-iW.W-!*^
\


■
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto • • . $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki*
The largest Slovenian Daily h I	the United States.	|
a lamed every da? except Sunday« o I	and legal Holidays.
75,030 Readers.
'ON: CORTLAND T 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 18797
=k
NO. 178. — ŠTEV. 178.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY, 30, 1924. — SREDA, 30. JTJLIJA, 1924.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
MERISKI PREDLOG JE BIL ZAVRNJEN
Lerikanec je napravil potezo, da konča mrtvilo glede posojila, a Pariz in London nasprotujeta. — Polkovnik Logan je stavil predlog, naj se povabi nemške bankirje, da se sestane j o z reparacij skim zastopstvom. Francozi skušajo najti primerno formulo. — Nemci bodo na konferenci enakovredni.
Poroča John Balderston.
London, Anglija, 29. julija. — Plenarna seja medza-^ezniške konference je včeraj popoldne sprejela poročilo juristov ter sklenila povabiti semkaj Nemčijo, da razpravlja o Dawesovem poročilu. Izraz 4kpovabiti*' vkljulije, da se bo pripustilo Nemce kot enakovredne, kot določeno od juristov.
Ministrski predsednik MaeDonald pa je povdaril ►red konferenco, naj se ne pokliče Nemcev takoj temveč še le potem, ko se bodo zavezniki dogovorili. Mesto, da bi takoj poslala povabila, je pfenarna seja vsled tega prepustila to nalogo "Big Five" ali "Big Six", kot imenujejo sedaj to zastopstvo, kajti žaljeni ponos Japonske je |l>il potolažen z vključitvijo poslanika Hajaši.
Najbolj važni dogodek dneva je bil hladni sprejem, katerega je bila v podkomiteju številka ena deležna for-hmila. katero je neformalno stavil polkovnik James Logan. I ameriški opazovalec, da se odpravi mrtvilo radi posojila |za Nemčijo.
Belgijski ministrski predsednik Theunis je sicer iskre-|no podpiral predlog Logana, vendar pa ga niso hoteli sprejeti niti Francozi, niti Angleži in konečno se je pod-I komite j oc^godil do srede, na prošnjo Francozov, ki hočejo predložiti nov kompromisni predlog.	| Danes se bo neformalno sestala važna konferenca mednarodnih bankirjev, najbrž pod načelstvom Tliomasa Lamonta, zastopnika Morganove tvrdke.
Francoski ministrski predsednik Herriot je vstal včeraj zjutraj ob šestih ter napisal pismo, naslovljeno na MacDonalda. V tem pismu je pojasnil francosko stališče glede povabila, katero se hoče poslati Nemčiji in glede vojaške evakuacije Rubra. To pismo je odnesel sam na Downing Street, kjer je zajutrkoval.
Pred plenarno sejo se je vršil sestanek Big Six, ki pa niso prišli <1<» nikakega zaključka glede vseh važnih vprašanj. ki se tičejo koncesij, finančnih in drugih, katere bo
V POLETNEM BIVALIŠČU
VSTAŠI SO BILI BAJE PREGNANI IZ SAOPAULO
v ^
Brazilski vojni urad je objavil, da so bili vstaši pregnani iz Sao Paulo. Zvezne čete pode sedaj vntaše proti krajem, kjer lih čaka armada v zasedi.
OSLABLJENO STALISCE MOSSOLINIJA
Mussolini, ki je še pred nedavnim kazal silno eneržijo, je izgubil svojo hladnokrvnost. — Mase italijanskega naroda so izgubile zaupanje vanj. — Jeseni bo boj zopet obnovljen. — Splošno prevladuje mnenje, da Mussolini ne bo ponovno izvoljen. — Ekstremni elementi postajajo objestni.
COrvHI6MT-KKT«TONK*XI<W.CO. KIW YOKK,
J&lka nam predstavlja demokratskega predsedniškega kandidata J. W. Davisa, ki so mudi s svojo ženo v poletnim bivališču v l«C>cust Vallev. N. Y.
80-LETNI MORILEC JE BIL USTRELJEN
Osemdeset let stari morilec brata je bil ustreljen v gozdu, kjer se je ustavljal poči. Kanil je zaročenca svoje nečakinje, ker je nasprotoval poroki.
Pomfret Landing-, Conn., 29. julija. — Benjamin White, osemdeset let stari farmer, ki je ustrelil
dobila Francija, če se bo izvedlo vojaško izpraznenje sv°jeSa brata Edivina, starega Rubra.	j dva in sedemdeset let, ter ranil
Ko se je sestal podkomitej številka ena. jc ministrski Davida Mairson, je bil ustreljen predsednik Theunis priporočil svoj kompromis ki dolo-'včeraj popoldn"- ko so ie us1aN čn, da ne bodo vprizorili Francozi nikake separatne akci-'Ljal ^*Vf5l.edUa T
OBRAVNAVA PROTI LEOPOLDU IN LOEBU
je proti Nemčiji v slučaju, da bi slednja ne zadostila svoJ VTi n t	*	.. ^ ,
jim obveznostim, ne da bi preje vprašali za svet izveden-'• Z?	7*'*' Franksa" Sedoži s° h,U poh,i in
eev. ki SO sestavili Dawesovo poročik,	^^ ^^	- *
Francozi so bili pripravljeni sprejeti to, a le pod posojeni, da obljubijo Angleži in Amerikanei, da bodo spre- Mi jeli kot zaključen konečni sklep reparaeijske komisije, po dvajs posvetovanjih z izvedenci. Angleži pa tega niso hoteli ford> se Je nameravala poročiti z;v koiikor pride Vpnštev država sprejeti, z izjavo, da morajo biti nazori izvedencev obvezni.'Mairsonom- ki ^ star Pet in Stir' I Ko bo*državni pravdnik Crowe.
Tedaj pa je pričel posredovati polkovnik Logan. Re~!?eset let:• vdovec- PreJe ** bil po !završil svojo vl0?0 se bo lotiIa kel je, da je bistvene važnosti za Združene države, da se' ,st v Harfordu* a Je sedaJ Hobrahmba svoje ter prosila za mi-uveljavi Dawesov načrt. Nato je navedel v podrobnem'supermteaflent soUk,h po|lost. To sta izjavila glavna za go-
vornilca, D arrow in Bachrach. — Mi smo pripravljeni nasto-1
Priznanja morilcev dečka in pričevanja treh nadaljnih prič bedo zaključila proces, v kolikor pride vpoštev država. Glavni zagovornik pravi, da bo obramba končala svoj slučaj v treh dneh.
