Požar na
Bakhovem trgu
Opolnoči v noči s ponedeljka na torek je zagorelo na Bakhovem
fgu na območju vinarske zbirke oziroma muzeja na prostem. Ob
Jključku redakcije je ogled pogorišča še trajal, tako da vzrok požara
'ni znan. Pogasili so ga ptujski gasilci.
MG, (Foto: Kost)
Dva meseca brezskrbnih počitniških dni sta se iztekla in v ponedeljek je napočil prvi šolski
dan. Nekateri so se ga veselili, posebno prvošolčki - v mestni občini Ptuj so 404 ki so prvič
sedli za šolske klopi. V vseh sedemnajstih osnovnih šolah s podružnicami, toliko jih je nam-
reč na Ptujskem, pa je letos okrog 7500 osnovnošolcev.
Kot je povedala referentka za
izobraževanje pri občini Ptuj
Ljerka Šamprl, so letos težave
pri zbiranju skupnega števila
učencev po osnovnih šolah, zato
bo potrebno na točnejše podatke
počakati do konca tega tedna.
Letos bo v vseh mestnih, pri-
mestnih in okoliških šolah ok-
rog 7500 otrok, od tega v mestni
občini Ptuj 3290 v 138 oddelkih.
Prvič so vstopili v hišo učenosti
404 prvošolčki.
Kot pa je povedala Kristina
Samperl-Purg, je na nekaterih
osnovnih šolah precej šolskih
prostorov obnovljenih, na Olgici
urejajo novo tehnično učilnico,
investicija pri osnovni šoli
Ljudski vrt se v tem času
končuje, pričela pa se bo še
gradnja pri OS Hajdina.
Že v prihodnji številki Tedni-
ka bomo več napisali o novih
šolskih investicijah, zato naj bo
tokrat dovolj podatkov.
ORMOŽ • V šolah ormoške
občine je v šolsko leto 95/96 vpi-
sanih 1835 učencev v 98 oddel-
kih. Pouk na večini šol poteka v
eni izmeni, le pri Sv. Tomažu in
v Ivanjkovcih zaradi prostorske
stiske pouk poteka v dveh iz-
menah. V Ivanjkovcih bo te
težave kmalu konec, saj bodo v
kratkem pričeli gradnjo
prizidka, za katerega je iz
sredstev proračuna namenjenih
50.000.000 tolarjev. Pri Tomažu
pa bodo morali na razširitev
prostorov kakšno leto počakati.
Za učence je urejen šolski pre-
voz; ta je brezplačen za otroke,
ki se v šolo vozijo dlje kot 4 kilo-
metre. Z avtobusi prihaja v šolo
40% vseh otrok.
V	SŠC PTUJ • Po besedah
ravnateljice Srednješolskega
centra Ptuj Mete Puklavec so v
ptujske srednje šole vpisali 979
novincev od skupno 3117 dija-
kov, ki bodo v letu 1995/96 pol-
nili šolske klopi.
V	Srednjo kmetijsko šolo se je
na novo vpisalo 100 dijakov od
skupno 340, novih gimnazijcev
je 161 od skupno 611, v Srednjo
ekonomsko šolo pa so jih sprejeli
340 od skupno 1200. V Tehniški
elektro in strojni šoli je 128 no-
vincev od skupno 392 dijakov, v
Poklicni elektro in strojni šoli
pa 250 od skupno 574 dijakov.
Polno zaseden je tudi Dijaški
dom Ptuj. Ravnateljica doma
Danica Starki nam je povedala,
da so z letošnjim šolskim letom
sprejeli 172 srednješolcev in ok-
rog 45 osnovnošolcev ter do-
dobra zapolnili kapacitete
dijaškega doma, ki znašajo 234
ležišč. Nekaj prijav pričakujejo
še do oktobra, saj se zaradi je-
senskih del na kmetijah nekateri
dijaki še niso odločili za preseli-
tev v mesto.
Za letno oskrbnino v domu je
potrebno mesečno odšteti okrog
19.000 tolarjev, če dijaki konec
tedna preživijo doma, pa 17.500
tolarjev. Dijaki, ki prejemajo šti-
pendijo, stanujejo v ptujskem
dijaškem domu, šolo pa obisku-
jejo v drugi občini, so deležni
40-odstotnega povišanja štipen-
dije. To je eden od razlogov za
veliko število srednješolcev v
Dijaškem domu Ptuj. Drugi je
dopoldanski in popoldanski
pouk v ptujskem Srednješols-
kem centru.
T. Mohorko, V. Klemenčič,
D. Sterle
4. PTUJSKI MARATON
SOBOTA, 9. SEPTEMBRA OB 16. 30 URI PRED SREDNJEŠOLSKIM CENTROM V PTUJU
PROGE: 7 km, 10 km (BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI), MALI MARATON 21 km.
Teka se bodo udeležili naši najboljši maratonci kot so Kejžar, Vindiš, Rozman, Vivodova, Javornikova in drugi.
Znak za začetek teka bo dal najboljši ultra maratonec DUŠAN MRAVLJE.
POKROVITEUI:	, . . u. .. . "M" - design irTrm; SALON PISARNIŠKE OfflEMI ^^	^^ ^^LA "HERAK" ORGANIZATOR:
Si i>	............C^ASH^ ri^s^spum^^^^ Tekaški klub MARATON, Ruj
k_____d^o_tel. 062 779-110__________
2 - DOMA IN PO SVETU
1. SEPTEMBER 1995 > TEDNl|(
GORNJA RADGONA / 33. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM USPEL
V nedeljo so v Gornji Radgoni zaprli devetdnevni kmetijsko-živilski sejem, ki je
imel rekordno število razstavljalcev in obiskovalcev, saj ga je v teh dneh obiskalo
185 tisoč ljudi.
Zelo dobru so bila obiskana tudi strokovna predavanja na sej-
mišču in v okolici, saj se jih je udeležilo zopet rekordnih tri tisoč
ljudi, okrog pet tisoč ljudi pa je sodelovalo tudi na različnih dru-
gih prireditvah, predvsem športnih. Za veličasten zaključek sej-
ma je letos poskrbela mednarodna parada glasbenikov in
mažoretk z okoli petsto nastopajočimi ter parado traktorjev ve-
teranov.
Razstavni prostor
Perutnine Ptuj.
Sejem so obiskale številne go-
spodarske delegacije in politiki
ne le iz Slovenije, temveč tudi iz
tujine: Avstrije, Madžarske,
Hrvaške, Nemčije, Slovaške, Ita-
lije, Švice, Romunije, Češke, naj-
višji obisk pa je bil delegacije Ev-
ropske unije, ki jo je vodil evrop-
ski komisar za kmetijstvo dr.
FrattzFischler. Ta je pohvalil raz-
stavo kmetijske mehanizacije in
še posebej živali. Dodal je, da slo-
vensko kmetijsko blago, še pose-
bej izdelki iz mesa in mleka ter
vino vzdržijo konkurenčni boj
prav v vseh državah Evropske
unije. "Če bo Slovenija pri takšni
kakovosti vztrajala, ne vidim no-
benih ovir na njeni poti v Evrop-
sko unijo," je dejal evropski kme-
tijski minister.
Direktor Pomurskega sejma inž.
Janez Erjavec je na sklepni novi-
narski konferenci med drugim de-
jal, da se nekateri poskusi pri orga-
niziranosti prometa niso obnesli,
saj obiskovalci še vedno niso
upoštevali označenih in za to pri-
pravljenih parkirišč. Prometna
zmeda je tudi ena glavnih vzrokov
diskusij in dilem, ki so se v javnosti
pojavile pred letošnjo sejemsko
prireditvijo, ali sejem mestu, ki ima
približno pet- do šestkrat manj pre-
bivalcev kakor vsak dan obiskoval-
cev sejma, koristi ali je morda rav-
no obratno. Janez Erjavec je svoj
odgovor okrepil z nekaterimi po-
datki; na sejmu dela približno 300
honorarnih sodelavcev, povečini
domačinov, med pripravami nanj
pa še dodatnih 500, pretežno Rad-
gončanov. Pomurci dosegajo v času
sejma okrog 30 tisoč nočitev, gos-
tinci v Gornji Radgoni pa bi lahko,
če vsak obiskovalec pusti pri njih le
tisočaka, ustvarili za 185 milijonov
tolarjev prometa. S sodelovanjem
na sejmu veliko zaslužijo tudi
domači podjetniki, serviserji,
instalaterji, monterji, gradbeniki,
špediterji, prevozniki, trgovci, me-
sarji in najrazlilčnejše druge orga-
nizacije.
Kljub poslovno zelo uspešnemu
letošnjemu sejmu pa že razmišljajo
o njegovi vsebini in obliki za pri-
hodnje leto. Večji poudarek bodo
dali vinogradnikom, predvsem pri-
delovalcem avtohtonih sort, in vi-
nogradniškim društvom, povabili
bodo gostujočo državo, ki bo ena od
sosednjih. Na prihodnjem kmetij-
sko-živilskem sejmu bo razstavlja-
la tudi Evropska unija.
Poročilo s posvetovanj in podeli-
tev nagrad bomo pripravili v pri-
hodnjem Tedniku.
•fr M. Slodnjak
Najstarejši Univerzalov traktor iz leta 1972 v zaključni paradi, ki
je bila zadnji sejemski dan.
Med številnimi obiskovalci smo na sejmu srečali predsednika
Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika z družino.
Izjemno privlačna je bila mednarodna parada glasbenikov in
mažoretk z okoli petsto nastopajočimi. Poslušalce je pritegnil
tudi pihalni orkester iz Ptuja.
PTUJ / NADALJEVANJE AKTIVNOSTI ZA DAVČNI URAD
V mestni občini Ptuj nadaljujejo aktivnosti za samostojni davčni
urad. Konec avgusta so na slovensko vlado ponovno poslali po-
budo za ustanovitev območnega davčnega urada s sedežem v
Ptuju glede na vse pogoje, ki jih ima to okolje za delovanje
takšnega urada.
V	mestni občini Ptuj že imajo
sedeže okrožno in okrajno sodišče,
okrožno tožilstvo, uprava za zaščito
in reševanje, carinska služba, uprav-
na enota za obrambo, območna obrt-
na zbornica in območna enota veteri-
narskega zavoda Slovenije. Med
odločilnimi dejavniki so še število
prebivalcev (gostota naseljenosti) in
davčnih zavezancev, obmejnost
mestne občine zaradi pomembnosti
mednarodnih in meddržavnih mej-
nih prehodov ter velikost izpostave
republiške uprave za javne prihodke,
ki je med desetimi največjimi v
državi. Podružnica agencije Republi-
ke Slovenije za plačilni promet, nad-
ziranje in informiranje, ki dela za po-
trebe bivše občine Ptuj in Ormož, pa
je neposredno povezana s centralo v
Ljubljani. Obe službi sta kadrovsko
tako zasedeni, da lahko v celoti
opravljata naloge, ki se predvidevajo
za območni davčni urad.
V	mestni občini Ptuj so prepričani,
da omenjeno območje izpolnjuje vse
pogoje za delovanje institucij širšega
pomena in da mestu Ptuju zato pripa-
dajo tudi sededži drugih državnih in-
stitucij, med katerimi je območni
davčni urad na prvem mestu.
-»MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega ted-
nika oziroma Našega dela, ki ga je us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta
1948. Izdaja Zavod za radijsko m
časopisno dejavnost
RADIO-rZDHlK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor
in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgo-
vorni urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega urednika in
lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda
Goznik. Martin Ozmec, Marija
Slodnjak, Dušan Sterle in Milena Zu-
panič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA: Oliver Težak
■a 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK. Raičeva 6,
62250 Ptuj, p.p. 95; -a (062) 771-261,
779-371; 771-226; faks (062) 771-
223.
Celotna naročnina 4.500 tolarjev, za
tujino 9.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za infonniranje
Republike Slovenije št. 23/58-92 z
dne 12.2.1992 se šteje Tednik za
izdelek infonvativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za katerega se
plačuje davek od prometa proizvodov
po stopnji 5 odstotkov.
CELJE / JUTRI ODPRLI 28. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
V Celju, mestu z več kot dvatisočletno tradicijo, bodo jutri dopoldan odprli 28.
mednarodni obrtni sejem, ki je še posebej pomemben za promocijo obrti in
podjetništva. Odprl ga bo predsednik vlade dr. Janez Drnovšek.
Na njem se bo letos predstavilo okrog 1700 razstavljalcev iz
23 držav, tudi iz Avstralije, ZDA in Škotske. Razstavljalci
imajo na voljo skupaj 55 tisoč m^ razstavnih površin, od tega
22 tisoč pod streho. Tudi letos je bilo težko dobiti sejemski
prostor, kar je povzročilo hudo kri med obrtniki in podjetniki.
Največ sejemskega prostora bodo zavzele kovinska, lesno-
predelovalna, gradbena, elektro in tekstilna dejavnost ter
predelava plastičnih mas. Zastopane bodo tudi bančne in sve-
tovalne storitve. I^etošnji sejem naj bi si ogledalo okrog 250
tisoč obiskovalcev.
Od spremljajočih prireditev si
organizatorji največ obetajo od
seje članov odbora za gospodarst-
vo državnega zbora. Kot pravi
predsednik poslovnega odbora
28. obrtnega sejma in predsednik
izvršilnega odbora Obrtne zbor-
nice Slovenije Stanislav Kram-
berger, naj bi dobili podporo za
svoje upravičene zahteve. Le-teh
je veliko, saj je od lanskih 65 ure-
sničenih le 15. Ena najpomemb-
nejših zahtev slovenske obrti še
vedno ostaja neuresničena -
zahteva po zagotovitvi plačilnega
reda v celi državi. Ta je tudi naj-
pogostejši vzrok za številne obrt-
niške težave. Sicer pa je sejem v
pravem pomenu uresničitev
letošnjega slogana: Slovensko og-
ledalo uspešnosti. Mednarodni se-
jem obrti postaja vse bolj sejem
podjetništva, promocije in raz-
stavnega pomena.
Območna obrtna zbornica Ptuj
se bo letos v Celju predstavila v
hali A, v paviljonu številka 21.
Kljub skromnemu številu raz-
stavljalcev, letos jih bo le sedem
(v prejšnjih letih jih je bilo vsaj
enkrat več), bodo poskušali pred-
staviti vse zbornične dejavnosti.
Sekretar Janez Rižnar je pove-
dal, da vse bolj razmišljajo o tem,
da bi se kot zbornica nehali pred-
stavljati na sejmu v Celju. Vse več
članov se namreč predstavlja sa-
mostojno in v skupnem nastopu
ne vidijo prednosti.
Obrtno-podjetniška zadruga
Panorama ima letos paviljon v
Hali C, št. 21. Kot je povedala
Zinka Krasnič, ki se v zadrugi
ukvarja s sejemsko dejavnostjo,
so sejmi, kot je celjski, potrebni.
Na njih potekajo splošni pogovo-
ri z domačimi in tujimi partnerji
ter obnavljajo stike, želijo pa se-
veda navezati čim več novih. Na
sejmu bodo predvsem predstavili
izdelke, s katerimi se uspešno
uveljavljajo na nemškem, avstrij-
skem in hrvaškem trgu. Izvoz
predstavlja že 30 odstotkov letne
realizacije.
•❖MG
BOSNA IN HERCEGOVINA
Razen ostrostrelcev in provoka
cij z mejne črte je v Sarajevu ii
okolici mirno. Mesto preletavaj
Natova bojna letala, ki pa ne na
padajo, tako kot tudi ne top
ništvo mednarodnih sil na Ignu
nu. Predsednik Izethegovičji
Clintonu in Chiracu poslal pro
testno pismo zaradi prekinitv
napadov Nata. Pripadniki sil Zi
pa si ponovno prizadevajo uspoj
sobiti sarajevsko letališče. '
NEMČIJA/RUSIJA: V Bonni
se je sestala skupina za stike zi
Bosno. V okviru dogovorov o n»
daljnjih korakih pri zagotavljaj
ju miru je nemški zunanji minij
ter Kinkel napovedal nov, t.i;
"Marshallov načrt" za obnove
Bosne in nadaljnje zračne napi
de, dokler srbsko vodstvo ne bc
izpolnilo zahtev mednarodni
skupnosti. O vojni v Bosni tei
mirovni konferenci v Moskvi su
se pogovarjala tudi nemški kanc-
ler Kohl in ruski predsednik Jd
cin na neuradnem srečanju v ru
ski vladni dači v Zavidovu.
ČEČENIJA: Čečenski predsed
nik Dudajev se je sestal s 131
čečenskimi vojaškimi predstav
niki in z njimi preučil aktualn
probleme v tej republiki. V krat-
kem naj bi objavili tudi deklara-
cijo o sprejetih odločitvah.
MURUROA/JUŽNI PACI
FIK: 26 specialcev francoski
vojske je zasedlo ladji Greenpea-
cea Mavrični bojevnik II in
Greenpeace, ki sta skušali pre-
prečiti francoske jedrske posku-
se na otoku Mururoa. Ekološki
organizacija Greenpeace najavi
Ija nadaljevanje svojega bojai
francoski predsednik Chirac p<
je preložil jedrsko eksplozijo
radi obiska ameriškega predsed-
nika Clintona na Havajih.
KITAJSKA: V Pekingu so v po-
nedeljek odprli 4. svetovno kon-
ferenco OZN o ženskah. Svobo-
da odločanja v reproduktivni po-
litiki ter pojmovanje ženskiil
pravic v okviru splošnih člove^
kovih pravic sta glavni temi kon-
ference. Že v pripravljanju reso-
lucije pa je prišlo do nasprotij^
stališčih liberalnih in konserva'
tivnih sil.
FRANCIJA: Po eksploziji ^
pariški primestni železnici 25
julija letos je v nedeljo na tržnic
enega od pariških okrožij ponoV
no odjeknila detonacija in lažji
ranila štiri nakupovalke. Prej
skava še teče.	j
SLOVAŠKA: Na Slovaške^
so neznanci sredi belega dfl?
ugrabili sina slovaškega pred'
sednika Kovača Michala. ^
prtljažniku njegovega avtomobi'^
la so ga prepeljali čez mejo ter g^j
dostavili pred žandarmerijskj
postajo v avstrijskem Hainbufj
gu. Domnevajo, da za ugrabitvi'
jo stoji predsednik slovaške vl^'
de Mečiar. Predsednik Kovač i®
Mečiar sta namreč smrtna pol''
tiČna sovražnika.
Pripravil:
■ 7. SEPTEMBER 1995
POROČAMO. KOMENTIRAMO-3
KURENT PRVIČ SAMOSTOJNO NA ZNAMKI
Organizacijski odbor 16. konvencije evropske skupnosti karneval-
skih mest, ki bo maja 1996 v Ptuju in Mariboru, in Filatelistično
: cjrušK'© Ptuj sta na Pošto Slovenije dala vlogo za izdajo priložnostnih
^namk z likom kurenta, posvečenih konvenciji in kurentovanju. Po-
jebna komisija pri pošti je vlogo pozitivno rešila. Izšli bosta v začetku
leta 1996. Kot je povedal Branko Brumen, direktor Gospodarskega
: interesnega združenja Poetovio Vivat, ki je tudi eden od organizator-
i jev konvencije, so tako uspešno uresničili eno od pomembnih aktiv-
! nosti promocijskega značaja za konvencijo, Ptuj in kurentovanje. Če
držijo podatki, se bo tokrat lik kurenta prvič samostojno pojavil na
; znamki.
ŽILI KDO V PTUJSKI GRAD?
Skladno z dogovori in pooblastili, ki ga je mestna občina Ruj pre-
nesla na Gospodarsko interesno združenje Poetovio Vivat, je
slednje poslalo članom, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, do-
pis (preizkus interesa), s katerim jim poskuša vzbuditi zanimanje, da
bi v desetih dneh sprejeli odločitev o morebitnem dolgoročnem na-
jemu in ureditvi tega območja gradu skladno z idejnimi projekti.
OBRTNA DOVOUENJA LE TRIKRAT TEDENSKO
i
¥ Območni obrtni zbornici Ptuj izdajajo nova obrtna dovoljenja po
uradni dolžnosti le še trikrat tedensko: v ponedeljek, sredo in pe-
tek. Čeprav je poslovanje brez novega obrtnega dovoljenja
prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo za pravne osebe najmanj
milijon tolarjev in za fizične osebe šeststo tisoč tolarjev, kaže, da no-
silci dejavnosti tega ne jemljejo dovolj resno. Obrtna zbornica bi
morala izdati 1506 novih obrtnih dovoljenj, doslej pa jih je le okrog
800.
NOVA OBRTNIŠKA OBVESTIU
—
Uova številka obrtniških obvestil prinaša vrsto novosti za deloobrt-
I Wnikov. Za nadaljnji razvoj malega gospodarstva je najbolj zani-
I miv razpis za subvencioniranje obrestnih mer v malem gospodarstvu.
! Sklad za razvoj malega gospodarstva bo vloge sprejemal do konca
I septembra.
ANKETA MED ČLANI TRGOVSKE SEKCIJE
f organizaciji trgovske sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj bo
do 1 1. septembra med člani potekala anketa, s katero želijo
spoznati odnos do dodatnega in dopolnilnega izobraževanja.
OB 90-LETNICI TURISTIČNE ZVEZE
-
23. septembra bo na Bledu posebna slovesnost ob 90-letnici Tu-
ristične zveze Slovenije. Udeležila naj bi se je tudi predsednik
države Milan Kučan in generalni sekretar Mednarodne turistične zve-
' ze. Ob tej priložnosti bodo 22 društvom, ki so starejša od turistične
zveze, podelili posebne plakate. Po sedaj znanih podatkih je Turis-
i tično društvo Ptuj tretje najstarejše tovrstno društvo v državi.
DOBER TURISTIČNI OBISK
tudi zadnje dni avgusta in prve dni septembra se nadaljuje dober
obisk Ptuja in okolice. V tednu od 28. avgusta do 3. septembra je
! bilo vseh prenočitev 985, muzej si je ogledalo 807 turistov, dvesto
i deset pa se jih je ustavilo v turističnoinformativnem centru, kjer so
I dobili potrebne informacije.
I	SLIKARSKA KOLONIJA ŠTATENBERG
f sredo se je na gradu Štatenberg pričela že četrta tradicionalna
slikarska kolonija, katere edini in glavni pokrovitelj je podjetje
Talum iz Kidričevega. Trajala bo do nedelje, ko bodo svečano odprli
razstavo del letošnjih ustvarjalcev, rned katerimi je kar polovica sli-
karjev z akademskih nazivom. Na Statenbergu '95 bodo ustvarjali
Jože Foltin, Andrej Božič in Viktor Rebernak iz Ptuja, Bojan Lubaj iz
Kidričevega, Vera Hon/at in Lučka Falk iz Maribora, Jure Cihlar iz
Portoroža, Dušan Fišer s Ptujske Gore, Gani LIalloshi, Jure Kalan in
Silvester Platajs iz Ljubljane, Janez Matelič in Ljerka Kovač iz Kopra,
Branko Gajšt iz Sestrž ter Klara Jenko in Janez Frian iz Škofje Loke.
V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI
V soboto si bomo na ptujski televiziji lahko ogledali redno štiri-
najstdnevno glasbeno oddajo. Pričela se bo ob 21. uri.
Pripravila: MG
Župan mestne občine Ptuj dr.
^'roslav Luci od prvega septem-
ponovno opravlja zdravniško
.^'o v pljučnem dispanzerju v
^Učkovi stavbi. V ponedeljek je za
časopis povedal, da so "vrnitev"
■^^rekovale tudi kadrovske težave
l^Sa dispanzerja, sicer pa si je tudi
^^ Sam želel, da bi se ponovno vrnil
"^ed bolnike, ki ga potrebujejo.
Žuj)anska dela misli kljub polo-
vični delovni obvezi v dispanzerju
opravljati z vso resnostjo. Po
končanem delu med bolniki se bo
vsak dan vračal v Mestno hišo, kjer
bo delo opravljal do večera. Kako
bo vse to zmogel, bo pokazal čas.
"Bom videl, ali bom vzdržal," je še
povedal.
^MG
PTUJ / FESTIVALU DOMAČE GLASBE OB ROB
Dva festivalska dneva, dva večera tokrat že naše 26. tradicionalne
prireditve sta srečno za nami. Letošnja je za razliko od prejšnjih
hila nekoliko drugačne oUike, saj smo dva predizbima večera (prav-
zaprav ocenjevalna) prestavili s Ptuja v druge kraje Slovenije. In
tako je hilprvi na Andreju nad Zmincem pri Skofji Loki, drugi pa v
Slovenski Bistrici.
Nekoč sem zapisal, da vsaka tradicionalna prireditev skozi čas obstoja
sešteva svoje padce in vzpone. Tako tudi ptujska! In letošnjo smemo brez
vsakih večjih zadreg prišteti prav med slednje - torej med izrazite vzpone!
Kar trideset ansamblov iz vseh koncev Slovenije se je tokrat potegovalo za
najvišje Orfejevo odličje, ki odpira vsa vrata: na radio, televizijo, v resne dis-
kografske hiše, na odre v tujini itd. Toda strokovna komisija je zlatega orfe-
ja - najvišje festivalsko odličje - podelila enajstim, srebrnega osmim in bro-
nastega štirim ansamblom. Pisno priznanje za sodelovanje so tokrat prejeli
le trije, kar pomeni, da se ansambli čedalje bolj zavedajo resnosti sedanjega
konkurenčnega položaja, ki od njih terja zgolj kakovost in nič drugega kot
kakovost, če se žele obdržati! In res, vseh enajst letošnjih zlatih ansamblov,
med njimi so celo trije debitanti, je na tako visoki ravni, da jih lahko vsak
hip postavimo pred mikrofone RTV Slovenija, kjer so zahteve po kakovosti
na evropski ravni.
Zakaj tako visoka kvaliteta ? Zadnjih deset, petnajst let opažamo namreč,
da se kakovost instrumentalistov nenehno dviguje. Dokaz so predvsem de-
bitantski ansambli, ki jih praviloma sestavlja le mlajša generacija šolanih
glasbenikov. Ambicioznejši med njimi se poskušajo celo ogniti do sedaj vel-
javnim, a že stereotipnim oblikam in v to zvrst glasbe zvočno, kompozicijsko
in interpretacijsko vnesti tudi nekaj novih elementov (trio Marjana Herce-
ga. Vita z Jesenic). Z dvigom kakovosti pri instrumentalistih pa sočasno pri
pevcih opažamo drugo skrajnost. Njihovo število sicer ne upada, vztrajno
pa upada njihova kakovost. Lahko hi namreč celo govorili o nekaki krizi
med slovenskimi pevci zabavne glasbe na splošno. Pri mladih, ki prihajajo,
je v večini primerov premalo tistega pevskega nastavka, ki bi v prihodnjosti
obetal kaj več. In na obeh letošnjih ocenjevalnih prireditvah (na Zmincu in
v slov. Bistrici) smo lahko našteli kar nekaj takih primerov. Toda tisto, kar
se je med pevci in "pevci" obdržalo, pomeni cvet lepega in kuliiviranega petja
(duet Suzana in Blanka, Jelka Potrč, pevci Tržaškega narodnega ansam-
bla itd.). Razveseljivo je dejstvo, da se na odru ptujskega festivala vse češče
pojavljajo že tudi pravi šolani pevci, kar nedvomno prispeva k ugledu in ka-
kovostnemu dvigu v tej zvrsti glasbe. Z veseljem torej lahko ugotovimo, in to
je letošnja prireditev ponovno potrdila, da je naš festival v svet domače za-
bavne glasbe vnesel merila za kakovost in hkrati prepotrebni hierarhični
red!
Seveda pa so na obeh letošnjih ocenjevanjih bile tudi to pot opazneže neka-
tere kronične zamere. Največja gre tistim že obstoječim in še komaj nasta-
jajočim asmablom, ki šelest denarja postavljajo na prvo mesto in šele na
drugo ali celo tretje mesto tisto, kar prodajajo - to je muziko. Za kakovost
"svoje robe" jim je kaj malo mar in so docela nekritični do sebe. Zato igrajo
grobo, agresivno, na 'horuk' hrupno, petje je zadirčno, vse skupaj pa le za
veselično rabo v kakem podhribovskem kotu. Med nekaterimi pihalci, trobil-
ci, pevci solisti, pa tudi med starejšimi vokalnimi skupinami smo tudi to pot
opazili in seveda slišali posameznike, ki imajo večno iste težave z intonacijo
in ritmom (Fantje s klančka, Slovenskogoriški kvintet. Fantje izpod Vur-
berka. Zlate strune. Fantje izpod Rogle in še in še ...). Poznamo pa žal tudi
take zgrešene primere, ko kakšen pevec ali pevka na vsak način želi do po-
tankosti posnemati svojega že afirmiranega vzornika (kljub nespornim last-
nim pevskim sposobnostim!), zmotno meneč, da je uspeh s tem že zagotovl-
jen (sicer odlični ans. Vigredz "Alfijem" v drugi izdaji). A kaj, ko jetudi naj-
boljša kopija vedno le kopija!
In naposled še o tistih, ki pri svojih nastopih ne morejo brez maškerade. Ta
sama posebi, če je sploh potrebna ob bogati glasbeni govorici, sicer ni v
škodo niti prireditelju niti samemu ansamblu, dokler je shotv, kot temu pra-
vimo danes, na dostojni ravni. Ko pa zdrsne čez mejo, potem je zgolj za po-
trebe tiste najbolj preproste zakotne veselice. Anbsamblu, katerega nastop
je sicer akademsko uglajen, z vrhunsko muzikalno igro in z edinstvenim
pevskim duetom v Sloveniji, se kaj takega seveda v nobenem primeru ne
more zgoditi! Kar pa se je, se je prav gotovo po pomoti, mar ne?
Vse ta opažanja in ugotovitve niso zapisane zgolj iz kake nepotešene sle po
kritizerstvu ali celo cefranju dobre volje, temveč v premislek. Ze res, da vsi ne
morejo zasesti Olimpa narodnozabavne glasbe, še bolj pa je zmotna vodilna
miselnost oziroma prepričanje nekaterih, da ga je moč doseči tudi brez dela,
vaj in na lahek način! Tisti časi so že zdavnaj mimo!
•«■/. dani
4- PO NASlH KRAJIH
7. SEPTEMBER 1995- TEDN||(
Zaradi groženj s slabim vremenom - žal tudi tokrat ni šlo brez že skoraj tradicio-
nalnega dežja - je letošnji 26. festival domače zabavne glasbe Slovenije Ruj '5 po-
tekal v dveh dneh, v petek in soboto, 1. in 2. septembra, v dvorani Srednješolskega
centra. Dvorana sicer noben večer ni bila povsem polna kot pred leti dvorišče mi-
noritskega samostana, a zagotovo je slovenska scena domače zabavne glasbe do-
bila 30 novih kvalitetnih polk in valčkov v odlični izvedbi zlatih in srebrnih ansam-
blov iz dveh predfestivalskih izbirnih prireditev v Škof ji Loki in Slovenski Bistrici.
Oba večera so lahko poslušalci radia liuj slišali v neposrednem prenosu.
Prvi večer, v petek 1. septembra,
je pred ne povsem polno dvorano
izzvenelo 38 novih viž, ki jih je iz-
vajalo 19 zlatih in srebrnih ansam-
blov, izbrancev dveh izbirnih pred-
festivalskih prireditev. Strokovna .
žirija - predsednik Kajetan Zupan
ter Člani Bojan Adamič, Ivo Ciani,
Tomaž Tozon in Anton Horvat, je
za najboljšega debitanta proglasila
ansambel Vita z Jesenic - prejel je
nagrado Radio-Tednika Ptuj v zne-
sku 30.000 tolarjev. Nagrado za tri-
krat zlato Orfejevo značko v znesku
50.000 tolarjev je podelil radio
Ognjišče Šaleškim fantom iz Ve-
lenja, za najboljši trio je bil izbran
ansambel Marjana Hercoga z
Alenko, Moniko in Sandijem iz
Maribora (s 70.000 tolarji jih je na-
gradil Dolenjski list), najboljši
kvintet jeObzorje iz Železnikov, ki
je prejel nagrado mariborskega
Večera 70.000 tolarjev, občinstvo
pa je za najbolj priljubljen ansam-
bel prvega večera izbralo ansambel
Ekart iz Prepolj, ki si je s tem pris-
lužil 70.000 tolarjev - nagrado radia
Glas Ljubljane.
Drugi festivalski večer melodij
se je zaradi posledic udara strele v
reportažni avtomobil pričel s po-
lurno zamudo. Občinstvo je slišalo
16 novih valčkov in polk v izvedbi
osmih zlatih ansamblov. Nastopili
so Gorenjski muzikantje, Maribor-
ski kvintet, ansambel Comet iz
Zreč, Mladi prijatelji iz Pesnice,
ansambel Braneta Klavžarja iz Cel-
ja, Tržaški narodni ansambel iz
Trsta, Šaleški fantje iz Velenja ter
ansambel Ekart, v revialnem delu
pa je v času štetja glasovnic razvnel
publiko Alfi Nipič s svojimi muzi-
kanti.
