Mftjrttjl slovenski dneva* y Združenih driavah. V«lja u TI« Isto.........16.00 Z» pol let*.............i. |3.00 Za N«w York celo leto... $7.00 Za inozemstvo oelo leto... $7.00 GLAS NARODA Ust do?e^ib delavcev v Ameriki fh« largest Slovenian Daily In the United States. lamed every day except Simdayfl and legal Holidays W* 76,000 Reader«. 1M BELA ZASTAVA USTAVILA BITKO PRI ROVU ' SKUPINA NEUNIJSKIH PREM OOARJEV V ODPRTEM R&VU JE BILA IZP08TAVLJENA M OČKEMU OGNJU. — ŠTEVILO MRTVIH NI ZNANO. — OBLASTI ZAENKRAT SE NISO PROSILE ZA VOJAŠKO POMOČ. — KOLIKO SKEBOV JE PADLO, SE ŠE NE VE. Herrin, 111.. 22, junija. — Dva linijska premoparja fita bila ubita, za Še«t nadaljnih se Se ne ve. in ve«' kot dvajset ljudi je bilo ranjenih tekom boja med Rtavku-joeimi unijskimi premoga rji ter neunijskimi možmi, zaposlenimi pri Southern Illinois Coal Company. Odprti rov te kompanije se nahaja šest milj ietočno od tega kraja. Boj se je pri»*el pozno včeraj zverer popoldne ter je pone-hel šele, ko je nastopila popolna tema. Nepotrjena poročila pravijo, da je bilo vec kot dvanajst ljudi ubitih v boju pri rovskem taborišču tekom neke eksplozije med Car-terville in May, v bližini pozori-šea izbruha in tekom nekega napada na tovorni avtomobil, ki je vozil neunijske ljudi v rov. Ta napid se je baje završil v bližini CVtrbonrlale. Nemogoče je bilo potrditi ta poročila radi zmede, ki je prevladovala v taborišču. Joe Picrovie, neki umjski pre-mogar iz Herrina, je umrl v krajevni bolnici rgodaj danes zjutraj. potem ko je bil težko ranjen v boju. Nadaljni mrtvi premogar je Jordan Henderson, tudi iz Herrina, ki je bil ubit tekom streljanja. Njegovo truplo so prevedli k nekemu tukajšnjemu po^rebni-ku. — Na tisoče stavkujočih premoga rjev, med katerimi jih je bilo nekaj oboroženih, se je tekom pretekle noži in danes zjutraj napotilo po e'jrtah, vodečih v pre-mogarsko taborišče, kjer so linijski premogarji in njih pristaši. v eelem približno dva tisoč mož. obkolili rov na temelju premirja z neunijskrmi delavei, ki trdijo, da ■o člani unije parnih kopačev. T'radnikj Williamson okraja, vključno šerifa Thaxtona in okr. pravdnika Duty, niso naprosili za nobeno zunanjo pomoč, da napravijo red v okraju, m polkovnik Hunter, pribočnik urada generalnega pribočnika države Illinois, je izjavil, da je po njet»o-^ em mnenja najhujše pri kraju. Polkovnik Hunter se nahaja v Marinon ter zasleduje pazno položaj v taborišču, ki je oddaljeno pet milj. Izjavil je, da je streljanje pojenjalo potem ko sta se obe stranki dogovorili glede premirja. Sklenjeno je bilo nadalje, da se bo danes vršila "mirovna konferenca", tekom katere bodo najbrž uradniki unijskih premogar-jev naprosili premo-jarsko kom-pa nI jo, naj zapre rov ter pošlje proč može, o katerih se jrlasi. da so bili importirani h Ohieaga. Southern Illinois rov je bil prvi rov v Illinoisu. ki je obnovil obratovanje po izbruhu stavke dne 1. aprila in to dejstvo je ustvarilo zelo napet položaj med stavkujočimi unijskimi premo- Pozor! Sorodnike in maace je zopet mogoče dobiti Is starega kraja, ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana se nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in cnanee is kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdor želi dobiti koga iz starega kraja, naj /nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena. FRANK SAKSKR STATE BANE 82 Gertlandt Street : : New York garji. Celi okraj je 6olidno unio-nrziran. B°j se je pričel po sprejpmu neke brzojavke od John L. Lewis, Mednarodnega predsednika U. M. Workers, v kateri se jc označilo ljudi, zaposlene v rovu kot navadne stavkokaze. Kmalu nato je bil neki tovorni avtomobil, ki je vozil deset skebov na delo v rov, napaden od stavkujočih pre-inogarjev v bližini Carbondal^. Eden izmed skupine desetih je ušel nepoškodovan, tri.jp so bili ranjeni ter se nahajajo v neki bolnici v Oafr-bondale. dočim se pogreša ostalih šest. ki so skočili v Bij; Muddy River ter bili tam izpostavljeni hudemu ognju. Po tem spopadu je doseglo razburjenje med stavk a rji višek. Ljudje so se pričeli zbirati na cestah ter pleniti prodajalne v katerih se prodaja orožje in munici-jo. S tem novo pridobljenim o-rožjem so se napotili možje, ki so dobivali neprestano ojačenje iz drugih premogarskih naselbin okraja, proti rovu. Ko so dospeli do rova, ki je na površju, so ga obkolili in pričeli streljati. Skebi so bili oboroženi Ter odgovarjali s streli izza kupov premoga. Na ta način se j*1 izmenjalo na tisoče strelov, dokler ni prišla noč ter sta obe stranki razobesili belo zastavo. Takoj nato je bHo sklenj°no premirje. Natančno število skebov, ki so padli, ni znano, kajti nikomur ni bil dovoljen vstop v rov, vendar pa se glasi, da je bilo najmanj petnajst neunijskih premogarjev ubitih. Vsi napori, da se izve za vzrok eksplozije mpd Carterville in May, so ostali brezuspešni. Glasi se, da so bili pri teqi ubiti trije ljudje. Zadnja poročila pravijo, da bitka še vedno divja ter da je 27 majnarjev mrtvih, dvajset jih pa pogrešajo. ANTRAG1TNI PREMOGARJI ZA STAVKO RAZPOLOŽENJE MED ANTRA CITNIMI PREMOGARJI, JE. DA SE IZPREMENI PREKINJENJE OBRATOVANJA V PRAVO STAVKO. — REZULTAT GLAS OVANJA BO OBJAVLJEN V PONDELJEK. — OPUSTITEV STARE METODE. 1 POSLEDICE POŽARA. Pred kratkim je zgorelo v bližini New Yorka v Arvcrne. L. I-. štiristo bungalovov. poletnih stanovanj in hotelov. Povzročena k<».l:l zn«*a nad $1000.(XK1. Nad des-t tiroč os«*b je brez strehe. Slika nain k;«že nt katere, ki rta mjejo na prostem. WARD JE IMEL MNOGO LJUBIC Ward je imel v New Yorku stanovanje, v katero so zahajale ženske, — Žena je bila v Canadi. TAFT POČAŠČEN OD KRALJA London, Anglija, 22. junija. — Soeijalno stališče prejšnjega predsednika Združenih držav je bilo ugotovljeno včeraj od kralja Jurija in kraljice pri sprejemu zveznega vrhovnega sodnika in prejšnjega predsednika Zlruže-nih držav, Williama Tafta kot stališče tnkoj za statusom vlada jočih suverenov, kajti bil je sprejet od kraljevega para privatno pol ure pred pričetkom sprejemnih cerimonij. DVA OBTOŽENA KOT ATEN TATORJA. Columbus, Ga.. 22. junija. — Seržant Kimball in Bryant Toole sta bila stavljena od okrajne velike porote pod obtožbo na temelju bombardiranja doma tukajšnjega župana Dimona. Nikdo ni bil poškodovan vsled eksplozije, ki je sledila anonimnim zahtevam, naj župan odstrani mestnega upravitelja. USTRELIL DIVJO MAČKO V KOKOŠNJAKU. New London, Conn., 22. jun. Kapitan John Fish iz Fishtown se je prebudil ponoči, ko so pričele njegove kokoši na vse preteke kokodajskati. Oborožen s puško ter V spremstvu psa se je napotil proti kokošnjaku ter našel v njem divjo mačko. »Izstrelil je žival, a je ni resno poškodoval. K raznim možnim motivom, i-i so dovedli miljonarja Warda do tega, da je ustrelil Clarenee Pe-tersa, je stopil šedaj še nadaljni. zelo bičajen motiv, kateremu se pravi — ženska. Harry Sčott, superintendent Pintoertonove detektiva1 agentu re, je včeraj objavil, da je do-pnsial okraj, pravdniku Weeksu j 'nformacije, soglasno katerimi i jc imel Walter Ward v preteklem poletju, ko s" je mudila njegova žena v družbi njegovih uveh otrok v Canadi, neko s'.-mo-v;.nje v New Yorku, v katerem so bile baje ženske vsakdanji gostje. To stanovanje se je nahajalo na zapadni 120. cesti na vogalu Amsterdam Ave. Kot je izjavil nadalje Scott seje poslužil Ward svojega pravega imena, ko je vzel stanovanje v najem in ko je prišel nato slučaj Warda v liste, je superintedent dotične hiše obvestil nekega v hiši živečega časnikarskega poročevalca o tem. nakar je slednji obvestil Pinker-tonov zavod. Preiskava je nato dokazala, d:i je vzel Ward v najem dve sobi v apnrtmentu neke Miss McGregor, .ajnice predsednika U. States Steel Corporaton in sicer za sv.»