Chicago, 111.. 29. julija. — Včeraj popoldne m* jo zbrala največja ljudska množica v sodni dvorani, v kateri se vrši proces proti Leopoldu in Loebu, ki str. obtožena, da sta odvedla in nmo-eno miljo od Edwinove farme, t rila štirinajst let starojra Robei-
Rio de Janeiro, Braziija. 29. julija. — Zvezne brazilske čete so pregnale vstaše sile iz mesta Sao Paulo ter jih sedaj zasledujejo, — soglasno s komunikejem vojnega urada, v kateremTse glasi;
—	Revolueijonarji so izpraznili mesto Sao Paulo in zvezne čete so jih pričele zasledovat'.
—	Mesta Soroeaba. Mayrink. Itu. Aracatuba in Mogyminir so najbrž točke, proti katerim se vstaši umikajo. Vse te točke pa so zasedle zvezne čete. ki pripadajo posadkam držav Parana. Matto in Minas Geraes.
V nekem preje izdanem ugo-t o vi lu se je glasilo:
—	• Zvezne čete nadaljujejo s svojimi operacijami ter izganjajo vstaše iz njih pozicij. Vstaši se umikajo na eeli črti.
Buenos Aires, Argentina. 29. julija. — Sojrlasno s poročili iz Brazilije so zvezne čete, ki so tri ni dvajset dni oblegale Sao Paulo. uporabile v boju proti vsta-šem Whippet tanke. Tankom je sledila infanterija. Ko je bil vpri-zorjen ta napad, so vstaši že pričeli z izpraznenjem ali evaku i ranjeni mesta.
Zvezne čete so v je le dosti rt-volueijonarjev, a vstaški voditelji. vključno prenerala Lopez, si» všli, ker so že preje zapustili mt slo. Glasi se, da ni mogel major
Rim, Italija, 28. julija. — Kljub temu, da je prešlo že več tednov izza umora socialističnega poslanca Mattent-tija, se Mussolini ju še ni posrečilo uničiti sumu je naroda. Mussolini je izgubil precejšnji del svoje hladnokrvnosti. Njegovo obnašanje je drugačno. Njegove metode so se pre-drugačile. T^e redkokdaj ga je videti na rimskih ulicah/
Svoje maloštevile obiskovalce sprejema v pisarni Chi-gi-palače. Njegovi časopisi, ki so še malo prej brezobzirno grozili, so ohladili svoj ton ter skušajo pregovoriti ljudske mase, da si ne more Italija misliti boljšega voditelja kot je Mussolini.
Dosti je bilo takih Italijanov, ki so se le težavno obrnili Mussoliniju hrbet. Ugajala jim je njegova energija. Zdelo se jim je kot da je njegov duh navdal vso Italijo. Uverjeni so bili, da njegovega stališča ne morejo omajati niti socijalisti in niti protivojni agitatorji. Smatrali so ga kot poklicanega, da osnuje vlado, ki bo združevala v sebi vse stanovitne elemente.
Umor socijalističnega poslanca Matteottija je pa le elemente strahovito razočaral. Soglasje med Mussolini-jem in ogromnim delom italijanskega naroda, je nemogoče
Narod mu ni izrekel zaupnice. Dal mu je pa nekoliko časa, da spravi v red svoje račune ter ustanovi normalne razmere. To se mu pa doslej ni posrečilo in se mu najbrž ne bo.
Jeseni, ko se bo sestala poslanska zbornica, bo boj obnovljen. Naravnost izključeno je, da bi bil Mussolini še eno leto v uradu.
Največjo nevarnost predstavljajo ekstremni fašisti. Ti ljudje, ki so bili utihnili in se poskrili, ko je kipela ljud ska jeza proti višku, dvigajo zopet glave in samolastno nastopajo.
Sklepi, ki so bili storjeni v zadnjem času ter so za jamčili Mussoliniju zaupnico, imajo grmeče in preteče ozadje.
mina proti nameravanem zakoni,, smlnijskim uradnikom posrečilo bratove hčerke. Miss Sadie White.: napraviti red.
Miss White, ki je stara pet in j Tri	pri2nanja Leopol-1
ajset let ter učiteljica v Han-'r]a in Lobe hodo zakUučili slučaj,'
Ljudje govore o novem pohodu proti Rimu. Namen Cost a pobegniti in da je raditega 'takega pohoda bi bil navidez utrditi Mussolini j evo stališče, izvršil samomor.	*v resniei bi ga pa narod pri tej priliki strmoglavil.
Posledica takega pohoda bi bila državljanska vojna. Pri armadi je fašistovska milica jako nepriljubljena. Milica šteje 200,000 mož. Plačuje in vzdržuje jo država, toda milica ni odgovorna niti kralju niti državi.
To je bilo mogoče, dokler je fašizem oklepal Italijo z železnimi okovi, sedaj pa ne more več dolgo trajati.
Opozicija je zahtevala od Mussolinija, naj razpusti fašistovsko milico. Obljubil j", da jo bo razpustil. Vprašanje je, če jo bo mogel in če so bodo miličarji vrnili prostovoljno domov.
V prihodnjih dveh mesecih se bo pojavilo vprašanje, od kojega rešitve bo odvisna bodočnost Italije.
slo p i j.