Občinstvo je za najboljšo melo-
dijo izbralo skladbo Rudija Kra-
nerja in Ivana Sivca Zelena Štajer-
ska v izvedbi Mladih prijateljev iz
Pesnice. Rudi Kraner je zanjo pre-
jel denarno nagrado Radia Šmarje -
70.000 tolarjev. Drugo nagrado
občinstva je prejel Jože Ekart za
sladbo Namišljeni bolnik, ki jo je
izvedel s svojim ansamblom in si
prislužil nagrado Turističnega
društva Vurberk v znesku 50.000
tolarjev, tretjo nagrado pa je prejela
skladba Zlata jesen prav tako av-
torja Rudija Kranerja v izvedbi
Mladih prijateljev. 40.000 tolarjev
je avtorju prispeval radio Posavje iz
Brežic.
Strokovna komisija je za naj-
boljšo melodijo proglasila skladbo
Jožeta Burnika Poti življenja, za
katero je besedilo napisala Barbara
Potrč, izvedel pa jo je ansambel Ek-
art. Avtor Jože Burnik je prejel na-
grado radia Maribor v znesku
80.000 tolarjev. Po mnenju komisi-
je za besedila, ki so jo sestavljali
predsednik Jože Šmigoc ter člani-
ci Branka Bezeljak - Glazer in Lil-
jana Klemenčič, je najboljše bese-
dilo letošnjega festivala Kolovrat
se vrti napisala Metka Ravnjak -
Jauk za Mariborski kvintet. Mestni
svet občine Ptuj ji je zanjo izročil
nagrado 40.000 tolarjev. Najvišje
pevsko priznanje, Korenovo pla-
keto, pa je strokovna komisija prisr
odila odličnemu duetu ansambla
Ekart Barbari Potrč in Blanki
Akelič. Prireditev sta oba večera
povezovala Danica Godec in že 26.
Marjan Šneberger.
KAJ MENIJO O
FESTIVALU
26. festival domače zabavne glasbe je potekal pod generalnim pokro-
viteljstvom Mercatorja Mlpa iz Ruja, sosponzorji pa so bili Kreditna
banka Maribor, Gradiš in Gastro. Scena je delo likovnika Branka Zu-
paniča iz Gorišnice, za ozvočenje je poskrbela ekipa Radia Slovenija,
ki je celotno prireditev tudi posnela, za razsvetljavo je skrbel Zvone No-
vak iz Maribora, prireditveni in odrski prostor ter ureditev dvorane je bila
v rokah delovne skupine Martina Ozmeca, ki so mu tudi letos pomagali
pripadniki 730. učnega centra slovenske vojske v Ruju, odrski inspici-
enti so bili Tatjana Mohorko, Majda Goznik in Jože Šmigoc, cvetlične
aranžmaje je prispevala Cvetličarna Roža iz Ptuja, pri delitvi in pobiran-
ju glasovnic pa so tudi letos pomagala dekleta iz folklorne skupine
Vinka Koržeta iz Cirkovc.
TISTI, KI GA
SOUSTVARJAJO
Za Kajetana Zupana, predsed-
nika strokovne komisije, je letošnji
ptujski festival nekaj posebnega:
nekaj minut pred pričetkom prve-
ga festivalskega večera so mu po te-
lefonu sporočili, da je že v drugo
postal dedek. Poleg vnuka Jaka ima
odslej še vnukinjo Manco. Sicer pa
jima bo odslej lahko posvečal več
prostega časa: od 1. agusta je nam-
reč v pokoju, urednik narodnoza-
bavne glasbe radia Slovenija pa je
odslej Vili Vodopivec. To pa še zda-
leč ne pomeni, da "Kajo", ki je s
ptujskim festivalom vse od začetka,
odhaja iz družbe polk in valčkov,
saj je zatrdno obljubil, da bo še na-
prej sodeloval na področju narod-
nozabavne glasbe povsod, kjer ga
bodo potrebovali.
O letošnjem festivalu pa je pove-
dal: "Lahko rečem samo to, da sem
vesel, da kvaliteta na ptujskem fes-
tivalu tako raste. Vesel in prese-
nečen sem praktično nad obema
dnevoma. Ljudem smo dali kvali-
teto, saj enostavno ni več ansambla,
ki ne bi bil primeren za na oder.
Tudi izvedbe so bile enkratne in
mislim, da smo s tem potrdili naš
namen, za katerega smo seborili to-
liko let - dvigniti kvaliteto v slo-
venski domači zabavni glasbi. To,
da niti en večer dvorana ni bila pov-
sem polna, pa pripisujem spletu
treh okoliščin. Prvi je verjetno fi-
nančni moment, saj je ptujski festi-
val prav v času po dopustih in tik
pred pričetkom šolskega leta, torej
ko so denarnice družinskega pro-
računa še posebej obremenjene.
Drugi je neprimeren ambient: si-
cer lepa športna dvorana ni tako
simpatična kot dvorišče minorit-
skega samostana, ki je tudi izredno
akustično. Tretji vzrok pa je prav-
cata poplava tovrstnih prireditev,
festivalov, večerov in podobnega.
Včasih, pravzaprav dolga leta je bil
samo Ptuj, tu se je dogajala sloven-
ska domača zabavna glasba, tu so se
rojevale nove polke, valčki, narod-
nozabavne uspešnice. Sedaj pa je
prireditev s tovrstno glasbo že toli-
ko, da so se jih ljudje enostavno na-
sitili. Zares škoda, da je tako kvali-
teto slišalo tako malo ljudi v dvora-
ni. Še dobro, da je bil tudi radijski
prenos. Vsekakor pa bi želel, da bi
na prihodnji festival v Ptuju prišli
ljudje v večjem številu. To je pogo-
du tako organizatorjem kot ansam-
blom."
Franc Lačen, direktor Radia in
Tednika: "Letošnji festival je tako
organizacijsko kot po strokovni in
izredno kvalitetni izvedbi ansam-
blov lepo uspel. Vse je potekalo
tekoče in normalno. Dogodki, mis-
lim predvsem na dež, pa so pokaza-
li, da smo se odločili prav, ko smo
prireditev preselili nazaj v dvora-
no. Tako bo tudi v bodoče, saj prav
vrnitev na minoristsko dvorišče ne
pride v poštev, ker ni pokrito.
Dejstvo pa je, da bomo morali v
bodoče zastaviti širšo akcijo in
skušali na festival pritegniti več
poslušalcev iz starih slovenskih
mest, da bi tudi s tem upravičili
vseslovenskost ptujskega festivala.
Želimo predvsem, da bi festival-
skim udeležencem in poslušalcem
ponudili celodnevno bivanje v Ptu-
ju z ogledom ptujskih znamenitosti
in dobrot - od vina do domače hra-
ne, ki jo večkrat predstavljamo na
različnih razstavah. Vsem, ki so ka-
korkoli sodelovali in prispevali k
uspehu letošnjega festivala, se to-
plo zahvaljujem."
Ivo Ciani, glasbeni urednik ra-
dia Ptuj, sodeluje na ptujskih fes-
tivalih od vsega začetka: "Z
letošnjim festivalom sem nenavad-
no zadovoljen, saj take prireditve z
izborom najboljših zlatih in
srebrnih ansamblov doslej na Ptu-
ju še ni bilo. Vsak od zlatih je tudi v
živo, naš festival poteka zgolj in
samo v živo, pokazal visoke izvajal-
ske kvalitete, ki so na evropski rav-
ni. Zadovoljen pa sem tudi z
večerom melodij, kajti dobili smo
16 novih različnih melodij, nekate-
rim bo seveda treba še malce popra-
viti besedila. Od teh k sreči nobena
ni hit. Zakaj k sreči? Zato ker je hit
vedno najbolj preprosta melodija,
ki gre takoj v uho, po tednu dni pa
je že lajna. Če pa melodija ni hit,
ima zagotovo kvalitete, ki jo
obdržijo leta in leta."
Ivan Sivec, pisec besedil: "Ptuj-
ski festival spremljam že vrsto let
in zagotovo lahko trdim, da je bil
letošnji presenetljivo kakovosten.
Torej nič več začetnikov in kar ne-
kaj izrednih izvajalskih konic.
Mislim, da so nagrade prišle v pra-
ve roke in da je festival zadnja leta -
še posebej pa je bilo to očitno letos -
dosegel svoj vzgojni cilj. Številne
včasih manj znane ansamble je do-
besedno prisilil, da so z glasbenim
izobraževanjem in vajami dosegli
to, kar smo lahko slišali v petek in
soboto tukaj v Ptuju. Zares lepo.
Kar pa se tiče obfestivalskega doga-
janja, tega pogrešam. Včasih je bilo
bolj živahno, nekaj se je dogajalo.
Morda bi bilo potrebno razmisliti
tudi o tem."
Franci Smrekar, glasbenik in
ljubitelj domačih viž, ki je do sedaj
spremljal skoraj vse ptujske festiva
le: "Ni kaj, letošnji festival je bil m
izredno kvalitetni ravni. Meni®
da je komisija svoje delo opravil;
pošteno in korektno, skratka do
bro. Posebej moram pohvaliti ne
katere boljše tekste, ki so do seda
bili v Ptuju redkost. Pri tem izstop
letošnje nagrajeno besedilo Kolov
rat se vrti Metke Ravnjak - Jauk, z
kar ji iskreno čestitam. Osebno ser
to nagrado pričakoval. Moram reč
da neke posebne domače uspešnic
letošnji Ptuj ni dal, zelo pa sem pc
grešal frajtonerice, torej diatoničn
harmonike. Morda tudi zaradi teg
letos ni bilo nekega posebneg
vzdušja. Veste, spremljam tud
druge tovrstne festivale in neka
čisto posebnega je, kadar godec raj
tegne frajtonerico, to enostavi
vžge, to požene kri v žilah. In moi
da sem celo pogrešal recimo Brat
iz Oplotnice, Brate Poljanšek „
Pričakujem torej, da bo prihodnj
leto več frajtoneric. Še to: Blankaii
Barbara sta si Korenovo plaketo za
res zaslužili."
Metka Ravnjak - Jauk: "N
ptujskem festivalu sodelujer
četrtič, morda petič, že drugič p
sem prejela nagrado za najboljš
besedilo. Kar me je najbolj razvesf
lilo, je predvsem to, da je nastopil
veliko mladih pevcev, pevk in glas
benikov. Torej med Slovenci š
živi domača zabavna glasba in tc
da jo sprejema tudi mlada generaci
ja, je zagotovo porok, da bo še m
prej prežeta z ljudmi. Žal pa mi
da letošnjega festivala, teh čudoV
tih izvedb, ni slišalo več ljudi,
sem jih videla v dvorani. Morda I*
bilo potrebno več reklame in poiT
pa, morda je potrebna nova,
občinstvo privlačnejša vsebina. S''
cer pa mi je v Ptuju vedno všeč'"
rada bom prišla tudi prihodn''
leto. Sedaj pa je pred mano še fesf
val narečnih popevk Vesela jesen*
Mariboru, na katerem bom sodel"'
vala z enim besedilom."
•o M. Oztti^
Ansambel Ekart iz Prepolj.	Foto: M. Ozmec
Tri Marjana Hercega s pevci.
Mladi prijatelji iz Pesnice.
PTUJ - MARIBOR / V PRIČAKOVANJU GLASBENEGA SEPTEMBRA '95
Sreianje z velikimi imeni
]/ ponedeljek, 11. septembra, se bo v mariborski Kazini začel Festival Glasbeni
september '95, ki se mu letos že v drugo pridružuje tudi Ptuj. V Viteški dvorani
ptujskega gradu bo 14. septembra večer Bachovih sonat z Ireno Grafenauer, 19.
septembra pa bodo pri nas zaigrali sloviti komorniki Musica Antiqua Koln.
Mariborčani so po četrt sto-
letja, kolikor je trajal "Baročni
festival", že v lanskem letu spre-
ffienil njegovo programsko ter
imensko podobo. O novi kvali-
teti je bilo veliko izrečenega in
$aino veseli smo lahko, da sta se
Občina Ptuj ter Pokrajinski mu-
^ej že lani odzvala povabilu Na-
rodnega doma iz Maribora ter
pristopila k projektu. Odlične
Icritike so odgovorne spodbudi-
le k še smelejšim programskim
načrtom. V strnjeni obliki vam
jih na tem mestu tudi
predstavljamo.
Festival "Glasbeni september
'95", ki bo letos zaživel med 11. in
12. septembrom, ponuja bogato
programsko paleto, kakršno
zmorejo sestaviti ter izvesti le ve-
lika imena. Le-teh pa bo v festi-
valskih dneh na koncertih prizo-
riščih v Mariboru, Ptuju, Velen-
ju, Slovenj Gradcu in Rušah
združeno lepo število. Nastopili
bodo kot solisti ali kot člani fes-
tivalskega komornega orkestra,
ki bo sestavjen iz samih prizna-
nih imen. Nekateri izmed njih
postajajo stalni gostje, kar je za
organizatorje še posebno priz-
nanje. Naj jih izdamo le nekaj:
Irena Grafenauer, Maria Graf,
Nicholas Kynaston, Stanko Ar-
nold, Janko Šetinc, Miloš Mle-
jnik, Mathias Bucholz, Gorjan
Košuta ..., med naslavnejšimi pa
bodo člani ansambla Musica An-
liqua Koln. Njihov sloves svetov-
no priznanega ansambla za staro
glasbo nas še posebej vznemirja
in pušča v nestrpnem pričako-
vanju koncertnega večera.
Snovalcem programa, največ
zaslug gre gospodu Janku Šetin-
cu, je uspelo pripraviti tematsko
zaokrožene večere. Nekakšna
rdeča nit se bo vila med njimi. To
vlogo bo imela serenada, glasbe-
na oblika, ki je očarala snujoče
umetnike vseh časov. Časovni
trak koncertnih programov po-
vezujajo dela od Fescobaldija do
še živečega mojstra estonskega
rodu Arva Parta. Naj vas, dragi
ljubitelji klasične glasbe, tudi v
predstavitvi teh podrobnosti le
nekoliko požgačkamo: ponujajo
se večeri Bachovih sonat, Sere-
nadni plesi, Purcell in njegov čas,
Kavalkada španske in brazilske
glasbe...
Sedem različnih koncertnih
programov se bo zvrstilo v
dvanajstih dneh in v Mariboru
bodo z eno samo izjemo (orgelski
koncert v ruški cerkvi, ki bo po-
sebni biser festivala) prav vsi.
Dvema izmed njih boste lahko
prisluhnili v Viteški dvorani
ptujskega gradu: letos bosta to
večer Bachovih sonat s solistko
Ireno Grafenauer ter sloviti
kolnski ansambel Musica Anti-
qua. Atraktiven ter nam le redko
dostopen program pa bo marsi-
koga zvabil tudi v Maribor.
Za denarno plat ptujskih kon-
certov je poskrbela Mestna
Foto: Langerholc
občina Ptuj, organizacija pa je
prepuščena Pokrajinskemu mu-
zeju, ki bo sprejemal tudi rezer-
vacije za ptujske ter mariborske
koncerte. Vljudno vabljeni!
•> Darja Koter
Utrinek s festivala Glasbeni september '94.
GRAD BORL / OB KONCU IDRIARTA '95
Skoraj polna dva meseca mednarodnega medkulturnega mladinskega tabora na
gradu Bori v organizaciji Idriarta, občine Gorišnica, Centra interesnih dejavnosti
Ptuj in Zveze kulturnih organizacij Ptuj sta se iztekla.
Tabor je letos potekal kot pi-
lotski projekt, kljub temu pa je
4il program med 1. julijem in 26.
avgustom bogat. Mogoče ni bil
dovolj dobro izdelan, kakor tudi
ne dovolj dobro izpeljan v orga-
nizacijskem smislu, vendar
mislim, da je bil namen
dosežen. Upam, da je bil pro-
gram takšen, da je vsakomur, ki
se ga je udeležil bodisi aktivno
ali pasivno, dal vsaj kanček
osebnega zadovoljstva in ga
mogoče tudi kot osebnost obo-
gatil.
Dogajanj v sklopu tabora so se
udeležili mladi (tudi samo po
srcu) iz osemnajstih držav širom
po svetu. Prišli so iz Avstralije
(Tasmanije), Kolumbije, ZDA,
Nove Zelandije, Švedske,
Poljske, Danske, Francije,
Avstrije, Švice, Nizozemske,
Nemčije, Belgije, Hrvatske, Ru-
sije, Romunije, Madžarske in
Slovenije. In to je bil namen tega
taoora. arecaii so se ijuaje iz na-
jrazličnejših kulturnih okolij ter
s svojim fizičnim delom pri
obnovi gradu in izgradnji infra-
strukture za tabor, z vodenjem in
izvajanjem najrazličnejših
ustvarjalnih delavnic, s predsta-
vami in izleti navezovali
poznanstva in hkrati spoznavali
drugačnost navad in običajev.
Prepričan sem, da je veliko ljudi,
ki so sprejeli to različnost, s tem
pa strpnost in spoštovanje do
različnih vrednot in norm, veliko
pridobilo v smislu bogatenja
lastne osebnosti. V tem letu pote-
ka po vsej Evropi mladinska
akcija za boj proti rasizmu,
ksenofobiji, antisemitizmu in
nestrpnosti in prav skozi naše so-
delovanje na taboru vidim naš
prispevek k tej akciji.
Tudi mladi iz Ptuja, Gorišnice
in Cirkulan so se aktivno
vključili v potek tabora, kar do-
kazuje, da tudi v našem okolju
obstajajo mladi, ki jih takšen
način preživljanja prostega časa
zanima. Prepričan sem, da bo to
število naslednje leto še večje.
Narejenega je bilo veliko pozi-
tivnega in mislim, da je edino to
zagotovilo za nadaljnji razvoj
mednarodnega mladinskega kul-
turnega centra, kar naj bi Bori po
načrtih Idriarta tudi postal. V
prihodnje bi želeli del utripa do-
gajanj na Borlu še v večji meri,
kot smo ga letos, prenesti na
ptujske ulice in v kulturno-
izobraževalne institucije. Hkrati
bi se zahvalil vsem, ki so v orga-
nizacijskem smislu ali kot izva-
jalci programa pripcmogli pri iz-
vedbi tega projekta. Zavedam se,
da vse ni potekalo tako, kot bi
moralo. To vemo vsi, ki smo v
tem projektu po organizacijski
plati sodelovali v kakršnikoli ob-
liki, zato smo pripravljeni spreje-
ti vsako pripombo in predlog, ki
bo pripomogel k dvigu ravni tega
projekta.
Jure Šarman
Na grajskem dvorišču so nastopili MIha Pogačnik, hamburškl filharmonikl In simfoniki RTV SLO.
V lutkarski delavnici.	Foto: Dušan Sterle
PTUJ / UUBLJANSKI POLETNI FESTIVAL V GOSTEH
ODMEV NA KONCERT
FAGOTISTA BOŽIDARJA
TUMFEJA TER ČEMBALIS-
TA IN PIANISTA AN-
TALFFVJA GABORJA
Na Ptuju so tudi letos zasvetile
luči ljubljanskega Poletnega fes-
tivala, ki ga vneto vodi ptujski
rojak Darko Brlek, sicer tudi
odličen klarinetist. V refektoriju
minoritskega samostana sta v
sredo, 30. avgusta, koncertirala
vrhunska umetnika Božidar
Tumpej ter Antalffv Gabor.
Koncert je denarno podprla
Mestna občina Ptuj, ki je
poskrbela tudi za organizacijo
prireditve.
Verjetno ni naključje, da je iz-
med bogate programske
ponudbe festivala tokrat pri nas
odzvenel prav duo Tumpej - Ga-
bor. Gospod Božidar Tumpej je
namreč po rodu Ptujčan, kar vel-
ja še posebno naglasiti. Le malo
nadebudne in glasbeno nadarje-
ne mladeži se v domači kraj vrača
v podobi uspelih zrelih umetni-
kov. Med najuspešnejše
nedvomno sodi gospod Tumpej,
ki je svoje sposobnosti kalil na-
jprej pri mojstrskih učiteljih,
nato pa na koncertnih odrih
povsod po svetu. Diplomiral je
na fakulteti za glasbeno umet-
nost v Beogradu, študij je nadal-
jeval v Ženevi, pa spet v Beogra-
du, kjer je dobil magistrski naziv.
V Švici je bil prvi fagotist komor-
nega orkestra v Lozani ter profe-
sor na tamkajšnjem konservato-
riju. Poučeval je tudi v Beogradu,
ob tem pa koncertiral v orkestru
Beograjske filharmonije. V
zgodnjih osemdesetih letih so ga
povabili v Ljubljano, kjer je bil
sprva prvi fagotist simfonikov
RTV Slovenija, kmalu pa je post-
al tudi profesor na Akademiji za
glasbo. Ob vseh službenih
dolžnostih nenehno zelo uspešno
koncertira. Danes sodi med
izjemne fagotiste - virtuoze. Kot
solist je koncertiral z umetniki
največjega formata (Davidom
Ojstrahom, Vehudijem Menu-
hinom, Paulom Hindemithom
...). Naj nam ne bo v ponos, da je
ptujski publiki nazadnje zaigral
pred nekaj desetletji.
Sodelovanje s čembalistom in
pianistom madžarskega rodu
Antalffyjem Gaborjem prav go-
tovo ni naključno, saj tudi gos-
pod Gabor sodi med vrhunske
interprete. Umetniška pot ga je
že v rani mladosti zanesla daleč
od doma. Večino življenja je
preživel v Nemčiji, kjer med dru-
gim slovi kot odličen poustvarja-
lec opusa Carla Philipa Emanue-
la Bacha, kateremu posveča prav
posebno pozornost.
Ptujski koncert sta mojstra
posvetila glasbenim delom od
zgodnjega baroka do sedanjosti
in jih združila v prefinjen kon-
certni spored. V prvi del sta
uvrstila skladbe za čembalo in fa-
got Vivaldija, Sweelincka, C.P.E.
Bacha ter Telemanna. Izbrane
parture so obema umetnikoma
nudile uravnoteženo predstavi-
tev. V drugem delu pa so izzvene-
le skladbe Jindricha Felda, Clau-
da Debussyja ter Saint-Saena.
Zbranemu poslušalstvu sta se
predstavila mojstra, ki ne le
obvladujeta tehnično zahtevne
partiture, temveč nosita v sebi
tisto najsvetejše - muziko v
najplemenitejši podobi. Tumpe-
jeva igra je ob precizni in dina-
mično ravno pravšnji spremljavi
čembala ali klavirja izžarevala
polnost, muzikalnost in in-
tonančno brezhibnost, česar smo
deležni le pri koncertiranju veli-
kih umetnikov. Fagot je glasbilo
širokega razpona in neštetih
barvnih lic, za njihovo izpolnitev
pa je treba imeti veliko znanja in
dobro kondicijo. Prvo in drugo je
bilo v pravem sožitju.
Antalffy Gabor je zagotovo
senzibilna osebnost, ki že tako
drobne stilne različice in teh-
nične vozličke obvladuje brezhi-
bno. Iz relativno krhkega in
majhnega čembala je izvabil pre-
finjena, polna sozvočja. Še večje
presenečenje pa je zbranemu pos-
lušalstvu pripravil v vlogi
pianista: iz tako "skromne-
ga" instrumenta, kakršen
je Bliittnerjev klavir v mi-
noritskem samostanu, je
izvabil nemogoče. Debus-
syjevi preludiji so namreč
odzveneli v peresni lahkot-
nosti impresionistične bo-
gate akordike, čemur
običajno pripomorejo le
najboljši instrumenti.
Kljub	vrhunskemu
doživetju pa ne moremo
mimo dejstva, ki spremlja vse
koncerte sicer akustičnega
prostora: v refektoriju mino-
ritskega samostana mnogo
preveč odzvanjajo zvoki s
ceste, česar organizatorji ni-
kakor ne bi smeli zanemariti.
Žal je tako, da se še tako ple-
menito delo skrha.
Darja Koter
6 - NAŠI KR\I1 IN UUDJE
7. SEPTEMBER 1995- TEDN||(
_PTUJČANI V SVETU / POGOVOR S PROFESORJEM PAPEŠKE TEOLOŠKE FAKULTETE SERAPHICUM V RIMU MILANOM HOLCEK',
»Izpolnilo se mi /e nttiveile delo«
Ptujčanov, ki so se uveljavili doma in v svetu, je kar lepo število. Nekaj smo jih v našem Tedniku že predstavili, pred kratkim pa smo se uspeli srečati s profesorjein
papeške teološke fakultete Seraphicum v Rimu Milanom Holcem. Za to ima nemalo zaslug tudi dr. Lojze Arko.
mene je človek Božja podoba, torej
naj dela dobro in se varuje slabega
Profesor Milan Holc je eden tistih slovenskih strokovnjakov,
ki so se pred desetimi leti lotili prevoda Svetega pisma Stare
zaveze v slovenski jezik. Prevod bo izšel prihodnje leto, ko bo
v Ljubljani mednarodni biblični kongres. Njegovo delo so bili
prevodi nekaterih hebrejskih in aramejskih delov Svetega
pisma: Jozuetove knjige, knjige Sodnikov, Ezrove, Nehemije-
ve in Danielove knjige.
Profesor Milan Holc se je rodil
v Orešju pri Ptuju. Osnovno šolo
je obiskoval v Grajeni, nižjo
gimnazijo na Ptuju, klasično štiri-
letno gimnazijo pa v Zagrebu. Po
18-mesečni vojaščini v Bitoli se je
najprej vpisal na teološko fakul-
teto v Zagrebu, zatem pa na ljubl-
jansko, kjer je leta 1973 diplomi-
ral iz teologije. V duhovnika je bil
posvečen 1972. Študij je po diplo-
mi nadaljeval v Rimu, leta 1974 pa
je začel študirati na hebrejski
univerzi v Jeruzalemu, kjer se je v
glavnem posvetil semitski ling-
vistiki. Pot ga je nato vodila na
biblični inštitut v Rimu, kjer je
magistriral. Trenutno poučuje
del Stare zaveze in biblične jezike
(biblično hebrejščino in grščino)
na papeški teološki fakulteti Se-
raphicum v Rimu.
Ko je končal študij, je bilo mesto
asistenta na fakulteti Seraphicum
nezasedeno. Njeno vodstvo je za-
prosilo provincialno minoritsko
vodstvo v Sloveniji, ali bi Milan
Holc lahko ostal na fakulteti. Po
pozitivnem odgovoru je najprej
začel z dvema urama predavanj te-
densko, da se je uvajal, pozneje pa
je prevzel nekatere druge predme-
te. Papeška fakulteta Seraphicum
pripada minoritskemu redu, ki je
razširjen po celem svetu, tako da
imajo profesorje in študente z vseh
kontinentov. V sklopu fakultete
deluje tudi mednarodni kolegij mi-
noritskega reda. Fakulteta pa je
odprta tudi za druge slušatelje. Po
italijanskem zakonu morajo nam-
reč učitelji in profesorji, ki
poučujejo na srednjih šolah, kjer je
religiozna vzgoja, končati teološko
fakulteto. Na fakulteti imajo zato v
zadnjem času vedno več študentov
laikov (to so tisti, ki bogoslovja ne
študirajo za bogoslužno službo,
ampak za^ poučevanje na srednjih
šolah).
PAPEŠKA FAKULTETA ŽIVI
IN DELA Z OKOLJEM
TEDNIK: Gospod profesor,
kakšne so razmere za delo na fa-
kulteti? Nepoznavalei si
predstavljamo, da na papeški fa-
kulteti delate v precej strogih raz-
merah.
Prof. M. Holc: "Profesorji stanu-
jemo v sklopu fakultete, kjer ima-
mo majhna stanovanja z delovnimi
prostori, menza pa je skupna. Ne
živimo izolirano, imamo precej sti-
kov z okoljem. Sam sodelujem pri
številnih aktivnostih. Trenutno
sem predsednik neke vrste filmske-
ga kluba, ki ima okrog 1700 članov.
Gre za eno od prostovoljnih de-
javnosti fakultete, teh pa je veliko.
Vsak teden, v petek in soboto, vrti-
mo filme s socialno vsebino. Ogle-
du sledi okrogla miza z razpravo o
filmu. Nanjo običajno povabimo
znane fimske ustvarjalce, igralce,
režiserje, kritike, če so le v Rimu.
To delo mi vzame veliko časa, ker
moram velikokrat obiskati katero
od filmskih predstav. Doslej sem se
srečal s številnimi znanimi in priz-
nanimi filmskimi igralci in ustvar-
jalci, kot so Paul Newman, Meryl
Streep, John Cassavetes, Gina Rol-
lands in z drugimi. Izreden vtis je
name s svojo preprostostjo naredila
Meryl Streep, nič zvezdniškega ni v
njej. Dobro poznam nekatere itali-
janske režiserje, ki so znani tudi v
Sloveniji, kot Ettore Escolla, Ro-
berto Faenza, Ludovico Bragaglia,
ki je kljub 101. letu še vedno zelo
aktiven. Dobro sem poznal tudi
znanega, žal že pokojnega režiserja
Piera Paola Pasolinija."
TEDNIK: Živite tako rekoč v
neposredni bližini papeža. Ste se
že srečali z njim? Kakšni so vaši
vtisi o njem? Slovenija se na nje-
gov obisk že pospešeno
pripravlja.
Prof. M. Holc: "Vsako leto na
začetku leta je maša, na kateri vsi
profesorji in študentje papeških
teoloških fakultet sodelujejo kot
somaševalci. Papež je zelo komuni-
kativen človek; tudi ne je rad sam.
Vsak teden si nekoga povabi, da z
njim obeduje. Če greš na njegovo
mašo, zelo rad s teboj poklepeta. V
resnici je popolnoma drugačen člo-
vek, kot ga vidimo na televiziji.
Zelo rad tudi pripoveduje šale."
TEDNIK: Kaj ste jedli pri
papežu?
Prof. M. Holc: "Ko sem kosil pri
njem, je bil na mizi čisto običajen
italijanski menu: na začetku špage-
ti, zatem košček mesa z zelenjavo,
vino in na koncu neke vrste torta,
kar pa ni v navadi, razen če so na
kosilu gostje."
IZPOLNJENA ŽIVUENJSKA
PRIČAKOVANJA
TEDNIK: Gospod profesor, ali
pomeni profesorstvo na papeški
teološki fakulteti in sedaj vaše
delo pri prevajanju Svetega pis-
ma v slovenščino izpolnitev vaših
želja in pričakovanj?
Prof. M. Holc: "Nikoli si nisem
tega predstavljal. Meni se je izpol-
nilo nekaj, kar imam za svoje na-
jvečje delo - to je prevajanje Svetega
pisma v slovenščino. Izšlo bo pri-
hodnje leto v času mednarodnega
bibličnega kongresa v Cankarje-
vem domu.
Če bi prej vedel, da bom moral
kdaj prevajati Sveto pismo, bi se
verjetno najbolj posvetil mate-
rinščini.
Sveto pismo je knjiga, katere
avtor je po krščanskem in judovs-
kem verovanju Bog in ima za nas-
lovnika človeka. Konkretno v mo-
jem primeru slovenskega človeka.
To pomeni izražanje tega, kar je
povedal Bog, v maternem jeziku; to
pa ni lahko. Pri tem delu se, kot je
dejal tudi moj kolega Otmar Črni-
logar, profesor grščine in la-
tinščine, in je tudi prevajalec, neka-
ko čutim kot Trubar, Dalmatin, Ja-
pelj in drugi prevajalci. Pri preva-
janju Svetega pisma gre za precej
zahtevno delo. Te knjige so bile,
vsaj nekatere, napisane že pred več
kot 2500 leti, v slovenskem prevo-
du pa bodo štele okrog dva tisoč
strani."
VSAK PREVOD SVHEGA
PISMA JE PIONIRSKO DELO
TEDNIK: Torej gre za neke
vrste pionirsko delo?
Prof. M. Holc: "Vsak prevod
Svetega pisma je pionirsko delo.
Sveto pismo je napisano v jezikih,
ki se danes ne govorijo več, v
povsem drugačnem kulturnem
okolju in podobno. Vsak prevod
spremljajo nova dogajanja, nova
odkritja. Odkriti so bili še drugi je-
ziki, ki so podobni hebrejščini in
aramejščini (kot na primer ugarits-
ki in eblaitski jezik)."
TEDNIK: Kako je prišlo do
tega, da ste se lotih prevajanja
Svetega pisma?