-t i $100 na mesec. Na formularju. katerega mora izpolniti vsak najemnik, je izjavil pc\sem po piravici. da se p;->e Ward, da je vodja neke tvor-nice in da stanuje njegova dru žina začasno v Canadi. Kot izjavlja Scott je ostal Ward v dotienem stanovanju do o0 septembra preteklega lc?ta. Hišni uslužbenci so baje povedali Pinkertonovim detektivom, da so se številne, ženske oglašale pri Wardu in da je bilo videti vsaki dan kak nov obraz. Detektivi trdijo nadalje, da je moral imeti AVard svojega privatnega butle-garja, ki mu je prinašal cele kov-čege polne žganja in vina. Stanovanje je bilo vedno v velikem neredu in žena superintedenta je dobivala po dvajset dolarjev na mesec, da je cedila to stanovanje. Ta žena je baje tudi povedala Pinkertonovim, da je videla enkrat v stanovanju Warda gensko, ki je bila oblečena le v ki-nomo. ^Zapazila je tudi. da ima ženska svetlo-rdeče lase. Sodnik Mills, eden izmed zagovornikov Warda, je včeraj pri- MADŽARI MORAJO DR. SUN JAT SEN JE OBDRŽATI RED! JETNIK NA KRIZAMI Madžarski regent, admiral Hor-tby, je imel o*varilni nagovor v poslanski zborn ci in zahteval rod. Prejšnji predsednik južno-kitaj-ske vlade na krovu križarke. — Dobil bo dovoljenje, da odstopi. Budimpešta, Madžarska, 22. junija. — Prva madžarska narodna zbornica j** napravila ko-nee razkroju Madžarske in dru-mora nadaljevati /. rekonštmk cijsko zakonodajo. je izjavil rlanes regent, admiral Horthy tekom nagovra. katerega je imel v kapeli parlamenta na poslanec. Uegent jc nastopil v jjala-unifor-ir:i admirala ter nosil vse svoje rede in odlikovanja, med njimi tudi ona, katera je dobil od pr".j-srijt'ga kri'lja Karola. ! Vsi člani opozicije, med njimi t«>di sovi jalisti. so bili odsotni, a približno 140 poslancev vladne ( stranke jo burno pozdravljalo regenta. Admiral je prečital s\nj nagovor z rokopisa, katerega mu j.? izročil ministrski predsednik Bel hI en. ! V poteku svoijega nagovora je izjavil admiral: 1 — Vidimo znamenja, ki kažejo bolj spravljivo staliče velesil gl^de vseh važnih vprašanj Tria-nonske pogodbe in vlada bo skušala doseči {gospodarski sporazum z našimi sosedi, da bo tudi Madžarska vključena v svetovno trgovino. Uspeh pa je mojroč le v slučaju, da vzdržimo red ter delamo vzajemno pri rešitvi dežele, za kar prosim božjega blagoslova. — Vse kaže, da jc bil regont vzne-voljen, ko je zapazil odsotnost članov opozicije. ZOPET S POLNO PARO. Brocktown, Mass.. '22. jun5 ja. W. L. Douglas Shoe Companv je objavila, da bo pričala v na^Vd-njem tednu zopet s polnim obratovanjem. Dosedaj se je delalo le po tri ali štiri dni na tcl^n. znal. da imajo Wardovi "družinski Skelet ali okostje", ki se bo pokazalo v javnosti le v slučaju. da bi stal mladi Ward v senci električnega stola. Če bi prišla ta družinska skrivnost na dan, — je rekel sodnik, bi postalo vse jasno in predvsem tudi to, zakaj je prišel Ward v roke izkoriščevalcev in izsiljevalcev, ki so dobili od njega najprvo $30.000 in so pozneje zahtevali še nadaljnih $75,000. Ward bi bil v takem slučaju takoj, izpuščen. — je rekel sodnik. — a razkritje bi pomenilo veliko ponižanje za družino in to hoče preprečiti pred vsem obtoženi sam. Jukijang, Kitajska, 22. junija. Predsednik v |>etek zjutraj ter jetnik in izgnanec iz prejšnjega glavnega mesta r torek zvečer, — to je v kratkih besedah zgodovina dr. Sun Jat Sena, do pred .par dnevi predsednika Kan-tonske vlade na Kitajskem. Gl.i-si se. da je bila aretirana tuednik v Ppkinpni pripravljen spre.;iti ga v glavnem mestu ter se posvetovati z njim prlede sredstev, kako posppšiti združenje cele Kitajske. Hazleton, Pa.. 22. junija. — Tajniki treh antracitnih okrajev United Mine Workprs. ki zastopajo približno 150.000 mož, so pričeli danes s tabulacijo glasovanja različnih krajevnih unij glede vprašanja, če naj se avto-rizira splošni plačilni ali mezdni komitej antracitnih premogarjev, da izpremeni sedanje prekinjen je obratovanja v antracitnih premogovnikih v pravo stavko, če bi bilo to potrebno. Uradni rezultat glasovanja bo objavljen na sestanku mezdnega komiteja, ki se bo vršil v ponedeljek v Wilkes-barre. Cas za glasovanje, potom tajne ali odprte izjave, je poteke! pretekli večer ter se je izjavilo da-, ,«s v glavnem stanu, da kažejo i poročila različnih krajevnih un-ij skoro soglasen sklep za napoved stavke v antracitnih premogovnikih. V prejšnjih letih, ko se je pojavila kriza kot je sedaj obstajajoča. po razdoru z delodajalci, ki NI BIL UMOR, TEMVEČ UNET-JE SLEPIČA. Madrid, španska, 22. junija. — Soglasno z listom Epoca je bilo ustavljeno postopanje, ki se je pričelo v zvezi s smrtjo nekega Yves Bellefeuille, nekega odličnega mladega Canadca. Post mortem preiskava ni razkrila niti strupa, niti tetanus bacilov. Bellefeuille je umrl pred nekaj mespci v okoliščinah, katere se jp smatralo za skrivnostne. Njegovo truplo se je izkopalo v pričet-ku tega meseca na prošnjo angleškega poslaništva, da se ga preišče. V zvezi s smrtjo Canadca se je zaslišalo tudi neko dozdevno poljsko princesinjo. s katero se je baje seznanil v New Yorku. PREDLOGA GLEDE REGISTRACIJE INOZEMCEV. so zahteva'li skrčenje plač za eno in dvajset odstotkov, je obstajal običaj, da se je vršila tri-distrikt-na konferenca, ki je. napovedala stavko. Ta metoda pa je bila ob 1 sedanji priliki opuščena radi stroškov in tudi raditega. ker se smatralo, da bo splošni referendum bolj primeren izraz volje pretežne večine članov organizacijo. Unijski voditelji izjavljajo, da bo imel mezdni komitej na tPine-lju tega glasovanja pravico pospešiti pFihod konečnega gibanja, ki bo povzročilo dolg boj. NEMŠKO DELO PROTI DOLGIM URAM. Lipsko, Nemčija, 22. junija. —■ Roke proč od osemumega delavnika. — je bila glavna vsebina nagovora, katerega je imel včeraj Theodor lyeipart. naslednik pokojnega Karola Legiena kot načelnik generalne komisije nemške federacije strokovnih nnij, pred enajstim kongresom organizacije, ki se vrši tukaj. — Nemško delo. — jp rekel Le ipart, bo podpiralo vlado v njeni politiki, da izpolni versaill-^ sko mirovno pogodbo, vendar pa (se noče odpovedati svojim soci-• jahiirn pravicam. Ce ne zadostuje \ osemurni delavnik za zadostitev reparacijskih zahtev, je treba reparacijo skrčiti. VLADA DOŽIVELA PORAZ ČIN BLAZNEGA. Albany, Ore., 22. junija. — David F. West, ki je ustrelil še-( rifa Kendalla in Rev. Roy Hea-lvja včeraj na njegovi renči, je izvršil samomor potem, ko je bil zabprikadiran na njegovem domu izza izvršenja dvojnega u-morj. KININ KOT ZDRAVILO PROTI PLJUČNICI. Spring Lake, N. J., 22. junija. Uporabo kinina" pri zdravljenju pljučnice se je zagovarjalo ter obsojalo od govornikov na konvenciji zdravniške družbe v državi New Jersey. Konvencija bo trajala tri dni. Washington, D. C.. 22. jun. — Predloga, soglasno s katero bi se morali vsi inozemci vsako leto registrirati,yHe bo sprejeta v sedanjem zas»llanju kongresa, kot se glasi sedaj. London, Anglija, 22. junija. -I Vlada je doživela včeraj v zbornici lordov poraz. Predlog knia Islingtona, ki «bwja palestinski mandat, je bil sprejet s GO irlnso-ci proti 29, čeprav je nadonrvstij-joči minister za zunanje branil stališče vlade v tem oziru. Lord Islington je pMprl svoj predlog s tem, da je palestinski mandat v nasprotju z razpoloženjem prebivalstva Palestina in da daje zionizmu politično silo v deželi, ki je pretežno 'nežirfovska. Id^T ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOV&N8KI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI ta ZASEDErTEM OZEMLJU •e potom naš« banke •Evrfinjejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah. VfcnJ bo bile naSe cen« iledefe: Jugoslavija: RazpoBffja na zadnle poŠte In izplačnje "Kr. poštni, Čekovni urad ln "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu; Kranju, Celju, Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Saraje-u ali drugod, kjer pa<5 za hitro izplačilo najugodneje. 300 kron ---- $ 1.25 1,000 kron .... $ 4.00 400 kron ---- $ 1.65 5,000 kron . v $19 50 500 kron ---- $ 2.C8 10,000 kron ____ $38.00 Italija in zasedeno osemly.: Razpošilja oa zadnje poŠte In Izplačuje "Jadranska balika** t Trstu, Opatiji in Zadru. 