tiru in obeta biti ta veselica nekaj izrednega. Veselični odsek je preskrbel vse potrebno in narodne dame delajo neumorno, da napravijo veselico bolj ko mogoče sijajno. Kdor uvažuje dejstvo, da so Jesenice obmejna postojanka, ki rabi vedno in vedno pomoči v narod nem oziru, ne bo izostal in gotovo posetil to prireditev. Torej : Kdor čuti odkrito slovensko in komur je mar, da se naše narodne mejo že holj n« skrčjjn, naj pokaže ta dan s svojo prisotnostjo simpatije do obmejnih bratov, osobito pa do jeseniškega »Sokola", ki je gotovo podpore najbolj potreben ! Na zdar !
Iz Pule.
Izbori
u prometnoj bolesničkoj blagajni civilnih radnika c. i kr. mornarice.
Pula, 6. srpnja 1910.
Kako je pozoato, obavili su se dne 12. i 19. prošlog mjeseca izbori za rad-
z 1 tfK	CENE ZMERNE.	TELEFON 16-83	v
Sprejemajo se naročila po meri.	S \a obroke -2	Velika izbera volnenega blaga.
	Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Moris, ul. I. Giouannl 16,1. n. zraven ..BUF-ET AUTOMATICO“	
m mm	POZUR ! Skladišče ni v prit i-	IBB	POZOR I Skladišče ni v pritli- čju, ampak v prvem nadstropju. Hj Jg9 čju, ampak v prvem nadstropju.	Al
*
Delniška glavnica
& 15,000.000
Telefon 19-95.
: OSREDNJA BANKA ff ČEŠKIH HRANILNIC
4
1/0
vloge na knjižice.
Q	MENJALNICA.
Podružnica v Trstu —Piazza del Ponterosso 3.
Premijene vloge
BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov a\stro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
Vlog okoli;
K 115,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA
43/
4 /O
1 Ronsnmnn zadrugo H. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17.	11. ul. Miramare 6l,tl dobiček teg» vašega prvega B<>-
spodarskega podjetja Je namenjen le
:: Telefon: štev. 23-21. ;
III. v Škednju.
Vam In Vaši sveti stvari!
ničke delegate na glavnu skupštinu prometne bolesničke blagajne civilnih uradnika c. i kr. mornarice.
Social-demokratske novine su se uspi-sale o t’m izborima, te su iste prikazale kao veliku pobjedu »organizacija radnič-kih“. I mi tvrdimo, da su iste velika po-bieda »radničke organizacije*, no koje, to če izkazati niže priopčeni brojevi i faktični rezultati.
Dok je za prošlu periodu bilo izabrano 150 delegata, ovoga pota imalo ih se hirati 174. Interes za izbore je bio opčenit, što je i naravno, kad se pomisli, da bo-lesnička blagajna posjeduje rezervni fond od K 339.196'16 i da je ista socialna ustanova, s kojom su skopčani interesi 7.099 uradnika.
Dok su prošli put bile dvije liste, i to jedna social-demokratska, a druga združenih protivnika social-demokrata, ovaj put je N. R. O. istupila samostalno te je kandidirala u svim direkcijama. Social-demo-krati naprotiv ni esu se u trim direkcijama niti usudili kandidirati.
Glasovalo je sa veljavnimi glasovnicami 5.424 radnika, od tih glasovnicami N. R O. 3.558 radnika, a za social demokrate 1.866. Po tomeje za N. R. O. glasovalo s k oro dv o struk o više radnika n 6 g o za social-demokrate. Još više, za N. R. O. glasovalo je preko polovice svih radnika, zaposlenih kod mornarice.
Biralo se je, kako spomenusmo, 174 delegata u 8 direkcija. Internacionala su izabrani u tri direkcije (76 delegata), do-čim su u svim drugim direkcijama prodrli kandidati N. R. O. (93). Socijal-demokrati bili su izabrani u direkcijama brodogradnje (Schilfbau), gradnje Strojeva (Maschinen-bau) i kod uprave gradnja (Bauleitung), nu svuda sa takvom malom večinom, da 8e ne može ni usporediti večinami, koje smo mi postigli prama njima.