Prof. .M. Holc: "Leta 1984 smo
želeli nekako obhajati 400-letnico
prvega kompletnega prevoda Sve-
tega pisma v slovenski jezik, ki ga je
pripravil Dalmatin. Namreč ob
tem jubileju je bil pripravljen pre-
vod Nove zaveze. Zato se je porodi-
la želja, da bi prešli tudi na Staro za-
vezo, ker smo že imeli nekaj stro-
kovnjakov, kot so profesorji
Krašovec, Bizjak, Peklaj, Večko,
Zupet, Črnilogar, Rebula, Gantar,
Kocjančič in nekateri drugi. Ta-
krat smo oblikovali time in si delo
razdelili ter nemudoma pričeli pre-
vajati. To delo traja že deset let."
TEDNIK: Kaj ste konkretno
prevzeli vi?
Prof. M. Holc: "Prevajal sem Jo-
zuetovo knjigo, knjigo Sodnikov,
Ezrovo, Nehemijevo in Danielovo
knjigo. Sam sem prevzel tudi ara-
mejske dele Svetega pisma. Vendar
ne gre samo za prevode, ampak tudi
za pisanje uvodov, opomb in refer-
enc. K delu smo povabili tudi sla-
viste, ki imajo pri projektu velik
delež."
TEDNIK: Prevajanje Svetega
pisma je izredno zahtevno delo.
Na kaj vse morate biti kot preva-
jalec pozorni, da se ne oddaljite
od izvirnika?
Prof. M. Holc: "Pomembnih je
več dejavnikov. Predvsem moraš
dokaj dobro poznati jezik, v kate-
rem je napisana beseda. Ker gre za
zelo stara besedila, je potrebno
poznati kulturo družbe, versko in
socialno življenje ljudi, ker tudi gre
za popolnoma drugačno miselnost
- semitsko -, ki se zelo razlikuje od
zahodne civilizacije. Če bi jo neka-
ko predstavil, bi rekel, da je ta bolj
vertikalna kot horizontalna. Po-
membno je zato poznavanje tudi
drugih književnosti bližnjega
vzhoda.
Stara in Nova zaveza
Sveto pismo ni samo ena
knjiga. Grško ime Biblija
pomeni "knjige'*. Te so
razdeljene na dva glavna
dela: Staro zavezo s 45
knjigami, ki so razdeljene
v tri podskupine: zgodo-
vinske, modrostne in pre-
roške knjige, in v Novo za-
vezo s 27 knjigami - Evan-
geliji, Apostolska dela,
Pavlova in druga pisma,
Razodetje.
Sveto pismo je poleg tega, da je
Božja knjiga, napisano v ljudski go-
vorici, ki je prilagojena ljudem te-
danjega časa. Literarno izražanje je
popolnoma drugačno - pesniško in
v glavnem polno simbolov, slik iz
vsakdanjega življenja, povezanih s
primernimi zgledi.
Zato se pri svojem delu opiramo
tudi na druge prevode, predvsem
sirske, grške in latinske. Za vsake-
ga prevajalca vendar velja pač v
neki meri tisto, kar Italijani
izražajo z dvema besedama - tradut-
tore (prevajalec), tradittore (izdaja-
lec).
Svoje delo pri prevodu Svetega
pisma sem v glavnem že končal. Se-
daj so na vrsti končne redakcije, ki
jih bo več, ne bo samo ena."
TEDNIK: Kaj lahko poveste o
bodočih načrtih na področju pre-
vajalskega dela?
Prof. M. Holc: "Trenutno delam
neko stvar, ki bi jo prav tako rad
predstavil. Pišem razpravo o Viso-
ki pesmi - o lingvističnem vidiku
Visoke pesmi. Pri tem gre tudi za
malo drugačen prevod od običajne-
ga, ker gre za komparativno delo z
drugimi knjigami s podobno vsebi-
no oziroma problematiko.
Trenutno pa sem bolj zase kot za
objavo začel tudi s prevodi
različnih kanaanskih dokumentov
(soha moabskega kralja Meša, silo-
amski napis, Ostraka iz mesta
Lahiša) in drugih. Prevesti bi želel
tudi vsaj del Kumranskih rokopi-
sov, in sicer v podoben način, kot je
Sveto pismo."
TEDNIK: Kje v glavnem živite
in delate?
Prof. M. Holc: "V glavnem živim
in delam v Italiji. Zelo rad pa se
vračam domov, najmanj dvakrat
letno. Precej sveta sem že obhodil,
čez Slovenijo pa ga ni."
TEDNIK: Ko ste doma, kaj ta-
krat delate?
Prof. M. Holc: "Na Ptuju in v celi
Sloveniji imam veliko prijateljev,
ki jih redno obiskujem. Tudi starše
še imam in jih prav tako redno
obiskujem. Ker pripadam mino-
ritskemu redu, redno obiskujem
tudi sobrate minorite. Z njimi
preživim kar največ časa."
PTUJ JE ŽIVO MESTO
TEDNIK: Kaj za vas pomeni
Ptuj? To vas sprašujem tudi zara-
di vašega svetovljanstva.
Prof. M. Holc: "To je vprašanje,
ki je zame zelo čustveno. Pogosto se
pripeljem na Ptuj z vlakom. In ko
že z mostu zagledam nekaj, česar še
lani nisem videl, to name naredi
nadvse prijeten občutek, da je Ptuj
živo mesto, čeprav je zelo staro.
Mesta, o katerih govorimo kot o
starih ali arheoloških, so v glavnem
zakopana mesta. To sem doživljal
predvsem na Bližnjem vzhodu.
Ptuj je tudi arheološki, a kot mesto
še naprej živi. Zato ga nekako na-
jraje primerjam z Jeruzalemom ali
Rimom - "večno mesto Ptuj". V
njem se vedno nekaj dogaja. Prije-
ten je občutek, da to mesto ne umi-
ra. Ne nazadnje moram povedati,
da sta me obnovljeni Slovenski trg
in Prešernova ulica dobesedno
prevzela."
VESEL VSAKEGA USPEHA
MLADE DRŽAVE
TEDNIK: Kako doživljate vse
te spremembe v novi državi, ki se
sedaj na novo pozicionira kot sa-
mostojna država?
Prof. M. Holc: "25. junija 1991
sem prihajal v Slovenijo, da bi se
udeležil proslave ob proglasitvi sa-
mostojnosti. Ker je bilo ljubl-
jansko letališče že zaprto, sem se
pripeljal do Trsta, kamor so me
prišli iskat prijatelji. Če sem takrat
prišel v Slovenijo, mislim, da sem s
tem povedal, s kakšnim veseljem in
entuziazmom sem želel pozdraviti
domovino, ki ni več samo ožja do-
movina, ampak domovina. Vesel
sem vsakega uspeha, ki ga mlada
država doseže. Prepričan sem, da
tako mora biti. Otrok se veseli us-
peha staršev; če je domovina mati,
potem se moram po Cankarju vese-
liti uspehov svoje matere."
TEDNIK: Državo v tranziciji,
kot radi rečemo trenutnim raz-
meram v Sloveniji, spremljajo
številne nepotrebne zdrahe.
Kako jih vi doživljate?
Prof. M. Holc: "Načeloma nisem
človek, ki bi sodil; za to so sodniki.
Imam pa mnenje - in tega lahko
imam. Niso mi všeč brezzvezna
trenja oziroma da nekdo hoče na
politični stolček, ker pač hoče na
njem biti. Mislim, da bi za nekatere
politike, če vidijo, da niso dobri po-
htiki, bilo bolje, da odstopijo. Ko
bom jaz vi del, da ne morem biti več
dober predavatelj, bom odstopil.
Zdrahe delajo ljudje, ki ne vedo, kaj
politika sploh je."
RELIGIOZNI POUK SODI V
ŠOLE
TEDNIK: Kakšno je vaše
mnenje o uvedbi verouka v šole?
Prof. M. Holc: "Nekoliko daleč
Foto: Ivo Ciani
sem od teh dogajanj v Sloveniji. Jaz
bi naredil tako, kot je v Italiji. V
šolah ne bi imel verouka, ta naj os-
tane za tiste, ki se pripravljajo za
zakramente, obhajilo, birmo. To pa
sodi v župnijske prostore. Sem pa
za t. i. religiozni pouk v zelo širo-
kem pomenu besede, da se otroci -
dijaki učijo krščanska - katoliška
ali verska načela, ki po mojem v
šolo sodijo. Če so nas že v prvi nižji
gimnaziji mučili z darvinizmom in
marksizmom, ne bi bilo nič čudno,
da bi o veri vedeli kaj tudi tisti, ki
ne verujejo. To sodi h kulturi vsa-
kega slovenskega človeka, to člove-
ka samo bogati. Več znaš, več vel-
jaš. To lahko le pomaga mlademu
človeku, da se odloči, ko vidi, da se
vsaka družba, vsak zakon vendarle
vrti okrog desetih zapovedi. To so
' same pozitivne stvari, ne glede na
to, ali je nekdo levo ali desno us-
merjen."
TEDNIK: Kaj je za vas človek?
Prof. M. Holc: "Na to vprašanje
vam bom odgovoril kar svetopi-
semsko. Na prvih straneh Svetega
pisma beremo, da je Bog ustvaril
človeka po svoji podobi, torej mora
biti človek Božja podoba. Človek
naj bi bil res Človek - nekaj, kar ga
dvigne nad živalsko raven. Za,
ZA BRATSTVO MED LJUDMI
TEDNIK: Vsak človek nosi v
sebi takšne ali drugačne željt
Kakšen so vaše ■ o načrtih sva
namreč nekaj že povedala?
Prof. M. Holc: "V prostem času
se ukvarjam tudi s čarovništvom.
rokohitrstvom, osem let sem že po.
dpredsednik Mednarodnega
bratstva (International Brother-
hood of Magicians). Čeprav se
beseda bratstvo bolj čudno sliši,
želim, da bi ljudje na splošno vsa-
komur rekli brat ali sestra. Sveti
Prvi prevod Biblije v
slovenščino
Prvi prevod celotnega Sve-
tega pisma v sloveščino je
pripravil Jurij Dalmatin
(1584). Nato sojo prevaja-
li še večkrat, bodisi v celo-
ti bodisi delno. Med celot-
nimi prevodi velja omeniti
JTapljev prevod (1784-
1802), Wolfovo Biblijo
(1856-1859), mariborsko
izd^o (1959-1961) v štirih
knjigah in na njeni osnovi
ekumensko izdajo (1974)
vsega Svetega pisma v eni
knjigi. Najnovejši prevod
naj bi upošteval sodobni
jezik in nova strokovna
dognai\|a svetopisemskih
znanosti. Nova zaveza je
že izšla (1984), Staro za-
vezo pa pravkar
pripravljajo.
Frančišek Asiški, ki je ustanovitelj
minoritskega reda (v Italiji se v
šolah uči med prvimi pesniki), je
vse stvari, vse stvarstvo doživljal
kot brate in sestre. Želim, da bi vsi
ljudje čutili prav to. To je morda
malo preveč idealistična želja, am-
pak zdi se mi, da je potrebna in lah-
ko jo ustvarimo."
TEDNIK: Kako se predstavlja-
te ljudem?
Prof. M. Holc: "Za nepoznane
sem preprosto Milan, za znance
Mičo, na fakulteti profesor Milan
Holc, v samostanu pa pater Milan."
TEDNIK: Koliko jezikov govo-
rite?
Prof. M. Holc: "Zelo nerad govo-
rim o tem, koliko jezikov govorini)
raje povem, v koliko jezikih se lah-
ko izražam. V glavnem v itali-
janščini, delno sem imel seminarje
tudi v angleščini. Poleg mate-
rinščine in hrvaščine lahko bereff
tudi v nemškem in španskem jezi-
ku, poznam pa tudi moderno
hebrejščino.
Včasih so rekli Kolikor jezikot
znaš, toliko ljudi veljaš. Ta pregovor
je stara modrost, a se z njim ne bi ^
popolnosti strinjal. Gotovo pa j^
poznavanje jezikov najkrajša stop-
nica za zbliževanje ljudi. To je tudi
meni bilo vodilo pri učenju tujiii
jezikov."
TEDNIK: Vaše bivanje doma
počasi izteka. Kaj vas čaka v jese-
ni?
Prof. M. Holc: "Redno delo, pre-
davanja in druge fakultetske ob-
veznosti. Še prej pa bom obiskal
Libanon in Sirijo. To bo sicer kra-
tek obisk, vendar pomemben, saj
trenutno tam italijanska arheo-
loška odprava, ki koplje na ostan-
kih več kot štiri tisoč let starega
mesta (Tel Mardih - Ebla). Te stva;
ri so tudi nekako moj vsakdani'
kruh."
Majda Gozn«''
fCDNIK -7. SEPTEMBER 1995
OD TOD IN TAM - 7
AIESEC / MEDNARODNA ORGANIZACIJA ŠTUDENTOV EKONOMIJE IN MANAGEMENTA
U^kajkrat smo že pisali o aktivnostih, ki so del programov ter že utečene prakse mednarodne organizacije študentov ekonomije in managementa - AIESEC. Gre za orga-
nizacijo, zastopano v 81 državah sveta, ki združuje kakih 65.000 mladih, svoj sedež pa ima v Bruslju.
Eden pododborov AIP2SEC-a Slovenije je tudi na Ekonomsko-pos-
l„vni fakulteti v Mariboru. Tam so v programu izmenjave študentov
jpr praks, kijih nudijo domača podjetja, uspeli privabiti v Slovenijo
^jst študentov iz tujine. Ti imajo v času svojega bivanja pri nas
piožnost spoznati nekatera slovenska podjetja štajerske regije, nji-
liovo organizacijo in način poslovanja.	'
V ptujski podružnici Nove
j^jubljanske banke smo naleteli na
l(arin Kruse iz Nemčije, ki je tam
pa praksi že dva meseca. O tem,
l;akšno izkušnjo pomeni zanjo, za
podjetje ter ne nazadnje za AIE-
SEC tovrstna strokovna praksa, pa
so eni in drugi povedali:
Karin Kruse, študentka iz
[jamburga: "Novica, da sem dobi-
la prakso v Sloveniji, me je kar
nialo presenetila. V Nemčija nam-
reč veliko ljudi še zmeraj misli, da
je Slovenija le del bivše Jugoslavije
in da je sredi vojne. Tudi meni se
je sprva zdelo kot šala. Toda ko
sem prišla, sem bila znova prese-
nečena, da so stvari v Sloveniji
lako podobne tistim v Avstriji.
Pričakovala sem nekaj drugega.
Moje delo v banki je splošna pri-
merjava nemškega in slovenskega
bančnega sistema ter posnetek or-
ganizacije in bančnega poslovanja
v Novi Ljubljanski banki v Ptuju.
Doma sem v banki pogodbeno de-
lala kaki dve leti že prej, torej mi je
nemško bančništvo kar znano.
Zdaj sera svoje znanje dopolnila še
s primerjavo s slovenskim. Končni
rezultat mojega dela je poročilo, ki
ga bom podala vodstvu banke. To
bo kasneje preučilo moje ugotovit-
ve in jih lahko tudi konkretneje
uporabilo.
Kar zadeva moj prosti čas, je bil
ta dobro izrabljen. Za to so
poskrbeli člani AIESEC-a ter za-
posleni v banki. Prepotovala sem
kar lep del Slovenije, od Štajerske,
Gorenjske do Primorske, in si og-
ledala precej znamenitosti. Najbolj
so mi ostali v spominu rafting na
reki Soči ter vinogradi v okolici
Ptuja. Pri nas doma tega skorajda
ni. Tudi Slovenci ste zelo gostol-
jubni in prijazni. Glede komuni-
kacije nisem imela nobenih pro-
blemov. Edina stvar, ki mi je neko-
liko zbodla, pa je, mislim, stvar
mentalitete ljudi. Gre za nekaj pre-
več ležernosti in neodgovornosti v
odnosu do dela. Če se nekaj ne na-
redi danes, se bo pač naredilo jutri,
nobenih posledic ne bo. V Nemčiji
je ta odnos drugačen, obraten.
Če pa pogledam na svojo prakso
in obisk v Sloveniji kot celoto,
lahko rečem, da sem polna vtisov.
Tega v začetku nisem pričakovala.
Mislim, da mi je ta izkušnja lahko
samo v korist, in to z več plati."
Franc Visenjak, direktor NLB
- Podružnica Ptuj: "Največja ko-
rist, ki jo vidimo ob tem, ko smo
študentu iz tujine omogočili delo v
naši banki in zaradi česar smo se
sploh odločili ponuditi prakso, je
ta, da imamo v naši podružnici
človeka, ki se vsaj delno spozna na
bančni sistem v drugi državi. Na
podlagi tega lahko spoznavamo
razlike in se učimo tudi sami. To je
neposredna korist. Po drugi strani
prihajamo zaposleni v banki v stik
s tujim jezikom. Če želimo, da ko-
munikacija steče, se moramo tudi
sami potruditi. Vsekakor je to do-
bra vaja za vse nas. Poleg tega se od
vsega začetka dobro zavedamo, da
smo s tem, ko smo omogočili delo
tujemu študentu pri nas, avtomat-
sko omogočili opravljanje prakse
kakšnerriu slovenskemu študentu
v tujini. Praktikantki Karin smo
pripravili konkreten delovni pro-
gram in upamo, da bo zadovoljila
naša pričakovanja, tako da njen in
naš trud ne bo zaman. Sicer pa se
je Karin dobro vživela v naš delov-
ni kolektiv. Vsi zaposleni se trudi-
mo, da se med nami počuti kar se
da prijetno. Poleg dela v banki
smo ji omogočili še ogled nekate-
rih večjih ptujskih in okoliških
podjetij ter poskrbeli za njeno
družabno življenje med njenim bi-
vanjem v Ptuju. Upam, da se je ve-
liko naučila, tako kot rai, in da nas
bo zapustila z lepimi vtisi."
Aleška Simkič, članica podod-
bora AIESEC Maribor: "V Slove-
niji deluje AIESEC že dobrih 40
let. V okviru nacionalnega odbora
obstajajo pododbori v Ljubljani,
Kranju, Piranu in Mariboru. Smo
neprofitna in volonterska organi-
zacija ter skušamo medse pridobiti
čimveč mladih ljudi, ki želijo obo-
gatiti svoje znanje s praktičnimi
izkušnjami že v času svojega študi-
ja. Naša dejavnost je vezana na dva
osnovna programa. Eno je triletni
program na globalno temo - nanj
se vežejo najrazličnejši projekti,
drugi del pa je mednarodna iz-
menjava študentov in strokovnih
praks domačih in tujih podjetij. Za
slovenske študente je tovrstna
praksa v kakšnem podjetju v tujini
dobra naložba za prihodnost, saj
odpira prenekatera vrata ter do-
polnjuje znanje in izkušnje. Ne-
posredno korist pa imajo tudi naša
podjetja. Gostiti študenta iz tujine
pomeni prenos znanja ter seznan-
janje z načinom poslovanja drugod
po svetu. Zavest o tem pri nas na
žalost še ni dovolj razvita. Izmen-
java poteka rečunalniško, na osno-
vi primerjave predhodno izpolnje-
nih obrazcev študentov in podjetij.
AIESEC je tisti, ki poskrbi za for-
malnosti, hkrati pa skušamo čim
kvalitetneje zapolniti prosti čas
študentov pri nas. Priti na prakso
ne pomeni samo dela v podjetju.
pač pa tudi spoznavanje zgodovin-
skih, geografskih in kulturnih
znamenitosti države, ljudi ter nji-
hovih navad in običajev. S tem iz-
vajamo neke vrste promocijo Slo-
venije tudi v tujini in to prav prek
študentov, ki pridejo k nam. Slo-
venija izmenja največ študentov iz
Nemčije, pa tudi največ slovenskih
študentov opravlja prakso prav
tam. Poleg tega smo v Mariboru le-
tos že gostili študenta iz Kanade in
Škotske."
Tekst in foto: DS
^arin Kruse, študentka iz
flamburga, na strokovni prak-
si v Ptuju
Franc Visenjak, direktor Nove
Ljubljanske banke - Po-
družnice Ptuj
Aleška Simkič, študentka EPF
ter članica pododbora AIE-
SEC-a Maribor
Za šolske potrebščine
Fotozapis: M. Slodnjak
PREJELI SMO
Soška fronta " nadaljnja razmišljanja
Pozdravljam prispevek g. Martina Šteinerja, verjetno je mladi
zgodovinar, da je spomnil na 80. obletnico začetka brezglave
krvave morije na zahodni meji naše domovine Slovenije, ki jo
zgodovina pozna kot soško frotno, eno najbolj krvavih v prvi sve-
tovni vojni.
K tistemu, kar je avtor zapi-
sal na koncu, naj dodam, da je
soška fronta bistveno prispeva-
la k temu, da naša državna
meja z Italijo poteka tam, kjer
jo imamo. Po koncu druge sve-
tovne vojne so bili zahodni za-
vezniki iz političnih razlogov
naklonjeni zahtevam Italije. Po
hudih zapletih in težkih poga-
janjih so na pariški mirovni
konferenci le pristali na mejno
črto, ki skoraj v celoti teče po
črti najhujših bojev na soški
fronti.
Kot splošno znano dejstvo naj
ponovim tudi to, da so se na
soški fronti izredno hrabro boje-
vali tudi Bošnjaki, to je bosanski
muslimani. Njihovi rdeči fesi so
nagnali Italijanom strah v kosti
že, če so zagledali ta pokrivala,
kar so Avstrijci izrabljali in
včasih opremili s takimi pokri-
vali tudi druge enote.
Ob tem se postavlja vprašanje,
ali so bili Avstrijci res tako zati-
ralski okupator, če so se tisti iz-
koriščani in zatirani ljudje boje-
vali z veliko osebno zavzetostjo
in hrabrostjo za tega okupatorja
in aneksionista? Tudi ta delček
zgodovine bi morali naši zgodo-
vinarji ustrezno objektivizirati.
V letih po vojni sem se na vla-
ku slučajno zapletal v pogovor s
starejšim bosanskim muslima-
nom, bil je menda upokojen
učitelj ali profesor. Pri Alahu mi
je zatrjeval, da v Bosni nikoli
niso vladali takšen red, pravice
in zakonitost kot takrat, ko so
tam vladali Avstrijci ... Nisem
mu oporekal, v svoji mladostni, s
socializmom prepojeni usmerje-
nosti pa sem si mislil, da je to
pač modrovanje starega reakcio-
narja. Po letih sem začel misliti
drugače.
Naj še omenim, da je bil izjem-
no sposoben poveljnik soške
fronte general Boroevič po na-
rodnosti hrvaški Srb. Sploh so
bili avstro-ogrski Srbi zvesti po-
daniki Hrvaške in Habs-
buržanov. Tudi glavnino čet
bana Jelačiča, ki je pokoril upor-
ne Madžare, so sestavljali knin-
ski Srbi.
Pozneje se je začela vmešavati
velikosrbska politika in prišlo je
do tega, kar danes poznamo: za-
vedeni, s sovraštvom prepojeni,
izdani in prevarani ljudi, ki so
morali zapustiti kraje, kjer so
živeli 300 let. Niso prišli nasilno,
bežali so pred turškim nasiljem.
Oblasti so jih naselile v krajih, ki
so jih izpraznili Hrvati, ko so se
naseljevali na Gradiščanskem, v
zahodni Madžarski in južni Slo-
vaški.
Prav je, da tudi ta del zgodovi-
ne poznamo in iz tega povzame-
mo nauk, kam lahko ljudi prive-
de domišljavi in fanatični nacio-
nalizem.
Franc Fideršek
PONOVNE ARETACIJE
SKRBNO ZREŽIRANE
Vse skupaj je skrbno pripravila
Ozna, postaje Narodne milice, se-
l^retarji OF in krajevni narodosvo-
tiodilni odbori pa so morali biti
Poslušni izvajalci.
Miličniki so iskali predvsem
Priče, največ izmed hlapcev in de-
'^el pri tistih gospodarjih. V izja-
vah tistih prič je bilo zapisano, da
priče videle, kako so se v hišah
lokalih večkrat sestajali nacis-
tični in gestapovski funkcionarji
jih je gospodar gostil. Priče naj
''i tudi bile slišale kako besedo, ki
je nanašala na preganjanje naših
'iudi . Nekaj od tega je bilo prav go-
bovo res, na kak posebno obremen-
'^ioč stavek, ki naj bi ga bila priča
"^^koč slišala, pa se je morala
opomniti in izjavo podpisati.
Predsedniki Ozne in Partije so
»obiskal i najzanesljivejše aktiviste v
Posameznih odborih in od njih
Zahtevali, da so na okrožno tožilst-
vo napisali protestno pismo z na-
vedbo, kako se ljudje razburjajo,
je bil ta in ta izdajalec izpuščen
''a svobodo, ki si je ne zasluži. Zato
Zahtevajo, da se mu ponovno
odvzame svoboda in se mu odmeri
pravična kazen za storjene zločine
proti narodu. Če je kateri aktivist
to odklonil, je sam padel v nemi-
lost, našli pa so koga drugega, da je
podpisal tako izjavo.
Tako so okrožnemu tožilcu pris-
krbeli pravno osnovno za izdajo
naloga o ponovni aretaciji.
Ponekod so bili primeri, da so se
v posameznih KNOO zavzeli za
lake ljudi, češ da so sicer bili oku-
patorjevi funkcionarji, vendar so
vedno ščitili svoje občane in inter-
ese kraja, kar so dokumentirali s
konkretnimi primeri. Vendar to ni
nikjer zaleglo; nasprotno, vsi taki
podpisniki so bili klicani na zas-
lišanje in pod grožnjo, da bodo
kaznovani zaradi zlorabe uradnega
položaja in uporabe državne štam-
piljke, so tiste vloge in prošnje
umaknili. Tak rigorozen postopek
je veljal predvsem, če je šlo za pri-
mere kulturbundovcev.
Tisti iz socialno šibkejših slojev,
ki so bili od sodišča slovenske na-
rodne časti obsojeni, so tudi prišli
domov. Zaporna kazen jim je bila z
amnestijo črtana, ne pa kazen iz-
gube državljanskih pravic. Dokler
je ta kazen trajala, največ do 6 let,
niso dobili živilskih in drugih na-
kaznic, ne osebne izkaznice, kar
pomeni, da jim je bila omejena
svoboda gibanja zunaj domačega
kraja, niso mogli nastopati kot
stranka v sodnem ali upravnem
postopku, če so bili vojaški vojni
invalidi iz I. svetovne vojne, tudi
niso mogli uveljavljati pravice do
invalidnine in niso se mogli stalno
zaposliti. Edina odvzeta pravica, ki
nobenega takega ni posebno priza-
dela, je bila izguba volilne pravice.
Tako je bilo na našem območju,
kako pa so amnestijo izvajali na
drugih območjih Slovenije in ta-
kratne skupne države, nimam po-
datkov.
KDO NAJ IMA
VOLILNO PRAVICO
Na III. zasedanju Avnoja je bila
sprejeta tudi cela vrsta drugih za-
konov, ki so pomembno posegali v
pravice državljanov. Naj omenim
le nekatere: zakon o volitvah in o
volilnih imenikih, zakon o držav-
ljanstvu in državljanskih pravicah
in zakon o agrarni reformi, ki je
obsegel celoten splet problematike
kmetijstva. Na tem zasedanju je ju-
goslovanska KP tudi dokončno
opravila z opozicijo.
Med ministri, ki so po sporazu-
mu Tito-Šubašič prišli iz london-
ske vlade v Beograd, je bil tudi Mi-
lan Grol, ki je ustanovil neko de-
mokratsko stranko in začel izdaja-
ti časnik Demokracije. To je bila
za vodstvo KPJ nezaslišana
predrznost, saj je poskušal ustvar-
jati legalno opozicijo, kar ni šlo v
račun snovalcem enostrankarske-
ga sistema. Milan Grol je na zase-
danju krepko utemeljeval svoj
predlog, kritiziral in napadal posa-
mezna določila volilnega zakona,
ki so ga pripravljali. Kardelj je baje
vse njegove trditve ovrgel in ga
krepko povozil.
Enotno programirani delegati
Avnoja so seveda gromko podprli
Kardelja. Grol je spoznal, da je ves
trud zaman, zato je demonstrativ-
no odstopil in zapustil zasedanje.
Zaradi tega je potem na volitvah v
ustavodajno skupščino bila "črna
skrinjica" namesto skrinjica s kan-
didatom opozicije.
To omenjam bolj mimogrede.
Zdi se mi bolj potrebno opisati,
kako je bilo s pripravami na volit-
ve pri nas.
Že na posvetu vseh novoizvolje-
nih predsednikov in tajnikov
KNOO 25. avgusta v ptujski ki-
nodvorani je sekretar Pačnik
grmel:	'
"Pri teh volitvah ne bo tako, kot
je bilo pri volitvah v narodnoosvo-
bodilne odbore, ko ste v volilne
imenike vpisali vse, kar je bilo
doma. Za volitve v ustavodajno
skupščino bomo za vsakega člove-
ka posebej ocenili, ali si zasluži, da
je vpisan v volilni imenik!"
Potem se je začelo delo. Že prve
dni septembra je bilo treba prines-
ti na okraj napisane volilne imeni-
ke za vsak KNO, ki so ga tedaj že
začeli imenovati Krajevni narodni
odbor, čez par mesecev pa je narodni
poslal ljudski odbor, torej KLO. V
navodilih je pisalo, da v volilni
imenik ne sme biti vpisan nihče,
ki se je omadeževal s sodelovanjem
z okupatorjem. To je bilo ra-
zumljeno, kot da ne smejo biti vpi-
sani tisti, ki jih je obravnavalo
sodišče slovenske narodne časti.
Toda v tem besedilu se je skrivalo
veliko več.
Kak teden po oddaji volilnih
imenikov so jih začeli vračati s šte-
vilnimi pripombami in reklamaci-
jami, koga vse je treba črtati iz
njih. To je skoraj povsod
povzročilo pravo osuplost, saj bi v
nekaterih odborih morali črtati
kar četrtino volilcev kot "sovražni-
kov", ki ne smejo biti vpisani v vo-
lilni imenik, največkrat s kratkimi
pripombami: "bil okupatorjev so-
delavec", "imel rdečo legitimacijo",
"žena izdajalca", "sin, hči izdajalca"
"bil v nemški vojski", "ovajal ljudi",
"ima sovražen odnos do ljudske
oblasti" in podobno.
Kdo je v imenu okrajne komisije
za volilne imenike lahko ocenjeval
ljudi, nisem mogel ugotoviti.
Predsednica te komisije Lenka
Strand je sprva odločno zagovarja-
la napisano, potem je pod težo do-
kazov le popustila in v soglasju s
sekretarjem OK KP dovolila, da
krajevni odbori skupaj z okrajnimi
aktivisti OF poskušajo stvari
pošteno urediti.
Po vseh odborih je bilo verjetno
enako. Sam sem podrobneje poz-
nal primere za pet krajevnih odbo-
rov z območja Žetal, kjer sem po-
magal aktivistu Janezu Prevoljšku,
sicer vsestranskemu poštenjaku,
sezname popravljati. Največ je bilo
primerov raznih "blockhelferjev",
to je pomočnikov vodij blokov,
vsak blok pa je obsegal 30 do 60
družin. Ti so dobili rdeče legiti-
macije šele v letu 1945, ko so bili
nacisti s tem zelo radodarni. Neka-
teri niti vedeli niso, da so jim jih
dodelili, temveč je bilo to zabe-
leženo le v kartoteki, ki je prišla v
roke Ozni in po tej so potem opre-
deljevali "sovražnike in sodelavce
okupatorja", čeprav so mnogi od
teh v letu 1944 postali zaupniki
OF. Pri enem takih so bili partiza-
ni skoraj dnevni gostje. Nekateri
so bili tudi izvoljeni za odbornike
KNOO.
8 - PO NAŠIH KRAJIH
7. SEPTEMBER 1995- TEDNIH
POBREŽJE / SLOVESNOST OB ODPRTJU VAŠKEGA DOMA
Športno društvo in vaški odbor Pobrežje sta minuli konec tedna le
uspela pripeljati do konca slovesnosti ob odprtju vaškega doma,
kljub temu da jim tudi tokrat vreme ni najbolj služilo. Pripravili so
krajšo slovesnost s povorko kmečke mehanizacije "nekoč in danes"
in nove prostore vaškega doma.
Sicer pa so slovesnosti v Po-
brežju pripravili že pred dobrimi
štirinajstimi dnevi, ko so se v pet-
kovem večeru predstavili ljudski
godci in pevci. Sobota je bila
športno obarvana, saj so na
domačem igrišču zaigrali nogo-
metaši iz občine Videm ter se po-
merili za naslov najboljših treh v
igranju malega nogometa. Sode-
lovalo je osem ekip, naslov naj-
boljše pa so si priborili nogome-
taši iz NK Šturmovec, drugi so
bili Mladi iz Pobrežja in tretji no-
gometaši iz Bontyja Videm.
Tudi na tokratno sobotno slove-
snost so se organizatorji dobro pri-
pravili ter v vas privabili številne
obiskovalce. Predvsem je bilo zani-
mivo spremljanje povorke kmetij-
ske mehanizacije, kakršno so upo-
rabljali nekoč, in seveda tudi tiste,
ki jo lahko na poljih vidimo danes.