50 lir . . $ 3 00 500 lir .... $26.50 1000 lir .... $52.00 100 lir 300 lir $ 3.00 I 5.50 $15.90 Za po&iJJatve, ki presegajo znesek dvajsettiso? aren «11 «a itatisoi Ur dovoljujemo po mogofeosti &e posebni popust. Yredi:oet kronam, dinarjem in liram sedaj nI stalno, m«nj* m večkrat ln nepričakovano; Is tega razloga nam nI mogoče podati natančoe cene vnaprej. Mi računImo po ceni onega dne, ko nam dospe posl-vnl denar v roke. , Glede Izplačil v ameriških dolarjih glejte poseben oglas v ten listu. ----i-- Denar nam je poslati najbolje po Domestic Montr Order ali p« New York Bank Draft. i - ' FRANK SAKSER STATE BANK S3 Cortlandt Street Nsw York, N Y. ■ ' . =as (tSrVi (Advertisement) TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered a« Second Class Matter, September 21, 1908, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: 4687 OORTLANDT- ————————-————---—— i . . —- NO. 146.— fiTEV 146. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 23, 1922. — PETEK, 23. JUNIJA, 1922. f VOLUME XXX. — LETNIK XXX. "GLAS NARODA" ___IIOVBNIAN DAILY) _ ' — i - —>--- --------->■■»< and Publish«« by >4 HfTMk Publishing Compang IA Corporation! PWANK lAKtKH, Pr—l—nt_LOUI« BENEPIK. Tr—urf PlaM of Bu«ln«M of tho Corporation and Addraaaaa of Abova Offleani M fM Uuitft «tro«t, Borough of Manhattan, Now York CKy, N. Y. ' _______ ** bili zadnji dve leti le malo ali nič za-posljeni. Zadnja dva meseca ni nihče niti solda zaslužil. Razjarjeno in izstradano premogarsko prebivalstvo je sprejelo izziv. St raj kar jeni sicer ni zameriti, toda napravili so veliko napako. Zavrgli so naravnost uzorno disciplino, ki je vladala izza 1. aprila v vseh štrajkarskih vrstah ter dali s tenJ velekapitalu priliko, da poklice v boj proti njim milico in zvezne čete. Kapitalistom so dali priliko, da vlomijo štrajk z vsemi sredstvi, ki s<» jim 11a razpolago. Xa podlagi zadnjega odloka najvišjega sodišča, bodo oblasti zahtevale, naj lokalna unija poravna vso povzročeno škodo. Nastopili bodo časi, ko bo vsak štrajk že vnaprej postavno prepovedan ter smatrali za državi sovražno dejanje Boji med premogarji in premoga r ski baroni v Združenih državah so zahtevali v zadnjih dvajsetih letih več sto žrtev. Z grozo se spominjamo žensk v Ludlow, Colo., katere • so kozaki do smrti mučili. Z grozo se spominjamo stoterih otrok v Calumetu, katerim so nečloveški morilci hladnokrvno vzeli življenje. V nobenem teh in mnogoštevilnih drugih slučajih, pa ni zadela premogarskili baronov zaslužena kazen. Vseh teh žrtev se moramo spominjati, ko bo začelo v bližnji bodočnosti kapitalistično časopisje svoj bojni ples krog mrtvecev v Herrin, Tli. D c p i s Herminie, Pa. i Ker sem pozvan o grl a sit i lia i Seljo dopisnika v " Proletar<-u i hočem to storiti, tla ne bo mislil, j da soin v»*s tak strahopetec kakor r me oc onu nja. Sevala mi ni rav- * no dolžnost oglasiti se, ali se ogia- » šim vseeno, ker imam ravno dosti < časa za to. < Dopisnik me poživlja, da naj i mu objavim moje ime. Zakaj pa 1 potrebuješ moje ime? Ali imaš I Mogoče kako jerbščino zame1? Ako t imaš, potem s<> ti priklonim s >»vo- 1 jim i manor:, ako pa nimaš nič za- j me, hc mi pa ni potreba, ker jaz j tudi nrsem tebi nič dolžan. Zaradi v natolcevanj Bocijalističnega kluba 1 štev. 49 v Hermime ti pa tudi ne > morem podajati imena, ker ni- i mam nobenih simpatij, ž njim in ( £e sploh ne vam, kdaj je bil ome- 1 njeni klub ustanovljen. Omenjaš, i da drupega kluba ni v frerminie. Jaz mislim, da je klub «rt. 69 tudi s v Herminie, in zraven omenjaš še 1 anjyleskepa. potemtakem 5» trije. ] Pa naj jih ho kolikor hoče, jaz j o i mam nie proti klubom in tudi ] nisem še nikoli pisal proti delav- t Ikj etrsflki, fee. toUko ^ojnia j •v imam. da moramo biti -organizira-' ni. ako hočemo doseči naše pravi-; c-e, za katere .se leta in leta boju j jemo. Pisal sem pa dopis iz Herminie proti dopisniku iz Pennsyl vanije, ki je opisal našo premolars ko stavko. Dopisnik je pisal, tla jih nekaj tu in tam skeba. dru-iii bolj malo srčni pa bi radi delali naprej, pa nimajo pogruma za lo in žele. da bi stavka tem prej končala. Ker pri nas vsi stojimo trdno na stavki kakor od začetka, mislim, da nisem naredil nol>ene-j»a greha. ako .sem se oglasil proti krivičnemu poročilu. Ako je pa jm) drugih naselbinah tako, kakor dopisnik poroča, mi pa seveda ni znano. Zato pa naj pride dopisnik iz Pennsyl vanije brez bojazni na dan, da bomo vedeli, kje so tisti, ki bi radi delali, pa-nimajo poguma za to. Pišeš, da bi bil dopis iz Penn-sylvanije, ki je bil prioboeti v Pro-letarcu dne 18 lahko brez skrbi' podpisan. Jaz bi se bil tudi brez' skrbi podpisal pod moj doipis, ako pa prvi tega ne stori, mislim, daj tudi drugim ni dolžnost. Prvi ne I Hiore drugemu očitati strahopet- Iz Slovenije. Razne nezgode. I Devetletni Anton Drobnič, s>in posestnk-e iz (Jrosuplja. je doma pri skakanju padel in si zvil desno roko. Martin Gruden, dijak, stanujoč n« Celovški cesti v Ljubljani, se je pri cepljenju drv vsled lastne neprevidnosti močno vsekal v levo roko. ,1 uro Domboš, 12 let stari sin graščinskega strežaja iz Bistre pri Vrhniki, se je z otroci igral in plezal po kozolcu. Pri tem je padel s kozolca, si zlomil desno roko in se opraskal po hrbtu. Samomor vrtnarja. V Kočevju je skočil v reko Rin-žo tamkajšnji vrtnar Ivan Berk, rodom iz Rogaške Slatine. Berka so mrtvega potegnili iz vode. Pretep med rudarji. V Hrastniku so se stepli v rudarski naselbini mladi rudarji. Pri t« m ja zamahnil Ivane po tovarišu .Mrazu s sekiro ter mu ra z!\lal gornjo lakt. Ivanea so zaprli. Okradena tobačna trafika. V trafiko Frana Ruša v Šmarju so vlomili doslej neznani storilei ter jo skoraj docela izpraiznili. Od-!i«*sli so /a 3~>fH> dinarjev zahteval od fin. ministra za popravo mostu kredit dveh miljonov dhiarjev. Bedni socialni poležaj slovenskih igralcev. V *• (ilt-d-iliškenn li.stu" objavlja! £irdruženje gledaliških igralcem"! v Ljubljani pismo vsem ljubiteljem in obiskovalcem gledal;šea.j v katerem opisuje bedno socialno! stanje eelokupnega članstva Kar. gledališča v Ljubljani in zapostavljanje napram tovarišem v Zagrebu in Beosrradu. ki prejemajo redno vse zakonite doldade kot drž. nastavljenei, dočim člani ljubljanskega gledališča kljub ponovnim intervencijam pri merodajnih ei-| niteljih i^klad še dfjsedaj niso do-' bili izplačanih Pomanjkanje po-i sameznikov je že tako kritično, da' stva, ako je prvi med strahopetci Zatorej priporočam dopi^iku iz Penn«vlvanije. naj drugikrat pri-j de s pravo sliko na dan, ne pa blatiti stavkarji in dopisnike v 15-j stih. Neupogljiv stavkar. ' .si celo že prve moči iščejo privatnih služb in je nevarnost, da postanejo naši igralci popolnoma apatični. Pismo izraža končno lia-do, da se bo novemu upravniku j posrečilo odpraviti krivice, ki se gode članom ljubljanskega gledališča, sicer nastopi katastrofa. Nove lekarniške koncesije. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo lekarniške koncesije: j mag. pharm. Lovru Jurše v Podčetrtku. mag. pharm. Ivanu Kar-rieluttiju koncesijo za otvoritev in obratovanje nove javne lekarne v Cerknici pri Rakeku, mag. pharm. Franu Kuraltu pa za otvoritev in obratovanje nove javne lekarne v Ljubljani na Gosposvetski cesti. "Jadranski almanah." i Ljubljanski list "Jutro" na-'znanja, da izda "Naša založba" v Trstu Jadranski almanah"' za ieto 1923. Almanah bo vseboval kulturne, politične, socialne, go-spodarske iu društvene razprave o življenju naših primorskih bratov. Take knjige Slovenci še ni-••uno imeli. Uredništvo Almanahu je prevzel dr. Alojzij Kes. Zagrebška "Mladcst" v Mariboru. Zagrebško akademsko pevsko društvo ".Mladost**, ki je koneer-.iralo že po Poljski in Češkoslovaški in ki prireil i Iet«;.s koncertno turnejo v London, je priredilo dne 2<». maja v Gotzovi dvorani v Ma-raboru vokalni koncert. Maribor za gladujoče Ruse. Zbirka za gladu j oče v Rusiji, je j prinesla eno nedeljo 2S.OOO K Slavje g-asilneg-a društva. Iz Trbovelj poročajo: V nedeljo iT. maja je bil v Trbovljah v vsakem oziru krasen dan. Veselili s- nismo samo mi. ampak slav-jnostno je bila razpoložena tudi , vsa ■ naravi, ki je iz polnih pljuč idihala sladki vonj duhtečih cvet-jlie. Žarko spomladansko solnce je j gledalo na izredno slavje "Gasilnega društva v Trbovljah", ki je ta dan vršilo častno in prijetno dolžnost, da odlikuje svojega 40-jk-tnega člana Frana Kajtno, ob-jčinskega tajnika v Trbovljah. Do-Jinače društvo iu mnogi gostje-ga-;sih-i iz okolice so prikorakali d<>-poldne v velikem sprevodu s tremi praporji in rudniško g<»dbo na če-jlu na glavni trg pred cerkvijo, i^jer je na prostem opravil sloves-,no »našo domači župnik, ki je imel na gasilec tudi b p govor. Med sv. ■ I mašo je igra la rudniška godba ! godba pod vodstvom kapelnika • |Drakslerja. Xato so korakala vsh i društva in mnogobrojno občinstvo pred gasilski dom kjer je v i vznesenem govoru slavil častni j član društva ravnatelj Gustav Vo-!dušek za«lu!»e odlik<>vanea Kajtne Lot zvestega, požrtvovalnega 40-j | let nega delavca na pol ju gasil-jstva. kot desno rok<» nenadomestljivega umrlega na'-ebiika Ivana jKramerja in ' ot -'iOletnega vr-stne-ga in neumornega uradnika in ob-jeins.kega tajnika trlniveljske obi**i-jtie. Po iskrenih čestitkah vseli na jvzočih društvenih na-elnikov ie joila Kajtni izročena krasna dipl o-, ,ma, delo rudniškega uradnika ; jMa.inika. Xat< so defilirala vsa 'društva z or od ho na čelu pred slav- i fijeneem, ki je bil do sr»lz gin jen. Smrtna kosa, ' j V Zagorju Savi j" umrla po-jse-tniea Frančiška Ranzinger. v ; i (ionijem T-ogaten ;>a po<»stnik in ' |trgovec Rudolf Puppis. j ! I Smrt v vodi. V nekem studencu v piekmur-[skill Bodomih so našli mrtvega iliho Gumilarja. delavca iz Ra-< lovca. Studenec se nahaja v h osti. kamor se težko pride. Kako je Gu-milar utonil, ni znano. Pogreb ponesrečenih rudarjev v Trbovljah se je izvršil z veliko -lovesnoistjo in ob ogromni udeležbi prebival stva. Ob odprtem grobu so se poslovili od ponesrečencev pevci z lepo žalostinko. godba pa jim je zaigrala v slovo otožno skladbo. V inifnu Zveze rudarjev je govoril Rafaneli. čigar govor je navzočega župnika tako vznemiril, da je smatral za potrebno nanj od-| govorit i. tako da ni dosti manjkalo. pa bi bil nastal ob odprtem I grobu političen shod. «— ■ * PeterJ[gaga "Wardova mo ril n a zadeva razburja ves New York. Ameriško časopisje jo imenuje "The great Ward Mistery" in jo piše z velikimi črkami, menda iz s]>oštoviinja do morilca ini-1 jonarja. * ^ * Sedaj je policija izvohala, da je zapravljal Ward z raalovred-| nimi ženskami svoje premoženje,} katero so mu zbrali skupaj pri- j prosti ljudje, ki so kupovali od njegovega očeta svoj vsakdanji kruh. v vojnem času po deset centov malo štruco. * * * Svojo ženo je bil poslal v Kanado. za svoje ljubice je pa najel udobno gnezdeče, kjer so se po potrebi vrstile ter spravljale v protmslugo dr;jg denar. * « Neka punca z rdečimi lasmi je največkrat prišla v njegovo stanovanje. Policija skrbno poizveduje za to žensko. In kot bi bilo zaeoprano. so m i začele te 'dni neivvorške ženske iz takozvanih "finih" sloj.-v barvati lase rdeče. V svoji nečinmr-nosti irredo tako dah?č. tla jili( prijetno razdra/.i že misel. «'*eš. j } morda bo ta ali oni rekel, ko iv^. bo videl na cest : "Moiroče je pa i Wartlova ljubica?" * * c j Policisti so našli v tem stanovanju v»-i'- svilnatih spodnjih o. i>l>'k. in na podlairi tejra perila okuša jo ii'jrotoviti vzrok, motiv in lejanje umora. Časopisje pa pere in želita to umazano spodnje perilo, da za- ; udarja sm.rad vse naokoli. S tem skušajo obrniti pozor- i nost od faktičnega zločina ter koncentrirati zanimanje ljudi in sodnije na male podrobnosti, ki nimajo nobenetra stika s eelo zadevo. * * Morda se bo celo zgodilo, da bo sodnik sočutno vprašal morilca, ko bo stal pred njim : "Zakaj so vas vendar privedli semj vi ubogo jagnje, pokrivici obre-kovano?" * * v Neki rojak mi piše: Čimbolj či-tam st;vrokrajske liste, temmanj jih razumem. Vsi so )K>lni hrvaških. srbskih in turških besed. Sempatam je tudi hrvaška be^1-da, ki zveni kot naša. pa vso Tie. kaj drujresra pomeni. Na primer, kar se reče po hrvaški "sitno" se prrvi ponaše "malo". Naše "sitno" pa "siltno" pomeni. Kako naj bo človek na jasnem *. * * * i * Ne razburjaj se. dragi rojak. Besedi sla različni, toda pomen jo, i-ti. Kiir je malo. jt* sitno, in sitno je za vsakogar, ki ima malo bodisi tu, na Hrvaškem, v Sloveniji in vsepovsod. * * ^ j Kadarkoli se sest a nem s kako rojakinj.., mi zabeli pod nos, "da sb ho mislim >n arovorim o ženskah '". Drage prijateljice moje, zapomnit- si eno stvar: Slabše, hujše in grše ne more noben možki misliti o Vas. kot mislijo ženske. i * „ * i * Ameriški mornariški tajnik je1 obisk.:! Japonsko. Ii.ni so j«-, dn bo -Japonska vr-! nila Ameriki z brodovjem t;i ' .i • . ' I SugoHUnmiisktt iKatnl. 31rbttxrta ] Ustanovljena 1. 1838 Inkorporirai« 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. * 1 111 !■■■■! ■ i I'm m ... ■ - „_ — __ — . J ebTii PredsednlT: RUDOLF PEHDAN, V^J i. St., Glcrelud, O. Podpredsednik: LOUI8 BALAST, Box 10« Te^rl At«.. Lanla, O, Tajnik; JOSEPH PISB^iR. Elj. Mtsa. Blagajnik: GEO. L. BB08ICH, j?]*, Mina. Blapajuit ne'.zpiai^a^ih smrtnia: JOH N MOVEBV. «24 N. 2nd W. Dnlntk, Mina. Dr. JOS. V. 6KAHEK, 843 B. Oblo StTMt, N. 8., Pitta&urjh. Pa. Naternl «A«r: MOHOB MLADIČ, 2808 8o. Law^dale Aft, Chicago, I1L FRANK 8KRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Col*. Perotni adbw, LEONARD BLABODNIK, Box 480, El7, Min«. GREGOR J. POKENTA, 2912 Beacon Ave., Seattle, Wa*l* FRANK ZORICH, «217 St. Clair A^e.f Cleveland, O. 1 CdruifcValnJ odbor: \ VALENTIN PIRC, 51fl Meadow Av«., Rockdale, Joilet. Ill ^ .PAULINE ERMENO, 63» — 8rolni$ka spričevala naj je pošilja na vrhov irga zdravnika. Jugoslovanska K&tolUSka Jedi) ola se prit»oroča vsem Jug'«{ovanoia i > h jetiki. Velika tihotapska afera. \ < »sieku s > {»i-i^li {<■ rini 11a 1 veliki lihoiapski aferi. Na <-ira uaruieo jt* prispel poblrug vay;< ii u;imit';iktiinievra blaga 7.a tvrdkn ilaltii v f Kjtdiu. Ttvrdka je »n pretlpisu predložila fakuire. ki m-> se vse »rlusile: bombažno blauo, za katero velja najnižja carinska postavka. S,-v carinarniee je s ear -njenjem poveril dva urailnika. k: sta v treh urah izgotovila deklaracije, ua podlagi katerih j>- IIa.hn hotel plavati earino. ^efu carinar-jiiee pa se je stvar /.dela suiu'jiva ter i«* za it! sam [iregletlavali blago. Dognalo se je. da se v zabojifi nahaja skoraj izključno najtitu.jša svila. Razlika v earini znaša pri-bližiM ilva miljama kron. Proti iir-jtri Haho j<- bila takoj vložena o-vadba zaradi posknšanega tiho-taj>stva, isto tr)i:«» tudi proti obema carinskima uradnikoma, ker se sumi, da sta bila od tvrdke j>od!:upl jena. Po carinskih p red p -s li zna>a petkratna carina, ki jn ima plačali tvrdka llahn. okroglo deset miljonov kron. Deputacija Saveza industrijalcev pri finančnem ministru. Pri finančnem miin-lri! trobni za int. . in vayoiH»v za n >rmalne in »»zkolirtie j>roge. To-vai!ia za r inialne proge naj bi j se osnovala \ č*upriji, a za ozko-!tirne v Snu-d^revn. # Za rrrditev bakrske postaje in luke. X Bakru i«- vi\sibi protestna i skupščina pn»ti nevzdržnemu s!a-}nju ua postaji in v Inki v Bakru in v Plasah. Zborovab-i so apeli-!rali na via h», naj se čim (»rej |»o-ve a jio-taja v P.akru in Plačah, , uredi Inka in popravijo razdrapa-ue »•< sje. kajti takšno stanje, ki j<- sedaj, ovira promet in trgovino. 1 Ruska kapelica v Osjeku. j Pred kratkim ^e je mudil v t Vs. • j« ku ru-iki nietropolit Anton:.jT ki ' je posvetil rusko kapelico, j Razmejitev med Češko in Avstrijo Poslanik avstrijske republike dr. \l\rek i 11 ."