Da su pak njihovi predloženici uspjeli u tim trima direkcijama, ima se samo torne pripisati, što su tamo bili pripušteni, po-griješno glasovanju i dečki za zakovnice (Nietenjunge) i šegrti, dočim istima ni na temelju zakona ni na temelju statuta ne pripada pravo glasa. Drugi pak razlog je teror, koji su razvijali širenjem laži na račun naših kandidata, mijenjanjem i oti-manjem glasovnica, varanjem itd.
Trece: ovaj je put za prvi put stu-pila N. R. O samostalno u borbu, dočim su za social-demokrate glasovali, i Taljani i k 1 e r i k a 1 c i in svi drugi naši pro-tivnici.
Tome i samo torne imaiu zahvaliti izbor njihovih delegata kod Schiffbaudirek-cije i kod Bauleitunga, proti čijem izboru podnešen je sa naše strane protest na c. k. kotarsko poglavarstvo kao nadzornu oblast.
Da se razvidi razmjer glasova, evo ovdje broj glasova iz svih direkcija :
Somišljeniki! Širite naš list!
Direkcija	Glasovalo	N. R. O.	Social.- dem.
Au*riistung	517	489	28
Tu kol	83	50	33
Bsubitnng	686	329	357
Schdfbau	1163	505	658
Artillerie	710	451	259
Machin nbau	875	371	504
BaUHIlit	1245	1218	27
Sonstige	145	145	—
Ukupno ....	5424	3558	1866
liko p jedincima manjka svijest, to im
nadomješčuje čustvo narodne pripadnosti.
Što se pak tiče strukovnog radničtva, to, u koliko je slavensko, glasovalo je 99°/0 za nas, od drugih pak nijesmo mogli za-htjevati ni očekivati, da za nas glasuju.
Poznato je, da je strukovno radničtvo u arsenalu još dandanes u večini nehrvat sko i neslovensko i samo torne ima se pri pisati, što je razmjer glasovanja u direkcijama »Schilfbau" i »Maschineubau" njima povolji.
Nu još jedna stvar. Ističu, da su za nas glasovali samo težaci, da, a zar »Bauleitung" ne sačinjavaju u ogromnoj večini t žaci, a tu su oni pobjedili, sa 28 glaeova večine varkami i drugim sretstvima, koja smo gori iznesli.
Da ie pak i strukovno radničtvo u velikom broju glasovalo za nas, dokaz je naša pobjeda u Artillerie"-direkciji, koja se smatra elite-direkcijom, što se tiče strukovnog r*dničtva, autoj direkciji pobijedili smo sa 192 glasa večine, dočim su oni u Schihbau-direkciji 153, u Maschinenbau 133, a u Bauleitung 28 večine. Naša večina pak u Artillerie direkciji mie samo za svu direkciju sa gla-Bovima težaka iz Vahelonge, več j e i u samom arsenalu naša večina iznosila 24 glasa, a tu bogme o težacima ne mogu govoriti.
Da zaključimo: Izbori delegata za prometnu bolesničku blagajnu bili su pobjeda »radničke organizacije", samo što da nije social-demokratska, več »Narodna Radnička Organizacija". U pet direkcija izabrana su 93 naša delegata, dočim socialdemokrati ih imaju 76 izabranih u tri direkcije.
Da su i ti izabrani, imaju zahvaliti
proturakomitosti, što su dotične komisije pri »Bauleitung" i »Schilfbau" pripustilo
g Cene nizke M. AITE
brez konkurence
Velika zaloga z manifakturnim blagom
ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5.
V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE
IN DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nikakih zadržkov. Poskusiti in se prepričati
Izne^osmo same brojeve i fakta, koji govore jasnijo nego sve, pa bile kako iz-kičone fraze, koje nalazimo u njihovim li-stovima, i koji jasno i glasno izkazuju na čijoj li je strani pobjeda, a sada da se malo osvrnerao na njihovo pisanje.
Ističu, da su za N. R. O. glasovali samo težaci, d ičim da je svijesno stru.rovno radničtvo glasovalo s njima. Istina, da su težaci u ogromnoj večini glasovali za nas, a zar o i nijesu radnici? Reči če nam: jesu, ali ne znadu, da rasude. Priznajemo donekle i to, nu samo u toliko, što se isti dadu lahko zavesti kojekakvim varkama, i laž>ma, ko e socijal demokrati šire, a u ko-
izboru i članove bolesničke blagajne, koji nijmsu imali pravo glasa i protiv čijeg izbora je naložen protez na c. k. poglavarstvo, a dovoljno smo i mi san i krivi, buduč se je smatralo, da je u-pj* h u tim dvijema j direkcijam prilično sjeguran, te se nije upotrebila ni dostatna Agitacij a (čitavi brodovi su ostali bez glasovnica), ni sretstva, da se oprovrgnu njihove laži i spriječe njihove varke.