V paradi je sodelovalo okrog sto
vaščanov in videti je bilo, da bodo v
Pobrežju še kdaj poskrbeli za pri-
pravo podobnih predstavitev. Tudi
kraj je ob spremljanju povorke
zaživel v duhu domačnosti in Po-
brežani so vse od bistroja Stajerc pa
tja do vaškega doma toplo sprejeli
nastopajoče; nagajalo je le slabo
vreme. Med nastopajočimi so bili
tudi koranti, konjeniki iz Turnišč
ter člani domače folklorne skupine.
Domačini so za nastopajoče pripra-
vili še krajše postaje na vasi ter jim
ponudili bogato obložene mize.
Po kar nekaj letih, odkar je vaški
dom v Pobrežju zgrajen in je med
tem služil številnim prireditvam,
so ga šele letos uradno odprli in mu
dali slovesen blagoslov. Slovesno je
vrata doma odprl predsednik vi-
demskega občinskega sveta Fride-
rik Bračič, nekaj besed o njegovi
gradnji ter ureditvi pa je povedal
Franc Koderman, ki je bil pri
gradnji doma vse od začetka in je
skupaj z vaščani poskrbel tudi za
njegovo celostno podobo. Kot je
bilo na slovesnosti povedano, bo
dom tudi v prihodnje služil vaškim
prireditvam in srečanjem, njegova
vrata pa bodo odprta vsem, ki bodo
naokrog iskali primerne sprostore.
V domu naj bi našli še kakšen pros-
tor za nova društva na vasi.
Pobrežani so torej v treh dneh,
kolikor je trajala slovesnost,
združili glasbo, ljudsko petje,
športne aktivnosti ter obujali spo-
mine na stara kmečka opravila na
vasi. Mnogi so bili mnenja, da jim
je to dodobra uspelo.
Tatjana Mohorko
Deževno vreme tokrat ni motilo mlatičev na stari mlatilnici,
Foto: Hozyan
V soboto je dvoinpolletni Arsen Zelenjak v Koračicah svečano
odprl 1340 metrov asfaltirane ceste, ki vodi mimo njegovega doma.
Finančna sredstva so priskrbeli krajani sami, 1,200.000 tolarjev pa
je prispevala krajevna skupnost Sv. Tomaž. V Koračicah že raz-
mišljajo o fini preplastitvi ceste in ureditvi bankin ter o možnih
plačnikih omenjenih del.
•»V.K.
PTUJ / V ART PLESNEM STUDIU
Tudi letos bo ART PLESNI STUDIO organiziral delavnice ustvar-
jalnega plesa za predšolske in osnovnošolske otroke. Po daljšem
premoru smo pripravili tudi tečaj za srednješolce, ker se ob najraz-
ličnejših modnih "šoudensih" ponovno javlja interes za izrazni ples,
kot je v slovenskem prostoru ime za sodobni gledališki oz. umet-
niški ples.
V Art plesnem studiu skrbimo
predvsem za razvoj plesne ustvar-
jalnosti. Ob tem naj omenimo, da
je ustvarjalni ples (creative dan-
ce) fakultativni predmet v večini
javnih in privatnih šol v ZDA (po-
sebno na univerzah), ker se v raz-
vitih državah zavedajo visoke ko-
relacije med telesno-gibno krea-
tivnostjo in drugimi vidiki člove-
kove ustvarjalnosti.
Pri razvijanju plesne ustvarjal-
nosti posvečamo posebno skrb ple-
sni tehniki. To je specifičen tre-
ning telesa, kjer urimo posamezne
mišične skupine v gibni koordina-
ciji, z večkratnim ponavljanjem vaj
pa mišice tudi krepimo. Posamez-
ne plesne gibe postopoma povezu-
jemo v gibno-prostorske vzorce in s
tem razvijamo gibni spomin ter
prostorsko orientacijo. Z osvajan-
jem novih in novih plesnih kombi-
nacij pa seveda bogatimo plesni
slovar in s tem omogočamo oza-
veščeno telesno izraznost in plesno
usvarjalnost.
Vabimo vas, da vključite svoje
otroke (dečke in deklice) v plesni
vrtec (4 do 6 let) ali v plesne delav-
nice (7 do 14 let). Srednješolci se
lahko vključijo v tečaj izraznega
plesa.
Vpisi in informacije: vsak dan
od 16. do 19. ure v Ateljeju M na
Minoritskem trgu 2/1. nadstropje
ali po telefonu 776-051 in 772-887.
Plesne delavnice bosta vodili
plesni pedagoginji Mira Mijačevič
in Majda Fridl.
TRETJE SREČANJE V HRASTOVCU I
v Zavodu za živčno in duševno bolne v Hrastovcu je bilo v soboto ^
tradicionalno srečanje bolnikov in njihovih svojcev. Bilo je prijet-
no, saj so bolniki in njihovi mentorji priravili zanimiv program. Še
vedno pa nekateri pozabijo na svoje najbližje, ki so v zavodu, saj je v
prišlo na srečanje le 54 svojcev 457 bolnikov. Delavci Zavoda si pri-
zadevajo, da bi v prihodnje bilo na grajskem dvorišču več prireditev
in srečanj s svojci, saj je za duševne bolnike to edini stik z zunanjim
svetom.
OBNOVA MAGISTRALKE SE JE ZAČELA
Lenarčani že dobro leto opozarjajo na dotrajanost magistralke
skozi mestno jedro. Kaže, da se je začelo premikati na bolje, saj na-
meravajo v tem tednu razpisati ponudbe za izvajalce del prve faze
obnove - od Črnega lesa do mostu nad Globovnico tik pred Lenar-
tom. Kot nam je povedal tajnik občine Lenart Edo Zorko, so si od
lastnikov zemljišč že pridobili vsa soglasja, potrebna za rekonstru-
cijo, delo pa naj bi začeli v drugi polovici septembra.
Precej zahtevna bo druga faza obnove skozi mesto Lenart, saj
bodo morali urediti številne kanalizacijske jaške, cevovode in
pločnike. Za ta projekt še nimajo lokacijskega in gradbenega dovol-
jenja, dogovoriti pa se potrebno tudi z lastniki zemljišč. V občini
upajo, da bo državni sekretar za promet in zveze Marjan Dvornik
držal obljubo in da bodo dela za obnovitev drugega dela ceste skozi
Lenart razpisali že letos. Obnova naj bi se začela prihodnje leto,
tako kot je začrtano v programu. Uredili naj bi tudi pločnike do
križišča za Voličino.
IŠČEJO NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRAKTOR
Radio Slovenske gorice iz Lenarta je skupaj s Pom'urskim sej-
mom in Trgoprevozom iz Lenarta izbiral najstarejši slovenski trak-
tor. V soboto popoldne so se pred lenarško blagovnico zbrali trak-
torski veterani. Pregledala jih je strokovna komisija, ki ji je predse-
doval dr. Tone Ploj. Ker se je prijavilo 109 traktorjev, a jih komisija
ni mogla pregledati, so se odločili, da v nedeljski paradi na radgon-
skem sejmu sodeluje le trideset pregledanih traktorjev. Traktorske
veterane so v Gornjo Radgono prepeljali na tovornih avtomobilih,
tam pa so se od bencinskega servisa do sejmišča zapeljali sami. Ker
jim ni uspelo pregledati vseh traktorjev, akcije niso zaključili v ne-
deljo, kot so nameravali. Direktor radia Slovenske gorice Janez
Kurbus je povedal, da akcijo nadaljujejo, in če imate doma traktor
.častitljive starosti, jim to sporočite. Albinu Markoču iz Svete Ane
pa so podelili posebno nagrado za se delujoči delovni stro), ki se
lahko poganja mlatilnico. Pravzaprav gre za lokomobilo, izdelano
leta 1922 na Dunaju in deluje na paro. Pri Markočevih je 40 let, na
sejmišče pa so jo privlekli s traktorjem, da je lahko nekajkrat naga-
jivo zapiskala in se zavrtela.
Marija Slodnjak
Albin Markoč je pripeljal 73 let staro lokomobilo.
(Ne)prilazna Evropa
Zadnje dni se nam je Evropa
kazala v najrazličnejših podobah.
Predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek je na evropskem for-
umu v avstrijskem Alpbachu dra-
matično opozoril na slovensko
razočaranje nad Evropo, evropski
komisar za kmetijstvo Franc
Fischler pa je na sejmu v Gornji
Radgoni slovenske kmete pre-
pričeval, da so zreli za soočenje z
Evropo in naj se nikar ne bojijo
vključevanja v Evropsko unijo.
Množično smo tudi ugotavljali,
da je Evropa za nekaj let prepozno
ugotovila, kako bi bilo treba
reševati krizo v Bosni in Herce-
govini ...
Pravzaprav je kar dobro, da po
dolgem obdobju začenjamo Evropa
dojemati spet realistično, z vsemi
njenimi protislovji. In prav tako je
prav, da kot Evropejci, kot sestavni
del te Evrope brez zadržkov pove-
mo, kaj nas v njej moti. Predsednik
Kučan se je doslej v svojih raz-
mišljaanjih že nakajkrat ukvarjal z
dilemami v zvezi s prihodnjo Evro-
po, predvsem tudi z vprašanjem, ali
si res vsi v Evropi želijo enotno de-
mokratično Evropo ali različne Ev-
rope, iz česar bi izhajal tudi raz-
ličen (neenak) položaj in obravna-
vanje posameznih držav.
Slovenski premier dr. Janez
Drnovšek je tokrat slovenske dile-
me v zvezi z Evropo kar konkretizi-
ral, in sicer na osnovi (negativnih)
izkušenj z Italijo, ki kar naprej po-
gojuje približevanje Slovenije Ev-
ropski uniji s slovenskim izpolnje-
vanjem njenih pritiskov in zahtev
iz bilateralnih odnosov. Italija od
Slovenije zahteva spremembo spo-
razumov, ki urejajo odnose iz pre-
teklosti in so rezultat dolgotrajnih
pogajanj in kompromisa, ki ga je
bilo mogoče doseči šele po deset-
letjih, je dejal slovenski predsednik
vlade.
Dr. Drnovšek misli, da se pri od-
nosu Italije in Evropske unije (ki
ravnanje Italije do Slovenije očitno
tolerira) "na določen način izražajo
trendi iz preteklosti in odpirajo se
vprašanja prihodnjih evropskih
odnosov". Lahko bi rekli, da v Ev-
ropi še vedno velja pravilo
močnejšega, "ki se mu je Slovenija
želela izogniti že v nekdanji Jugos-
laviji".
Dr. Drnovšek je dejal, da so Slo-
venci s presenečenjem sprejeli
spoznanje, da je EU daleč od ideal-
ne demokratične družbe, da v njej
poteka neprestano trgovanje. Pos-
ledica takega (neprijetnega) spoz-
nanja je tudi naraščanje evroskepti-
cizma pri Slovencih. Slovenski
predsednik vlade je Evropsko unijo
pozval, naj preuči način svojega de-
lovanja, saj v nasprotnem primeru
obstaja nevarnost poraza ideje o
združeni Evropi.
NEZRELO IN NENAČELNO
Vsekakor imajo prav tisti opazo-
valci, ki pravijo, da slovenski pre-
mier običajno ne govori tako ostro
in direktno. Dr. Drnovšku je
očitno dovolj italijanskih iger, ki
mu čedalje bolj škodijo tudi na
domači politični sceni. Kljub temu
pa je nenavadno, da še naprej samo
grozi, da bo "Slovenija, če bo po-
trebno, mednarodno skupnost ja-
sno opozorila na nezrelo in
nenačelno obnašanje posameznih
držav". Glede tega pač ne bi smeli
imeti kakšnih posebnih predsod-
kov in brez potrebe čakati in prikri-
vati "nezrelo in nenačelno
obnašanje". Vsekakor bi bilo slabo,
če bi svojo jezo in svoje nezado-
voljstvo usmerili samo proti Italija-
nom. Za italijansko obnašanje so
seveda v veliki meri soodgovorni
tudi drugi Evropejci in naši "zavez-
niki". Italijanov v Evropski uniji
resda ne morejo preglasovati, lahko
pa bi vse drugače vplivali nanje in
na njihovo ravnanje, če bi hoteli in
če bi bili res prepričani, da je Slove-
nija "žrtev" njihovih pritiskov. Smo
glede tega v Evropi storili dovolj in
vse, da bi bili prepričljivi? Domača
neenotnost in nesposobnost dose-
ganja nacionalnega konsenza, ko
gre za pomembne zunanjepolitične
poteze, nam zagotovo pri tem nista
v pomoč.
KAJ JE POVEDAL
FISCHLER?
Obisk komisarja Evropske unije
za kmetijstvo in nekdanjega av-
strijskega kmetijskega ministra v
Sloveniji je bil v marsičem poučen.
Predvsem je zanimivo, da je prišel v
Slovenijo na pobudo Slovenske
krščanske demokracije, torej stran-
ke, ki se odkrito zavzema za pot v
Evropsko unijo in ki ima hkrati v
svoji strukturi veliko kmetov, ki jih
mnogi pri nas najbolj strašijo pred
Evropsko unijo. S tega vidika bi
lahko rekli, da se je Peterletova
krščanska demokracija modro
odločila, da ne bo izgubljala časa v
abstraktnih polemikah o prednos-
tih in nevarnostih vključevanja v
Evropsko unijo (ki so - žal - prepla-
vile slovenski prostor), ampak da
bo ljudem iz "prve roke" omogočila
soočanje z "evropsko resnico", s pri-
jetnimi in neprijetnimi stranmi le-
te.
Eden izmed poročevalcev s
srečanja dr. Fischlerja s slovenski-
mi kmetijci je zapisal, da je evrop-
ski komisar na vprašanje, kaj bi
morali slovenski kmetje storiti
pred vstopom Slovenije v EU, "hu-
domušno odvrnil, da v Bruslju ni
milijonov, ki bi jih kdo komu po-
daril, in da nihče ne bo opravil
našega dela". Hkrati pa je tudi de-
jal, da bi lahko Slovenci vsako leto
odšli na kakšne romanje, "da bi se
zahvalili bogu, ker v preteklih de-
setletjih nismo uničili zasebnega
kmetijstva, kot so ga v vzhodni Ev-
ropi". Dr. Fischler je tudi dejal, da
je odveč strah, da bi zaradi vstopa v
EU propadlo ogromno slovenskih
kmetij. "Ni razloga, da v Bruselj ne
bi šli vzravnani." Ni slabo, če nas
vsaj drugi opozarjajo na samoza-
vest, ki je nam očitno (prepogosto)
manjka.
OTORTUNISTIČNA
(NEMA) EVROPA
Prav tako je dobro, da je predsed-
nik vlade v Albachu druge spom-
nil, kam lahko pripelje njihovo
"neizainteresirano" opazovanje ita-
lijanskega početja do Slovenije.
Najprej so bili tu in tam po Evropi
presenečeni zaradi italijanskih pri-
tiskov, bilo jim je nelegodno, zdaj
pa se zdi, kot da so se nekako nava-
dili na takšen način delovanja v Ev-
ropski uniji. Se sploh zavedajo, kaj
lahko povzroči njihovo "nezainte-
resirano" opazovanje italijanskih
pritiskov na Slovenijo, naj spreme-
ni že sprejete sporazume?
Drnovšek sprašuje: "Ali to po-
meni, da se bo začela v Evropi revi-
zija zgodovine, stanja, ki se je
vzpostavilo po II. svetovni vojni?
Ali naj bi reviziji sporazumov, ki
jih ima Slovenija z Italijo, sledila
revizija sporazumov, odnosov, ki
jih ima na primer Češka z Nemčijo
ali Poljska z Nemčijo? Ali ni ElJ
nastala ravno kot rezultat sposob-
nosti do takrat glavnih nasprotu-
jočih si držav Nemčije in Franciji)
da pozabita zgodovinske zamerCi
da sprejmeta stanje, kot se je pa''
oblikovalo v zgodovini, in da poza-
bita na različne revizije in popravo
krivic iz preteklosti?"
•♦Jak Koprive
SPUHUA / OB ZAKUUČKU PRVE POLETNE ORNITOLOŠKE ŠOLE
pelo na terenu, predavanja in delavnice
pruštvo za opazovanje in proučevanje ptic je bilo organizator letošnje prve poletne ornitološke šole, ki so jo pripravili v Spuhlji - v prostorih, kjer bodo sredi septembra odprli vrata
fgiitra šolskih in obšolskih dejavnosti. Raziskovalnega seminarja se je med 28. in 31. avgustom udeležilo 23 učiteljev biologije, med njimi dobra polovica iz osnovnih in srednjih šol iz
y$e Slovenije, predavatelji iz centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter udeleženka z zavoda za gozdove.
Q$rectn ji namen poletne ornitološke šole je, po besedah glavne or-
ganizatorice Karmen Špilek Štumberger, da bi mentorji in učitelji
Ijjologije pridobili kar največ izkušenj in znanje o pticah. Tokrat so
udeleženci srečali s precej dela na terenu in ob tem imeli le malo
yi-ic teoretičnega učenja.
"Razdeljeni so bili v štiri skupine
jn raziskovanje je potekalo na
različnih področjih. Prva skupina
je ob ptujskem jezeru spoznavala
vodni habitat, določala vrste ptic in
jih štela, drugi so bili ob markovs-
)(em jezu, kjer so določali pomen
rečnih koridorjev za letenje ptic ter
opazovali njihovo selitev. Tokrat
se je ena izmed skupin odpravila
tudi v gramoznico Spuhlja ter se lo-
tila opazovanja in prepoznavanja
ptic v kulturni krajini. V četrti sku-
pini pa je bilo osrednje vprašanje
prehrana ptic, predvsem
proučevanje prehrane sov s
pomočjo analize izbljubkov. Ob
koncu seminarja so se vsi udleženci
lotili še priprave in izdelave samos-
tojne raziskave, seveda gleda na
svoje interese," je med drugim po-
vedala Karmen Špilek Štumber-
ger.
Sicer pa so se udeleženci
letošnjega seminarja lahko usposo-
bili za vodenje orintološkega
krožka, preizkusili so metode orin-
tološkega raziskovalnega dela na
terenu ter se seznanili z interpreta-
cijo rezultatov. Vsekakor je bil os-
rednji namen seminarja seznanitev
s temeljnim znanjem s podočja sis-
tematike in ekologije ptic ter
spoznavanje pomena ohranjanja
Bojan Waitzer
habitatov. Med spremljajočimi ak-
tivnostmi so organizatorji tokrat
poskrbeli za predstavitev videopos-
netkov Vekoslava Lašiča iz Ptuja,
ki se pri nas e3ini amatersko ukvar-
ja s snemanjem ptic v gibanju. Ne-
kaj je bilo povedanega še o osnovah
ornitološke fotografije, organiza-
torji pa so se predstavili tudi z dru-
gimi strokovnimi predavanji.
Poleg Društva za opazovanje in
proučevanje ptic je pri pripravi po-
letne ornitološke šole pomagalo
tudi ministrstvo za okolje in pros-
tor ter oddelek za družbene de-
javnosti pri občini Maribor. Men-
torji letošnje ornitološke šole so
bili: Franci Janžekovič, Andrej
Šorgo, Borut Štumberger ter Mi-
lan Vogrin, za organizacijo in
uspešen potek šole pa je poskrbela
Karmen Špilek Štumberger. Kot
smo lahko slišali ob zaključku
letošnjega raziskovalnega seminar-
ja v Spuhlji, bodo podobno šolo
pripravili tudi v naslednjem letu,
še pred tem pa naj bi pripravili prvo
zimsko ornitološke šolo.
Karmen Špilek Štumberger
In kaj je ob zaključku poletne or-
nitološke šole za učitelje biologije
povedal eden izmed udeleležen-
cev?
Bojan VVaitzer iz mariborskega
centra šolskih in obšolskih de-
javnosti: "Seveda sem letos prvič
udeleženec ornitološke šole in mo-
ram povedati, da so jo organizatorji
dobro pripravili. Zaključne naloge
smo lahko izbirali sami, vseskozi
pa smo delali ob pomoči strokov-
nega mentorstva. V našem centru
proučujem gozdno učno pot in ob
tem sem želel nekoliko globje
spoznati še področje ornitologije.
Všeč mi je bila pokrajina našega te-
renskega raziskoavalnega dela. Pri-
dobljeno znanje in izkušnje bom
poskušal vpeljati v poučevanje v
centru šolskih in obšolskih de-
javnosti."
Besedilo in posnetka:
Tatjana Mohorko
PIŠE: DAVID IPAVEC / CELOSTNA SPOLNA VZGOJA -
Tokrat želim posredovati strnjene ugotovitve glede spolne vzgoje predšolskega otroka z
dolgimi seznami glede nalog, napak in posledic pri tovrstni vzgoji.
Pojmovanje spolne vzgoje in stališče, ki ga imajo do nje starši (in
sploh odrasli), v marsičem ne ustrezata več ne zahtevam današnje-
ga čas, ne kulturnemu napredku in ne vsakdanjim potrebam otro-
ka. Res je, daje bilo njihovo mišljenje glede spolnosti pred več de-
setletji zelo nazadnjaško. Ljudje tistega časa so imeli vse v zvezi s
spolnostjo za "hudičevo početje"! Spolna revolucija je prinesla v po-
jmovanje spolnosti in v samo spolno življenje precejšen napredek,
vendar pa se dejansko stanje glede tega ni bistveno spremenilo.
Zato v strnjeni obliki povzemam vlogo staršev pri spolni vzgoji
predšolskega otroka s treh vidikov: naloge staršev, napake staršev
in posledice nepravilne spolne vzgoje.
Miocf simiv
Naloge staršev pri predšolskem
otroku so predvsem:
# Spolno poučitev staršev
-	Starši naj imajo za dolžnost, da
se zanimajo za celoten otrokov raz-
voj, tako notranji kot telesni - torej
tudi za spolni razvoj.
-	Starši naj poskrbijo, da bodo o
stvareh glede spolnosti najprej
sami pravilno poučeni na vseh
ravneh spolnega področja.
-	Starši naj se zavedajo, da je te-
meljito znanje o spolnosti eden
prvih pogojev za pravilno spolno
Vzgojo.
-	Starši naj sami poznajo zgradbo
in razlike telesa ženske oziroma
moškega, še posebej pa spolne or-
gane, da bodo tako pravilno
poučevali svojega otroka.
-	Starši naj poznajo motnje v raz-
voju spolnih organov (morebitne
težave bi lahko pomenile hudo uso-
tlo za kasnejše otrokovo življenje).
% Splošne naloge pri
Spolni vzgoji:
-	Starši naj izoblikujejo vse vrli-
•Je otrokovega spola in mu posre-
(iujejo vrline človeka nasprotnega
^Pola.
-	Starši naj v otroku pravilno us-
'^erjejo njegov spolni nagon.
-	Starši naj odkrivajo pravilnosti
Slede lastne spolne poučitve na
Vseh ravneh (telesni, duševni in
'iuhovni) spolne vzgoje.
-	Starši naj prenašajo na otroka
^voje pozitivno stališče do spolnos-
ti.
-	Starši naj vse delajo z ljubeznijo
nežnostjo.
-	Starši naj otroka pripravljajo na
'o, da bo svojo spolnost normalno
^Prejel.
-	Starši naj ohranjajo otrokovo
spolnost.
-	Starši naj predstavljajo srečno
zakonsko skupnost, ki bo otroku
pripravljala veliko radost do
življenja.
-	Starši naj od vsega začetka vo-
dijo otroka skozi takšno življenje,
da bo v celoti pravilno (spolno) do-
zoreval.
-	Starši naj usposobijo otroka, da
se bo v svoji spolni vlogi počutil
trdnega in da bo na spolnost gledal
naravno in resnično ter si tudi
izoblikoval pravilno stališče.
-	Starši naj se zavedajo, da imajo
odnosi med otrokom in njimi dol-
goročne posledice tudi na področju
spolnosti.
-	Starši naj skrbijo, da bo njihova
spolna vzgoja odkrita, jasna, na-
ravna, ne prisiljena in ob pravem
času.
-	Starši naj celo prehitijo otroka,
ko mu odkrivajo pomen spolnosti.
-	Starši naj se tako odzivajo na
otročka, da bo le-ta občutil svoje
telo kot nekaj prijetnega.
-	Starši naj dopovejo otroku, da
mora paziti na svoje telo in ga
spoštovati.
# Pripravo no
novorojenčka:
-	Starši naj ljubijo svojega
bodočega otroka, ne glede na to, ali
bo deček ali deklica.
-	Starši naj že spoznavajo svoje še
nerojeno dete.
-	Starši naj upoštevajo, da ima
vse, kar mati v nosečnosti dela in
doživlja, velik vpliv na bodočega
otroka.
-	Starši naj tudi ne delajo ne-
potrebnih razlik, če so otroci
različnega spola, in naj se izogibajo
kakršnemukoli primerjanju.
-	Starši naj ne pozabijo, da je tudi
medsebojno vedenje v nosečnosti
važnega pomena za otroKov spolni
razvoj.
#	Dojenje:
-	Starši naj se zavedajo pomena
dojenja.
-	Mati naj doji dojenčka vse se-
salno obdobje, dojenje pa naj
spremlja pametna mera izkazovan-
ja nežnosti in ljubezni.
-	Materinske nežnosti morajo
imeti tudi svoje meje (tudi sleherno
pretiravanje, denimo predolgotra-
jno zadrževanje otroka pri prsih,
dopuščanje, da se otrok igra na
prsih tudi še po dojenju, itd., je
škodljivo).
-	Mati naj otroka postopno
odstavlja od prsi.
-	Starši morajo težave, ki nastaja-
jo zaradi odstavljanja od prsi, omi-
liti z večjim izkazovanjem ljubezni
in nežnosti.
-	Mati, ki iz kakršnega koli razlo-
ga otroka ne more dojiti, naj umet-
no hranjenje čimbolj približa na-
ravnemu, kar pomeni, naj otroka
tudi pri hranjenju iz stekleničke
vedno dvigne u koška in ga hrani v
svojem naročju, pp tem pa mu iz-
kazuje dovolj lju!kzni in nežnosti.
-	Starši (mati) naj otrokovo slo
po sesanju zadovoljijo kot normal-
no potrebo.
-	Mati naj ne pušča dojenčka pre-
dolgo pri prsih; torej ne še potem,
ko se je že napil in bi se samo še
igral z dojko.
-	Starši naj nasilno ne skrajšujejo
časa sesanja, dokler kaže otrok tako
izrazito potrebo po njem.
#	Skrb glede spolnih
organov:
-	Starši, ki opazijo razvojne
motnje otrokovega spolovila, mo-
rajo otraka natančneje opazovali,
seveda pa naj to opravljajo na neo-
pazen način.
-	Starši, ki opazijo spremembe na
otrokovem spolovilu, naj ga pra-
vočasno odpeljejo k zdravniku.
-	Starši, ki opazijo, da do 6. leta
otrokove starosti moda še ni
mogoče otipati (na eni strani ali
celo na obeh), naj se nujno posvetu-
jejo z zdravnikom, ki bo otroka na-
potil k strokovnjaku za te bolezni.
-	Starši naj se s toplino in ljubez-
nijo dotikajo vseh delov dojenčko-
vega telesa.
RAČUNALNIŠTVO / NOVA RAČUNALNIŠKA MRZLICA
Danes je operacijski sistem windows - okno priljubljen in uporabniki neprimerno več de-
lajo s programi za okno kot pa za MS-DOS. Windowsi podpirajo funkcije, ki jih potrebuje-
mo za delo z naprednimi uporabniškimi programi in v omrežnih sistemih.
Začetki razvoja Microsoftovega operacijskega sistema windows 95
seg^o v november leta 1985, ko je bila izdelana prva različica win-
dows. Leta 1990 je bila predstavljena izjemoma uspešno prodajana
različica windows 3.0, 24. avgusta letos pa so prišli v prodajo win-
dows 95, znani pod delovnim imenom chicago. Razvojna skupina si
je za cilj postavila revolucionarne in pomembne spremembe win-
dows 3.1, ki so jih razvili v vvindows 95. Ti se bodo prodajali kot ver-
zija 4.0.
Osnovna naloga za okna 95 je
bila zgraditi izdelek, ki bo
vključeval nove možnosti in bo za-
nesljiv ter preprost tako za upora-
bnika kot za računalnik. Obenem
je strateški cilj razvoja opera-
cijskega sistema računalnik v vsak
dom. Takemu razvoju je sledil tudi
razvoj strojne opreme kot sočasna
nepogrešljiva naloga za široko
možnost uporabe osebnih računal-
nikov. Razvoj oken 95 je imel vses-
kozi pred očmi dve ciljni skupini:
končnega uporabnika in proizva-
jalce strojne opreme. Vsi razvoji
Microsofta z drugimi so usmerjeni
v razvoj standarda "vstavi in
poženi" (angl. plug and play).
Znotraj vvindovvs 95 se programi
nalagajo brez DOS-a, starega 20 let,
katerega namestitev ni več
potrebna. Windows 95 je velika
nadgradnja za windows 3.1, pri ka-
teri pa še vedno ohranimo združlji-
vost s programom MS-DOS. Win-
dowsi 95 uporabljajo 32-biini mo-
del pomnilnika. Rezultat tega je
odprava mnogih omejitev, ki so jih
postavljale starejše verzije oken.
Za novi operacijski sistem je
značilna večja prilagodljivost de-
lovne površine oken tako v ikonah
kot v statusni vrstici. V statusnih
vrsticah je možen direkten pristop
do programov in nazadnje odprtih
datotek. Tako je zagotovljena di-
rektna povezava datotek s progra-
mi. Namesto 8 mest bomo po no-
vem programe lahko imenovali z
255 katerimi koli znaki. Windows
95 omogočajo sočasno delovanje
več programov, kar je zlasti ko-
ristno, ko obdelujemo različne
vsebinske probleme, kol so kalku-
lacije, pisanje teksta in izdelava
risb ter podobno. Naslednja novost
je, da so ikone zamenjane z mapami
(folder - doslej delno poznano v
programu za delo z bazami podat-
kov v paradox for windows). Mape
omogočajo direkten dostop do da-
totek in ne preko program mana-
gerja. S tem file manager izgubi
svojo funkcijo, delo pa je hitrejše in
bolj prijetno. Konec težav naj bi bil
tudi s "sesuvanjem" programov in
nam zaradi napake na eni aplikaciji
ne bo potrebno ugasniti računalni-
ka., To ne velja za prej nastale
programe, temveč za liste, ki so pi-
sani za windows 95. Pomembno je
tudi, da novi operacijski sistem
nudi velike možnosti za širše med-
sebojno komuniciranje v mreži in z
zunanjimi enotami po načelu "vsta-
vi in poženi". Glede na kompleksno
zasnovo strategije medsebojne
kompatibilnosti paketa Microsoft
officea se napoveduje popolna iz-
koriščenost novega okolja in dina-
mičnih povezav (sodobna pisarna
in namizno založništvo z uporabo
excela, word for windows, access
...).
Kakšna oprema je potrebna za
delozwindows95? Procesor 286 je
preživel in ni uporaben za okolje
windows. S prihodom verzije win-
dows 9^fehko uporabljamo osebne
računalnike 386 in močnejše. Ra-
zen tega je minimalna opremlje-
nost računalnika s 40 Mhz, 8 Mb
delovnega spomina in 60 Mb pros-
tora na trdem disku. Glede na
upočasnjenost delovanja in
požrešnost windows aplikacij
nasploh je za delo priporočljivo
imeti procesor 486 s 16 Mb delov-
nega spomina in večji trdi disk ter
grafično kartico super VGA (1024 x
768,256 barv).
Poznavalci ocenjujejo, da 80 %
uporabnikov na svetu uporablja
Microsoftove programe. Za
domače uporabnike je že izdelana
neuradna verzija v slovenščini,
uradna pa naj bi bila naprodaj proti
koncu tega leta. Po napovedih
poznavalcev trženja Microsoft
pričakuje do konca tega leta proda-
jo nad 30 milionov primerkov.
Za tiste uporabnike, ki imajo do-
volj močan računalnik, bo delo z
novimi okni prijetno. Odgovorni v
podjetjih pa se bodo odločili za pre-
hod čimprej ali kasneje, kar je v pri-
meru manj zmožne opreme po-
vezano s precejšnjimi stroški.
Bogdan Vunjak
10 - OD TOD IN TAM
7.SEFIEMBER 1995- TEDNIK
OBČINA GORISNICA / 30 KILOMETROV VODOVODA
Minulo soboto sta Slavko Vamberger iz direkcije za gospodarsko infrastrukturo in
Maks Koletnik, predsednik nekdanje KS Cirkulane, svečano prerezala trak ob vho-
du v črpalnico novega vodovodnega omrežja na območju Cirkulan.