-eškoslovaski sekcij ! ski nač« lnik dr. Wellner. ki je 'zastopal ministra ratifikacijske li sline o r i/mejitv! med t 'eškoslo vaško in Avstrijo od dne 10. mar-'ea 1921. Admiral Troubridgc za donavsko konfederacijo. \r razirovoru s sot rudnikom ne-k'eira budimp''štanske«_ra lista je rekel znani angleški admiral Troubridge da se mednarodna donavska komisija trudi, odstraniti 1 vse d vire za živahno donavsko plovbo. V ta namen bi bilo treba predvsem stvoriti srednjeevropsko zvezo naro»lov v Podofiavjti. Vsak.previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vaše prihranke pri nas na * "Special Interest Account" ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto. Vloge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. jul^t obrestujemo že od 1. julija t. L Ifelftr % Glavno zastopstvo Frank Sakser State, Bank JADRANSKE BANKE 82 Cortlandt Street New York City [ Vladimir Lentik: ' VIŠNJEVA *REPA TIC A. i (Nadaljevanj«.) Pot v pr»*dsobo j«* vodila mimo VidiAe kamrico; zavesa pred vrati je bila razmaknjena, okniee nastežaj odprte. Iz grobnice dvorišča so Štrlele ob/.a prati o veje1 dveh kostanjev ter polnile pro-/ stor z jetieno vonjavo; mizica | pred oknom je bila polna knji£ ' in zvezkov. Grof je pop led al Vido z nemim aoentjem. nato se je »klonil in ji poljubil roko. "Drži me. Rovan!" je viknilj Rožmarin za svojim zastorom. — "Ha, podla duša. roko ji je obli-znil! Stari lopov je našel mulca j>o svojem vkusu ter mu ponuja hčer." _ 44Lepa Vida in španski kralj," je dejal inštruktor z glasom. ki takisto ni bil vsakdanji. "Oblaki tragedije so irrtnadijo I na nebu," jo dekla minil poet, ru-vaje si laso j>o zjrledu našega ml a dostnejra junaka in ljubimca. — *'Krvi me žeja; l'h. moja duša jo pekel sovraštva "Noriš?" jo zatejrnil Drejče Kovan s prisiljenim eitiizmom. "No boš. tiran, nikdar," je < rohnel tovariš v namišljenega Poblina. "Gorje mu. kdor so jo dotakne!" Odprl je miznico ter *r*ol koketirati v nedavno kupljenim samokresom. da bi mojrel Rovan docela spoznati njegovo srčno bol. Medtem p;- jo lizal humanist poslednje kaplje svojega trium-fa. Ko j«* bil prof odšel in jo iros-pa Ana pospravljala mizo. jo zdaj«*; začutila, da jo dreza Vida s komolcem. Pogledala je kvišku tfor videla Poblina. kako riše z debelim šivljovim pisalom znamenje na sj>odnjo plat stola. ki jo bil posvetil nenavadni srost z svojim telesnim dotikom. Komaj je pogoltnila smeh : v kuhinji sta si padli v objem ter hihitali rfolpo in razposajeno, »"oprav sta priznavali tudi onidve, da jo minil velik in pomemben dan. "Tn vendar." jo majalo dekle, z plavo. ko sta jrovorili o jrrofo-j vili manirah. "in vendar sem do-, bro videla. k;:ko si je s prstom otrobi! nos; najprvo so prstom po tem šole z rutioo, kakor hi so bil domisli!... 1 nil. aristokratjo so ( pač tudi ljudje." ( Tisti večer Poblina ni bilo k "Zelenemu prešičku". ,Z rokami prokrižanimi na hrbtu jo dirjal, iz sobo v sobo, strmeč bogvo kam ; in momljajo nerazumljivo besedo. Se krepati so jo pozabi!; njo-1 trovo srce jo bilo polno milosti in1 mehkobo, in vso. česarkoli so jo, doteknil okrog sobo. jo dolwvalo ( v njegovih očeh neizrekljivo žln-j h ton značaj. Po večerji jo odpra-} vil ženski ter posedel v obednici j na zaznamovanem stolu, milujoč. si neoimurnost današnjimi spomini. ki jih je zdajpazrlaj melan- j holn-no skalilo vprašanje: "Š «• ni sem zagrešil, da nisem j tudi jaz tak bi a pošlo vi jen ec uso-1 de! Kako lopo bi so slišalo — ro-, oimo, Peter Pohlin von Poehli-iienburjrtalhauscn!" ( Toda s pametjo in "diplomati-eno politiko" so je dalo še mno-' po popraviti in mnogo doseči; prilika se je nudila sama od sobe.. Žena. kateri jo v postelji zaupal nekaj svojih nad. je izprevidela, da je boljo no kupovati rdeče' kravate. " Mar i nisi videla." jo je haral, mož. "kako jo požiral Vido z očmi? Ves čas som pa opazoval; ta reč ni karsibodi! Ali boš godr-njala, če lopepa dne prinesem ve*t. da postane tvoja hči profi-ea ?" Pohlinka mu je hotela slediti v, te strmoirlavo zannutke; dosti rajša bi bila izvedela- kaj mu je zaupal prof pod tolikšno molčeč-, nostjo. Profesor se je izprva ko-šatil in skliceval n« svojo "ka-valirsko besedo": potem je izdal pospe Ani. da pa post "pravz*-( prav nezakonski sin zelo. zelo visoke osebe**, kar je razbolilo njeno zanimanje, in nazadnje jo povedal v>e. Zdaj je začutila tTidi Pohlinka. da se ji meša v plavi; težka popoldaska slutnja *e je vrnila v še porostasnejših in hkra ti nodoločejših oblikah. Ali Poh- m m m | lin je bil nocoj priljuden kakor] že dolpo ne da ni smrdel tako gr-do po eipnrah. nemara bi pa bila I spoznala za svojega Petrčka iz } davno minulih dni.... Tako pa je sprejela njegovo dobrikanje bolj kritično nepo hvaležno, zaspala sredi to ogoljene sreče in sanjala do jutra o profu, kako se suče v fraku in klaku ter prosil za Vidino roko. VI. Profesorjeva tiha Iskrb, kako bi najprimerneje raztrobil svojo srečo široki javnosti, jo bila zelo neotrebna, zakaj blebetavost naših ljudi se je lotila dela, še preden je napočil slavni dan. Kavarniški gostje niso prezrli gorečnosti, v katero je podkadil tujcu ob prvom srečanju in spoznanju: po vzorni šopi tukajšnje družbe so potuhnili glave za časopise kakor bi sploh ne vedeli, da se kaj podi, ušesa pa raztegnili na-.stežaj in prestregli marsikako besedo, ki jo dražila njeliovo radovednost. Še tisti večer je krožila po beznioah naše pa mosta sen-zacijonalna vest. da jo humanist v kavami "mahljal z ropom" o-krop neznanca, ki se j** očividno Šele to dni pojavil mod nami, ter pa opovarjal z visoko rod jem. — -Razume se. da je novica rastla od ust do ust 111 dobivala čedalje točnejšo obrise. Doktor Fabina, Smučiklasov bodoči zet in voditelj mlado struje v naši liberalni stranki, je razglašal o polnoči .vsakomur, kdor pa je maral po-' slušati. da jo prišel ir. ministrstva i referent za vseučiliako vprašanje ter otipal najprej "starega jar-ea Pohlina. no meneč so za moro-dajne politične faktorje". Ljudje, ki vodo zmerom vse najbolje. so spravili to afero v zvezo s klerikalnimi kupčijami, ki so prav dehtele izza dunajskih kulis. ter lehkomiselno podteknili humanistu izdajalske namene. — Sam Smuči klas so jo naveličal te--ga in izdrl jezik obrekovanju, češ, "dedec jo preneumon za tako solidno lopovščino". S temi besedami je bila prda bajka zatrta,- radovednost pa je ostala, in niti nnš politični papež se je ni mopel otresti. Hvala Bopu. da je prišla resnica kmalu na dan. Pohlinkinn dekla Marička je ' slišala iz kuhinje, kako so je profesor klanjal gospodu profu. in \pozneje, ko mu je prof obljubljal, da se šo večkrat oglasi. ka* ko znamenita reč! Vročica nestrpnosti je kuhala njeno deviško dušo in mršavo štiridesetletno me so, dokler ni prest repi a na stopnicah hišnika ter mu oznanila skri vnost jo : "Naši so imeli pa vizito; vse ! dopoldne jo sedel pri jih. pa tak ! nobel p os poti je bil — kaj pra-| vini! — prof je, resničen prof... Mlad je in lop kakor iz cukra. po i---- prfemu diši in pravi, da še pride, pospod prefesar so se ma pokla ; njali skoraj do tal. Rajtam, da se ženi pri gospodični!" Kmalu potem jo slonel hišnik i prod vrati, sesal svojo pipo ln premišljal Maričkino vest. — Na „koneu Gorenjske ulice se je už-,pala prva svetilka; toliko da je spoznal v somraku trgovca Bren-čurja. gospodarja sosednjo hiše. ki ga je dobrodušno opilili po r*- 1 mi tor vprašal; "Nu kaj bo novega. Tine?" "O, dosti." jo zapodel Martin prevzetno. "Grofa smo imeli v hiši. pa šo kakšnega! Ves dan je! sedel pri gospodu, in bratovščino sta pila. če se ne motim. Dejal je. da pride jutri spet. ker se misli ženiti z našo frajlo. Gospod se kar na plavo postavljajo od vesolja in prav imajo, saj je hudo j pripraven fant." Brenčur je komaj dočekal ure, -ob kateri jo hodu k "Zelenemu; [prešičku"; ves zaripel je planil mod poste: "Ali veste novico, pospoda ? K j mojemu sosedu, k Pohlinu. se je pripeljfil grof. pravi prof. Če ni | kar vojvoda, vrag sra potuhtaj! 