Mlada ženska
in njen zaroec-
korake, katere so že storile Združene države v ta namen
in izjavil, da obstaja le ena pot, kako priti iz sedanje nec sta se predvčerajšnem pripe-zagate
"Tuk
n- ,	,	f	, piti. kakorhitro bo država zaklju-
ljala v avtomobilu na farmo ter, .	.	J
eila svoj slučaj. — j«* rekel Dat-
jent- j Stric,'
row. — Ne bo tre.ba več kot treh i dni, da zaključimo svoj slučaj. j Ko je pričel sodnik Caverlv zasliševati prK*e včeraj popoldne,' je bil prvi na vrsti enajst let stari | ri John Levison. šolski tovariš' Roberta Franksa. Irvinar Hart-man. ki je bil z Johnom, je bil do-
" 1 ukajsna razprava se vrši v praznem prostoru," je odve<lla njene stariše ter nj rekel. "Navzoči niso niti posojevalci denarja, niti deležni-1 ga brata Howard a na izlet. S ki in tudi ne avtoriteta, ki bo nudila sigurnost, namreč ki ni Prišel k zajutreku. s«* je reparacijska komisija."	fskril v skednju. Že več dni so j,-
Nato je podrobno obrazložil svoj kompromisni pred-4('udno obnašal 1er ponovno izja-log ter rekel, naj se naprosi nemške bankirje in reparacij-^*"' se m' bo poroka n:k'iar V1"
sko komisijo, naj pošljejo svoje delegate, da se posvetuje-:S t ,, . - . TI jo O Vprašanju posojila	Popoldne je sel Howard \\ hrte
Tli«nii; • i * l • 1	'	lv skedenj, da pregovori strica. 1
lneums je takoj skočil na noge ter slavil ameriški liaj pride v hišo Stari mož pa je ]f,(Vn odvedenje. a se je mudil predlog, ker predstavlja kombinacijo ameriške logike in'ustrelil nanj. Howard se je vrgei zdravega razuma, in konečno tudi ameriške trgovske zmo-'na tla ter ostal brez poškodb, znosti. Angleži in Francozi pa šo prosili, naj se jim-da'Nato je odšel v skedenj Edwin čas, da razmišlijajo o tem predlogu in pozneje je angleški Whit«, da pomiri svojega brata, finančni minister Snowden odločno nasprotovai ameriškemu predlogu.
4<Fc-paracijske komisija bi dobila na ta način politične
sile poleg velikih polnomoči. katere že inia," je izjavil._
Theunis pa se je še nadalje zavzemal za Loganovo formulo ter izjavil, da se razlikuje od drugih predlogov v tem, ker inia nekaj za šeboj, kajti če bo sprejeta, bodo bankirji jamčili posojilo.
Ko so se zvezne čete opoldne prilastile državnega giavneira mesta. je prevzel zopet svoj urad governer Cairlos Campos, katerega so vstaši odstavili.
Tukaj prevladuje splošno mn»j-njf\ da bo poraz vstaše v v Sao Paulo zadušil revolucionarnega duha. ki se je pričel pojavljati tndi v nekaterih drugih brazilskih državah.
V ofieijelnih poročilih, ki sn dospela semkaj .se glasi, da je prebivalstvo Sao Paula z navdušenjem pozdravilo zvezne čete, ko so korakale v mesto.
Washington, D. C.. 29. julija. Vsi Amerikanei s« v Sao Paulo so bili varni, ko so se zvezne čete polastile kontrole mesta. Tako se trla si v poročilih. ki »so dospela semkaj. Dejstvo pa je. da je dosti Amerikaneev zapustilo mesto in am»iri«ki in angleški konzul sta storila vso, kar jo bilo v njih moči. da jim olajšata in omogočita od potovanje.
s stariši na počitnicah.
Oba dečka sta hodila v isti razred Harvard šole kot Robert Franks in Irving je zamahnil j Dobil je strel v prsa ter bil nft j Franksu v pozdrav v trenutku,'
ko sta ga poklicala odvajalca.' Vsaki teh dveh dečkov, soglasno;
AEROPLAN UBIL ŽENSKO.
NAZADOVANJE ROJSTEV FRANCIJI.
Pariz,j Francija, 28. julija. — Iz zadnjih statistih je razvidno, da rojstva v Franciji jako nazadujejo. V zadnji polovici leta je bilo v Parizu 550 manj rojstev kot lansko leta v istem času. Edi-nole v Straaburgu je število rojstev večje kot lani.
OČE IN HČI ŽRTEV EKSPLOZIJE.
V *-arni Mount Holly Fireworks l^./j-any, Mt. Holly, N. J., je nastala včeraj popoldne eksplozija. Lastnik tovarne Mike Cor-rato in njegova 14-letna hčerka Mary sta. bila na mestu mrtva. Pred tremi meseci je postala ži-tev podobne eksplozije Corratova žena.
mestu mrtev.
Mairson je pohitel k padlemu možu, a tudi on je dobil strel, k^s priznanjem morilcev, bi lahko ga je ranil. Benjamin White je postal žr^ev. če bi bilo tako pri-nato odšel v gozd, z dvocevko na; lično prijeti tega ali onejra do-
tičnega popoldne meseca maja.
Zjutranja obravnava je bila dolgočasna, kajti tikala se je identifikacij pisalnega stroja in pisav.
rami ter škatljo patron. Kmalu nato ga je pričela loviti posa. obstoječa iz fannerjev ter državne policije.
Včeraj zjutraj je našel neki lovski pes sled ter povedel poso proti gosti skupini grmičevja. Eden farmerjev v posi je na en krat zadel na White-a. ki je takoj ustrelil. Farmer se je umaknil nepoškodovan, dokler se niso približali tovariši.
Nameravali so prijeti staregs moža, a ta je streljal neprestano, kajti gosto grmičevje je kr2o njegova gibanja.
Državne čete, oborožene z revolverji in farmer ji, oboroženi s puškami, so pričeli nato streljati v grmičevje in White je kmalu prenehal streljati. Dognalo se je, da ga je ubila krogi j a iz revolverja državnega policista.
Stari mož je očividno znorel, ker je nemogoče pojasniti na drujr način njegovo dejanje.
Los Angelc?, Cal.. julija. — Ena ženska in en deček sta bila ubita in trije nadaljni so bili mo goee smrtno poškodovani, ko jt» padel novi kabinski aeroplan California na tla. na nekem tukaj-šnem letalnem polju. Nesreča so jf1 pripetila kmalu po pričetku razkazovalnega poleta. Na aero dromu se je bila zbrala velika ljudska množica, kUpa se je seveda takoj razpršila na vse strani, ko je priletel aeroplan iz zraka ter udaril ob tla. Pilot sam ni bil resno poškodovan.