Projekt izgradnje vodovoda
za vasi Gradišča in Kepiščc
je bil začet še v času stare
občinske ureditve, dokončan
pa pred kratkim. 30 kilome-
trov novozgrajenega vodo-
vodnega sistema zagotavlja
pitno vodo 235 gospodinjst-
vom. Potrebnih 71 milijonov
tolarjev, tolikša je bila vred-
nost naložbe, so zagotovili iz
državnih in občinskih sred-
stev ter samoprispevka kra-
janov.
Zbranim na slovesnem odprt-
ju je med drugimi govoril pred-
sednik gradbenega odbora
Zvonko Arnečič in ob tej pri-
ložnosti izrekel pohvalo izvajal-
cu del, podjetju Nizke gradnje
Ptuj. Blagoslov vodovodu pa )e
dal cirkulanski dekan Emil
Dreu.
Črpalnico novega vodovoda sije ogledal tudi župan gorišniške
občine Slavko Visenjak
PISE: UROS VIDOVIC / GORSKA ODPRAVA PTUJSKIH PLANINCEV - 2
Z avtoceste, ki poteka po pobočjih nad kneževino, se v številnih zavojih spus-
tiš v pravo razkošje številnih luksuznih zgradb, dragih avtomobilov in v mari-
ni zasidranih jaht. Vendar v mestu nista prisotna le beton in pločevina. No
številnih ulicah, trgih in ob sami obali se raztezajo številni parki, ki jih krasijo
tako mediteranske, kot tudi prinešene rastlinske vrste. Prav zanimiva so
ogromna drevesa v središču mesta.
Knežja palača z monaškim pristaniščem, v katerem se košatijo številne luksuzne jahte.
Foto: Dejan Zadravec
Glede na pestrost in zanimivost Monaca smo si ga vseka-
kor želeli ogledati. Toda najprej je bilo potrebno poiskati
"stajo" za našega jeklenega konjička. Kljub številnim par-
kirnim prostorom je prava umetnost, če najdeš prostor na
kakšni od prenatrpanih ulic. Zato nam ni preostalo druge-
ga, kot da se odpeljemo nekaj 10 metrov v skalna nedrja
pod mestom.
Šele sedaj smo videli, kako
je med drugim rešen problem
velike gostote prebivalstva na
tako strmih in skalnatih obal-
nih pobočjih, kot je območje
Monaca. Preprosto so izkopali
ogromne količine skalnega
materiala in v pobočju uredili
preostanek površin, ki jih mes-
to nujno potrebuje. Še bolj
presenečeni pa smo bili, ko
smo za dve uri parkiranja
plačali manj kot sredi Ljublja-
ne. Seveda nam je bilo takoj ja-
sno, da ni namen Monačanov
obogateti s pobiranjem parkir-
nine, ampak predvsem z igral-
ništvom, ki privablja številne
mondene turiste iz celega sve-
ta.
Popoldan smo počasi zapus-
tili Monaco ter se podali na lov
za koščkom obale, kjer bi se
lahko ohladili. Toda še prej nas
je čakala vožnja skozi središče
Niče. Ker sem bil že dokaj ut-
rujen, vožnja po glavni ulici,
kjer je bilo na vsega 1,5 km več
kot 30 semaforjev, pa zahteva
popolno zbranost, se mi je zde-
lo, kot da smo v mravljišču. Ob
pogledu na uro mi je bilo vse
jasno, saj je bilo tri popoldan
in le s težavo smo se rešili obje-
ma pločevinaste "džungle".
Cesta, ki se kot kača vije ob
obali, vodi mimo nadvse zani-
mivih krajev in ob številnih
več kilometrov dolgih
peščenih obalah. Najti kotiček
obale zase je tukaj prava utopi-
ja. Slovenci pa ne bi bili Slo-
venci, če si ne bi našli česa po-
dobnega - in to brezplačno in
brez zvedavih oči turistov. Po
zares osvežujočem kopanju v
morju, ki nam je vlilo novih
moči, smo nadaljevali nočno
vožnjo proti Marseillesu in na-
prej proti Toulousu. Ker nas je
Boštjan varno in hitro vozil
vso noč, sem podobno kot dru-
gi člani odprave potonil v glo-
bok spanec. Šele ob prvem ju-
tranjem svitu sem se prebudil,
na obzorju pa so se že kazali
obronki Pirenejev.
Viktorju Tomaniču - Piku v slovo
TežJio je napisati, še tefje pa spregovoriti o človeku, kije bil vse življenje predan Gutenhergo.
vi črni umetnosti, človeku, kije bil zja marsikoga v tiskarni, drugem domu - drugi oče.
Vsi, ki smo prihajali k njemu desetletnico ponovne oživitve ti- Viktorju - Piku gre zahvala, Jg
v 50. letih in kasneje s prošnjo
za sprejem za uk ali službo,
smo vedno stopili pred vzrav-
nanega, elegantnega in uglaje-
nega sogovornika. Takoj smo
začutili, da smo pred člove-
kom, ki mu je tiskarski ceh vti-
snil svojstven, dostojanstven
pečat. In ta pečat se je Viktorju
vtisnil že v Blankejevi tiskarni
v 30. letih, kjer se je izučil za
črkostavca.
Takoj po vojni so Blankejevo
tiskarno zaplenili in tiskarstvo
na Ptuju ukinili. Po celih deve-
tih letih je takratni Okrajni ljud-
ski odbor spoznal potrebo po
oživitvi tiskarstva in sprejel
odločbo za ustanovitev Ptujske
tiskarne. In zopet se je pojavil
Viktor, takratni uslužbenec na
okraju, ter s svojo strokovnostjo
pospešil dela v fazi izgradnje,
poskusnega in nato rednega
obratovanja.
Zaradi njegove zagnanosti in
preudarnosti v času poskusnega
obratovanja, strokovnsoti in še
posebej človečnosti ga je delav-
ski svet leta 1956 izbral za direk-
torja, kjer je ostal naš "ata", kot
smo mu rekli, polnih 20 let, vse
do leta 1976, ko je odšel v zas-
lužen pokoj.
In kakšno naključje! Pred
dvemi leti smo praznovali 200-
letnico tiskarstva na Ptuju, štiri-
skane besede v našem lepem
mestu. Pik - kot so prijatelji nas-
lavljali Viktorja - pa je praznoval
80-letnico svojega bogatega živl-
jenja. Na srečanju ob 200-letnici
je bil Viktor med nami, sedanji-
mi in bivšimi sodelavci. Obujali
smo spomine na pretečena leta.
Viktor in mi vsi njegovi učenci
smo bili ponosni na dosežke v
razvoju, saj Ptujska tiskarna ob
ustanovitvi ni bila deležna prav
nobene dediščine ptujskih pred-
hodnic. Njeni prvi stroji so bili
nabavljeni v Beogradu in Zagre-
bu, bili so stari, skoraj dotrajani,
takšni, ki so jih tamkajšnja pod-
jetja že izločala iz proizvodnje.
se je Ptujska tiskarna razvijala in
ob samoodpovedovanju delav-
cev postopoma obnavljala ter
postala dobra osnova za to, kar je
danes. Skrbel je za razvoj, za
domače kadre in za kruh ob us-
tanovitvi devetim, ob odhodu v
pokoj pa že 73 delavcem.
Nikoli mu ni bilo vseeno, v
kakšnih razmerah delajo delav-
ci. Iz utesnjenih prostorov bivše
Blankejeve tiskarne, kjer je dol-
ga leta sam prijateljeval s
svinčenimi črkami, je konec leta
1978 popeljal delavce v prostor-
nejše, svetlejše in prijaznejše v
Jadransko ulico.
Po upokojitvi se je Viktor rad
vračal med nas - po duhu in po-
končni drži še vedno takšen kot
pred njo. Ko smo ga ob takšnih
srečanjih ali na ulici povprašali
po skrivnosti za takšno vitalost
in svežino, nam je z nasmeškom
odgovoril: "Živite zmerno,
gibljite se, bistrite um." Ni
čudno, da smo dobivali takšen
odgovor. Viktor se je v mladosti
ukvarjal z orodno telovadbo, ka-
sneje rad kolesaril, rad je sedel za
šahovsko desko in živel zmerno
v krogu svoje družine in prijatel-
jev. To je bila skrivnost njegove-
ga življenja.
In takšnega bomo ohranili v
spominu.
Stanko Lepej
Jesen je na pragu. Čas, ko lastovke zapuščajo svoja gnezda. V glasnem in
živahnem ščebetu jih poprej še nič kolikokrat obletajo.
Prvi septembrski dnevi so naj-
lepši, pa tudi najtežji dnevi naših
šolarjev in njihovih staršev. Z veli-
ko upanja, a tudi negotovosti in ne-
mira vsako leto znova odpirajo šol-
ska vrata. Tudi učitelji potrebuje-
mo te dneve posebno spodbudo in
veliko prijaznih misli, da lahko
svoje učence sprejmemo in jih po-
peljemo novim odkritjem in spoz-
nanjem naproti.
V teh dneh, polnih nemira in
iskanj slehernega izmed nas, je ne-
pričakovano in brez slovesa zaprla
svoje utrujene oči naša sodelavka in
zvesta spremljevalka prvošolčkov v
Grajeni - učiteljica Marija Vaupotič.
Na dan njene smrti se je iztekla
njena učiteljska pot, dolga natanko
35 let. Ko smo se ob koncu šolskega
leta hoteli posloviti od nje ob odho-
du v pokoj, si je zaželela, da te for-
malnosti opravimo v jeseni, ko bomo
bolj spočiti in bolj potrebni njene
spodbudne in prijazne besede ter le-
pih misli, s katerimi nas je tolikokrat
poprej zvabila, da smo ji prisluhnili,
da smo utihnili, ko je spregovorila.
Vedno nasmejana, polna življenjske
sile in optimizma se je že dolgo bori-
la z zahrbtno boleznijo. Nikoli ni
omenila svojih težav, čeprav smo
večkrat bolj slutili kot vedeli za nje-
ne skrbi.
Tri ljubezni smo čutili v njenem
bogatem, a dosti prekratkem življen-
ju. Prva ljubezen je bila gotovo njena
družina, ki ji je ob hudi bolezni daja-
la moč in pogum, da je vztrajala.
Uresničili so se ji cilji, ki si jih je zas-
tavila. Otroci so zaživeli v svojem po-
klicnem delu, spoznala je svoje vnu-
ke, da je lahko podarjala svojo veliko
ljubezen tudi njim.
Drugo njeno zadoščenje in izpolni-
tev notranjega ustvarjalnega nemira
je bila njena ljubiteljska gledališka
dejavnost, ki jo je lahko dosledno
uresničevala s pomočjo svojih
družinskih članov, saj so jo pri delu
spodbujali in se ob njej tudi oni raz-
dajali.
Tretja in gotovo njena največja lju-
bezen pa je bila poklicna. Srečen je
lahko človek, ki svoja poklicna ho-
tenja združi tudi s svojim ljubi-
teljskim delom. Petintrideset let je
bila predana svojim učencem, ki so
prvi šolski dan z njo dobili drugo
mamo. V prvem razredu je vsako leto
zamenjala nič koliko mamic, prevze-
la del njihove skrbi in strahu za na-
predek njihovih malčkov na svoja ra-
mena, ob koncu šolskega leta pa se je
poslovila od nasmejanih in vedrih
prvošolčkov, ki so se medtem že
naučili napisati prvo pisemce in
spoznali skrvnosti črk in številk. Ko-
liko usvarjalne moči mora imeti
učitelj, da se lahko do zadnjega diha
razdaja toliko generacijam otrok!
Prav zato pomeni učiteljeva smrt
drugačno slovo kot slovo od
kakšnega drugega delovnega mesta.
Njegova smrt pomeni vero v rast, v
pravilno usmerjen cilj. Njegova smrt
pomeni uresničitev in potrditev
neštetih ciljev, s katerimi učitelj gra-
di mostove za življenje svojim učen-
cem, ki so mu zaupani. Učiteljeva
smrt pomeni ustvarjalni klic genera-
cij, ki so šle skozi njegovo delavnico,
pomeni toliko semen in prav toliko
dejanj na poti k osmišljenemu živl-
jenju slehernega izmed nas. Verjetno
je prav ta želja, da bi zasadila zadnje
seme v svojem življenju, dala naši
Mariji toliko moči, da je vztrajala do
zadnjega koraka, ko je premagovala
misli na smrt zaradi vere v življenje.
Njena moč in pogum morata prevze-
ti vsakogar, ki je poznal njeno delo in
cilje.
Bolečine najbližjih se ne da
ublažiti, lahko jo samo razumemo. Z
njimi smo stali ob odprtem grobu
prav tako nemi, polni neizgovorje-
nih vprašanj. Na marsikatero od njih
nam je naša Marija že sama odgovo-
rila. Morda tudi na to zadnje: "Ne
odhajam, samo poslavljam se. Z vami
bom živela tako dolgo, dokler me
boste nosili v svojih srcih!"
Kaj naj ti rečemo tvoji sodelavci v
slovo? "Vse si postorila, dosegla
nešteto ciljev, zastavila pot in
prižgala luč mnogim. Pot je svetla,
lahko jo bodo nadaljevali..."
Tvoji sodelavci iz osnovne šole
Ljudski vrt in OE Grajena
V SPOMIN
AMR/J/VAUPOTIČ
Še ne dolgo tega smo bili družn
prijatelji prosvetnega društva. Toli-
ko veselja in iskrene radosti, kot
nam ga je prinašalo pevsko in igral-
sko druženje, si človek težko zamisli.
Kolikor bližji ti je nekdo, tem te-
snejši je občutek, ko ga za vedno iz-
gubiš. In prav zato nas je vse močno
prizadelo, ko smo izvedeli, da je
omagalo in za vedno zastalo pleme-
nito srce ugledne in spoštovane čla-
nice prosvetnega društva Grajena
Marije Vaupotič. Težka bolezen je
uničila vero in upanje vseh, ki so se z
Marijo borili za prijaznejši pogled v
prihajajoči dan. Toda volja in želja
sta morali kloniti pred močnejšim
narekom usodne gospodarice, ki bre-
zobzirno odloča o našem bitju in
žitju.
Pokojna Marija je bila dolgoletna
aktivna članica prosvetnega društva,
predvsem pa sposobna režiserka. Ve-
liko odrskih del je bilo izvedenih
pod njeno taktirko, za kar je prejela
številna priznanja in pohvale. Bila je
človek širokega življenjskega obzor-
ja. Narava ji je položila v naročje bo-
gat dar. Pesem pa je postala njena ve-
lika ljubezen. Toliko veselja in iskre-
ne radosti smo doživljali skupaj. Ni-
koli ji ni bilo žal časa, ki ga terja taka
ljubiteljska dejavnost. In delo - veli-
ko je delala. Koliko večerov se j«
spremenilo pozno v noč in nizalo v
leta! Velikokrat je bila z nami, vodila
naše koncerte in nas spodbuja^'
Predvsem pa je bila to, kar je največ:
človek, ki zna prisluhniti težavam
drugih, obenem pa je vedno našla
dovolj moči, da nas je razveselila, po-
vedala kako veselo in spet je bilo
lepo.
Ni moč opisati vsega niti izreči
vseh besed, kajti bolečina je preveli-
ka. Zato, draga Marija, naj povem
to, da v nas, ki ostajamo skupaj
društvu, zboru in tvojem življeni'
skem okolju, ne bo nikoli zamrl tvol
lik. To je zdaj največ, kar lahko stori-
mo v tvoj spomin. Spominjali se t«
bomo vsi v prosvetnem društvu Gra-
jena, še posebno pa tvoji pevci
mešanega pevskega zbora Grajena.
Draga Marija, hvala ti za vsC'
kar si storila za naše društvo. DelO'
ki si ga opravila, je veliko. Mirn"
počivaj v slovenski zemlji, ki te t^
sprejela na pragu jeseni.
Člani Prosvetnega društva Grajena
fEDNIK -7. SEPTEMBER 1995
OD TOD IN TAM - 11
PTUJ / ZGODBA O NENAPOVEDANI DOHODNINI
julija je v javnosti odmevala vroča zgodba o tem, da je M. Ž. iz okolice Juršincev morala
(Zapor, ker ni napovedala dohodnine. Težave naj bi si nakopala zaradi revščine in nevednosti,
ppjpoved, ki jo je dala medijem, je presunljiva, zveni kot zarota družbe proti njej. Vsi naj bi bili
^jeiii sovražniki in krivci za slabe razmere, le sama ne odgovarja za nič, in kar je najbolj žalost-
ijj,^ tudi ničesar ne naredi, da bi se težavam ognila, čeprav naj bi ji ponujali pomoč tako v
prejšnji službi kot v centru za socialno delo.
jCo smo preverjali dejstva pri
jodniku za prekrške, v centru za
jocialno delo in v bolnišnici, je
zgodba dobila drugi tok. Osnov-
na ugotovitev je ta, da je M. Ž.
pfiŠla v zapor zaradi malomar-
nosti, ker ni opravila svoje za-
lionske dolžnosti kljub pozivom
uradnih organov. V bolnišnici
jO povedali, da so ji vse potreb-
ne podatke za napoved dohod-
nine poslali s povratnico. Tru-
dili so se, da bi ji pomagali pri
premagovanju življenjskih
težav; koliko je bilo teh prizade-
vanj, pove zajetna mapa, ki so jo
odprli že leta 1985.
Ne glede na vse se ob tem pri-
meru marsikdo zamisli in hkrati
liuduje, ko morajo ljudje za tako
majhne prekrške v zapor, velikih
pa kazen običajno nOj doleti. Pa
aaj bi bili pred zakonom vsi ena-
ki!
Hoteli ali ne, dohodnino mora
vsakdo skladno z zakonom vsako
leto napovedati. Drugo pa je se-
veda, ali je nekdo ne more
plačati. Pa tudi za takšne se dav-
karji potrudijo in poiščejo naj-
boljšo možno rešitev, da le ni
jgroženo preživljanje prizadete-
ga in njegovih družinskih čla-
nov. Seveda pa tudi pri odpisu
Johodnine ne gre brez vloge.
POGOSTE KRŠITVE
UKONA O DOHODNINI
Savo Kozjak, vodja sodnikov
3 prekrške v Ptuju, je povedal,
ia je sodnik za prekrške imel v
prejšnjem letu v postopku 446
predlogov za uvedbo postopka o
prekršku, ki ga je podalo Mi-
nistrstvo za finance. Republiška
uprava za javne prihodke - izpos-
tava Ptuj. Večina predlogov se je
nanašala na kršitve zakona o do-
hodnini, ker davčni zavezanec ni
vložil davčne napovedi v zakoni-
tem roku oziroma je sploh ni
vložil. Za ta prekršek je za-
grožena denarna kazen najmanj
50 tisoč tolarjev.
Sodnik za prekrške odmeri
storilcu prekrška kazen v mejah,
določenih s predpisom. Pri tem
upošteva tudi oteževalne in
olajševalne okoliščine ob-
dolženca ter njegovo pre-
moženjsko stanje. Zaradi tega je
zelo pomembno zaslišanje ob-
dolženca, da se kar najbolj uvelja-
vi njegova pravica do obrambe.
Sodnik za prekrške je zoper M.
Ž. vodil postopek po dveh pred-
logih ptujske izpostave Repu-
bliške uprave za javne prihodke,
ker kot davčna zavezanka za do-
hodnino za leti 1992 in 1993 ni
vložila napovedi za dohodnino.
Po prvem predlogu, da kot zave-
zanka ni vložila napovedi dohod-
nine za leto 1992 v zvezi z osebni-
mi dohodki iz delovnega razmer-
ja, jo je sodnik za prekrške vabil
na zaslišanje. Vabilu je predložil
tudi predlog za uvedbo postopka
o prekršku ter jo opozoril, da bo
odločba izdana brez njenega zas-
lišanja, če se na vabilo ne bo
odzvala ali svojega izostanka
opravičila. Iz poštne povratnice
je razvidno, da je obdolženka va-
bilo na zaslišanje in predlog za
uvedbo postopka o prekršku pre-
jela (sama sicer trdi, da vabila ni
prejela), vendar se na zaslišanje
ni odzvala, pa tudi svojega izos-
tanka ni opravičila.
Zato je sodnik za prekrške de-
loval skladno z določili Zakona o
prekrških. Na osnovi podanega
predloga za uvedbo postopka o
prekršku in predloženih listinah
je izdal odločbo o prekršku brez
obdolženkinega zaslišanja ter ji
izrekel najnižjo zagroženo denar-
no kazen za ta prekršek, 50 tisoč
tolarjev. V pravnem pouku jo je
poučil, da lahko v osmih dneh od
prejema odločbe vloži pritožbo
na Republiški senat za prekrške v
Ljubljani, bodisi pisno bodisi
ustno na zapisnik pri sodniku za
prekrške. Obdolženka se po pre-
jemu odločbe nanjo ni pritožila,
zato je ta postala pravnomočna. V
petnajstih dneh po pravno-
močnosti odločbe denarne kazni
in poprečnine ni plačala, zato je
sodnik za prekrške pravno-
močno odločbo posredoval
Upravi za javne prihodke, izpos-
tavi v Ptuju, v prisilno izterjavo.
DENARNA KAZEN
NEICTERUIVA
Po dopisu uprave, da je denar-
na kazen neizterljiva, je sodnik za
prekrške spremenil denarno ka-
zen v nadomestno kazen zapora
in obdolženki vročil odločbo o
spremembi denarne kazni v na-
domestno kazen zapora ter jo v
pravnem pouku poučil, da lahko
v osmih dneh od prejema
odločbe vloži pritožbo na Repu-
bliški senat za prekrške v
Ljubljani. Obdolženka se tudi
tokrat ni odzvala in ni vložila pri-
tožbe, zato ji je sodnik poslal po-
ziv za prestajanje nadomestne
kazni zapora s 5. aprilom letos.
Ponovno se ni odzvala, zato je iz-
dal odredbo o prisilni privedbi
na prestajanje nadomestne kazni
zapora v mariborskih zaporih od
15. do 25. junija. Kot je povedal
vodja sodnikov za prekrške Savo
Kozjak, bi M. Ž. tudi po prejemu
poziva na prestajanje nadomest-
ne kazni zapora lahko v treh
dneh po prejemu poziva podala
vlogo za odložitev izvršitve kaz-
ni. Zakon omogoča odložitev v
več primerih: zaradi nujnega
dela, nege otroka, bolezni in po-
dobno. Pa je ni.
M. Ž. NI BILA KAZNO-
VANA Z ZAPOROM
Ob našem obisku pri sodniku
za prekrške nas je zanimalo mar-
sikaj, tudi to, ali je mogoče, da
sodnik zadevo, kakršna je na pri-
mer bila v zvezi z M. Ž., odloži v
predal. "Tega ne morem storiti.
To bi bilo nezakonito," je odgo-
voril Savo Kozjak.
Kaj pomeni nerealizirati prav-
nomočno odločbo in ali je to
sploh mogoče? "Pravnomočno
odločbo je potrebno izvršili ozi-
roma dokončati postopek. Do-
konča se z izterjavo denarne kaz-
ni, če pa to ni mogoče glede na
ugotovitve pristojnega organa, se
denarna kazen spremeni v nado-
mestni zapor. Potrebno pa je
poudariti, da M. Z. ni bila kazno-
vana z zaporno kaznijo, le način
izvršitve denarne kazni je spre-
memba v nadomestni zapor. De-
narna kazen se lahko vedno
plača, tudi ob prihodu policije ali
ko je nekdo že v zaporu. Ob-
dolženec lahko tudi reče, da bo
en dan prebil v zaporu, preostali
del kazni pa bo plačal v denarju,"
je med drugim povedal Savo
Kozjak.
UDELEŽBA NA
ZASLIŠANJU JE NUJNA
Dejstvo je, da bi M. Z. dobila že
za prvi predlog nižjo kazen glede
na najnižjo zagroženo kazen za
omenjeni prekršek, skladno z
določili zakona o prekrških, če bi
sodelovala in pozivov sodišča ne
bi ignorila. Lahko bi jo celo od-
nesla samo z opominom. V dru-
gem primeru, ko je bila pri sodni-
ku za prekrške zaradi nenapove-
di dohodnine tudi v letu 1993, ko
je do septembra še prejemala na-
domestilo osebnega dohodka
(bila je namreč na porodnem do-
pustu), je bila kazen za prekršek
nižja - deset tisoč tolarjev. M. Ž.
se je tokrat udeležila zaslišanja
ter sodniku pojasnila okoliščine,
v katerih je prekršek storila, svo-
je premoženjsko stanje in skrb za
enega otroka. Ta kazen pa bi ne
glede na oteževalne in olajševal-
ne okoliščine lahko bila večja, če
bi prva odločba že bila pravno-
močna, ker bi sodnik moral
upoštevati predkaznovanje.
Medlem je tudi ta odločba že pos-
tala pravnomočna, ker se ob-
dolženka v roku v okviru pravne-
ga pouka ni pritožila.
SE BO NAŠLA PRAVA
REŠITEV ZA M. 1?
v zaporu je M. Ž. prebila manj,
kot je znašala kazen, saj je dobila
namenski dopust, da se zadeva
začne urejati. V času prestajanja
kazni je sin živel z njenim živl-
jenjskim partnerjem, ki je zanj
nadvse vzorno skrbel (M. Ž. je za
javnost sicer izjavila, da ga je mo-
rala pustiti pri sosedi).
Za večino je M. Ž. mučenica, ki
se ji godijo takšne in drugačne
krivice. Pa ji vseh težav sploh ne
bilo treba, če bi izpolnila svoje
dolžnosti in če bi sprejela pomoč
tistih, ki so ji želeli pomagati. Ni-
komur pa ni jnogoče pomagati,
če ponujeno pomoč odklanja. Še
najmanj ji je bilo treba v zapor za-
radi nenapovedane dohodnine.
Če napovedi sam ne znaš ali ne
zmoreš napisati, ti lahko poma-
gajo drugi. Že do vsega začetka
pri tem opravilu ljudem pomaga-
jo na bankah, tu je Kariias, pre-
pričana pa sem, da bi ji pri tem
pomagali tudi v centru za social-
no delo, kjer tako ali tako bdijo
nad njo, če bi jih prosila, pa tudi v
bolnišnici so ji vedno stali ob
strani. Pripomb na njeno delo v
bolnišnici, kjer je delala trinajst
let, niso imeli.
Potem ko napovedi v roku ni
vložila, so ji davkarji pisali, naj to
stori, vendar se ni odzvala. Tudi
pri službi je bilo tako, da je ni bilo
na delo, ko bi morala priti. Po pe-
tih dneh neupravičenih izostan-
kov so ukrepali po zakonu, četu-
di bi lahko bila rešitev drugačna,
če bi M. Ž. pravočasno sporočila,
da ima dopust, da ji je zbolel
otrok in podobno. V bolnišnici
so povedali, da jim je M. Ž. ob
prevzemu delovne knjižice -
prevzem je potrdila s podpisom,
to je njihova običajna praksa - po-
vedala, da že ima novo službo in
naj zanjo ne skrbijo. Skoraj tudi
ni verjeli, da je po odpustu nihče
ni napotil na zavod za zaposlo-
vanje, če nove službe morebiti le
ne bi dobila. Vendar se na zavodu
ni prijavila; če bi se, bi pridobila
pravico do zdravstvenega zavaro-
vanja zase in otroka.
OBČASNO DELO
NI REŠITEV
Dejstvo pa je, da od nečesa
družina mora živeli, od šest tisoč
tolarjev otroških dodatkov ni
mogoče. Danes se M. Ž. skupaj z
življenjskim partnerjem preživl-
ja s priložnostnim delom. Ko
sem jo prejšnji torek obiskala
skupaj s socialno delavko, je na
vprašanje, kako živijo in kako se
preživljajo, odgovorila, da ni no-
benih težav, da imajo svinje,
kokoši, pridelajo krompir, fižol,
čebulo, solata, tako da jim ni tre-
ba ničesar kupiti. Za ozimnico ji
prav tako ni treba skrbeli. V to-
rek je na primer šla zbirat jabolka
... M. Ž. ob našem obisku tudi ni
želela povedali ničesar več, kot je
že povedala julija, ko je bila v za-
poru, da gre za izkrivljanje dej-
stev, pa tudi ni želela ničesar
slišati. Občasno bi ji z enkratno
denarno pomočjo lahko pomagal
center za socialno delo, vendar je
tudi za to pomoč potrebno napi-
sati vlogo. Morda pa je le kje stal-
no delo tudi za M. Z.? Nekaj dni
zapora le ne more bili takšna ovi-
ra, da službe ne bi mogla dobiti in
da bi jo večno spremljal pečat "za-
porništva", kot prepričuje sama
sebe. Naposled je potrebno le ve-
deli, M. Z. ni bila obsojena na za-
por, ampak je v njenem primeru
šlo le za način izvršitve kazni.
Vsega tega pa ne bi bilo, če bi se
M.Ž. že prvič udeležila zaslišanja
in pokazala pripravljenost za so-
delovanje. Vsak mora v prvi vrsti
najprej poskrbeli sam zase, šele
potem lahko pričakuješ, da ti
bodo pomagali tudi drugi.
Kakorkoli že zgodbo
obračamo, čeprav jo M. Ž. "kroji"
po svoje, da bi se "zaščitila", je
vendarle potrebno priznati, da je
njeno življenje vse prej kol lepo
in nosi pečat velike revščine z
vsemi posledicami. Bo v blatni in
težko dostopni grapi dela Sloven-
skih goric kdaj življenje le dobilo
lepšo in kakovostnejšo podobo?
Bo tretji otrok lahko ostal pri ma-
teri - prva dva sla že nekaj časa v
reji? Največ je seveda odvisno od
M. Ž. same. Pomoč, tudi strokov-
na in zdravstvena, ji je ponujena,
brez njenega sodelovanja pa seve-
da ne bo šlo.
•»MG
Vzačetku letošnjega pomladanskega dela nogometnega prvenst-
va, ko je NK Drava startala z 12. pozicije z željo, da bo drugoligaš,
jev njenem dresu s številko 9 poletel korpulenten igralec, katere-
žoge so s filigransko preciznostjo zadevale ptujske strelce -
l)rata Emeršič in Vesenjaka. Predsednik Mitja Omulec Je prive-
k\ v Dravo prvega tujca. Privedel Je tehnika, ki ne "muči" žoge,
snipak v trenutku mirno podaja igralcti, ki ima najboljšo pozici-
jo (važno Je dati več golov kot Jih prejeti).
Trener Zemunovič je gradil ko-
lektiv in je tujcu takoj dal pri-
ložnost, Drava je zmagovala, iz-
plavala ter ostala v IL ligi, sedaj
pa misli na prvoligaški status.
Tujec ni več tujec, saj ga tudi
Publika bodri kot "Boško" ali
Rade". Začelo se je novo
Prvenstvo in verjetno je pravi
'fenutek, da predstavimo tega
''tujskega "Črnogorca".
G. Boškovič, se lahko predsta-
vite?
Boškovič: Ime mi je Rade
boškovič, rojen sem 4.11.1966 v
Beogradu, kjer sem živel prvi dve
'^ti, pozneje pa v Orji Luki, rod-
nem mestu mojega očeta in deda,
največji del v Tiiogradu - se-
"lanji Podgorici.
■ Kdaj ste začeli igrati nogo-
tiet?
Boškovič: V začetku nisem
"mislil na nogomet kot osnovno
opredelitev. Osnovno šolo in
^'ninazijo sem uspešno opravil,
ekonomski fakulteti pa se je
''fikradla stara ljubezen do nogo-
'''"ta, tako da sem mu dal pred-
lost.
verjetno niste začeli pri
^ravi?
■ Boškovič: Ne, nikakor, igrati
začel v Iskri iz Danilovgra-
ko je bila najboljša. Trener
Šakovič me je pregovoril, da prei-
dem v NK Titograd - ekipa je
menjala ime v Mladost.
- Iz Črne gore ste prišli v Ptuj?
R, Boškovič: Pojavila so se na-
migovanja, da igram v Sloveniji,
a sem najprej prestopil v ekipo
Ribnice v Titogradu, Po
končanem jesenskem delu
prvenstva sem dobil poziv iz Ma-
ribora, a mi je poškodba v Medu-
linu, kjer smo bili na pripravah,
onemogočila, da se izkažem, zato
sem podpisal pogodbo z NK Dra-
va.
- Kako ste bili sprejeti v Ptuju?
R, Boškovič: Izvrstno od vseh -
od predsednika kluba in trenerja
do zadnjega igralca. Prvič sem jih
videl in jih tudi spoznal, ko sem
igral z Mariborom. Tukaj se
počutim kot doma. Doma v Pod-
gorici so mi igralci Bodučnosti
povedali, da je bil najboljši spre-
jem, ko so igrali kje zunaj, tisti ju-
bilejni v Ptuju pri NK Drava leta
1983.
-	Ste zadovoljni z igro v Ptuju?