Nu zadnja nije još rečena, i ako budu izbori uništeni, što bi po zakonu morali biti, jer su se povrijedila i pravila i zakon, tad čemo se razgovarati i vidic čemo, na čijoj li je strani večina.
N. R. O. istupila je prvi put samostalno u izbore te je okupila ne samo dvostruko glasova, nego li socialdemokrati, več je za nju glasovalo preko polovice svih radnika začla-njenih u bolesničkoj blagajni. S tim smo uspjehom zadovoljni, jer poka-zuje našu moč, koja se je i u pobjedi is-kazala.	.
p — Izlet N. D. O. u Pulu. Več sada je zanimanje za izlet, koji priredjuje N D. O. iz Trsta u Pulu, opčenito te čemo braču dočekati objeručke i nastojati, da im prama našim prilikama čedno učinimo kratki bora-vak u našem krugu čim ugodniji.
p— Osnutak strukovne skupine zidarskih radnika. U nedjelju obdržavati če se konstituirajuča skupština strukovne skupine zidarskih radnika. To je druga strukovna skupina u N. R. O., a nadamo se, da če brzo slijediti i drugo radničtvo primjer zidara. Položaj zidarskih radnika u Puli postupkom social-demokrata postao je veoma težak, te je bilo skrajnje vrijeme, da zidari, koji neče da podnesu terorizam
sudruga iz »Circolo Cittolico", pristupe boljoj obrani svojih strukovnih interesa. Osnutak skupine je naj bobe opr ivrgnuče izvještaja, koji je bio prikazan kongresu strukovnih internacionalnih organizacija u Trstu, da su u Puli svi zidari organizirani u internacionalno j organizaciji. To je prosto zavaravanje neupučenih, i>udu<5 je u Puli oko 180 zidara, koji nijesu organizirani kot social - demokrata, a to je 1/3 svih zidara.
Odgovorni urednik : STEFAN KOS. L&stuica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Filip
Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah (*rl Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’Adria44 ul. Nuova štv. 11 in „Ai frateili dalmati4' ulici Zudecehe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v bnteljkah. Postrežba točna. Cene zmernd. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodi9i na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec m tamari ndo.
Odda se
ena postelja, v ulici del Pozzo št. 2. vrata 18 pri sv. Jakobu.
Josip Štolf & mizarski m°]s*er-
TRST, ulica Bel-vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela
** Osi Slovenci v slovensko trgovino! ..
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carduccl 11 (prej ul. Torreiite), TRST.
Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kupujem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnogo in imam male stroške ter mi je tako omogočen > prodajati po
neverjetno nizkih cenah
Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 oblek za moške in dečke od K 14.— do 60. — Izven tega bogata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, blaČ, srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetov, halj, montur (terlis) in vsib drugih predmetov za moške.
Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajc* z kor-monskega exforta ter močne hlače in spodnje hlače. Zgotovlajo se obleke za moške po meri.
Caslna krojačnica.	Ose po nizkih cenah.
Govori se slovensko,
Priporočam se na najtopleje za Vašo blagohotno podporo.	'
i

AUSTRO-AMERIK ANA

TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
23. jutra parnik ,.Oceana' Nowi-York via Patrasso-Palermo.
28 julija parnik „Sofia Hohenberg" v Buenos-Aires via Aloneria-Las Paltnas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potDike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Molln Ploooio it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
• ■ ■ ■
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno ••'
ulica Petronio številka I.
A. B
©SHSS!®®®S>©5i©3ISi©Š>
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes

- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmkt št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VpED^OSTflE papirje
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVIA,
PRIdoRlTETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.)
~~ VALUTE IN DEVIZE------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
==zzz= Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30.
Mmt menic in iiKaso, borzna iročiia	4‘Lu
SflFE-DEPOSITS	i |4
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
|	i I UIIICOU IV * Ovili LI CUailjDIII. - fcttT Ul Uf UHJU <31 OVU.
| ir Menjalnica
VLOGE NA KNJIŽICE
m — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN —
Brzojavi: »JADRANSKA4
Kili
Trat.
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.--------—
Telefon : 1463 in 973.	. ..—