4 Z dvema paroma konj se jo prifu- ! ral. v frakti in eilindrii; še zdaj sedi tam, in šampanjke pokajo, da so cedi po stopnicah. Z zat^s* Ijive strani sem slišal, da snubi Pohlinovo hčer!" Dalje prihodnjič.) ^ Zakonski načrt o razlastitvi in j kolonizaciji. -- 1 j Ministrski svet je razpravljal v ^ svoji seji S. maja o zakonu razla- j stitve zemlje in o zakonu kolonizacije. Po tem zakonu, ki se raz- j topa na vsa vele posest v*a. bodo t razlaščena v Sloveniji vsa velepo-• sestva ki prisepajo .10 ha. Pravico j do razlaščene zemlje bodo imeli t v prvi vrsti invalidi in dohrovolj- ] ei. Zakon o kolonizaciji določuje, 2 da kolonisti no smejo 10 let zem- j Ijo niti prodati niti obremeniti. ^ Ko sprejmejo dodeljeno jim zemljo. imajo pravico; 1. Na prosto , vožnjo vseh članov družine, pro- , sti prevoz živino in orodja na j vseh železnicah in vlakih. 2. na 1 prosto uporabo pradiva in držav- j nih in občinskih pozdov za prajo- ] nje hiš in ostalih zpradb. 3 na prosto pašnjo na občinskih paš-nikih. in sicer pot let brez davka. Nova konferenca nasledstvenih , držav. . "II Resto del Carlino* javlja, j Ida so po ironovski konferenci se- ] stane v Rimu tretja konferenca « : nasledstvenih drž av, ki se bo po- j ' čaj a samo z pospodarskimi vpra- i šan.ii. i Idealno investiranje. | Mr. Albert W. Atwood, eden najboljših izvedencev plode fiuan-'ee in investiranja, je pred krat-kim napisal važen članek za Saturday Evening Post pod naslovom j*'Zaščita malega nalagatelja*'. V podnaslovu "Idealno investiranje'" govori o zakladniških lira nilnili certifikatih ter pravi med drugim sledeče: I — Z velikim zadovoljstvom mi je mogoče ugotoviti naslednje; kdor hoče varno naložiti svoj denar ter si zasigurati dobre dbresti. stori to lahko bro-z vsake velike težave. Dne 15. decembra lanskega leta jo žena predsednika Združenih držav kupila .od zakiadni-škega tajnika Mr. Molloiia prvi zakladniški hranilni certifikat Trea>urv Savings Certificate). I o jo bil prvi kupljen certifikat od vlado Združenih držav. Sedaj »t> naprodaj v v s« »h poštnih uia-"dih in mnogoterih bankah ter se jih lahko dobi po pošti od držav-uepa departmenta. V petih lotih prinesejo 23 odstotkov od naloženega denarja. Vlada garantira, da so njihova cona ne bo zmanjšala. To je brez dvoma najbolj varno in najbolj gotovo investiranje, do katerega ima pristop vsak ameriški državljan. Co ni to dobro, ni lik" dobrega na svetu. — Veliko jo bilo govorjenega o potrebi štedenja in varčevanja, I oda človek ne more prekopati vrt« brez orodja in ne more šte- diti, če nruia varnega prostora, kamor bi dal svoj d?nar. Izvrstno službo opravljajo hranilnice, toda njihov delokrog ne obsega cele dežele. Na miljono ljudi ne pride do j njih. Zavarovalne družbe imajo i večji delokrog, pa so le delna pri-;lika za štedenje in investiranje. (Vlada .ie agentura, ki lahko na (vsakogar apelira. Po velikih izkušnjah tekom zadnje vojne je usta tiovila stalno obliko malega nalaganja, ki jo priprosto, pripravno j tor krije potrebe vsakega, razen najbogatejših razredov. — Ti certifikati se prodajajo vodno po isti ceni, namreč -po $*J0, *S0 in fSOO. Po potili lotili dobite zanjo $25; ^100, oziroma ii?1000. To j so stir iinpolodstotii e obresti, seštete vsakega vsakega pol leta. V I pot ili lotih je to $2.'). Na teli certi ^tikatih ni niti državne, niti lokal-, lie takse ter turi niso podvrženi normalnemu zveznemu dohodninskemu davku. Vsakdo jih lahko jkupi za .1:5000 na leto. Za Lstotoli-jko jih lahko kupi vsak član družine. Vnovčijo se lahko vsak čas| i pred petimi leti. Nazaj dobite poleno vplačano sveto s 'SV^o obresti, ,če jih pošljete zakladnišketnu de-Ipartmentu. Ker jo ime lastnika registrirano v Washingtonu, no izgubite denarja, ako izgubite certifikate. Nobenega rizika ni, nobe-1 nemil brokerju ni treba plašče vat i | kake komisije. .................................. ■ *- - GORGE S. WARD IN NJEGOVA ODVETNIKA. Slika nam kaže Georga S. Warda, (v boli obleki) očeta morilca Warda. V njegovi družbi sta odvetnika in Wardova žena. Od Azorov do Al žira v Afriki. Skozi Gibraltar. — Vročina. — Delfini. — Maroška obal Kramarji na krovu. — Alžir, čudovito mesto. — Pestre življenje. — Brez bakšiša ni nič. — Krasen muzej, poli starih kipov in mozaikov. — Mošeje in minareti. — Šol stvo je precej dobro razvito. — Proti Neaplju. .1 Sličice s pota. Poroča A. Šabec. Dno 29. maja zvečer smo pre-' pluli morsko ožino v Gibraltarju.,' l>oslovili se od Atlantskega oceana ter zavozili v Sredozemsko morje.! Tokom vs*ga potovanja od Azorov je bilo morje mirno in skoraj valčka ni bilo opaziti na v.scj ne-! izmerni morski gladini. Dnevi suj jasni in solnce jo pr^eelo ž-1 občutno pripekati, tako da smo takoj) občutili, da se bližamo obali vroče Afrike. Delfini, ti razposajeni morski paglavci, uganjajo dan za dnem v bližini parnika svoje burko; prek ucn jo jo se po vodi ter prirejajo v celih tolpah dirke s par-nikom, kar nam povzroča mnogu vesolja in zabavo. Na desni naše poti loži obal Ma-' roka, kjer so so do nedavno vršili vroči boji med Spanci in M aro-, kanci, ki so se hoteli otresti jarma tujega valptstva. Artilerijska ka-! nonada se je čula včasih s teh ma-' rokanskih brd prav v Gibraltar. Od Maroka dalje smo pluli sko-J ro prav ob obali Tunisa in Alžirije ter smo dne HO. maja z~\*ečer ob enajstih pripluli v Alžir. Naslednjega dne navsezgodaj jo za-mrgolelo okoli našega parnika vse polno čolnov arabskih kramarjev, ■ ki so kričajo ponujali svoje blago; krasne alžirske preproge do-j niačega izdelka, čibuke, različno nakit je ter drupe arabske kurijoz-j n ost i. Prišli so tudi na krov, kjer so pTMiujali svoje blago, toda ti-1 sti, ki smo se namenili v mesto,! nismo kupili ničesar, ker nam je bilo znaino, da dobimo v mestu vse; pol ceneje. Ob šestih zjutraj smo stopili v čolne ter se odpeljali na ko^no.' |PrQvoznina je bila nizka: 25 cen-! tov za osebo, če pa si dal čolnarju še šestieo bakšiša, je klical na' tvojo glavo vso blagoslove mogočnega Alalia. Alžir je krasno in čudovito me-' sto, kjer se zapadna kultura strne! z orijentalskim fatalizmom. Ob j obrežju stoje ob širokih, čistih ulicah krasno palače, kjer so nastanjeno, francoske oblasti, banke, trgovine. hot^-Li itd. Višje gori . liri bu — mesto je sezidano namreč na pobočju hribovja, ki tvori I vznožje Atlas gorovja — pa se i pričena aral>ski mostni del, v ka ' tereni je inizerijo v izobilju. Ulico j so ozke in vijugaste, hiše .starin-' ske in okna gosto zamrežena; hišna vrata so močna in na njih visi 'nekako kladvice, s katerim mora udariti po vratih vsak. ki žali v hišo. — Bog ve, kaj se godi v notranjosti zidovja, za temi gosto zamreženimi okni in trdno zapahnjenimi vrati? Kdo naj razume mistično orijentalsko pslho.' — Po teh ulicah ie nešteto stopnic, po katerih moraš sopihati, če hočeš dospeti na vrh. Po stopnicah drse .skoraj nosJLšno arabske žen-1 ske zastrtih obrazov, fatalistični i Arabci z večno cigareto med zob-j mi, v umazanih, bornih in raztr-!ganili btirnusili, ma3i nesnažni o-troei v umazanih srajčieah, vmes post oj a jo osli s košarami na hrb-tu, v katere pobirajo odpadke in --iiioti. Za vsakim oglom vidiš na i tleli ležečepa siromašnega Arabca, ki leži tam v klopcič zvit, svojo umazano plahto potegnjeno preko I iilave: — kuj) ne-re«"e in skrajno' ; žal ost na slika lnizerno usode te^t naroda! • V tem delu mesta so tudi arab->ke kavarne, pivnice in prodajalne, preti kateriui sede prekrižali i h nog arabski trpovci, ki z ylas-no, pravo orijentalsko zpovornost-ijo hvalijo svoje blago. Če stopiš v pr«jdajalno. ti postreže trgovec s črno kavo in ,>Jabo cigareto, za j kar seveda pričakuje, da mu daš nial bakšiš. iMesto Alžir ima mnogo ja%-nih j vrtov in parkov, ki so sedaj v buj-!nem, pestrem cvetju. Med temi jc .zelo znamenit botanični vrt Jar-,din d Ksais, ki leži ob krasni, mo-jdemi ulici Rue de la Republique. I v bližini velikega vojaškega vež-bališča. V tem vrtu raste bambus, afriška iti japonska palma, indijsko gumijevo drevo, kokosov oreh ter vsakovrstno drugo drevje iz! .vseli delov sveta. Tukaj se smeje priroda v vsej svoji veličastni glo- Ir]ji*. ... Najživaimejši ulici v Alžiru, ki tečeta paralelno ena »iad drugo in j kjer jo največ prometa in trgovine, sta Rue Bab Azon in Rue i d "1 sly. Tam v bližini je tudi velik j park, v čigar .sredini je muzej, v j katerem se nahajajo in t ere&an t ne antikvitete starega kiparstva ter j poleg drugih zanimivosti tudi velike zbirke mozaika. Zelo krasna stavba je tudi poštno poslopje, ki 'je zidano v bizantinskem alopu. ( Na mestu, kjer se križata ulici Boulevard do Kianee in Boulevard de la Republique, stoji starinsko j poslopje, ki se je zgradil i Turki , se za ča-a. ko je bil Alžir središče jkorzarstva in piratstoa; soda.j siit-.