R. Boškovič: Z rezultati sem za-
dovoljen, z obstankom v ligi tudi.
Priborili smo si soliden saldo
točk za obstanek v ligi. Tudi se-
daj smo solidno startali. Zase
vedno trdim, da lahko dam več, z
igro sem saniral poškodbo iz Me-
dulina.
-	Imaš kakšne pripombe na igro
ali občinstvo?
R. Boškovič: Soigralce bi zapro-
sil, da na pripombe sodnikov rea-
girajo šele naslednji dan, publiki,
da nam preko sodnikov ne dodel-
juje 'domačega terena' v
Domžalah. Še nekaj navijačem:
navijajte glasno tudi takrat, ko
nam ne gre, tudi takrat, ko ima-
mo "svinčene noge", dajte nam
moč z vzpodbujanjem.
-	Kako dolgo še boste igrali v
NK Drava?
R. Boškovič: Šele začel sem igra-
ti za Dravo, to me trenutno edino
zanima.
Želimo mnogo uspehov nogo-
metašem NK Drava z željo, da se
drugo leto borijo s takšnimi na-
sprotniki, kot so NK Olimpija,
Maribor, Mura ... In polno lepih
trenutkov za novega "Ptujčana"
Rada Boškoviča.
•»S.L
ORMOŽ / MLADI BRALCI IN KVIZ
V letošnjem letu \e Knjižnica Ormož ponovno sodelovala v mednarodnem knjižnem
kvizu za otroke, ki ga pripravlja nemška bralna ustanova Stiftung Lesen iz Mainza.
Kviz Je potekal že od marca in
vanj Je bilo vključenih 259
otrok iz vseh osnovnih šol
občine Ormož. Otroci so pre-
birali predpisano literaturo
in potem reševali vprašalni-
ke. Letošnja tema Je bila po-
svečena okolju in skrbi zanj.
"Namen akcije je bil, da z bran-
jem ustreznih knjig, razmišljan-
jem in pogovorom že pri otrocih
vzbudimo spoštovanje in skrb za
naš planet," je povedala Branka
Vočanec, ki je projekt pripravi-
la.
Minulo sredo so si sodelujoči po
pridnem branju privoščili malo
zabave. Otroci so najprej tekmo-
vali v kvizu in odgovarjali na
vprašanja o živalih, ki so bila pre-
sneto težka in so še kakšnega
odraslega spravila v zagato. Po
zelo izenačenem boju je zmagala
ekipa od Miklavža, ki je s svojim
znanjem obogatila šolsko
knjižnico s knjižno nagrado.
Izžrebanih je bilo še pel knjižnih
nagrad in glavna nagrada - izlet v
Ljubljano na Dan zlatih knjig;
prejela jo je Maja Meško iz Mi-
hovec.
Po uradnem delu se je začela pra-
va zabava. Nekateri so tekmovali
v športnih igrah, drugi so raje
izživeli svojo ustvarjalnost ob iz-
delovanju zmajev in ogrlic, naj-
več pomočnikov pa je bilo pri
ognju, kjer sta se pekla koruza in
krompir.
Otroci so bili nad prireditvijo
navdušeni in sklenili so, da se
naslednje leto spet dobijo.
Viki Klememčič
Foto: Štefan Hozvan
14 . NASVETI
7. SEPTEMBER 1995 - TEDNIH
STROKOVNJAKI SVETUJEJO / PISE: JANKO MUZEK, DIPL.ING.AGR.
Ko se botanični sestav travne ruše iz kakršnih koli razlogov toliko poslabša, da z
urejeno rabo in gnojenem ruša ne proizvede več kot 25 ton zelene mase po hek-
tarju letno, je potrebno ukrepati. Lahko so se razbohotili tudi razni trdoživi ple-
veli: ščavje, ripeča zlatica...
Izbiramo lahko med dvema načinoma za obnovo travne ruše, in
sicer tako da uporabimo totalni herbicid ali selektivni herbicid
UPORABA TOTALNEGA
HERBICIDA
Če so se pleveli tako razbohoti-
li, da je njihovo uničenje s selek-
tivnimi herbicidi neučinkovito,
uorabimo totalni herbicid. To
pomeni, da smo se odločili za se-
tev in oblikovanje sejanega trav-
nika. Zapleveljeno travno rušo
poškropimo zgodaj spomladi (ko
ozeleni) s 5 do 10 litri totalnega
herbicida boom efekt v 500 litrih
vode po hektarju. S tem uničimo
vse rastline, nakar po 20 do 21
dneh potrosimo gnojila (500 kg
7-20-30 po hektarju) in sejemo s
posebno sejalnico za vsejavanje
trav in detelj. Če take sejalnice
nimamo, je možno uporabiti
tudi navadno žitno sejalnico, s
tem da tik pred setvijo površino
tal malo prerahljamo s frezo ali
krožno brano in navadno brano
do globine 5 cm. Lahko pa tudi,
če smo tla površinsko prerahlja-
li, namesto navadne žitne sejal-
nice uporabimo ročno setev ali
pa setev s trosilnikom za mine-
ralna gnojila (uporabimo pa 15 -
20% semena več, setvišče je po-
trebno plitko zabranati!). Seme
posejemo 2 do 3 cm globoko v
zemljo (nikakor ne sme ostati
kar na površini tal) in po
možnoti na medvrstno razdaljo
15 do 20 cm. Ob setvi travno-de-
teljnih mešanic opravimo dva
prehoda (ob prvem posejemo
travo, ob drugem pa detelje). Po
potrebi sejalne cevi navadne
žitne sejalnice obtežimo, da
seme pada v ustrezno globino.
Po setvi obvezno povaljamo (z
valjarjem, ki je namenjen za to,
ali pa celo površino prevozimo s
traktorjem, uporabimo pokonci
zložene guma ali zabetoniran
200-litrski sod). Setvena roka sta
dva. Prvi je spomladi (marec,
april), drugi pa pozno poleti (v
avgustu in prvih dneh septem-
bra). Spomladi obvezno dodamo
k semenu še 5 do 10 kg mnogoc-
vetne ljulke (varovalni posevek).
V razraščanju potrosimo za prvi
odkos od 200 do 300 kg KAN-a
po hektarju.
UPORABA SELEKTIVNIH
HERBICIDOV
Če pleveli niso tako razbohote-
ni, jih lahko uničimo s selektiv-
nim herbicidom. Uporabimo
lahko pripravke, kot so: dicofluid
MP combi, asulox, granstar 75
DF, herbocid (za enoletne široko-
listne plevele), lentagran plus, sta-
rane 250, harmony 75 DF. Z vsa-
kim od teh priprvkov uničimo
širokolistne plevele in nato po
preteku karenčen dobe posejemo
izbrano mešanico trav ali trav in
detelj. Potrebno je uporabiti spe-
cialno sejalnico za vsejavanje
trav in detelj - žitna tu ne pride v
poštev, ker po tem postopku tal
površinsko mehanično nismo
obdelali; tudi ročna setev in tro-
silec mineralnih gnojil ne dajeta
dobrih rezultatov. Gnojimo ena-
ko kot v prejšnjem primeru.
Ne glede na to, ali smo upora-
bili prvi ali drugi način, vedno
mora biti vsaj 14 dni po setvi do-
volj vlage v teh, da seme lahko
kali, in ustrezno izbrana mešani-
ca trav in detelj za setev.
KATERO MEŠANICO
UPORABITI
Najbolje se je odločiti za
mnešanice z oznako5G-3 (če
bomo pasli) ali BG-4, travnik II
oz. travnik III (če imamo pašno-
kosni sistem). Poraba semena je
pri čisti setvi 30 - 35 kg na hektar
oz. 5 do 10 kg, če gre za vsejavan-
je po drugem načinu. Setev v je-
senskem roku naj bo končana do
20. septembra.
Kmetovalce na širšem
območju Ptuja obveščamo, da
Mlekarska zadruga Ptuj razpo-
laga s posebno sejalnico za vse-
javanje trav in detelj (cena za
vsejavanje je okrog 2.500
SIT/ha). Če bi želeli obnoviti
travno rušo še v jesenskem
roku, se javite terenskemu sve-
tovalcu na svojem območju, -s
771-981. Če bo dovolj naročil
(vsaj dva - tri hektarje), bomo se-
tev s posebno sejalnico pomagali
organizirati.
Janko Muzek, dipl. ing. agr.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE; 30/3
4. nadaljevanje
KRITIČNA OBDOBJA V
OTROKOVEM ŽIVLJENJU
Otrok pride na svet zelo ne-
bogljen. Toda vsak dan bolj ga
njegovo telesno zorenje sili k ak-
tivnejšemu poseganju v okolje, v
svet okoli sebe. V stiku s svetom
se pri otroku razvijajo tako tele-
sne spretnosti in znanje kot tudi
osebnostne značilnosti; slednje
so predvsem posledica takega ali
drugačnega reagiranja staršev in
vzgojiteljev na njegove pobude
in potrebe.
Nekatera obdodja so za otro-
kov telesni in duševni razvoj še
posebno kritična, predvsem pre-
drojstveno obdobje, prvo leto
življenja, obdobje trme, vstop v
šolo, puberteta in obdobje osa-
mosvajanja. Pogljemo si nekate-
ra ta obdobja in predvsem ve-
denjske.motnje, do katerih pride
v teh obdobjih zaradi napačnega
ravnanja staršev.
PREDROJSTVENO OBDOBJE
Zaradi spoznanj o tem, da
duševno življenje nosečnice še
kako vpliva na plod in potek po-
roda ter preko tega tudi na otro-
kove telesne in duševne lastnos-
ti, je potrebno začeti vzgojo v ne-
kem smislu takoj po zanositvi
oz. celo še prej.
Ugotovljeno je, da so matere,
ki so pretrpele med nosečnostjo
hujše duševne pretrese ali so
živele v stalni duševni stiski ali
napetosti ali tiste, ki si otroka
niso želele ali pa so bile oseb-
nostno in čustveno manj zrele
ter neuravnovešene, imele več
spontanih splavov in prez-
godnjih rojstev, več je bilo po-
rodnih komplikacij ter pred- in
medporodnih okvar otroka.
Vplivi na otroka pa se pri teh
materah kažejo tudi v drugih,
morda na videz manj drama-
tičnih, zato nič manj usodnih
oblikah. Tako kažejo raziskave,
da so praviloma otroci takih ma-
ter praviloma telesno bolj ne-
mirni že v času nosečnosti in
tudi po rojstvu, da Imajo manjšo
porodno težo, da po porodu več
jokajo in imajo tudi razne motn-
je pri hranjenju in prebavi. Taki
otroci v povprečju tudi kasneje
spregovorijo, imajo nižjo raven
inteligentnosti, so bolj agresivni
in med njimi najdemo kasneje
tudi večje število psihosomat-
skih in duševnih bolezni sploh.
Ta in druga spoznanja kažejo,
kako zelo je otrok potreben lju-
bezni in kako globoka je njegova
vez z materjo v času nosečnosti.
Vse, kar moti njuno povezanost
v najširšem smislu te besede - to-
rej tako telesno kot duševno -,
nanj neugodno vpliva.
Zlasti porodne komplikacije
pomenijo za otroka resno nevar-
nost. Do velikega števila božjasti
pride zaradi poškodbe možgano-
vine med porodom. Vzrok teh
komplikacij večkrat ni nenor-
malna telesna zgradba žene ali
lege otroka, pač pa njen zavestni
ali podzavestni strah pred poro-
dom ali njena razdvojenost v od-
nosu do otroka. Raziskave so po-
kazale, da take matere že med
nosečnostjo mnogo bolj trpijo
(npr. nosečnostno bruhanje),
med samim porodom pa vpliva
njihovo razpoloženje tudi na
razprtost materničnega ustja in s
tem na prehodnost porodne
poti.
Manjši strah pred porodom je
povsem normalen. Naslednjič pa
si bomo pogledali oblike strahu,
ki so posebno izražene pri nev-
rotičnih in osebnostno nezrelih
materah.
KRVODAJALCI
22. AVGUST - Neža Mislovič,
Dornava 35; Darijan Lah,
Orešje 72, Ruj; Vesna
Brodnjak, GoriŠnIca 24/b;
Neža Čuš, Dornava 4; Vanda
Rižnar, Kraigherjeva, 26, Ruj;
Marija Vidovič, Dornava 34;
Anita Kmetec, Cirkovce 1/c;
Marjeta Mendaš, Moškanjci
84/c^ Gorišnica; Marija Vido-
vič, Mezgovci 2/b, Dornava;
Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Mi-
lica Petek-Filipovič, Ul. 25.
maja 9, Ruj; Verica Emeršič,
Mezgovci 3, Dornava; Zvonka
Rozman, Hum 27; Kristina Vi-
dovič, Mezgovci 51/a, Dorna-
va; Veronika Leben, Slomi 9,
Poienšak; Majda Kokol, Lasi-
govci 10/a, Poienšak; Sebasti-
jan Jakomini, Vodova ul. 4,
Ptuj; Slavko Vidovič, Dornava
34; Vesna Emeršič, Mezgovci
3, Dornava; Janez Horvat, Dor-
nava 38; Romana JuriČ, Dorna-
va 115; Janez Vidovič, Mez-
govci 2/b, Dornava; Stanko
Petek, Pobrežje 6, Vidern pri
Ruju; Simona Matjašič, Selška
6, Ptuj; Bojan Kokol, Bresnica
11, Ormož; Jože Topolovec,
Jablovec 39, Podlehnik.
24. AVGUST - Rafael Svenšek,
Zagrebška 93, Ruj; Roman
Petrovič, Podvinci 126/a, Ruj;
Darinka Tili, Podvinci 39/b,
Ruj; Suzana Hentak, Dornava
119; Anton Mernik, Slomi 7,
Poienšak; Mira Zajšek, Kuz-
minci 6/b, Podlehnik; Vera
Popušek, Podvinci 13, Ruj;
Ivan Obran, Moškanjci 65,
Gorišnica; Milica Ljubeč, Mez-
govci 2/a, Dornava; Jožica
Slodnjak, Mezgovci 56/a, Dor-
nava; Sonja Paternost, Mestni
Vrh 17/b, Ptuj; Dragica Pola-
nec, Placar 64, Destrnik; Maj-
da Zemljič, Podgorci 44; Vinko
Kokol, Dornava 87; Marija Bez-
jak. Borovci 14/a, Dornava; Mi-
lica Zamuda, Zamušani 38/a,
Gorišnica; Martina Florjanič,
Strelci 9, Markovci; Andreja
Graifoner, Rimska pl. 3, Ruj;
Dragica Šilak, Pot v toplice 3,
Ruj; Ernestina Lešnik. Ul. Vide
Alič 17, Ptuj; Lizika Simonič,
Dornava 1/a; Vlasta Pisanec,
Polenci 21, Poienšak; Martin
Majar, Mezgovci 57/a, Dorna-
va; Zdenka Podhostnik,
Janežovski Vrh 19, Destrnik;
Jože Sok, Dornava 106;
Srečko Marin, Podgorci 101;
Stojan Koren, Starše 77;
Duško Brvar, Planinčevih 17,
Miklavž; Anton Dovečar, Loka
39, Starše; Andrej Haložan,
Slovenja vas 9, Ptuj; Stanko
Libman, Šercerjeve brigade 5,
Maribor; Franc Topolovec, Ja-
blovec 39, Podlehnik; Miran
Zagoršek, Mezgovci 28, Dor-
nava; Mojca Fras, Koroška c.
77, Maribor; Stane Ozvaldič,
Tomšičeva 17c, Slovenska Bi-
strica; Janez Goričan, Placar
11/a, Destrnik; Stanko Žuran,
Zagrebška c. 1, Ptuj.
V SADNEM VRTU sadne
vrste septembra končujejo
letošnjo vegetacijo. Prenehala je
rast, zeleno listje pa, dokler ne bo
dozorelo in odpadlo, še prehran-
juje listne in cvetne brste ter mla-
dike in jih utrjuje za prezimitev.
Letna ali zelena in vzgojena rez
je septembra že prepozna in nima
več nobenega pomena. Vzgojno
rez bomo nadaljevali poodpadan-
ju listja oziroma ko bodo drevesa
grešlav fazo zimskega mirovanja.
Ce smo se ob koncu poletja lotili
redčenja krošenj orehovih,
češnjevih ali drugih koščičarjev,
septembra tega ne delamo več.
Rane, ki nastanejo z rezjo v tem
času, ses prenehanjem rasti več ne
zaraščajo in neceli jo. V reznečepe
in na reznine se naselijo in jih
okužijo bakterije gnitja in
trohnenja ter do naslednje vege-
tacije že opravijo svoje v škodo
drevesa.
Sadne vrste, katerih tla v dreve-
snih kolobarjih ali pasovih redno
obdelujemo, septembra preneha-
mo rahljati. Odstranjujemo le tis-
te vrste plevelov, ki bi utegnili še
pred jesensko oziroma zimsko
obdelavo semeniti, sicer pa če
zraste kakšna travica, je ta le v
pomoč zaključevanju vegetacije
sadnega drevja.
Če smo pri avgustovskem cepl-
jenju uporabljali za vezivo rafijo,
gumijeve ali plastične trakove, ki
po nekaj dneh, ko se cepilno mes-
to zaraste in prične debeliti, ne ra-
zapde, vezi nemudoma popusti-
mo tako, da jih razrežemo. Vezi se
namreč ob debeljenju cepilnega
mesta zajedo v lubje in tako one-
mogočijo normalen pretok rast-
linskih sokov med podlago in
žlahtnim očesom. Ovenjen listni
pecelj, ki ob rahlem dotiku s
prstom ne odpade, je znak, da
cepljenje ni uspelo. Lahko ga po-
novimo, če je podlaga še v mužev-
nem stanju.
VOKRASNEMVRTUjesep-
tembra pravi čas za sajenje in pre-
sajanje različnih vrst lilij.
Beli cvet lilije si je človek vzel
za simbol nedolžnosti in čistosti,
zato je to okrasna rastlina, ki že od
davna ne krasi samo cvetličnih
vrtov, temveč je cenjena kot reza-
no cvetje pri okraševanju oltarjev
in drugih obrednih mest. Poleg
vrtnic so lilijenajbolj priljubljene
poleti cvetoče okrasne rastline
čebulnice. Njihova vitka tenka
stebla nosijo nenavadno pestre
cvetove živopisanih barv in ekso-
tičnih oblik. Gojitelji in žlahtni-
telji tovrstnega cvetja poznajo več
kot 80 vrst osnovnih botaničnih
vrst lilij in več kot 1000 iz teh iz-
hajajočih hibridov, katerih cveto-
vi so podobni turbanom, lijakom,
trobentam, zvonovom in podob-
no.
Zaradi izredno pestre oblike
lahko lilije imenitno vključuje-
mo v razne okrasne združbe ali
sestoje vrtnih cvetlic in grmov-
nic. Z njimi lahko lepo oblikuje-
mo obrobe gredic, so odlične
družabnice vrtnic, še posebej z
nekaterimi nizkimi vrstami lilij
poživimo poletno barvo skalnja-
ka, ko druge alpske rastline že
odcvetijo. Lilije pa so s svojimi
veličastnimi cvetovi še posebej
lepe kot posamezne rastline v po-
sodah na terasah, balkonih in
dvoriščnih vrtovih.
Razmnožujemo jih s čebulica-
mi, semeni in čebulnimi luskami.
Najčešče sadimo čebulice dvain-
polkrat tako globoko, kot je nji-
hova debelost, v dobro pripravi je-
na prepustna tla. Dobro uspevajo
na sončni legi. Če sadimo lilije na
težja tla, sadilno mesto izdatno
pognojimo s kompostnico, tej pa
po potrebi primešamo pesek, ker
je to rastlina, ki uspeva in lepo
cveti le v izrazito zračnih tleh.
Redna oskrba lilij je podobna kot
pri večini čebulnic.
V	ZELENJAVNEM VRTU v
tem mesecu sejemo zimske sorte
solate, ki prezimijo na prostem,
zgodaj spomladi pa lahko na
domačem vrtu nabiramo zelo
sočne glavice solate. Razširjeneso
mehkolistni zimski solati sorte
nansen in zimska rjavka ter
krhkolistna posavka.
Posevek zimske solate lahko
glede na lego, vrsto zemlje in raz-
vojno fazo različno prezimi. Za
nekatere ostre zimske mrazove so
bolj odporne zgodaj sejane, za
druge pa pozno sejane, zato je pri-
poročljivo sejati več sort zimske
solate in v različnih obdobjih sep-
tembra vsakih deset dni. Sejemo
jo v vrste v medsebojni razdalji 25
cm. V vrsti je po vzniku ne
redčimo zaradi zimskega mraza.
To opravimo šele spomladi po
prezimitvi.
Kot vse vrtnine tudi zimska so-
lata najboje uspeva v globoki hu-
mozni zemlji, ki pa ne sme biti
sveže pognojena s hlevskim gno-
jem. Gnojimo jo glede na pred-
hodne kulture le z rudninskimi
gnojili, pri čemer nesmemopreti-
ravati z dušičnimi. Po kolobarju
sledi za vsemi vrstami kapusnic,
stročnicah korenčnic.
Posevek zimskesolateni toliko
občutljiv na nizke zimske tempe-
rature, seveda če se do tega časa
mlade rastlinice dovolj obrastejo
in utrdijo, kot je na občutna ni-
hanja temperature tal. Ker so pri
nas često ostre zime brez snega, si
za ta primer za prekrivanje pri-
pravimo smrekovo vejevje ali pa
gredo že po setvi prekrijemo z
vrteksom.
Po biokoledarju je priporočljivo
sejati in saditi rastline, kijih pridelu-
jemo zaradi lista, od 1. do 3. ter od 9.
do 12. septembra, zaradi korenike od
S.do7.terl4.inlS. septembra, zara-
di plodov od 3. do 5. in od 9. do 16.
septembra ter zaradi cveta in zdravil-
na zelišča 7. in 8. seprembra.
V	Thunovem setvenem koledarju
je še nadalje zapisano, da je pripo-
ročljivo obirati sadje, ki smo ga na-
menili za skladiščenje, v času dviga-
jočih luninih lokov med3. in 16. sep-
tembrom, med temi dnevi pa so dnevi
za list za obiranje sadja neprimerni,
ker bo takrat obrano sadje rado gnilo.
•fr Miran Glušič, ing.agr.
Zadnje dni avgusta in prve dni
septembra so si odgovorni za lepo
in urejeno okolje v mestni občini
Ptuj najbolj belili glavo, kako do
dmgega obiska republiške komisi-
je v okviru akcije Turistične zveze
Slovenije za najbolj urejen kraj od-
praviti nekatere pomanjkljivosti,
ki najbolj vplivajo na oceno in
hkrati uvrstitev Ptuja med naj-
boljše v kategoriji turističnih kra-
jev.
Po prvem obisku komisija ni bila
zadovoljna z urejenostjo centralne
mestne deponije, vpadnic v mesto,
mestnih zelenih površin, zlasti še
parkov (mestnega, Ljudskega vrta
in sončnega parka), poškodovane so
bile tudi nekatere napisne table, ob
muzeju na prostem se je že na vehko
majala ograja, da drugih neureje-
nosti na tem območju starega Ptuja
ob magistralni cesti niti ne omenja-
mo. Da ponekod na ptujskih ulicah
in trgih raste trava, pa tako in tako
čivkajo že vrabci. Nič kaj lep tudi ni
pogled na nabrežine reke Drave, na
grajski hrib, ki sicer ima ureditveni
načrt, a je ta za zdaj zaklenjen v
enem od občinskih predalov, po
ureditvi pa tako in tako že dolgo
kličeptujska tržnica. V ptujskem tu-
rističnem društvu so večni optimis-
ti, saj so odgovorne na sestanek, na
katerem naj bi se dogovorili za od-
pravo največjih pomanjkljivosti, po-
klicali pet dni pred obiskom repu-
bliške komisije. Predsednik Albin
Pišek pravi, da se ne bodo dali in
bodo vztrajali do konca. Če bodo
uspeli, bo Ptuj že četrtič zapored
zmagal med turističnimi kraji, kar
doslej ni uspelo Še nobenemu slo-
venskemu kraju. Konkurenca je le-
tos huda, saj so Ptuju tik za petami
ali celo pred njim Laško, Bohinjska
Bistrica, Kobarid, Piran, Radovljica
in Tolmin.
V letošnji akciji tekmujejo tudi
terme, ki se jim nasmiha tretje mes-
to v skupini manjših zdravilišč, in
OŠ Mladika, od zunanjih pa je bila v
letošnje ocenjevanje vključena tudi
OŠ Videm. Kako se bo izteklo drugo
ocenjevanje Ptuja in drugih ude-
ležencev s širšega območja Ptuja, bo
kmalu znano. Če se bodo poleg
uradnih čistilcev vključili tudi
občani, ustanove in podjetja, lahko
da uspeh ne bo izostal.
Po slabem mesecu se z našo akcijo
Nagradno turistično vprašanje
znova vračamo. Kaže, da so poletne
počitnice vplivale tudi na naše
reševalce, ki jim ni uspelo zapisati,
katere stalne zbirke in razstave so na
ogled na ptujskem gradu. Zato
bomo odgovorili mi: kulturno-zgo-
dovinska zbirka, glasbena zbirka,
galerijska zbirka in razstava del
Dušana Fišerja.
Jesensko-zimsko akcijo pričenja-
mo z nekoliko lažjim vprašanjem.
11. avgusta je bilo v Ptuju v organi-
zaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj
srečanje slovenskih turističnih del-
avcev. Na njem je muzej predstavil
razstavni projekt, ki ga pripravljajo
za zimo 95/96. Vprašujemo, za kateri
projekt gre. Odgovore pričakujemo
v uredništvu Tednika, Raičeva ulica
6, do 15. septembra. Nagrada za
pravilen odgovor so muzejske publi-
kacije z družinsko vstopnico za og-
led muzejskih zbirk.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri projekt pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj za zimo 95/96?
Naslov:..............................................................................
fEDNIK - T.SEFIEIVIBER 1995
ŠPORT - 15
ROKOMET • Izžrebali
pare v pokalu
Prejšnji torek so izžrebali pare
predtekmovanja za rokometni
pokal Slovenije. Ptujska Drava se
bo pomerila z Ormožem, Velika
Nedelja pa z drugo ekipo Pivo-
varne Laško. Prve tekme bodo v
sredo, 13. septembra, povratne pa
teden dni kasneje.
l.k.
ATLETIKA •Kotarjeva
zmagala v Trstu
Po skoraj dveh mesecih premo-
ra zaradi odpravljanja starih
poškodb se je na tekmovalne ste-
ze vrnila članica AK Ptuj Vanja
Kotar. V soboto je nastopila na
mednarodnem mitingu v Trstu
in brez težav zmagala v teku na
800 metrov. Tako kot drugi slo-
venski atleti in atletinje je tekla
na uvrstitev, saj jih konkurenca
ni spodbudila k boljšim rezulta-
tom.
-u
ROKOMET »ZRK Ptuj-
Branik ml. 13:11(5:7)
Ptujčanke so srečanje odigrale
zanesljivo, po štirih izenačenjih
nenehno povečevale vodstvo in
brez nihanja v igri potrdile dozo-
revanje v dobro ekipo.
V prvem krogu novega
ligaškega tekmovanja 16. septem-
bra so nasprotnik ŽRK Ptuj
Crenšovci iz Prekmurja.
Ptujčanke igrajo prvo tekmo v
gosteh.
MALI NOGOMET # Start
slovenske reprezentance
Pod okriljem nogometne zveze
Slovenije je bil v Školji Loki prvi
pozivni zbor kandidatov za
članstvo v slovenski državni re-
prezentanci v malem nogometu.
Med dvanajstimi najboljšimi je
tudi Silvester Komik (Ptuj). Prvo
mednarodno prijateljsko tekmo
za barve Slovenije bodo predvi-
doma odigrali 15. in 16. septem-
bra v Košicah. Reprezentanca bo
od 20. do 29. oktobra v Belgiji so-
delovala na kvalifikacijskem tek-
movanju za 1. evropsko prvenst-
vo UEFA, ki bo decembra v Špa-
niji.
LK.
JUDO # Dvotedenski kamp
na Poljskem
Z dvotedenskega kampa na
Poljskem se je vrnilo osem mla-
dih judoistov Judo kluba
Gorišnica. Poleg treninga juda so
bili v okviru kampa deležni še
drugih športnih aktivnosti,
družabnih in kulturnih srečanj.
DS
TENIS •Državno
prvenstvo za mladince
in mladinke
v Brežicah je bilo od 28. do 31.
avgusta državno poletno prvenst-
vo mladincev in mladink do 18
let. Na glavni turnir se je nepos-
redno uvrstilo 22 igralcev z naj-
boljšimi točkami lestvice TZS,
dva sta dobila povabilo organiza-
torja, osem pa se jih je uvrstilo po
kvalifikacijah (zanje je bilo prij-
avljenih 64 igralcev).
Prvenstva do 18 let se je kljub
mladosti (pravico ima igrati še na
turnirjih do 16 let) prvič udeležil
igralec TK Goja Alen Horvat.
Uspel je v kvalifikacijah, v glav-
nem turnirju pa je v 1. kolu pre-
magal Krištofa (Brežice) 7:5,6:4,
v 2. pa Maljkoviča (Brežice) 6:4,
6:3. V četrtfinalu se je pomeril s 1.
nosilcem Miho Gregorcem
(Soča) in izgubil 1:6 3:6. Rezultat
ne kaže pravega razmerja na
igrišču, borba je bila izenačena.
Zmagovalec prvenstva je bil Tka-
lec (Branik).
S tem je Alen dosegel enega
svojih največjih uspehov v karie-
ri. Odlična igra mu bo prinesla
tudi velik skok po lestvici TZS,
tako da mu naslednje leto ne bo
potrebno več igrati v kvalifikaci-
jah. Že ta teden se bo Alen ude-
ležil članskega državnega
prvenstva v Murski Soboti, kjer
bo konkurenca še močnejša.
Mladinskega državnega
prvenstva se je udeležila tudi
Ptujčanka NenaTukasovič, čla-
nica TK Branik Maribor, ter
zmagala v konkurenci posamez-
nic do 18. let in med pari skupaj s
klubsko kolegico Žano Žlebnik.
Nena se bo udeležila tudi član-
skega državnega prvenstva. Več o
njenem uspehu v prihodnji šte-
vilki.
S.E.
TENIS # Liga do 14 let
Mladi igralci TK Goja Miha in
Gašper Malek, Aleš Adamčič, Se-
bastijan Gori čan,Tomaž Štrafela,
Emil Ogrizek, Saša Lončar in
Žiga Horvat igrajo v teniški ligi
do 14 let. Njihova skupina je
močna, saj so z njimi še Celeia
Celje, Branik Maribor, Malečnik
in TK Ptuj. Vsi so prvič na
takšnem tekmovanju in se šele
kalijo v bojih.
S.E.
AVTORALLY#DI Ptuj
sedmo mesto
XII. turističnega avtorallyja in-
validov Slovenije, ki je bil v sobo-
to, 2. septembra, v organizaciji
Društva invalidov in AMD v Slo-
venski Bistrici, se je po dolgem
času udeležila tudi ekipa Ptuja.
Sodelovalo je 7 ženskih in 20
moških ekip. DI Ptuj so zastopali
Ludvik Pšajd, voznik, Franček
Ljubeč, strelec, Adolf Hvaleč, pi-
kado, in Franc Cetl, vrtno kegl-
janje. V zelo močni konkurenci je
ekipa Ptuja zasedla 7 mesto.
Prihodnje leto bo invalidski av-
torally v Lenartu v Slovenskih
goricah.
F.C.
GORIŠNICA / JUDO KLUB
Damjan trenira že polnih
enajst let in se v svoji karieri
lahko pohvali s 7. mestom na ev-
ropskem mladinskem prvenstvu
leta '92 v Izraelu, 5. mestom na
Mediteranskih igrah '93 v Franci-
ji ter z doseženima 7. in 9. mestom
na svetovnem judo pokalu letos.
Po poklicu strugar ter mlad
gorišniški obrtnik je Damjan eden
dveh slovenskih reprezentantov, ki
se bosta pod strokovnim vodstvom
Filipa Leščaka in trenerja Štefana
Čuka udeležila svetovnega
prvenstva v judu, ki bo potekalo od
25. septembra do 3. oktobra v ja-
ponskem Tokiu.
Judo je prav gotovo japonski na-
cionalni šport številka ena, zato je
svetovno prvenstvo ena letošnjih
največjih prireditev na Japonskem.
Nanj je prijavljenih kar 136 držav.
Prvenstvo je obenem dobra
možnost za mlade judoiste, da si za-
gotovijo čim več točk za dosego
norme, potrebne za olimpijske igre
v Atlanti prihodnje leto. Damjan
bo nastopil v kategoriji do 95 kilo-
gramov in dobro ocenjuje svojo tre-
nutno formo. Pravi, da bi se z malo
sreče lahko uvrstil med prvih osem
ter s tem dobil pravico neposredne
uvrstitve na olimpiado.