159 OSEB JE UTONILO NA JA PONSKEM.
Tokio, Japonsko, 28. julija. — Ko je zadela ladja 'Tairei Maru* ob pečine severno od Hokajdo, je utonilo 159 oseb. 138 potnikov se je posrečilo rešiti.
ŽENSKA PRIZNALA PETKRATNI UMOR.
Austin, Texas, 29. julija. — Mrs. Anna Ilauptrief. ki je pridržana v Hays County jetnišnici. je podpisala včeraj priznanje, v katerem pravi, da je zastrupila štiri svoje pastorke in svojega moža.
OBSEDNO STANJE PROTI KOMUNISTOM.
Bukarešt, Romunska. 29. julija. Romunska vlada proglasila obsedno stanje ter razpustila vse komunistične organizacije.
^,I*kaz se 71a ne tiče socialističnih organizacij.
DENARNA IZPLAČILA
M V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU. Dan«s to na&« c#n» iliirfii JUGOSLAVIJA:
1000 Din. = $12.70 2000 Din. = $25.20 5000 Din. = $02.50
Prt —fc»TlHh. ki inafiaj« manj k«* m tM nrjn rtf—irrt «&«| II esotov za poštnino in druge fttro&ke.
ftttpočilja na zadnje pošte in izplačuje *Ta*taI tekwwwi »t««",
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.70 500 lir..........$23.25
300 lir .......... $14.25 1000 lir..........$45.50
rri naročilih, ki znašajo manj ket tM lir fftiMt p M rte J po IS vtmin ca poštnino in droge stroške.
Bazpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Baaka v Trsta, Opa*
ftijl in Zadrn.
Za poiHIJatye, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV all pa DVATIBOO
MB dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopant, ▼rednost Dinarjem in Liram sedaj ni	menja se večkrat in »epi*,
šakovano; iz tega razloga nam ni mogoM podati natančne eene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—.
Olede izplačil v amer. dolarjih glejU po—ben ogla« t tem UstvL
Order all ym
nam Je poslati najbolje pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
K2 Cortl&ndt Stmt,	New York, W. T,
Tri. Oortlandt
\
GLAS NARODA, 30. JUL. 1924.
GLAS NARODA"
(SLOVENK DAILY)
Owned and Published by
IBuTimiii Publishing Company (A Corporation)
PRANK SAKS Eft, President	LOUIS BENEDIK. Treasurer
Place of Bueineee ef the Corporation and Addreaaee of Above Officer«: «2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
■* Q L A S NARODA (Voice of the People)
leeued Every Day Except Sundaye and Holidays.
Iz Jugoslavije.
Smrt ruskega junaka na Cetinju. co v Sarajevo, a oblasti so odredi-Te dni je umrl na Cetinju pol-'le, da zasleduje medveda močna kovnrk ruske aTmade Marko Stadijev, znan pod imenom "železni polkovnik". Stadijev se je odlikoval z nenavadno hrabostjo v rusko- japonski vojni. V svetovni vojni je bil odlikovan v enem sa-
skupina oboroženih ljudi. Zagonetna smrt v vodnjaku.
V takozvani "visoki'' ameriški družbi je precej dobro znana čedna ijrralka Pegrgy Joyce.
Najbrže ni nobena druga žen-
Za eeto leto velja list za Ameriko
In Kanad«
Za pel leta ....t.m>..
Za 4#tft leti ••naa«**<
id.00 «3.00 .. 91. BO
Za New York za celo leto
$7.00
Za pol leta .... ..............................93.50
Za inozemstvo za celo lete ....... 97.00
Za pol leta	.......—■ • >3.50
Subscription Yearly 96.00
Advertisement on Agreement
_»Olaa Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemžl nedelj fn prsznlkov.__
Doptal, bres podpisa In osebnosU se ne prtobCuJeJo. Denar naj se blagovoli po-tli jati po SXoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da as nam tudi prejtnjl blvalifiče nazna nI. da hitreje najdemo naslovnika._
"GLAS NARODA" Cortland« Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287«
mem letu štirinajstkrat, a dvakrat tudi od v«| ruske narodne skupščine. - •p
Tajinstveni ruski emigrant.
V	beograjskem hotelu " Splendid" je zasačil inženjer Popovie v svoji sobi nekega Rusa, imenom Boris Urovlje-v, ki je liotei vlomiti v njegov kovčeg. Rus. ki je po poklicu brodarski inženjer. se je najprej izgovarjal, da je hotel izvršiti tatvino radi pomanjkanja in gladu, vendar pa mu tega nihče ni verjel, ker je bilo znano, ad ima {službo in tudi premožieTije. Preiskava je kmalu dognala, da je izvršil vlom na ukaz neke zagonetne Rusinje, da bi si prilastil neki dokument, ki ga je ona potrebovala. Več ruski inženjer ni hotel povedati. Zato se splošno domneva, da je Čla nneke ruske vohunske organizacije.
Aeronautična šolo na jadranski obali.
Ministrstvo vojske in mornarice je sklenilo, da otvori letošnjo jesen aeronautično šole na jadranski obali. Solabo organizirana po vzorcu sličnih institucij v Franciji.
Nove vojašnice.
Ministrstvo vojne in mornarice prične meseca avgusta graditi novo veliko vojašnico na arerodromu v Skopi ju. Razen tega bodo pri čeli graditi novo vojašnico v Raj-lovcu pri Mostarju. Za obe vojašnici je ministrski svet votiral 3 milijone dinarjev.
Nove cigarete.
Upravni odbor državnih mono polov je sklenil, da izroči v promet nove najfinejše cigarete, ki se bodo nazivale "Karadjordje". En komad teh cigaret, ki bodo bolje nego "Mala antanta" pa bo sta! 1 in pol dinarja.
Nove postne znamke.
TiVtja in poslednja partija poštnih znamk, ki jih je Jugoslavija naročiLa- v Angliji, je dospela v Gruž. odkoder b<| prepeljana v Beograd.
Dr. Botteri odhaja v Prage.
Zagrebško Časopisje poroča, da je profesor okulistike na zagrebški univerzi in ravnatelj očesne klinike dr.Albert Botteri, pozvan v Prago za profesorja okulistike na tamošnji medicinski fakuleti.
Maščevanje za slab red.