ži to pos!oi)je kot skladišče francoske vojne mornarice v afriških vodah. Zelo stara stavba je tudi svetilnik v Alžiru, ki ga je dal zgraditi leta l.">44. Hasan paša; zi-i dan je tako trdno, da ni trpel ni-Jkake škode po kanonadah, ko se i je tekom i>reteklih stoletij neštetokrat bombardiralo mesto. V okraju, kjer so naseljeni na-;politanski in si<-il ijanski ribiči, j sta dve mošeji: Djema BI Kebir inoŠeja. zarajena lota 1018.. v kateri na je sedaj nastanjeno arabsko . sod'S*-e, kjer suvli jutrovee modri kad i j. Tik te stavbe pa je ')joma El Djodid mošeja z vitkimi minareti, raz katerih kličejo hod-žo pravoverno muslimane k molitvi Alaha. To mošejo je zgradil Ičta 1660. neki italjanski arhitekt, katerega je dal alžirski bej usmrtiti. ker je zgradil mošejo v obliki križa. Bil som v vesti bul u to krasne mošeje; v sredino svetišča, na I posvečena z dragimi preprogami piepi-njena t'a pa ni«om stopil ker si moral preje sezuti ce\*4je. Šolstvo je v Alžiru dobro raz- vito; v nekaterih šolah so poučuje | samo francoščina, v drugih fraai- I eoščina in arabščina, nekaj pa je tudi šol, kjer se poučuje samo aiabščina. Taka šola stoji tudi trk mošeje Abd-el-Rauiaai in tam sem opazoval učitelja in učence pri u-čenju, ko so sedeli križomnog la I d tleh. zatopljeni v skrivnosti zavi- r lih in zavozlanih linij pisanih tur- j ških hieroglifov. — Nekoliko niž- s je, blizu španskega mestnega dela. t sot j i rezidenca lluseina. zadnjega t alžirskega boja To lopo poslopje, katero obdajajo prekrasni vrtovi, 1 je zidano v domaČem, mavrskem ] slopu. Izmed krščanskih cerkva naj o- ] menim samo prelepo poslopje cer- 1 k ve Notre Dame d'Afrique (Naše i Gospe z Afrike), ki je pravi nnio- ? tvor bizantinske arhitekture. Ka- t kor v trsatski cerkvi, tako je tudi i notranjost te cerkve polna drago- i ven ost i, ki so jih darovali cerkvi radodarni verniki. Med temi dragocenostmi je zlasti omembe vre-i] den kip nadangela Mihaela, vlit iz i! čistega, solidnega srebra. j V mestu vlada živahnost in uli-j c-e so vedno polne vrvečih ljudi.! Omrežje električne poulične želez-i nice je zelo ol*5irno; kare so udobne in zračno Kot motm-niani in kondukforji so uslužbeni inteli gentnejši domačini. Tudi vojaštvo, ki sestoji iz Fnincozov in domačinov, jo številno. Skoro na L vsaki ulici srečaš četo vojaštva, ki Ojpre na vaje ali z vožbe v vojašni-q1'jo. Tukaj vidiš prikorakati četo ^ zagorelih "turkos", v širokih rde-- ih hlačah in z rdečim fesom na glavi, tam ti pridi rja nasproti evropska francoska konjenica v modrih, tesno se oprijemajočih hlačah in rmenih srajcah, a v kaki drugi ulici ti priskaklja nasproti 11 v elegantnem, lahnem diru četa a domačih spahijev, sedečih na og-a> njevitih arabskih konjih. Videti 0 jo, kakor bi to i:rafaie, pametne ° živali vedelo, da nosijo na svojih ° I hrbtih temnopolte sinove put&ave. ki je njim in ljudem skupna do-! • movina. Proserin) in lahkih nog drobe in plešejo po trdem tlaku, j 1* in kadar zdirjajo v skok, zapla-j pola jo v vetru dolgi, beli burnusi s" jezdecerv, da je videti, kakor bi t- plaval nad cesto bel oblak Nik-is dar šc nisem videl evropske, ki bi -M se jo moplo primerjati v lepoti konj in eleganci jozdai-jenja, ka-^ valkadi sinov arabskih pustinj. Dne .'iO. maja ojKrldne smo so . poslovili od lepega Alžira ter od-J" pluli proti Neaiplu. r° ADVBRTlgMflBNTB._ POZOR! - POZOR' e? - Dobili siin> naročilo po brozžič-nem brzojavti, naj obvestimo Ano Koprivnikar, Box 95, da se Ko- 1j1 privnikar odpelje iz Jugoslavijo. - |Ker nimamo natančnega naslova, Ijo ne moremo pis-meno obvestiti. 0 Frank Sakser State Bank, ' $2 Cortlandt St.. New York. N. Y. I> jp edino Cisto zeliščno TO zdravilo, katoreca se lahko poslu'uje vsak član družine, da pomaga osladitfi želodec. lepo uravnati črevesje, precnati nevar- C- ne strupe iz ledlr. Nobeno zdravilo nima ^^ take moči za uravnavo iu pomoč naravi ki BOLGARSKI KRVNI ČAJ Prodajajo rs lekarnarji vsepovsod ■ei _ , ah zavarovano po jiosti. en velik družin- [•(] skj zavoj $1.25. ali trije J.i.ii ali Sest zavojev 95.25. Naslov 11. 11. Von »cllhck, iO President Marvel Products Co., 3 Marvel I-j Bldg.. Plttsburpb. Pa. Ruski komunisti o komunističnemu režimu. Iz ruskih komunističkih krogov po ročaj o o zanimivem proglasu. ki ga je sestavil Mjasnikov po nalogu številne komunistične skupine v Rusiji. Proglas je datiran v Moskvi v 14. marcem 192*2 ter je silno vznemiril moskovsko vlado, kor kaže v resnični hiči bistvo komunističnega režima v Rusiji. Mjasnikov, ki se jc podpisal v proglasu kot '"bivši^ član ruske komunistično stranko", jo bil sko raj-od ustanovitve komunistične stranko njen aktiven član ter je moral pod carskim režimom plačati svojo komunistično prepriča njo z dolgoletno ječo in izgonom. Moskovska vlada je vsem svojim inozemskim zastopnikom stro go naročila, da morajo z vsemi sredstvi preprečiti objavo in razširjenje tega proglasa, dokler so ne konč$ genovska konferenca. ' Proglas obtožuje predvsem voditelje ruske komunistične stranke, da so izdali mase in revolucijo. "Izraz izdaja" ne zadostuje za pravilno označbo skrajno nesramno politike, katero žrtve so naši padli toraviši in mi vsi, ki smo se s poštenim namenom posvetili stranki in komunistični in-teraacijonalrProglas opisuje navdušenje ruskega delavstva ob začetku revolucije ter govori o s krvjo napisani ruski revohicijo-narni zgodovini. "Zločinstvo, belili" jo na dlani. Ako pa patentirani voditelji delavski mas prilagodijo tok zjrodovino svojim instinktom. jo to kvalificirano zločinstvo, ker prelivajo kri in kor uničijo stvar, ki so se zanjo zavzeli. To so demairotri. ki imajo na vesti ocean krvi. ki so vso raz-Vušili in izničili, ki pa niso sposobni, da hi ustvarili najmanjšo j stvar." O diktaturi proletariat a I pravi proglas: "Čeprav pritiska ! k tlom železna pest svobodo de-.jlančove misli in čeprav skuša kakor reakcija upepeliti najboljša I mnenja Tevolucijonarne«ra individual izma. jo vendar upraviče-no -vprašajo zakaj jo morala ta ; železna posf pasti na gla«ve ruskih delavcev i in kmetov? Kdo potrebuje pri nas novih okovov in novih nagobčnikov? Morda revolucija. ali vlada? Kje je v Rusiji ločilna črta med obema?" Proglas navaja dokaze, da so mod vlado in komunistično stranko zabrisane vso moje. Delavska o-pozicija obtožuje obe, "kor sta - izdali interese delavskega razre- > da in svetovnega proletarijnta. O- - ni so voditelji novo birrffnazije, . ki jo bolj zločinska in krvoloe-, nojša nopro jo bila stara. Oni so ustvari tel j i ajkrvave.jših preganjanj delavstva, ki so izropani . brP7 vsakega usmiljenja. Mi. ruski delavci smo oropani vseli k~o-r alieijskih in stavkovnih pravio!" Končno svari proglas za|>iidno-evropsko debn-stvo, naj vendar ne sledi ruskemu vzprledu. "Masr. ruskih delavcev je doumela, da > jo provarena tor vas svari pred i . tako prevaro. Ne zaupajte "rde- t eim" hesetnik, ki ima plačati polni vožnji listek, zatuorc dohiti v ameriškem denarju protivrednost od tri tisoč frankov, to je približno dvesto petdeset dolarjev. V AVSTRIJI, ITALIJI IX ZASEDENEM OZEMLJU pa če vedno lahko brez ovir vsakemu izplačamo ameriško dolarje. Na nakaznici aH naročilnem listu naj bo vidno napisano, kjo se bo potnik zjrlasil k potnim listom za Ki>rejem dolarjev, v uradu JADRANSKE BANKE v Ljubljani ali Zagrebu. Poleg zneska, ki naj se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino in druge stroške kakor sledi i Za izplačila do $10.