Priprave na prvenstvo so tekle
vse od maja, končale pa se bodo na
Poljskem. Tam bosta slovenska ju-
doista (poleg Damjana potuje na
priprave in v Tokio še Peter
Vučina) trenirala s člani poljske re-
prezentance, ki je ena velesil v
judu.
Tekst in foto: DS
PTUJ
Prizadevni člani tekaškega
kluba Maraton iz Ptuja se po
uspelem teku ob mejah Slove-
nije in nekaterih drugih
uspešnih uvrstitvah na po-
membnih maratonih doma in
po svetu pripravljajo na že 4.
ptujski maraton, ki je uvrščen
v akcijo BRAZDE
VZDRŽLJIVOSTI in bo to
soboto, 9. septembra. Štirje
najboljši v moški konkurenci
in tri v ženski pa bodo kandi-
dati za svetovno prvenstvo v
malem maratonu, ki bo L ok-
tobra v Franciji.
Start bo ob 16.30 pred
Srednješolskimk centrom v
Ptuju, dolžina prog bo 7, 10 in
21 km, svojo udeležbo pa so pri-
javili tudi naši najboljši mara-
tonci, kot so Kejžar, Vindiš,
Rozman, Vivodova, Javorniko-
va in drugi.
Znak za začetek bo dal naj-
boljši slovenski ultramaratonec
Dušan Mravlje, ki se je pred
nedavnim vrnil iz ZDA. Po
končanem teku bo pred nakup-
nim centrom Panorama na Ro-
goznici svečanost z razglasitvijo
rezultatov ter podelitvijo na-
grad in pokalov. Program bodo
popestrili s skoki z elastično
vrvico iz višine 50 m ter z an-
samblom Ptujskih 5.
-OM
JK DRAVA
razpisuje
začetne in nadaljevalne tečaje juda in jiu-jitsa
za otroke in odrasle ter samoobrambo za ženske.
Prijave ter informacije vsak ponedeljek, sredo in
petek od 18.00 do 20.00 ure v novem Judo centru
Drava (športna dvorana Mladika) ali na -ff 771-
135, po 15.00 uri. □
PTUJ / T. PLIBERŠEK DRUGI V EVROPI V PRECIZNEM LETENJU
Drugo mesto Tomaža Pliberška, člana Aerokluba Ptuj, in peto Robi-
ja Verbančiča, člana Letalskega centra iz Maribora, na sedmem ev-
ropskem prvenstvu v preciznem letenju je več, kot so pred odhodom
v Czestochowo pričakovali največji optimisti.
Da gre za izjemen dosežek, pove po-
datek, da se je Tomaž na primer ena-
kovredno kosal s profesionalnimi le-
talci, ki so doma predvsem v vzhod-
nih državah in ki so na prvenstvo
prišli že z okrog tisoč tekmovalnimi
urami naleta ter 17 tisoč urami leten-
ja, Tomaž Pliberšek pa ima prelete-
nih le petsto ur. Udeleženci letošnje-
ga evropskega prvenstva v točnosti
pristajanja pa so poleg tega že tedne
pred uradnimi tekmami "preiz-
kušali" poljsko nebo.
Od 21. do 27. avgusta je za najboljša
niesta tekmovalo 46 udeležencev. To
ie približno toliko, kot jih nastopa na
svetovnih prvenstvih. Tomaževo
drugo mesto je prva medalja na ev-
ropskih prvenstvih v preciznem le-
tenju. Ko govori o njej, je sicer nanjo
zelo ponosen, saj je "nastala" v prak-
tično nemogočih razmerah v primer-
javi z drugimi v Evropi, vendar takoj
pristavi, da so bili naši letalci kot eki-
pa tretji v Čilu leta 1993 v rally leten-
ju. Kot da hoče Tomaž v svoji skrom-
nosti zmanjšati na svoj veliki uspeh.
Vstopnica za udeležbo na 7. evrop-
skem prvenstvu v preciznem letenju
so bili rezultati z lanskega državnega
prvenstva.
"Prvenstvo je bila moja prva dirka v
tujini, potem ko sem pred tremi leti
začel z dirkami. V bistvu sem šel pog-
ledat, kaj se na tem področju v evrop-
skem merilu dogaja in kaj bo treba še
izpiliti, da se bomo lahko enakovred-
no kosali z evropskimi oziroma sve-
tovnimi letalci. Z Robijem sva na
uradnem treningu lepo letela. Potem
pa se je /.alomilo na dveh navigacij-
skih rutah. Ne glede na to sva se bolj
za šalo kot zares zarekla, da bova po-
skušala doseči dober rezultat in da jo
bova drugim preizkušenim ude-
ležencem prvenstva poskušala zagos-
ti. Ko se je na koncu za naju vse lepo
izteklo, človek nehote pomisli, kaj bi
šele bilo, če bi imela prave razmere za
delo. Tudi za udeležbo na prvenstvu
sva morala praktično poskrbeti sama.
Rezultati so nama prinesli udeležbo
na prvenstvu, potem pa je bilo po-
trebno zagotoviti še denar. Če ne bi
bilo sponzorjev - mestne občine Ptuj
in Aerokluba Ptuj, ki se jima zahval-
jujeva se prvenstva ne bi mogla ude-
ležiti.
Sama precizna dirka je sestavljena iz
treh disciplin: navigacijske rute, ki
vsebuje opazovanje in časovno
točnost ter pristajanje. Na prvenstvu
sem pogrešal spremljevalce ekipe.
Veliko bolje bi bilo, če bi bil z nama
kdo od preizkušenih tekmovalcev,
kot sta na primer Tomi Verbančič in
Vinko Pišek."
Sicer pa bo Tomaž Pliberšek, ki se je
začel z jadralnim letenjem ukvarjati s
16 leti, sedaj se ukvarja z motornim
letenjem, lahko v prihodnjih letih še
veliko dosegel, če se bodo razmere za
delo izboljšale. Letenje ima v krvi, saj
z njim praktično živi cela družina ra-
zen očeta. Potrebno pa se bo ude-
leževati tekem v tujini, da si bo nabral
potrebne izkušnje.
MG
NOGOMET
PRVA SLOVENSKA LIGA
Izidi 6. kroga: Maribor -1IIT Go-
rica 1:0 (1:0), Mura - Primorje 1:1
(1:0), Biostart Publikum - SCT
Olimpija 1:1,(0:1), Mag Korotan -
Rudar (Velenje) 2:0 (1:0), Izola -
Beltinci 0:2 (0:2).
1.MUR	A.............................6 3 3 O 11:4 12
2.HITG0RIC	A....................6 3 2 1 9:4 11
3.	RUDAR (V).....................6 3 2 1 7:4 11
4.	PRIMORJE......................6 3 2 1 9:6 11
5.MAGKOROTA	N..............6 3 1 2 8:6 10
6.SCT0LIMPIJA................6 2 2 2 11:10 8
7.	MARIBOR.......................6 2 1 3 10:9 7
8.BIOSTARTPUBLIKUM..,.6	1 3 2 13:12 6
9.BELTINC	I........................6 1 2 3 3:11 5
10.IZOU..........................6 O O 6 1:16 O
Pari 7. kroga, 10. septembra:
Beltinci - Maribor, SCT Olimpija -
Mura, Rudar (Velenje) - Biostart
Publikum, HIT Gorica - MAG Ko-
rotan, Primorje - Izola.
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 4. kroga: Črnuče -
Radeče Papir 5:1, Vevče - Zagorje
0:1, Železničar Oscar - Drava 2:2,
Era Šmartno - Filc Mengeš 2:1, Na-
predek - Šentjur 0:0, Nafta - Family
Shop 2:0, Naklo - Koper 1:1, Rudar
-	Železničar Maribor 4:1.
1.ČRNUČ	E..........................4 3 1 O 15:3 10
2.	NAFTA...........................4 3 1 O 6:0 10
3.ERAŠMARTN	0...............4 2 1 1 8:7 7
4.	DRAVA...........................4 2 1 1 5:4 7
5.	ŽELEZNIČAR OSCAR.......4 1 3 O 6:3 6
6.RUDA	R...........................4 1 2 1 4:2 5
7.ŠENTJU	R........................4 1 2 1 4:3 5
8.	NAPREDEK.....................4 1 2 1 2:2 5
9.	FAMILYSHOP PIRAN......4 .1 2 1 3:4 5
10.	RADEČE PAPIR.............4 12 1 4:7 5
11.	KOPER..........................4 112 3:4 4
12.NAKL	O............4 11 2 3:6 4
13.ŽELEZNIČARMARIB0R.4	1 1 2 3:9 4
14.ZAG0RJ	E......................4 1 1 2 4:8 4
15.VEVČ	E...........................4 1 0 3 2:4 3
16.FILCMENGEŠ..	.............4 O 1 3 4:10 1
Pari 5. kroga, 10. septembra:
Železničar Maribor - Črnuče, Ko-
per - Rudar, Family Shop Piran -
Naklo, Šentjur - Nafta, Filc Mengeš
-	Napredek, Drava - Era Šmartno,
Zagorje - Železničar Oscar in
Radeče Papir - Vevče.
ŽELEZNIČAR OSCAR - DRAVA
2:2(2:0)
Ljubljana - stadion Ljubljana,
gledalcev 200, sodnik Žerak iz Bra-
nika.
Strelci: 1:0 Šporar p.), 2:0
Mikšič (44.), 2:1 T. Emeršič (63.) in
2:2Hotko(85.).
Drava: Klinger (Brodnjak), Volk
(Hotko), Ramšek (Šalamun), Žolek,
Pucko, Koren, Korber, T. Emeršič,
Boškovič, M. Emeršič in Vesenjak.
Nogometaši Drave se iz Ljublja-
ne vračajo z zelo pomembno točko,
ki so jo osvojili proti nekdanjemu
prvoligašu Železničarju Oscarju. V
prvem polčasu je za ptujske nogo-
metaše slabo kazalo, saj so
domačini dosegli dva zadetka, v
drugem polčasu pa se je slika na
igrišču spremenila - za odtenek
boljši so bili Ptujčani. V 63. minud
je Tomaž Emeršič rezultat znižal, v
85. minuti pa so z lepim zadetkom
Hotka rezultat izenačili ter si s tem
pridobili pomembno točko.
V nedeljo nogometaši Drave gos-
tijo zelo dobro ekipo Era iz Šmert-
nega. Pričakujemo lahko novo
zmago ter pomik navzgor na
prvenstveni razpredelnici. Seveda
pričakujejo tudi večje število obi-
skovalcev kot na prejšnjih tekmah,
saj je ekipa Šmartnega v preteklem
prvenstvu osvojila prvo mesto v
drugoligaški konkurenci, žal pa se
skozi kvalifikacije ni uvrstila v prvo
slovensko nogometno ligo.
D.K.
3. SLOVENSKA LIGA-VZHOD
Rezultati tekem 3. kroga: Bel-
trans - Aluminij 1:2, Bistrica - Bak-
ovci 1:3, Unior Zreče - Pohorje 1:3,
Dravinja - Steklar 2:1, Kovinar -
TurnišČe 1:1, Odranci - Paloma §e-
ver 3:1, Dravograd - Kungota Bro-
ker3:0.
1.	DRAVINJA......................3 2 1 O 8:2 7
2.POHORJ	E.......................3 2 1 O 9:4 7
3.BAK0VC	I........................3 2 1 O 6:3 7
4.	DRAVOGRAD.................3 2 O 1 6:3 6
5.	ODRANCI.......................3 2 O 1 5:4 6
6.	ALUMINIJ.......................3 2 O 1 5:5 6
7.	KOVINAR.....................„.3 1 2 O 7:3 5
8.TURNIŠČ	E......................3 1 2 O 4:1 5
9.	BISTRICA........................3 1 O 2 8:9 3
10.	STEKLAR......................3 1 O 2 5:7 3
11.KUNG0TABR0KE	R......3 1 O 2 2:6 3
12.	PALOMA SEVER............3 O 1 2 4:11 1
13.BELTRAN	S....................3 O O 3 3:6 O
14.	UNIOR ZREČE..........'..,.3 O D 3 1:9 O
Razpored tekem 4. kroga: sobo-
ta, 9. septembra, ob 16.30: Alum-
ninij - Dravograd, Bistrica - Unior
Zreče, Bakovci - Kungota Broker,
Paloma Sever - Beltrans, Turnišče -
Odranci, Steklar - Kovinar, Pohor-
je - Dravinja.
BELTRANS - ALUMINIJ 1:2
(0:1)
Veržej - igrišče Beltrans, gledal-
cev okoli 200, sodnik Novak iz Ma-
ribora.
Strelci: 0:1 R. Hojnik (35.), 0:2
Huzjak (80.) in 1:2 Ropoša(86.).
Aluminij: Budimir, Rozman,
Zemljič, Prelčec, Emeršič, Jerenko
(E. Hojnik), Huzjak, Fridl, R. Hoj-
nik, Gajser in Kovačec.
Igralci Aluminija iz Kidričevega
so na težkem gostovanju pri nek-
danjem drugoligašu povsem zas-
luženo osvojili tri točke. Ves čas
srečanja so bili boljši nasprotnik,
kljub temu da so velik del srečanja
odigrali z igralcem manj. Izključen
je bil namreč Gajser. R. Hojnik je
dosegel vodilni zadetek v pravem
trenutku. V drugem polčasu so bili
gostje vsaj enakovreden nasprotnik
z nekaj več priložnostmi. Usodo
domačih je zapečatil Huzjak, ki je v
80. minuti dosegel drugi zadetek za
Aluminij. Domačini so rezultat
znižali v 86. minuti. Za kaj več niso
imeli časa, tokrat pa tudi znanja in
sreče.
V soboto, 9. septembra, bo v Ki-
dričevem tretjeligaški derbi, saj
prihaja v goste ekipa Dravograda.
D.K.
1. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ
Rezultati tekem 2. kroga: Uni-
ted Eagles Pragersko - Rogoznica
4:0, Slovenja vas - Boč 4:1, Hajdina
- Stojnci 1:1, Videm - Bukovci 3:0,
Gorišnica - Dornava 2.2, Gerečja
vas-Središče 3:1.
1,	SLOVENJA VAS.,...........2 2 O O 8:2 6
2.U.EAGLESPRAGERSKO.2	1 1 O 5:1 4
3.STOJNCI.........................2 1 1 O 5:2 4
4.VIDEM..	..........................2 1 1 O 4:1 4
5.	GEREČJA VAS.................2 1 1 O 4:2 4
6.	SREDIŠČE.......................2 1 O 1 4:4 3
7.	DORNAVA......................2 O 2 O 3:3 2
8.HAJDIN	A...................2 O 2 O 2:2 2
9.	GORIŠNICA....................2 O 1 1 3:5 1
10.	BOČ..............:...............2 0 1 1 2:5 I
11.BUKOVCI...	...................2 0 0 2 1:7 O
12.	ROGOZNICA.................2 O O 2 1:8 O
Razpored tekem 3. kroga: sobo-
ta, 9. septembra, ob 16.30: Rogoz-
nica - Hajdina; nedelja, 10, sep-
tembra, ob 1030: Dornava -
Gerečja vas, Bukovci - Gorišnica;
ob 16.30: Središče - United Eagles
Pragersko, Boč - Videm, Stojnci -
Slovenja vas.
2. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ
Rezultati tekem 2. kroga: Sp.
Polskava - Skorba 1:1, Hajdoše -
Podvinci 3:0 b.b.. Mladinec- Graje-
na 3:6, Markovci - Pago Leskovec
1:3, Ormož - Apače 3:1 prekinjeno.
1.GRAJEN	A.......................2 2 O O 8:3 6
2.HAJD0Š	E.......................2 2 O O 5:1 6
3.	SKORBA.........................2 1 1 O 9:2 4
4.PAGOLESKOVEC...	........2 1 1 O 4:2 4
5.	ORMOŽ.......................... 1	1	1	0	0	3:1
6.	MLADINEC.....................2	1	O	1	6:8	3
7.	TRŽEČ............................1	O 1	O	1:1	1
8.	SP. POLSKAVA...............2	O 1	1	1:3	1
9.	APAČE............................2	O O	2	2:5	O
10.	PODVINCI....................2 O O 2 2:6 O
11.MARKOV	O...................2 O O 2 2:11 O
Razpored tekem 3. kroga: ne-
delja, 10. septembra, ob 10.30:
Podvinci - Ormož, Grajena - Haj-
doše, Skorba - Mladinec, Pago Le-
skovec - Sp. Polskava, Tržeč - Mar-
kovci.
MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 2. '-roga: Hajdi-
na - Stojnci 2:2, Viocm - Bukovci
3:1, Gorišnica - Dornava 0:1,
Gerečja vas - Bistric	3:0 b.b., Slo-
venja vas - Boč 3:0 b ., Rogoznica
2:0.
1.BISTRIC	A......................2	O O 8:0 6
2.	DORNAVA......................2	O O 5:0 6
3.	SLOVENJA VAS..............2	O O 5:1 6
4.ST0JNa.........................2	1 O 9:3 4
5.	PRAGERSKO..................2	O 1 2:1 3
6.	VIDEM..................:.........2	Q 1 3:5 3
7.	GEREČJA VAS.................2	O 1 1:3 3
8.	HAJDINA.......................2	2 O 3:3 2
9.B0	Č................................2	1 1 1:4 1
10.	BUKOVCI......................2	O 2 2:5 O
11.GORIŠNIC	A..................2	O 2 0:6 O
12.	ROGOZNICA.................2	O 2 1:9 O
Razpored tekem	roga: sobo-
ta, 9. septembra, o\	.30: Dorna-
va - Gerečja va	Bukovci -
Gorišnica, Boč - V	n, Stojnci -
Slovenja vas; nede!	10. septem-
bra, ob 10.30: Bistr	Pragersko,
Rogoznica - Hajdin
POKAL - ČLANI M PTUJ
Rezultati teken	16 finala:
Mladinec - Pago Le	vec 1:0, Sre-
dišče - United Ea	Pragersko
4:1, Bukovci - Trža	sredo 6. sep-
tembra), Ormož - B	1:1, Sp. Pol-
skava - Podvinci 3:1	lovenja vas -
Dornava 1:4, Mar.'	.ci - Apače
2:15, Hajdina - Gere.	a vas 5:0, Vi-
dem - Skorba 2:3,	Rogoznica -
Gorišnica 0:1.
Branko Lešnik
16 - ZA RAZV EDRILO
7. SEFI EMBER 1995 - TEDNIK
f CDNIK - 7. SEPTEMBER 1995
ZA KRATEK CAS -19
Info-glasbene novice!
Info - kviz
Ali ste uganili, katera pevka je na
sliki? Izrežite glasovnico, vpišite
njeno ime, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili CD.
Pred štirinajstimi dnevi je bil na
sliki Jan Plestenjak. Nagrado
prejme Helena Belšak, Gruško-
vec 64,Cirkulane.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprkšanje
pošljite (ali prinesite) na: Tednik
Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 14. septembra.
Reševalec:
Naslov:_
Ime pevca:
Glasbeniki iz sosednje
Hrvaške kot po tekočem traku
pripravljajo dobro plesno glas-
bo, ki jo slovenski D.J.-i z veli-
kim uspehom vrtijo po naših
diskotekah. Hrvaška ročk n'-
roll skupina PARNI VALJAK
je bila ena najboljših RN'R sku-
pin v bivši Jugoslaviji in je pred
dobrim mesecem izdala akus-
tični ali "unplugged" album z
naslovom BEZ STRUJE. PAR-
NI VALJAK so pripravili skoraj
sedemdeset minut odlične
glasbe, vključno s skladbami:
Uhvati ritam, Jesen u meni,
Sve još miriše na nju, Prokleta
nedelja, Moja je pjesma lagana
^fšV.V
Skupino FUN FACTORY
sestavljajo pevka Marie Anett
ter trije rappeiji z umetniškimi
imeni Rod-D, Toni in Steve.
Kvartet FUN FACTORYje s
skladbo I .wanna be with U do-
besedno osvojil ZDA, hkrati pa
je skupina v Evropi že izdala
novo pop skladbo z naslovom
CELEBRATION.
i-V.V.V
Britanski soul vokalist KEN-
NY THOMAS je.bil nazadnje
visoko na lestvicah leta 1991 s
pesmijo Thinking about your
Love. KENNY ostaja dober in
priljubljen pevec, kar je znova
dokazal s pesmijo WHEN I
THINKOFYOU.
sV.VtV
N-TRANCE je britanska
techno skupina, ki ima letos
uspešen komad Set you Free.
Bee Gees so leta 1978 pripravili
glasbo za zelo uspešen film Sa-
turday Night Fever. Skupina
N-TRANCE pa je priredila v
rap verzijo velik hit STAYIN'
ALIVE.
sVsVtV
NIGHTCRAWLERS SO stu-
dijsko-produkcijska skupina z
dobrim debitanskim plesno
obarvanim albumom Let's
Push it. NIGHTCRAWLERS
so k sodelovanju ponovno po-
vabih pevca Johna Reida in
skupaj posneli komad DON'T
LET THE FEELING GO.
Manchestrska techno skupi-
na CLOCK je že polnila ple-
sišča s komadom Axel F in
Whoomph (there it is).
CLOCK pripravljajo album, na
katerem bo tudi komercialni
techno komad EVERYBODY.
WORLDS APART je nemška
pop skupina, ki seje lotila pri-
redbe skladbe RIGHT KIND
OF LOVE (***)in jo je leta
1993 odpel ameriški pevec Je-
remy Jordon.
Ameriška pevka jody
Watley je za pomoč prosila
izredno znana producenta Ba-
byfacoa in L.A. Reida. ki iirociu
^^ prodajalna ^^
TEHNIKA
EMONA MERKUR d.o.o.
^_PTUJ_
cirata tudi za TLC, Boyz II
Men, Whitney Houston, Ma-
riah Carey, Michaela Jacksona
... JODY je s pomočjo produ-
centov odpela potencialni hit
AFFECTION.
^ftVtV
MICHELLE GAYLE bi rada
uspela tudi v ZDA, vendar fun-
ky-pop skladba HAPPY JUST
TO BE WITH YOU ni dobila
ugodnih ocen ameriških glas-
benih kritikov.
sV^fsV
BLIND MELON je ameriški
ročk band, ki seje proslavil z
melodično in spevno skladbo
No rain. Približuje se jesen in
najverjetneje tudi deževni dne-
vi, takrat pa bodo Meloni lahko
prepevali skladbo No rain ali
mogoče tudi najnovejšo sklad-
bo GALAXIE.
Ameriška ročk skupina CO-
UNTING CROWS je lani imela
v ZDA kar tri Top 10 hite: Mr.
Jones, Round here in Rain
King. Fantje iz skupine COUN-
TING CROWS pa se tokrat
predstavljajo z odlično balado
THE GHOST IN YOU.
^t-VtV
LENNY KRAVITZ je že lep
čas zaljubljen v francosko pev-
ko Vanesso Faradise. LENNY v
studiu končuje snemanje nove-
ga albuma Circus, s katerega
izdaja skladbo z naslovom, ki
gotovo ne drži: ROCKN'ROLL
IS DEAD.
Ameriški rocker BRUCE
SFRINGSTEEN je s svoje
Greatest Hits kompilacije že
izdal pesmi Murder Incorpara-
ted in Secret Garden. Kot tret-
jo pesem BRUCE ponovno iz-
daja svoj veliki hit iz 80. z nas-
lovom HUNGRY HEART.
David Breznik
7.	You are not alone
-MICHAELJACKSON
2. Scatman's world
-SCATMANJOHN
S.Neverforget-TAKETHAT
4.	Alice (Who the fuckis
Alice)?-GOMPIE
5.	Boom! Boom! Boom!
-OUTHERE BROTHERS
6.	Trymeout-CORONA
1. Come and get your love
-REALMcCOV
8.	A giri like you
-	EDWIN COLLINS
9.1 wanna be with U
-FUNFACTORV
10. ril be there for you
-	THE REMBRANTS
I>estvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
i med 20. in 23. uro.)
•c^Mladi dopisniki
ČUDEŽNA OGRLICA
(Pravljica)
Nekoč so živeli oče, mati in hčerka.
Druži na je bila revna.
Hčerki sta umrla oče in mati.
Odločila se je, da gre po svetu. Ko
je že dolgo hodila, je za tretjim hri-
bom zagledala grad. Ko pride do
gradu, se ji prikaže kralj. Vpraša
ga: "Lahko to noč prespim v gra-
du?" Kralj je bil zelo hudoben in jo
je spodil.
Deklica je hodila naprej čisto sama
in žalostna, ko za sedmimi hribi
zagleda staro slamnato kočo. V
njej je živela stara ženica. Pride do
koče, ženica jo prijazno sprejme.
Deklica ji žalostno pove, kako jo je
kralj nagnal, in jo prosi: "l^hko ne-
kaj časa ostanem pri vas?"
Zenici je pomagala pri delu.
Nekega dne se odloči, da se vrne
domov. Ženica bi seji rada zahvali-
la za dobroto. Podari ji čudežno
ogrlico. Pove ji, kako mora ravnati
z njo in kje jo mora nositi. Ko pride
deklica domov, se odpočije in si
zaželi, da bi bila njena hiša prelepa
palača, kraljev grad pa stara, na-
vadna hiša. Zelje so seji uresničile.
Tako je starka potem živela pri de-
klici. Se dandanes živita srečno in
zadovoljno, če nista že umrli.
Tatjana Topolovec
LOČILA SE POGOVARJAJO
Nekega ponedeljka se je zgodil
čudež: ločila v Mojčinem zvezku so
se začela pogovarjati...
Pri Mojci je zazvonil telefon. Zve-
zek je pustila odprt, ker je delala
slovensko domačo nalogo. Kar na-
enkrat so se ločila začela pogovar-
jati.
"Kakšna je danes mladina!" je za-
klical Klicaj.
"Mene kar izpustijo pri pisanju," je
rekla Vejica.
"Kaj šele jaz, poglejte, kako sem
zvit!" žalostno vzklikne Vprašaj.
"Nekoč sem bil dolg kot Klicaj, zdaj
pa me muči hrbtenica, saj sem že
star," glasno razmišlja.
"Joj, joj, kaj vse me še čaka!" je
odvrnil jezno in žalostno Klicaj.
"Bolje bi bilo, če me ne bi bilo na
svetu," govori sam sebi.
"Mene pa pišejo najpogosteje in
vedno sem enaka, ljudje me imajo
najrajši," reče Pika.
"Mene pa vedno izpustijo pri našte-
vanju in namesto mene naredijo
piko!" se razburja užaljena in jezna
Vejica.
"Seveda te izpustijo, ko pa si tako
kratka," odgovori Klicaj.
Ločila bi"se še verjetno dalje pogor
varjala, če ne bi Mojca končala te-
lefoniranja in nadaljevala sloven-
sko domačo nalogo.
Barbara Radek
OŠ Breg
MATERINŠČINA JE LE ENA
Slovenski jezik seje skozi tisočletja
izoblikoval iz stare slovanščine.
Med preseljevanjem iz stare domo-
vine in posebej po njej se je začelo
razcepljanje enotne praslo-
vanščine na več jezikov. Eden od
teh jezikov je bila slovenščina. Go-
vorili so jo v Karantaniji, potem pa
je za skoraj tisočletje postal jezik
tlačanov - od Nemcev zasužnjenih
Slovencev. Zato smo dokaj pozno
dobili prvi dve knjigi. Primož Tru-
bar je bil začetnik naše knjižne slo-
venščine in je prvi naš zatirani jezik
prenesel na papir.
Še zdaj se zdi uganka, kako se je
slovenski jezik ohranil, ko so stolet-
ja na nas pritiskali tujci: na Primor-
ski Italijani, v Frekmurju Madžari,
na Koroški in ostali slovenski
zemlji pa Nemci. Morda zaradi
trme in ponosa slovenskega kmeta
ali pa zaradi lepote naše mate-
rinščine. Verjetno zaradi obojega,
.saj je tudi Prešeren dokazal, da se
dajo v našem jeziku pisati največje
mojstrovine. Pa ne samo on, tem-
več tudi mnogi drugi slovenski moj-
stri peresa. Koliko je na knjižnih
policah neprebranih knjig, ki čaka-
jo, da jih preberemo? Koliko pisa-
teljev, da jih spoznamo? Slovenski
jezik se je ohranil tudi po zaslugi
knjige, ki ga je ohranjala za poz
nejše rodove. Če bi izgubili rodn
jezik, bi nehal obstajati tudi sloven
ski narod. Če kdo misli, da se slo
venski jezik ne spreminja več, živi \
strašanski zmoti. Živ je še; skoz
zgodovino se je spreminjal in se št
zmeraj. Cepi .se na narečja in vsakt
mesto, vsaka vas ima svojo poseb
no govorico. Združuje pa na;
knjižni jezik, ki se ga učimovšoli. 1;
tega razloga razume Prekmurec
Primorca, Gorenjec Štajerca ir
Korošec Dolenjca.
Tako moramo svoj lepi jezik gojit
in svoj besedni zaklad večati in kra
siti, saj obstaja nevarnost, di
edinstvene slovenske besede izri
nejo popačene tujke. Branje slo
venskih knjig lahko pomaga pr
ohranitvi rodnega jezika.
Lepo se je učiti tujih jezikov, ven
dar svojega jezika ne smemo poza
biti, saj je materinščina le ena.
Matej Škafar
OŠ Kidričevo
MAMA
Naše življenje je kot dolga reka, k
že stoletja teče med gorami, se pre
bija čez slapove, poplavlja ir
doživlja številne suše in negotovos
ti, a kljub temu ohranja svojo stru
go, pot. Prav tako teče naše življen
je. Hitro, usodno, negotovo. Polne
je preprek in neznanih usod. Gra
diti ga začnemo že v otroštvu.!:
prvimi koraki, prvimi besedami
nad njimi pa seveda že od rojstvc
bdi mama.
Mama! Beseda, že neštetokra
izrečena. Z dobroto, ljubeznijo ir
toplino. Pri njej najdemo ljubezen
ko smo osamljeni. Pri njej najdemo
toplo besedo, ko potrebujcmc
pomoč, ko smo v stiski. Vliva nan
pogum in dobroto, s katerima pre
magujemo ovire na poti k cilju
Mama je torej opora v našen
otroštvu, mladosti. Skratka vst
življenje skrbi za nas in mi ji zate
poskušajmo povrniti vsaj delček te
ljubezni.
Vendar pa kljub vsem tem spoz
nanjem mame ne cenimo tako, ko
bi jo morali. Prav jo znajo ceniti k
tisti, ki so zares potrebni njene lju
bežni in topline, pa je na žalost niše
deležni. Prepuščeni so sebi ali dni
gim. Čeprav jim nudijo ali vsaj po
skušajo nuditi potrebno, jim nikdai
in nikoli ne morejo tega, kar bi jin
lahko le mama.
Zato beseda mama znova in znovj
ostaja z zlato nitjo uvezena mec
človeštvom in otroki. Beseda, k
pomeni vse zaklade sveta in nena
domestljivo resnico, ki pomaga ut
ripati našemu srcu.
Napaja ga s čudežno močjo, ki nan
pomaga prebroditi vse prepreke ir
težave, vse slapove in poplave. Po
maga nam graditi neskončno stru
go, po kateri se je in se bo vedne
pretakalo naše življenje.
Bodimo mamam torej hvaležni z<
vso dobroto in ljubezen. Pomisli
mo na neprespane noči, ki jih j<
prebedela, ko smo bili majhni, ir
na težave, ki nam jih je pomagah
prebresti. Imejmo jo radi in po
skušajmo vsaj malo ceniti besede
mama.
Dejan Kozel
OŠ Leskovec
RADA SE IGRAM
Zjutraj sem se zbudila in videla, d<
je zunaj prelep sončen dan. Hitrt
sem se umila, oblekla in najedla
Odhitela sem po sosede. Zbrah
smo se pred blokom in se zmenile
kaj se bomo igrale. Odločile sme
se, da se gremo slepe miši.
Izbrale smo tisto, ki bo prva slep;
miš. Izbrana je bila Valerija
Bežale smo preel njo, jo zafrkavah
toliko časa, da se je spotaknila ol
kamen in pošteno padla. Meni j(
bilo žal, da seje to zgodilo moji naj
boljši prijateljici. Najbolj srečn;
sem bila, ko sem videla, da se ji n
zge)dilo nič hudega.
Mislila sem, daje igre konec. A t(
se ni zgodilo, saj se najboljše prija
teljice nikoli ne skregajo.