V	Oravici v Banatu se je te dni neki gimnafcijec ogorčen, ker je iz latinščine dobil slab red. vti-;hb*apit v jjJtanovanjh'e idotičnega profesorja ter skril tam dinamit-no patrono. ki je pozneje eksplodirala ter močno poškodovala profesorjevo pohištvo. Na srečo ni bilo v kritičnem trenutku niko gar v stanovanju. Aretirani dijak je priznal, da je nameraval izvr_
riot ova vlada kot program, da iz- nistični vodje in tisk se izjavlja-|šiti atentat na svojega profesorja.
•J.iisi if» Ozir na m Lvit i-t-t-o;+; lonnvn.«;),: 4 — :
OKRUTOST IN BLAZNOST
Želo pogosto slišimo trditev, tla jnorata biti morilca Leopold in Loeb blazna, ker sta pokazala tako izvanredno okruto razpoloženje.
To naziranje pa zavrača zgodovina, ki nam navaja na stotine slučajev naravnost strašne okrutosti, katere so bili zmožni ljudje, ki so bili duševno popolnoma normalni.
V času zasledovanja kristijanov v starem Rimu so zavijali otroke nežne starosti v obleko, namočene v smolo, jih postavili kot plameniee na cesto ter jih prižgali.
Cerkveni očetje poročajo, kako presunljivo so otroci kričali ter klicali svoje matere.
To strašno postopanje naj bi odvrnilo prebivalstvo od sprejema krščanstva.
Okrutost je bila posledica dobro zamišljenega načrta, ki pa se je izjalovil.
Putarli nam poroča, da je dala Roksana, žena Aleksandra Velikega, na okrut način umoriti svojo tekmovalko Statiro, ko je čutila, da bo postala mati. Čakala je na čas, ko bo podarila Aleksandru dediča, da se iznebi svoje tekmovalke, kajti dobro je vedela, da se Aleksander ne bo osvetil.
Zgodovina bizantinskih cesarjev je dolga vrsta umorov in oslepljenj, tudi med najbližnjimi sorodniki, in vendar je bil Bizanc dedič helenske kulture.
Tekom Tridesetletne vojne so bile izvršene naravnost nevrjetne okrutosti. a niti z eno besedico se v kronikah ne namiguje, da so bili oni, ki so jih izvršili, blazni.
Shakespeare, veliki poznavalec človeške duše je v svojim Titu Androniku, temelječem na zgodovinski podlagi, navedel velikanske okrutost;, a ni niti z besedico namignil, da so bile dotične osebe blazne ali da ni bil njih duh v redu.
Navedli bi lahko še več zgodovinskih slučajev, ki nam kažejo jasno, da ne predstavlja okrutost, tudi če ni nobenega motiva, temelja za domnevo, da je dotični blazen.
To je brez dvoma znano tudi sodniku, ki bo odločil usodo obeh mladih morilcev ter izločil ves materijal, ki se tiče teorije blaznosti, iz kroga svojih nvaževanj.
Mala antanta in boljševiki,
O priliki predstoječe konference Male antate v Pragi so se zr.u va pojavile vesti o priznanju sovjetske vlade z naše strani, oziroma s strani vseh držav Male antante.
pa oči vidno ni nihče drug kakor tamkajšnji poslanik Balugdžič.
Rusiji gre s komunistično pro-pagando po Evropi vedno slabše, kajt i očitno se je pokazala premoč zmernega socinjalizma nad
V Martonošu v Vojvodini je ska tako zelo vneta za zakonski
skočila 30 letna Mara Kezereš v stan kot Je UQa
vodnjak. Vzrok samomoru je na- t>„„j ~ - + j • - -
J i Pred sestimi tedni se je ze vce-znanila v pismu s sledečimi bese- trtjg poročila
dami: "Oče me je uničil, zato sem	. .	, ... ^
, .	> ! v cera.) je pa ze vložila tožbo
sklenila umreta. Svoje premoze- ,	, ,T .. v ..
w ,, za ločitev zakona. Naibrze n peti nje zapuščam svojemu mozu. — ^^•
*Kaj je zakrivil oče, ni znano.	. ...
j , -1.1-1 j - i I 1 ri ".l1 Je zakon povsem trgov-dognalo se je le toliko, da je via- . ,	, .	.
j . j v . . , . „	i^ka zadeva. Ob vsaki posamezni To
dalo med očetom m hčerko ze da- - .	. , f
.. _ ..	. citvi je za par tisočakov boga-tei-
lje časa silno ostro razmerje 111 - , ... ...	. „ :
sa. kajti moz ji mora plačati toli-

llugnalnimuska
Ustanovljena 1. 1898
KalnL 3frimota
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
ko in toliko odškodnine.
Moderna ločitev zakona je v -gotovem oziru postavno dovoljena prostitucija.
Na prejšnih konferencah Male nasilnim, prevratnim komuniz-antante je bilo vprašanje prizna- mom. Da vzdrže nesigurno napi~ nje odloženo v glavnem z moti- to čim bolj razburkano stanje po vacijo. da stvar ni tako nujna in Evropi, so se vrgli sovjetski kro-da je treba počakati na odločitev . gi na prevratno propagando po-velesile v tem problemu. Od ta- tom podpiranja narodnih manj-krat se je stvar že precej spreme- 'šin. ki so ostale prevratni element nila; Anglija in Italija sta pr>-! v Evropi, ovirajoč notranjo in znali sovjetsko Rusijo in v Fran.1 vnanjo konsolidacijo, pripravlja-ciji, na katero se je Mala antanta joč ali celo povzročajoč one nere-v svojem odlaganju največ skli-ide, katerih uspehe bi poželi so-cevala. si je postavila nova Her- vjeti v svojo korist. Ruski komu-
Medvedi v Bosni.