— po 50 centov, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto. f)enar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 tort land t Street New York, N. Y. GLAS NAKOPA, 23. JUN. 1922 Tri leta No7ela. — Bmfci »pital An tov Cehov. Za "Glas Naroda" preval O. P. * , (Nadaljevanje.* — Jaz se ne spominjam imena njegovega očeta, — je rekla Nina Kjodorpvna nežno, — a njegovo ime je bilo Ivan Kočevoj, — u-bog uradnik. Bil je žalosten pijanec, — in Bog daj, da je deležen sedaj nebeškega kraljestva! Pogosto je prihajal k nam in vsaki mesec smo mu dajali po en funt sladkorja in dve unči čaja. Seveda, včasih tudi "ekaj denarja, Ha in nato se je zgodilo naslednje: Vaš Kočevoj je pričel piti močno ter umrl, požrt od vodke. Zapustil je »rjhnega kina, sedem let starega dečka. Uboga mala sirota! . . . Vee-li smo ga ter ga skrili v stanovanju uslužbencev, kjer je živel celo leto, ne da bi oče vedel za to. Ko ga je oče konečno videl, je le zamahni! z roko ter ni rekel ničesar. Ko je bil star Kostja, mala sirota, devet let — <»b onem času sem bila že zaročena, — sem ga vodila krog vseh dnevnih sol. Sla sera od ene do druge, a nikdo ga ni hi>tel vzeti. Pričel je jokati . . . Zakaj se jokaš, ti mali bedak? — sem rekla jaz. Odvedla sem ga nato na Razguljaj eesto v drugo šolo in tam so ga, hvala fiojru. vzeli in pričel je hoditi vsa&i dan peš peš od Pijatnici ceste pa do Kazguljaj ceste in zopet nazaj . . . Aljo-ša je plačeval za njega ... Z božjo voljo je deček dobro napredoval ter se dobro učil . . . Sedaj je odvetnik v Moskvi, prijatelj Aljoše ter velik znanstvenik. Da. imeli smo usmiljenja z malim črvom. ga vreli v svojo hiso in sedaj si drznem reči, da se nas spominja v svojih molitvah . . . I>a . . . Nina Fjodorovna je govorila vedno bolj počasi, r. dolgimi presledki. a po kratkem molku se je naenkrat dvignila ter sedla. — Nekaj je z menoj . . . nekaj se mi zdi napačno, — je rekla. —. Bog nt. j se me usmili. Ne morem dihati! Saša je vedela, da bo njena mati kmalu umrla. Ko je sedaj videla, kako se je sedaj njeno :;ce naenkrat potegnilo, je uganila, da pcuienja to konec ter se prestrašila. — Mama. ne smeš, — je pričela ihteti. — Ne smeš. — Pohiti v Kuhinjo. I"*«» očeta naj gredo. Zelo sem bolna v resnici. J- pala oblečena na neki klopi v obednici. Saša je pohitela na dvorišče taka, kot je bila. brez gaioš in od tam na cesto. Na klopi pri vr i-tih je sedela njena pestunja ter* opazovala sanjkanje. Z druge strani reke, kjer se je nahajal klanec, so prihajali zvoki vojaške godbe. -- Pestunja, mati umira, — je rekla Saša ihte. — Morate iti po očeta. Fcstunja je odšla navzgor, se ozrla na bolno ži^isko ter ji potisnila prižgano voščeno svečo v roko. Saša pa je medtem begala sem iritja. vsa preplašena ter prosila tega ali onega, naj g/e po očeta, a se nato ogrnila s suknjo ter pohitela ven na cesto. Od služabnik:-v je /e J/udela. da ima njen oče drugo ženo in dva otroka, s katerimi živi jj.i Bazami cesti. Obrnila se je na levo Jer se pričela lvina.u povezati v globoki sneg. Srečala je prazne sanke, a jih ni vzela. Mislila st ie. da jO bo vor.iiik mogore odvedel iz mesta, jo oropal ter jo vrgei na pokcpali-s<*-e kajti o takem slučaju so pripovedovali služabniki pr: čaju. šla je naprej, ihte«" in sopirajoč od izmučenja. Ko je prišla na Bazarno cesto, je vprašala .kje živi M. Panavrov. Neka nepoznana ženska je porabila precej časa, da ji je dala potrebna navodila, a ko je spoznala. da je deklica ne razume, jo je prijela za roko ter jo odvedla k neki enonadstropni hiši. ki je stala nekoliko proč od ceste. Vrata so bila odprte. Saša je pohitela naprej ter se znašla konečno v gorki, razsvetljeni sobi, kjer je sedel njen oče pri samovarju z neko žensko in dxema otrokoma. Saša ni mogla ničesar .več govoriti ter le še ihtela. Panavrov je takoj razumel, kaj pomen ja to. — Ali je mama slabša? — je vprašal. — Povej mi, dete, ali je mama slabša ? Bil je vznemirjen ter poslal po sani. Ko sta prišla domov, je sedela Nina pokonci, podprta z blazinami in svečo v svoji roki. Njeno lice je bilo temno in oči zaprte. Med vratmi so stali pestunja, kuharica, hišinja. neki kmet in par drugih ljudi iz nižjega sinja, ki so bili popolni tujci. V notranjosti sobe, pri okuu, je stala Lida. z bled m in zaspanim obrazom ter se ostro ozi-rrJs na svojo mater. Ponavrov je vzel svečo iz roke Nine Fjodorovne ter jo vrgei za-ničljivo na omaro. — To je strašno, — je rekel. — Nina, ti moraš le2f, — je rekel nežno. — Lezi-nazaj, dra^a. Ozrla se je nanj. a ga ni več poznala. Položili so jo na hrbet. Ko sta dospela duhovnik ter zdravnik, Sergej Borisovič, so se služabniki že križali ter molili za zamrlo. " * • - Kakšen žalosten posel. — je*rekel zdravnik zamišljeno, ko je pi . dejstva, da je sovjetska vlada 11 krepala proti nemškim državljanom in njihovim zasebnim pravicam pod pogojem, da sovjetska \lada ne ugodi podobnim zab.tc vam kake tretje države. 3. Diplomatski in konzularni odnošaji med omema državama se takoj vzpostavijo. Pripustitev konzulov bo uredila posebna pogodba 4. Ruska in nemška viada sta ry sporazumeli dalje tudi glede n:i-m la večje pogodnosti pri trgovin-sk.b in gospodarskih odnosa jih Z načelom medsebojne večje po-g«. on os t i med Rusijo in Nemčijo pa niso mišljenja tudi olajšave in -.livilegiji, ki jih dovo'juje sovjetska vlada drugim «; ••■•je t ski m vladam ali sestavnim de'om bivšega carstva. 5. Obe vladi, bosta medsebojno skrbeli za gospodarske potrebe obeh držav. Pri načelni ureditvi tega vprašanja ti» mednarodni podlagi se bosta predhodno dogovorili na sestanku za stopnikov obeh držav. Nemčija jo izjavila, da bi priprabljena podpirati in olajšati izvedbo pogodb privatnih tvrdk, ki so jih te sklenile z Rusijo in njenimi državljani. 6. Točke 1. b), 1. c), 2., 3. in 4. te pogodbe se uveljavijo z dnem ratifikacije, ostale takoj. KRETANJE PARNIKOV Kodaj približno odplujejo iz New York*. ADVERTISEMENTS Mt vas bomo naučili brivske obrti in manlkuriranja. m apart. <1a ste hromi, da tmate na vsaki roki samo tri prste ter ste brez ene ali obeh nog. poučujemo tudi ženske. Nossokoffs International Barber School, 1202 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. V JUGOSLAVIJO, HITRA. UDOBNA, PRIPRAVNA VOŽNJA WHITE STAR LINE f Iz New Yorka v Cherbourg in Southampton Odplutje vsako soboto z veličastno trojico OLYMPIC MAJESTIC HOMERIC (Največji parnik sveta.) Izborne zveze brez zamude. Izvrstne ugodnosti tretjega razreda. RED STAR LINE Iz New York v.Cherbourg in Antwerp««* Slavni parniki. Redno odplutje vsako soboto. LAPLAND FINLAND KROONLAND ZEELAND Udobni prostori. Velik prostor na krovu. AMERICAN LINE V Cherbourg in Hamburg Redna odplutja: Veliki, stalni, zanesljivi parniki: MANCHURIA ST. PAUL - MONGOLIA MINNEKAHDA (Največji parnik na svetu za 3.-razred.) Uzorne ugodnosti tretjega razreda. Zaprte kabine za 2, 4 ali 6 oseb z vsemi udobnostmi. Ca cene In nadaljna pojasnila vprašajte pri vašem lokalnem agentu ail pri: INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY No. 1 Broadway ... New York, New York KJE JE? Brat podpisanega je od šel pred 12. Joti v Ameriko in sicer se je nahajal v Sail Fran ciscu, Calif. Ker nisem dobil ie od leta 3911. nobenega sporočila od njega^ ga prosim, da se m: zglasi, aLi naj mi pa kak rojak blagovoli poslati njegov naslov. Ime mu je 1VAX NOVAK pok. Ivana, star 32 let, rojen v Ga-broviei v Istri. Moj naslov je: Josip Novak, Materija št. 12, I stria, Venezia Giulia, Italia. (23-24—6) IN MEMORIAM. Danes, 23. junija, je dve leti, odkar si, dragi Alfred, za večno zaspal, a ne pozabljen. Minulo je leto in d vej a za teboj, draerec, se še vedno točijo bridke solze. Oh. kakšno bi bilo veselje, ko bi mogel biti med nami samo za en čas, a ko je ne mogoče, počakaj, dragec, na nas! Na svidenje nad zvezdami! Dominik Hubner, oče. Elizabeta Hubner, mati. Karlo Hubner, brat. Elizabeta Suzi, sestra. 105 Louisiana Ave., Detroit, Mieh. * SLOVENSKA SANKA Zakrajšek * Cesarek n-ttll AVTU NEW YORK, N.V