Teja Letonja,
OŠ Videm
20 - POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV
7. SEPTEMBER 1995- TEDNl|{
APAČE / NA ZBORU KRAJANOV O GRADNJI VOJAŠNICE
V zadnjem času je bilo precej slišati o gradnji novega učnega
centra slovenske vojske v Apačah, ki naj bi ga zgradili na ne-
katerih površinah obstoječega poligona. Med vaščani Apač je
ta informacija naletela na precej nasprotovanj in o gradnji
vojašnice bodo krajani najverjetneje odločali na referendu-
mu. Informacije o namerah in obveznostih nove vojašnice so
bile v Apačah prvič podane minuli petek na zboru krajanov, za
njegov sklic pa je poskrbel kidričevski župan Alojz Sprah.
Da gradnja novega učnega cen-
tra slovenske vojske v Apačah ni
"modna muha" ministrstva za
obrambo, kot je to povedal
državni sekretar pri omenjenem
ministrstvu Boris Žnidarič, smo
se lahko prepričali na zboru kra-
janov. Še pred uradnim pričet-
kom sestanka je bijo med krajani
slišati več nasprotujočih si razlag
ter odločitev, in kljub temu da
mnogi na sestanek niso namera-
vali oditi, so svojo odločitev poz-
neje spremenili. Na sestanku je
bilo le dobrih šestdeset kraja-
nov, na njihova vprašanja pa so
odgovarjali predstavniki mi-
nistrstva za obrambo, ptujski
župan Miroslav Luci ter sklica-
telj zbora krajanov župan Alojz
Šprah.
Obveznost, ki ostaja za naslednja
štiri leta, je pismo o nameri, ki
so ga podpisali na lanski slove-
snosti ob 125-letnici ptujske
gimnazije. V njem so se Ptujčani
obvezali, da bodo v prihodnjih
štirih letih prostore, kjer sedaj
domuje učni center TO, izpraz-
nili ter v njih morda uredili gim-
nazijo, prostore humanitarnih
organizacij ter nekaterih drugih
nevojaških organizacij. Kot je
bilo slišati, se za to v sedanji
novi lokalni ureditvi obvezuje
vseh devet novih občin, ki so
pravne naslednice.
Kot je povedal Boris Žnidarič,
je za gradnjo nove vojašnice več
primernih variant in ena izmed
teh je na sedanjem vojaškem po-
ligonu v Apačah. "Tokrat želimo
le pošteno povedati naše namere
in podati osnovne informacije o
novih, že pripravljenih projek-
tih. S študijo nikakor ne želimo
posegati v okolje in naša idejna
shema je v celoti en sam zao-
krožen kompleks. Nova
vojašnica s spremljajočimi ob-
jekti bi bila zgrajena na
površinah na drugi strani reke
Polskave - na razpolago bi imeli
zgornji del hriba onkraj reke. Ob
reki bi zgradili varovalni nasip
in površine pogozdili ter tako
preprečili ropot. Z novo gradnjo
vojašnice bi se v vasi lahko iz-
boljšale težave v zvezi s kanaliza-
cijo in oskrbo s plinom, uredili
bi tudi ceste. V novem učnem
centru bi bilo nameščenih okrog
1000 vojakov, na voljo bi bilo
300 delovnih mest, v ponudbo
živil pa bi lahko bili vključeni
tudi krajani Apač," je med dru-
gim povedal Boris Žnidarič.
Tako imenovani državni projekt
naj bi prinesel kraju boljšo infra-
strukturno ureditev, športni ob-
jekti naj bi bili na voljo tudi pre-
bivalcem Apač. Vendar kot je
bilo slišati na petkovem zboru
krajanov, v Apačah - vasici, ki
šteje dobrih 760 prebivalcev -
nad tem niso navdušeni. Za kraj
bi nova vojašnica, po mnenju ne-
katerih, pomenila še več težav,
kot jih imajo s sedanjim
vojaškim poligonom, za katerega
med drugim ni uporabnega dov-
oljenja. Pred mnogimi leti,
kakšnih 30 jih je od tega, ko si je
takratna vojska uredila strelišče
v Apačah, krajani o kakšnem ne-
strinjanju niso razmišljali. Ivan
Kopušar je ob tem povedal, da je
strelišče še vedno preblizu
strnjenega naselja in da jim je
bilo pred mnogimi leti vse sku-
paj le vsiljeno. Na strelišče v
Apačah ali na "apačko gmajno",
kot ta kraj radi poimenujejo kra-
jani, pa neradi pomislijo, saj se je
tam pred leti zgodila hujša nes-
reča, ki je terjala tudi mlada živl-
jenja.
Od sedanjih dobrih 85 hektarjev
površin, kjer naj bi zgradili
vojaški učni center, je manjši del
v denacionalizacijskem postop-
ku, za uresničitev celostnega
programa pa bi morali nekaj
površin tudi zamenjati ali odku-
piti.
V Apačah torej o novi pridobitvi
- gradnji novega učnega centra
TO - vedo skoraj vse, v pri-
hodnje se bodo morali le
odločiti, ali si ga v kraju želijo.
Še pred referendumskim
odločanjem, seveda če bo do nje-
ga prišlo, pa se bodo v kraju naj-
verjetneje še večkrat sestali.
•> Tatjana Mohorko
KREDITIRANJE / ZA PROJEKTE V MALEM GOSPODARSTVU IN KMETIJSTVU
Komitenti Nove Kreditne banke Maribor - podružnice Ptuj
(enote malega gospodarstva po določilih zakona o razvoju
malega gospodarstva U. 1. RS št. 18/91) si lahko pridobijo
dolgoročna posojila po ugodnejši obrestni meri, če jim real-
no obrestno mero subvencionira Sklad za razvoj malega go-
spodarstva Ljubljana.
Ministrstvo za gospodarske
zadeve je preko Sklada za
razvoj objavilo v Ur.I. RS
štev. 44 razpis za subvencio-
niranje obrestne mere za pro-
jekte na področju malega go-
spodarstva.
Prednost imajo prosilci, kate-
rih projekti predstavljajo
proizvodnjo in proizvodne
storitve, ki so sklenili kreditno
pogodbo z banko po 1. 1. 1995
z obrestno mero, nižjo od 13%
na letnem nivoju, ki imajo čim
večji delež lastne udeležbe in
zagotavljajo povečanje zapos-
lovanja, visoko stopnjo inova-
tivnosti, uvajanje sodobne
tehnologije in sodobnih metod
dela, energetsko varčnost in
ekološko pozitiven odnos do
okolja.
Prosilec lahko vloži vlogo za
subvencioniranje realne
obresnte mere, če znaša višina
predračunske vrednosti njego-
ve investicije do 800.000 DEM
v tolarski protivrednosti.
Maksimalna višina kredita, pri
katerem se lahko subvencioni-
ra obrestna mera, je lahko 50%
predračunske vrednosti in-
vesticije. Sklad subvencionira
realno obrestno mero
bančnega posojila v višini po-
lovice višine realne obrestne
mere bančnega posojila.
Nova KMB - podružnica Ptuj
bo odobravala dolgoročna po-
sojila samostojnim podjetni-
kom posameznikom in prav-
nim osebam malega gospo-
darstva po realni obrestni meri
12,5% na letnem nivoju, če in-
vestitorji uspejo doseči sub-
vencioniranje realne obrestne
mere na natečaju Ministrstva
za gospodarske dejavnosti,
Sklad za razvoj malega gospo-
darstva.
Na razpis za subvencioniranje
realne obrestne mere se samos-
tojni podjetniki posamezniki
in druge enote malega gospo-
darstva lahko prijavijo najka-
sneje do 30. 9. 1995. Vloga
mora vsebovati vso dokumen-
tacijo, ki je našteta v Ur.I. RS
štev. 44, dne 28. 5.1995.
Prav tako je Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano objavilo razpis za do-
delitev sredstev za regresiranje
obrestne mere za najete in-
vesticijske kredite v živinorej-
ski in rastlinski proizvodnji
ter v predelavi (Ur. 1. štev. 42 z
dne 21. julij 1995). Pravico
kandidiranja na tem razpisu
imajo fizične in pravne osebe,
ki se ukvarjajo s kmetijsko
proizvodnjo.
Komitenti Nove KBM - po-
družnice Ptuj si lahko pridobi-
jo dolgoročno posojilo po
ugodnejši realni obrestni meri
12% na letnem nivoju, če jim
bo komisija pri omenjem mi-
nistrstvu ugodno rešila zahte-
vek in regresirala realno
obrestno mero bančnega poso-
jila. Stopnja regresiranja znaša
80% od realne obrestne mere.
Na razpis se je potrebno prija-
viti najkasneje do 30. septem-
bra 1995. Prijava mora izpoln-
jevati vse pogoje, ki jih zahteva
ministrstvo.
Vse podrobnejše informacije o
obeh navedenih javnih razpi-
sih in pridobitvi bančnega po-
sojila lahko komitenti Nove
KBM - podružnice Ptuj dobijo
v enotah, ki odobravajo tovrst-
na posojila: samostojni podjet-
niki posamezniki in kmetje v
ekspozituri Lackova 5 (Majda
Poplatnik, Kristina Bezjak,
tel. 772 - 631) in pravne osebe
v oddelku naložb (Karmen Vi-
dovič, tel. 772-631).
Marija Ovčar,
Nova Kreditna banka Maribor
• podružnica Ptuj
PTUJ / NADALJUJEJO OBIRANJE HMELJA
Tudi v tem tednu se nadaljuje
obiranje hmelja na hmeljiščih
Kmetijskega kombinata Ptuj in
na delovišču v Zavrču, ki je del
Vinarstva Slovenske gorice - Ha-
loze. Pri KK Ptuj so obrali že po-
lovico hmelja, vse delo pa naj bi
končali okrog 10. septembra.
Letošnja letina je po prvih po-
datkih precej boljša od lanske, saj je
bilo manj sušnega obdobja. KLjub
temu pa obilica padavin sredi av-
gusta in neurje nista prizanesla
hmeljiščem, kjer so tla postala kar
preveč razmočena. Neurje v minu-
lem tednu je med drugim poškodo-
valo žičnico na hmeljišču v Dorna-
vi in na tleh je obležalo kar precej
pridelka. Po prvih izračunih in og-
ledu predstavnikov zavarovalnice
je škoda na hmeljišču precejšnja, o
višini naj bi izvedeli ob koncu ted-
na, vendar bo po besedah Franca
Šilaka, analitika kmetijske proiz-
vodnje pri KK Ptuj, izpad pridelka
velik. V teh dneh bodo pridelek na
tleh poskušali pobrati, poskrbeti pa
bodo morali še za popravilo celotne
žičnice.
T. Mohorko
Hmelj je po neurju obležal kar na tleh.
Foto: D. Sterle
PREJELI SMO / DVE MUHI NAENKRAT
V	tej naši kvazi demokraciji je vsakomur dovoljeno, da lahko osira, kogar koli želi. Ne-
kateri SI s svojim inteligenčnim kvoclentom domišljajo, da so edini zveličavni za edino
resnične sodbe o preteklih, sedanjih in bodočih dogodkih. Medtem ko g. Žampa na neki
način priznava bonitete, ki jih je imel pred osamosvojitvijo Slovenije (ni bil pristaš Par-
tije), pa mi njegov zagovornik, spoštovani, vendar meni manj blizu (čeprav včasih član
ZKS) tov., sedaj gospod Janez Lah v nadaljevanki poje levite, ki pa so povsem brez pra-
ve osnove. Sploh ne vem, zakaj se oglaša! Ga morda peče vest? 6. Lah pozablja, da je
skoraj skozi okno bežal pred delavci Elektrokovinarja Ruj, da so ga imeli "poln kufer' v
ptujski Projekti in ne nazadnje v ptujskem izvršnem svetu, ki mu je predsedoval.
Prav ponosen sem na vaš poslovni uspeh. g. Lah, pa brez zavidanja! Tudi sam sem na
strani tistih, ki želijo, da bi bili vsi Slovenci bogati. Prav tako vam čestitam na refer-
encah, ki ste si jih pridobili po vesoljni Sloveniji na osnovi "uspešnega" projekta videm-
ske osnovne šole. Vreden je bil, po vaših ocenah in podatkih, 252 mio SIT Vaši pozna-
valci trdijo, da je bil uspešen, učenci od 1. do 8. razreda šole pa, da ne! Kje je torej re-
snica, g. Lah? Kaj se je kar trikrat dogajalo s telovadnico? Ali njena izvedba in nadzor
nista sodila v vašo pristojnost?
V	Tedniku mi pišete, da ste v enem letu svojega mandata predlagali kar 120 projektov,
ki pa niso bili sprejeti. Takšnih projektov, bolje rečeno naslovov, vam lahko natresem v
; enem dnevu kar 200. Toda to še niso projekti, kakršne poznajo v sodobni Evropi. V
prejšnji številki mi nizkotno podtikate projekt: Ptuj v cvetju in glasbi. Prava kraja ideje!
Že 26 let živi Ptuj v narodnozabavni glasbi, skoraj nič manj pa Turistično dmštvo vodi
akcijo "Polepšajmo naše mesto", se opravičujem, pod smiselno podobnim geslom.
I Intelektualna sposobnost je resnično stvar posameznika. Nekdo problem razume tako,
' drugi drugače. Toda evropska kultura narekuje, da odgovarja tisti, ki se čuti prizadet. Vi,
g. Lah, pa ste v najin dialog potegnili še tiste, ki so vam v napoto. Sramota!
: Nadaljevanko zaključujem. Hvala, g. Lah.__»»Stanko Lepgi
fEDNIK - 7. SEFIEMBER 1995
POSL OVNA SPOROČILA - 21
22 - OGLASI IN OBJAVE
7. SEFI EMBER 1995- TEDNl|{
f EDNIK -7. SEPTEMBER 1995
OGLASI IN OBJAVE-23
SVOBODNI IN NEODVISNI SINDIKATI POD ISTO STREHO • PROIZVODNJA SE NA-
DAUUJE • PISMO DRNOVŠKU IN KUČANU • NEPRIMERNE RAZMERE OGROŽAJO
ZDRAVJE DELAVCEV • DELAVCI VZTRAJAJO, ODGOVOROV ŠE NI
Potem ko so najavili zavzem podjetja, so nekdanji delavci ki-
dričevskega Čevljarstva, ki so tudi upniki podjetja, minuli
četrtek zasedli prostore Čevljarstva, vršilki direktorice Nadi
Jurančič pa predlagali, naj zapusti pisarno. Njihov namen Je
ostati v podjetju, vse dokler ne bo razčiščeno, ali Je prav ona
podjetje namerno peljala v stečaj, ki Je po mnenju delavcev
bil vse prej kot utemeljen. Kot upniki podjetja hočejo vedeti,
kje so njihova sredstva in kdo pravzaprav razpolaga z njimi.
Delavci že ob novem razpisu
ter izbiri delovnih mest, ki je sle-
dil prisilni poravnavi konec juni-
ja, niso bili zadovoljni. Menili so,
da je Jurančičeva podjetje namer-
no pripeljala v stečaj. Utemeljeno
sumijo, da gre za t.i. divjo privati-
zacijo in po besedah podpredsed-
nika podružnice Neodvisnega
sindikata Milana Krušiča imajo
dokazov za tak sum več kot do-
volj. Želijo torej pravnomočna
pojasnila o dogodkih zadnjih
mesecev.
Nekdanji delavci Čevljarstva,
člani lani še sprtih Neodvisnih in
Svobodnih sindikatov, so zato v
četrte/ zjutraj okoli pol sedme
Ui J mirno zasedli prostore pod-
jetja, direktorica Nada Jurančič
pa )i!- je na predlog delavcev za-
pustila oVoli 7. i S in čakala pred
zaprtimi vrai' uprave. Pred tem
je še poklicala policijo in ta je bila
na kraju dogodka okrog osme
ure. Sindikalisti so policiste
spustili v podjetje in zagotovili,
da nimajo namena ničesar
uničevati, ter opozorili, da gre za
sindikalne in politične zadeve, v
katere se policija ne sme vtikati.
Policisti so se nato umaknili pred
podjetje. Tam se jim je nekaj čez
deveto uro pridružil še stečajni
upravitelj Ignac Marinič. Ju-
rančičeva in Marinič posebnih
izjav nista dajala, pač pa sta se
sklicevala na predsednico sodne-
ga senata Biserko Rojic, ki je vo-
dila stečajni postopek podjetja.
Napovedan je bil tudi pogovor s
sindikatom in delavci, vendar do
njega ni prišlo.
Namesto tega so nekdanji de-
lavci podjetja pripravili tiskovno
konferenco. Orisali so kronologi-
jo dogodkov v podjetju, o katerih
smo v Tedniku že pisali. Po nji-
hovem mnenju je Jurančičeva
namenoma zapeljala podjetje v
stečaj, da bi si ga po njem poceni
prilastila. Svoje trditve so pod-
krepili z dokumenti, ki dokazu-
jejo, da je njen soprog Vlado Ju-
rančič za milijon in 850 tisoč to-
larjev odkupil dolgove Čevljarst-
va do banke Creditanstalt v vred-
nosti 6 milijonov in 870 tisoč to-
larjev, Nada Jurančič pa naj bi
odkupila terjatve Zavarovalnice
Maribor v vrednosti 956 tisoč to-
larjev.
Bivši delavci so nezadovoljni z
delom sodstva in policije. Meni-
jo, da so jim predali dovolj doka-
zov o namernem uničevanju
podjetja, a državni organi kljub
vsemu niso ustrezno ukrepali.
Prepričani so, da ima v slednjih
Jurančičeva dobre zveze, saj je le
tako lahko speljala "divje" last-
ninjenje podjetja.
Med drugim so sindikalisti še
povedali, da bo okoli dvajset za-
radi stečaja odpuščenih delavcev
ostalo v podjetju, vse dokler jim
ne dokažejo, da nimajo prav. V
tem času bodo poslovanje vodili s
pomočjo strokovnjakov, skupaj z
osmimi delavci, ki so v podjetju
ostali tudi po stečaju, pa bodo de-
lali naprej in izpolnili sklenjene
pogodbe.
Pred četrtkovo zasedbo podjet-
ja so poslali pismo tudi predsed-
niku države Milanu Kučanu in
predsedniku vlade dr. Janezu
Drnovšku z zahtevo, naj prideta
k njim na pogovor. Izrazili so
ogorčenje nad sumom, da so pri
poskusu likvidacije podjetja in
pomoči pri divji privatizaciji so-
delovali tudi zaposleni iz držav-
nih ustanov, policije in sodišča,
kar lahko podprejo z vso potreb-
no dokumentacijo.
DELAVCI ŠE ZMERil)
ČAKAJO^
Zdaj je od zasedbe podjetja že
dober teden, bivši delavci Čevl-
jarstva pa še zmeraj vztrajajo pri
svojih zahtevah. V tem času stva-
ri seveda niso mirovale. Že v pe-
tek dopoldne, ko se je izbrana de-
legacija predstavnikov delavcev,
ki so zasedli podjetje, želela po-
govoriti s stečajnim upraviteljem
Ignacem Mariničem glede pisma
o nameri zesedbe podjetja, s kate-
rim je bila 31. avgusta obveščena
javnost, je prišlo do grozilnega
incidenta. Na besede člana neod-
visnega sindikata Milana
Krušiča o želji delavcev po pogo-
voru se je stečajni upravitelj Ma-
rinič odzval z besedami: "Ti pa
spakaj!" Po besedi Krušiča: "Pro-
sim?" je Marinič nadaljeval: "Ti
pa spakaj pa zgini!", nakar je se-
del v avto in nadaljeval: "Ker te
bom dal ubit!" Po vprašanju
Krušiča: "Kaj ste rekli?" je Mari-
nič nadaljeval: "Zaklal te bom!"
Tak pogovor je tekel pred
pričami, ogorčeni delavci pa so o
grožji nemudoma obvestili repu-
bliškega ministra za notranje za-
deve Andreja Štera.
V ponedeljek, ko smo kidričev-
sko Čevljarstvo ponovno obiska-
li, smo pred zgradbo opazili var-
nostnike Protecta, ki jih je tja
poslal stečajni upravitelj Mari-
nič. Delavci pa so povedali, da so
v soboto povabili v prostore pod-
jetja zdravnika dr. Božidarja
Pahljino. Ocenil je, da je večina
delavcev prehlajenih zaradi ne-
primernih bivalnih razmer, v
svojem pisnem mnenju pa še do-
dal: "Rahlo so tudi psihično pri-
zadeti in vznemirjeni zaradi tele-
fonskih klicev in stalne prisot-
nosti varnostne službe in posega
policije, ki se je zgodil 31. avgus-
ta, ter groženj stečajnega upravi-
telja. V primeru bolj kritične si-
tuacije psihičnih obremenitev
priporočam obisk psihologa-psi-
hiatra."
Zasedba podjetja se torej nadal-
juje. Delavci dobivajo novice o
podpori od številnih sindikalnih
organizacij ter delavcev, ki ago-
nijo stečajev poznajo iz svojih
izkušenj. Pravijo, da direktorice
Jurančičeve od petka ni bilo več v
podjetje. Prav tako šezmeraj
čakajo na odgovore posamezni-
kov in organov, na katere so nas-
lovili svoj protest in zahtevali
njihovo ukrepanje. Menijo, da
njihove poteze dolgo ne bo več
mogoče ignorirati ter se sprene-
vedati glede očitanih nepravil-
nosti v podjetju.
Še zmeraj obstaja velika nego-
tovost, kako bo v kidričevskem
Čevljarstvu naprej. Prav gotovo
pa bodo morali svoja pojasnila
dati tako direktorica Jurančičeva
kot stečajni upravitelj Marinič in
sodnica Rojičeva.
Tekst in foto: D S
Vršilka dolžnosti direktorice Nada Jurančič, stečajni upravitelj
Ignac Marinič In policisti so po četrtkovi zasedbi kidričevskega
Čevljarstva ostali pred vrati.
Sindikalisti so napovedali, da prlzvodnje ne bodo ustavljali.
Ogorčeni delavci in delavke potrpežljivo čakajo na odgovore
in ukrepe odgovornih posameznikov in organov ter ne raz-
mišljajo o zapustitvi Čevljarstvu.
ORMOŽ • Gledališče
Zato nastopa v torek, 12. sep-
tembra, ob 20. uri v Ormožu s
komedijo P. Turrinija
Krčmarica v režiji Sama
Strelca.
PTUJ # V petek, 15. sep-
tembra, ob 19. uri bo v gleda-
lišču koncert Jana Plestenja-
ka. Koncert je nadaljevanje
majskega projekta gimnazij-
ke Andreje Razlag Športniki
pomagajo pri odpravi arhitek-
tonskih ovir, organizira pa ga
poleg nje še Pokrajinski mu-
zej.
VOZNIK UMRL, SOPOT-
NIK HUDO RANJEN
v noči z nedelje na ponedeljek, s
27. na 28. avgust, okoli polnoči je
po regionalni cesti od Lenarta proti
Ruju vozil osebni avtomobil 22-let-
ni Branko K. z Ločkega Vrha. Pri
Trnovski vasi je prehitel drugi oseb-
ni avtomobil, potem pa je zapeljal
na bankino, kjer se je avto prevrnil
na bok, še nekaj metrov drsel, po-
tem pa z vetrobranskim steklom in
streho zadel v drevo. Tu se je avto
prevrnil še na levi bok in trčil v drugo
drvo ter končno obstal na strehi. V
nesreči je voznik Branko K. takoj
umrl, njegov sopotnik 23-letni Mar-
jan V. iz Trnovske vasi pa se je hudo
ranil.
NEVARNA POBALINŠČINA
PTUJČANA V LJUBUANI
v ponedeljek, 28. avgusta, zvečer
je v bližini lokala Astoria v Novih
Jaršah v Mostah pri Ljubljani eks-
plodirala ročna bomba, ki je poško-
dovala tri avtomobile in ranila šest
ljudi. Dogodek je sprožil široko zas-
tavljeno policijsko akcijo, v kateri so
sodelovale domala vse ljubljanske
policijske enote. Po nekaj urah so
krive za eksplozijo prijeli. Glavni je
bil 23-letni Leonardo L. iz Ruja, ki je
pred trerpi leti služil kot plačenec v
hrvaški vojski. Od tam naj bi bil tudi
prinesel omenjeno bombo M-52
P3, kakršno so imeli v oborožitvi
nekdanje JLA. Policija je kmalu
ugotovila, da ni šlo za teroristično,
temveč bolj pobalinsko dejanje, ki
bi pa lahko imelo še bolj tragične
posledice.
Po doslej znanih podatkih je Leo-
nardo L. prišel v lokal skupaj s prija-
teljem Vojkom K. iz Škofje Loke.
Leonardo naj bi bil s solznim
razpršilcem poškropil psa, ki je bil v
lokalu. To je lastnika razjezilo in je
družbo, s katero je prišel Leonardo,
ki začasno stanjuje v Ljubljani, kjer
je tudi zaposlen, nagnal iz lokala in
jim prepovedal vstop. Pozneje sta
Leonardo in Vojko prišla nazaj pred
lokal in Leonardo je pokazal ročno
bombo, kar je goste prestrašilo, saj
je izvlekel varnostni zatič, češ da
njega ne bo nihče metal iz lokala.
Tedaj je priskočil 17-letni
Ljubljančan Gašper S. in poskušal
Leonardu iztrgati bombo. Ta je pad-
la na tla, se še nekaj metrov kotalila
in potem eksplodirala. Leonardo ni
bil ranjen, ker se je zaščitil z
Gašperjevim telesom, zato je tudi
lahko pobegnil. Kot smo že zapisa-
li, so ga policisti kmalu peijeli, nato
pa ga predali preiskovalnemu sod-
niku okrožnega sodišča v Ljubljani.
VOZNIK m SOPOTNICI
HUDO RANJENI
v soboto, 2. septembra, zjutraj ob
3.40 uri je vozil osebni avto 19-letni
G.Š. iz Ljubljane po ulici Ob železni-
ci v Ruju. V križišču s Čopovo ulico
je iz stranske ulice pripeljal osebni
avto, ki ga je vozil 30-letni R.K. iz
Ri^a. Da bi se izognil trčenju, je
G.S. pričel zavirati in se umikati. Pri
tem je zadel v električni drog, nato
pa še v avto R.K. V nesreči so se
hudo ranili voznik G.Š. in njegovi
sopotnici 17-letni T.Š. in 16-letna
M.K., tretja sopotnica v njegovem
avtomobilu 17-letna U.P. pa je bila
lažje ranjena.
^^
OGRAJO
Po lokalni cesti skozi naselje Mala
vas, občina Gorišnica, je v soboto,
2. septembra, ob 23.40 vozil osebni
avto 19-letni I.P. iz Zamušanov. V le-
vem nepreglednem ovinku je nje-
gov avto zaneslo in je trčil v beton-
sko ograjo. V silovitem trčenju je
avto dvignilo v zrak in po nekaj me-
trih je padel med sadno drevje, kjer
je avto obstal na boku. V nesreči se
je voznik hudo ranil in prepeljali so
ga v ptujsko bolnišnico.
ZAPELJAL NA LEVO IN
ČELNO TRČIL
v nedeljo, 3. septembra, zjutraj
ob 2.20 uri je po cesti od Dornave
proti Ruju vozil osebni avto 19-letni
B.B. iz Slovenske Bistrice. Med
vožnjo skozi desni nepregledni ovi-
nek je z avtom zapeljal na levo strar
cestišča v trenutku, ko je nasprot
pravilno po svoji desni strani pripel-
jal z osebnim avtomobilom 21-letn
M.M. iz Vidma pri Ruju. Avtomobila
sta čelno trčila, pri tem sta se oba
voznika le lažje poškodovala. So-
potnika v avtomobilu M.M. 17-letn
G.Š. in 22-letni I.P., oba iz Sloven-
ske Bistrice, pa sta bila hudo ranje-
na.
VLOMNE TATVINE
Prejšnji teden je neznanec vlomi
v prostore pošte v Stopercah. Od
RODILE SO - ČES nTA.MO;
Valerija Mernik - Horvat'
Mestni Vrh 7/a, Ptuj - Nastjoj
Marta Tetičkovič - Ranfl,
Moškanjci 66, Gorišnica .
dečka; Renata Repič, Kicar
l/a, Ptuj - Urško; Alica Hlu-
pič, Cankarjeva 7, Ptuj - Mo-
niko; Suzana Mlaker, lx)vrenc
na I)ravskem polju 102 -
Blaža; Petra Pavrlišak, Parti-
zanska 44, Rogaška Slatina -
dečka; Valerija Simonič,
Ormoška 4, Ptuj - deklico; Su-*
Zima Hartman, Fušenci 4,
Ormož - Matejo; Sonja Čer-
nenšek, Brestovška c. 5,
Rogaška Slatina - Nikolo; Pe-
tra Kmetec, Kraigherjeva 17,
Ptuj - Valentino; Branka Slu-
ga, Grajenščak 6Alh, Ptuj - Al-
eksandra; Mirjana Pracaič,
Podbrezovica 56, Durmanec -
Valentino; Martina Pulko,
Kočice 24, Žctale - Anito;
Gjerjane Brojaj, Ob Dravi 3,
Ptuj - Afrodito.
POROKE - PTUJ: Marjan
Nežmah in Marija Tušek,
Trnovska vas 45/a; Mitja Pla-
ninšek, UI. 8. februarja 23,
Dravski Dvor, in Metka Šlam-
berger. Slovenja vas 11; Jože
Tašner in Romana Malek,
Vintarovci 52; Vladimir Anžič
in Marta Kamenšek, Kajuho-
va ul. 13, Kidričevo; Igor To-
plak in Marta Veršič, Kajuho-
va ul. 11, Kidričevo.
UMRLI SO: Franc Kogler,
Trnovska Vas 60, 1935 -123.
avgusta 1995; Marija Toplak,
rojena Zajko, Placar 70,
1924 - t 22. avgusta 1995;
Alojzij Jaušovec, Desenci 5, "-i^
1931-t24.avgustal995;Kris-
tina Drevenšek, rojena To-
plak, Lackova ul. 7, Kidričevo,
t 1925 - 25.avgusta 1995; Te- ■
režija Klethofer, rojena
Žumer, Apače 46, 1904 -1
26. avgusta 1995; Antonija
Horvat, Slovenska c. 37, Sre-
dišče ob Dravi, ❖ 1907 -125.
avgusta 1995; Vida Tomažič,
rojena Rabič, Bevkova ul. 4,
Ptuj, ❖ 1923 - t 29. avgusta
1995; Alojz Janžekovič, Bre-
zove i 11, 942 -125. avgusta
1995; Matilda Velnar, rojena
Podgoršek, Zoisova pot 15,
Ptuj, ❖ 1924 - t 29. avgusta
1995; Veronika Odreitz, Rim- j
ska ploščad 13, Ptuj, ^i: 1925-t
25. avgusta 1995; Marija Vau-
potič, rojena Rot, Grajena 56,
1941 - t 31. avgusta 1995;
Terezija Zadravec, rojena Fi-
lipič, Bevkova ul. 5, Ptuj,
1909-t 31. avgusta 1995.
nesel je gotovino in žetone za tele-
fon ter nekaj drugih drobnarij. Po
oceni je pošto Slovenije oškodoval
za več kot 200 tisoč tolarjev.
Prejšnji teden je bilo vlomljeno v
prostore Zavoda za zdravstveno
zavarovanje v Slovenski Bistrici. Z
vlomilcem je izginila predvsem so-
dobna pisarniška oprema v skupni
vrednosti milijon tolarjev. Odnesel
je faks, računalnik s tastaturo, barv-
nim monitorjem in tiskalnikom ter
navadni pisalni stroj.
Konec prejšnjega tedna je bilo
vlomljeno tudi v prodajalno Vozek v
Grajenščaku. Vlomilec se je založil
predvsem s cigaretami, žganimi
pijačami, kavo in z nekaj oblačili ter
kozmetiko. Po oceni ie lastnico pro-
dajalne oškodoval za dobrih 300.00
tolarjev.
DELOVNA NEZGODA V
KIDRIČEVEM
v torek, 29. avgusta, zvečer je v
podjetju Talum, d.o.o., v Ki-
dričevem 26-letni Marjan A. iz So-
dincev čistil opadno litino na stroju.
Pri tem mu je spodrsnilo in z roko se
je prijel za stiskalnico, ta pa mu je
stisnila roko. Prepeljali so ga v ptuj-;
sko bolnišnico, kjer so mu nudili
pomož in ga obdržali na zdravljen-
ju.
NA POGORIŠČU NAŠLI
ZOGLENELO TRUPLO
v četrtek, 31. avgusta, ob 6.30 je
nastal požar na stanovanjski hišici v
Zgornjem Partinju 95 pri Lenartu v
Slovenskih goricah. Hiša je pogore-
la do tal in porušili so se tudi nekate-
ri vmesni zidovi. Ko so gasilci poz-
neje raziskovali pogorišče, so našli
zoglenelo truplo. Preiskovalni sod-
nik je odredil sanitarno obdukcijo in
ta je ugotovila, da gre za 75-letno
Julijano D., ki je umrla v postelji-
Strokovna komisija je ugotovila, da
je požar nastal zaradi dotrajane
električne napeljave, ker je prišlo do
kratkega stika.
^F.F.