vede priznanje Rusije. Ozir na jo kot izraziti zagovorniki teženj Francijo pomeni tedaj drugačno j narodnih manjših. "Pravda" je' zadržanje nego se nedavno in s f napisala med drugim na pr. gle-1 . Kmetje vbližin i občine Preseni-tega stališča bi bilo pričakovati v j de Čehoslovaške in Jugoslavije- ce v ®osn' so opazili te dni veli-Prasri več konkretnih rezultatov "... Zato bo komunistična stran-	medveda. Zasledovali so ga
nego v Beogradu ali Bukarešti. ka brezpogojno branila načelo sa-jtakoj s puškami in ga ranili. Med-
Pri aktu priznanja in sploh pri moodločbe, tako da bi>do Slova-p*ed se je nato besen zakadil pro obnovi medsebojnih stikov se jm ki. Hrvati in Slovenci imeli pravi-1 ti preganjalcem. Razvila se je bor-d osle j prakticiralo stališče med-1 co sami odločati, ali žele s Srbi. ba. v kateri so bili trije kmetje sebojne-ga nevmešavanja v notra. | oziroma s Čehi tvoriti skupno dr- precej poškodovani in je medved nje razmere. To stališče so napram j žavo ali ne". Vsled tega se so-jzlomil puško nekega kmeta. Ra-sovjetom postavili iu tudi uvelja-1 vjetska vlada zanima za vse de-'njenei so bili prepeljani v bolni-
vili osobito Angleži, ki jim je "so- tajle v notranjepolitičnih borbah -
vjetska razdiralna propaganda postajala opasna zlati v Aziji. Danes je za nas interesantno vprašanje, ali bi mogel v" tej zvezi Radič igrati kako ulogo.
Pri tem je umestno opozoriti na novo taktiko sovjetske Rusije napram evropskim političnim problemom, kakor jo je jako in-Btrnktivno ugotovil v "Politiki" |monrmni dopisnik iz Berligia, ki
po evropskih državah in Radič je kor ne favorizira majhnih državic, na pr. izjavil, da se čudi, kako so ki bi ovirale celokupni gospodar-boljševiški krogi natančno infor-'ski napredek, možen le v večjih mira ni o vseh naših notranjih zadevah, na pr. celo o džemijetu.
PaČ ni treba naglašati. da je to le boljševiška taktika, ne pa njih pravo naziranje, saj je znano, kako nasilno so si sami podvrgli narodne manjšine v Kavkajziji ln
itako - marksistična teorija nika- nja.
političnih edinicah. Ali vprašanje, v koliko bi sovjeti poskušali pri prestoječih pogajanjih za priznanje izigravati svoje najnovejfcv zavezništvo z Radičem in v koliko bi bili voljni spoštovati načelo med seboj nega notranjega nevmešava-
da sta se neprespano pretepala.
Pognmna rešiteljica.
V	selu Bogojevo pri Subotici je
v hiši posestnika Mihajla Soliony-	. , .
• - , „ i	,	.	. ! lvonkubinat je po nekaterih dr-
ja izbruhnil požar. V stanovanju .	' 1
. i i + • , , -	. zavah prepovedan,
je bilo troje ortok. INihce se m
upal v gorečo hišo. da bi se re-' Ena sama noC' skuPne?a živlJc-šili otroci. Kljub veliki nevarno-	PonavatU	zadostne-
sti je 191etna hčerka Sohonyjeva < l
planila v goreče stanovanje ter' Edina Vo^ax^a pot je zakon, srečno rešila iz plamena vse tri Zakon je pa mogoče razvelja-otroke. Orožniki so dognali, da je viti» kakorhitro ima človek maj-bil ogenj podtaknjen zaradi maš- hen vzrok in dosti denarja, čevanja.	! Kdor ima velikanski vzrok za
i ločitev zakona in le malo denarja.
V Senti je blazen zločinec !ne bo tako ziePa ločcn-
ustrelil lekarnarja.	j Advokatj-e, katerih špecijalite-
V	Senti je lekarnar dr. Glueck- ta .ie ločevanje zakonov, so pona
stal postal žrtev neznanega aten_'vadi sila dragi.
i
tatorja. ki je streljal nanj z re-'	★
Volverjem. Lekarnar je kmalu na-'
to umrl. Zločinee je bil aretiran' Vsakdo- ki ^'ita	^ ^^i z
vprašaijem: Kakšna usoda bo za-
Loeba. mlada
ter je pri zaslišanju izjavil, da
mu je ime Ljuba Jokič in da je ^ ^Po^ in
v- , • i ii • cika ska milijouarska morilca? bil nameščen v tovarni sladkorja1.
Razsodba bo najbrže razglašena
Ugotovilo se je. da je bil zločinec
interniran dve leti v blaznici Stenjevcu.
po preteku enega tedna.
.Sodnik, bi ju bo sodil, je strog in pravičen človek. Oziral se no bo niti na levo, niti na desno.
Brez dvoma bo izrekel tako obsodbo, da ne bodo mogli reči rass-
Ubegnil jetnik.
Iz zaporov v Dubravi pri Oazmu je pobegnil 36 letni kaznjenec Mate Jclenčic, ki je imel odsedeti'^ara,li ljudje: Kdor ima v Ame' radi raznih velikih tatvin in ras- rikl denar> sme Poi}etl' karkoli ^ bojstev 12 let težke ječe. Imena- U lzljubl vani se je obrnil bržkone na svo-mbegu proti Sloeeniji, kjer ima baje nekje svoje prijatelje. Po poklicu jf1 tapetniški pomočnik.
Negoševa grobnea na Lovčenu.
V Belgradu so prišli na sled zaroti, koje namen je bil usmrtiti Pašiča in kralja Aleksandra. To bi bilo blazno početje.
»r- * * i * u. - iiii * J Pašič je globoko v svoji duši Ministrski svet je odobril kredit	.	®	J
, . XT. ,	. .	prepričan o poštenosti svojegj*.
za« gradnjo Njegoševe grobnice na / . _ f . ,. , ° i* w t t- i ,	. početja, lstotako je tudi krali
'Lovcenn. Kapela bo zgrajena iz . , , . . , , T 0 *. . , ,,	uverjen, da bi bilo slabo za Jugo-
cistega topolskega marmorja. Mi-*	. .	°
T ... . ,	, plavijo, ce bi ne sedel na prestolu,
mster ver dr. Janjib je odpotoval
na Lovčen. da izvrši potrebne priprave za pričetek gradbenih del.
Poljski ofictrji v Beogradu.
Atentat je najbolj šepajoe ai-gument za podkrepitev narodovih zahtev.
Ako ne more dvanajstmilijouskx
15. julija zjutraj je prispela v.narod prepričati Pašiča, da je Pa-Beograd reprezentanca poljskih' šieevo delo narodu škodljivo, ne ^oficirjev — 93 oficirjev in 34 dam. j zasluži dvanajst milijonski narod Člani uprave vojne akademije so ničesar drugega kot da mu vlada bratom Poljakom priredili vese-'in diktira Pašič.
lico. Popoldne so so gostje ogledali zanimivosti Beograda.
Obsodba sv. pisma v Rusiji.
V sovjetski Rusiji so bila pred kratkim ustanovljena t a koz van a "Književna sodišča", ko jih naloga je. da vzamejo s sovjetskega stališča v ponovni pretres vsa važnejša literarna dela. Nedavno so bila obsojena številna Tolstojeva dela. a sedaj je prišlo na vrsto tudi sv. pismo. Sodišče je sklenilo. da se mora sv. pismo odstraniti iz vseh knjižnic.
Oskrunba grobov.
V Binswangerju pri Augsbur-gu v Nemčiji je te dni četa kakih 50 hakenkreuzlerjev (nemških fašistov) vdrla na tamošnje judovsko pokopališče in ga naravnost vandalsko opustošila. Prevrnili so 22 nagrobnih spomenike^- in jih pokvarili. Druge nagrobne kamne so namazali ali jih opremili s svojim hakenkreuzlerskim znakom. Grobove so popolnoma prostaško oskrunili. Policija je že izsledila štiri hakenkreuzlerje, ki so se udeležili oskrunjevanja grobov.
Vzrok za to vandalsko početje je iskati v nestrpnosti nemških nacijonalistov do d rug or od cev, ■najbolj pa do Judov. Vendar pa ne sme iti strankarska mržnja ta* ko daleč, da ne pusti v miru niti mrtvih, do katerih goji vsa'k človek, ki ni popolnoma pokvarjen^ čut pietete in mu je pokopališče nekaj svetega.
In če ne more dvanajst milijonski narod prepričati ene same kraljeve osebe, da lahko prestane brez kralja, ni dvanajst milijonski narod zrel za republiko^
Pašič je star toda duševno silno zmožen. Dosti bi koristil Jugoslovanom, ako bi razvijal svoje zmožnosti v pravo smer. : O duševnih zmožnostih kralja Aleksandra nima svet podrobnih poročil.
Ve se le toliko, da je poln ži\-življenja in krepak.
Ali bi ne bilo škoda ubiti du ševno zmožnega starca in mladega korenjaka i
Živita naj. Narod bo le profits ral, ako ju je prisilil, da bosta delala v njegov prid in dobrobit. *
Neki časnikarski poročevalec ■ Bernard se norčuje iz La Folletta, j ko pravi:
— La Follette je vse obljubil. Pogrešam pa v njegovih obljubah naslednje: Ako bom izvoljen za predsednika, bom skrbel, da ne bo na nobenem pikniku dežja; če bom izvoljen, bom gledal, da bodo imeli farmerji toliko dežja kolikor ga bodo potrebovali; če bom izvoljen, bom. skrbel, da bo zemlja rodila melone brez pečka.
Po mojem mnenju bo La Follette v slučaju izvolitve storil vse, kar bo v njegovi moči. Kaj nemogočega pa ne bo mogel storiti.
Na primer: v glavah raznih Bernardov ne bo mogel izslediti možgan.
Glavni odbornki:
Predsednik: RUDOLF PER D AN, »33 E. 1S5 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1S0S E. 32nd Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLBH. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVEUN, 412 — 12th Ave, East, Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 303 American State Bank B'.dg. 600 Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK, Room 206 Bakewell Bldg, cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC 1334 W. IS Street. Chicago. Til. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo.
Pnrotni ndbnr:
LEONARD SLABODN1K. Box 4S0. Ely. Minn.
GREGOR .T. PORENTA, 310 Stevenson BldR.. Puyallup. Wanh.
FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 7S0 London Road. N. E., Cleveland. O, PAULINE F.RMENC, 3S3 Park Street. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avneue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 638 Market Street. Waukegan, 111.
Jednotino uradno glasilo: *'Glas Naroda".
Vse stvari tiknjoie se uradnih zndev k:ikor tudi denarne pogiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj so poSila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih flanov in bolniška spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor žeii postati Clan te organizacije, naj se zplasi tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih oruštev se pa obrnite na gl tajnika. Novo društvo se lahko vs t a novi z S člani ali članicami.
Iz Slovenije.
Škandalozne razmere na državni li. tla sta so odpeljala v Avstrijo.
meji.	15. julija pa so pri Sent. Janžu
Več otrok iz okolice Sv. Treh na Dravskem polju potegnili Do-Kraljev nad Morenbcrjrom zaradi boviška iz vode. dočim o deklici oddaljenosti marenberške šole ne še vedno ni sledu, more obiskovati. Starši teh otrok
so potemtakem prisiljeni, da po-	Zaplemba saharina,
šljejo otroke v šolo v Sv. Lovrenc, j	tlelavca v tlačni tovarni
okraj Lone v Avstriji. Torej	^^ L;<hajn.n, stanujoča na liini-
ski cesti št. .">. jo naznanila F ranč i-sko Kihtar, s(»pro«ro mitniškejra paznika iz Železniške n!:co 1 t da trguje s saharinom, ki ga dobiva- od železnicarjev. Takoj se je v stanovanje obtoženkr podal d«*-
jugoslovenski otroci morajo hoditi v avstrijsko šolo. ,ln<roslavija naj nikakor tit* pričakuje zanesljivih obmejnih državljanov, kajti učitcljst vo pri Sv. Lovrencu «rer-manizira ii.išo mladino in jo poučuje v avstrijskem duhu. Slo-
venska šola bi bila v tem zelo potrebna.
kraju
tektiv, ki je zaplenil eelo zalogo
tharina. Omenjena je skrivala zaloge saharina baje tudi pri s<>>cl-Deputacija "Organizacije prek- j »ji'» strankah v hiši.
murskih dobrovoljcev" pri velikem župami dr. Pirkmajerju v	Utopljenček.
Beltina.h.	Ljnbljaniee na Fužinah so
Dne 7. in S. julija j»' obiskal jpotegnili 1T>. julija dopohlne trup-predstavnik mariborske oblasti	a(.Set b-t starega fanta.
Prekmurje. Dne S. julija je urad- K(lo 1(i| ponesrečence. doslej no dospel v Beltince, kjer so ga|vp ^ mQ lo dognati. Sprva, ko se
č; kali vodje dobrovoljcev. pred sodnik Pavle Horvat, tajnik Miha Krjavee in podpredsednik Alojzij Kuhar, ki so velikesra župana po-zdravili v imenu organizacije. Veliki župan j»* kot prve sprejel prekmurske dobrovoljee. s katerimi so je precej časa razgovarja! ter obljubil svojo pomoč.
Samomor.
Tf* dni se jo v hotolu "Kosovo" ustrelil isž. Jug. Fmrli so jo ^-ojšn^ dan vrni! iz Dalmacije silno razburjen. Rolohnl jf1 dalj časa na melanholiji. Neposredni vzrok samomora pa so družinski spori.
Najdeni utopljenec.
Pred par dnovi se je po Mariboru raznesla vest. da je Izginil narednik Dobovišek s svojo ljubico. Oba sta zapustila svojcem pismo, v katerem se poslavljata od sveta. Po vesteh nekaterih sta skočila v Dravo, drugi pa so trdi- ski izpit.
je zvedelo z,i utopljenca, je prišel na mesto, koder so pra potegnili iz vode. neki gostilničar iz Šiške, misleč, da je njegov otrok, kar se je pa izkazalo kot neutemeljeno. ker je bil sinček dorčnejra modtom že doma. Opožniška Staniča v Vevčah išče sed.vj prave svojec utopljenca.
Tatvina zlatnine.
Skozi odprto okno se _•<■ splazil v hišo posestnika Antona Okorna na Grosupljem okrog SO lot stari neznan moški in mu pokra-dol iz omar več zlatih prstanov iri verižic, zapestnic ter 1000 dinarski bankovec. Skupna škoda, ki jo je prizadejal neznani tat. znaša okrog G000 din.
Diplomatski izpili,.
Na visoki šoli za svetovno trgovino na1 Dunaju je napravil Marijan Wolf iz Ljubljane, diplomat-
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" <jJ20 —
S strešico za slovenske čr-
ke,a,M- $25.22
'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI.
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street	New York, N. Y.

GLAS NAHODA, 3ft. mL. 1924 *
Roman. — Spisal Rado Murnik.
100 METROV V DVAINSEDEMDESETIH SEKUNDAH
(Nadaljevanje.)
je zia nebu Johcva prožil je strele in razkropil sov-ražoikt. In odgrsll* sc sc globine morja; odkrilo st je dno sveta, ob tvoj, jezi. Jehova! Segel je iz višave... Otel me je..."
Cimdalje tem sveMeje s>o sevali bliski, tem moč-
Z neba se je usula voda, da v gosti deževni li ni bilo videti pet korakov daleč. Od burre gnani dež je lil tokoma. Neprenehoma so se ali bliski .s slepilno svetlobo in ozarjali pošastne neje je bueal grom. Ob okna je trkal hudourni dež
in butala viharna sapo, d«t so zamolklo brnela. 0_ tožno je vzdihovalo in jemalo p j dimnikih in hodnikih, kakor zapuščen otrok v temi.
Razburjena grofinja se je zganila in obrnila glavo. Dozdevalo se ji je. da siiši zunaj tibe stopinje in trepetajoči glas Alijanin: dozdevalo se ji j. ta z odlomljenimi vejami in listjem. Strahotno! c]a sc hčerka naslanja na vrata in tipa po njih za umelo, pokalo, tulilo in ječalo po razburjenemjfcijuj^ ^ odprle so se duri... plašno je vstopil pa-ku, da skoro ni bilo slišati grmenja. Preko po-Ue Otokar. Mrzla sapa je potegnila skozi vhod in o ležala izruvana drevesa.	!skoraj ugasila sveče. Komaj je deček zaprl. Burja je
čne gigante in pokrajino, kakor bi gorels zem-|in nebo. Divji veter je tulil ob pečinah, lo-veje in debla in gnal ploho valovoma. Na po-Jrljenem travniku je plavalo pokošeno seno kapo jezeru; po poti je drevil hudournik. Grozno je divjal orkan v gozdiču. Pot je bila
Dospeli &o do kraja, koder je ležal otrovani Ti-IzpiLStili so pse. priučene zasledovati človeški Id. Psi so vohali mrtvega tovariša, stikali po gr-|vju in se vedno zopet vračali k Tigru.
"Viharni dež je razpral sled," je dejal baron
Inkovič.
"Kar proti Kolpi," je velel grof Majnard. Pot je bila večinoma preplavljena1. Konji se Ipdili vodo in se ponekod ugrezali do sedla. Ob svi-bliskov so zagledali jezdeci premikajočo se ravan |ke. ki je kakor kipela od deževnih kapelj. Neka-ri so se prekrižali, ko so stopili konji v vodo. Imdalje tem huje ie lilo od črnega1 oboka; že je |1 zrak hladan.
"Le naprej!" je zaklical grof Majnard, ki je Ihal prvi.
Na slabi poti med hrvaškimi gozdi se mu je izdelo. da s enekaj premika pred njim. Ustavil je |onja. Vihar je nekoliko odnehal.
"Stojte!" je zapovedal tiho. "Poslušajte!" V.s i so zadrževali sapo in vlekli na ušesa; slTl ali so. da nekaj lomi veje in dračje ter udarja pre-ledkoma zamolklo ob tla.
"Cigani!" je rekel grof Majnard tiho. "Tu-aj so. pred nami! Slišite to> ot konjskih kopit? Pse aprej ! Za mano!"
Kar najhitreje so jezdili da"lje. Zopet se je stra-ovito zabliskalo; strela je osvetila okolico z ognje-im svitom.
"Jelen je"' je za vpil grof Majnard daleč predaj. "Pse nazaj! He, Bajuk! He —"
Druge besede je pogoltnil orkan, ki je jel iznosa divjati na vso moč.	i V Popovcih so ustavili upehane mokre konje, ki ie je kadila od njih gosta para. Grof je potrkal na priprta vrata koče. kjer so že svetili. Pli durih se re pokazal močan možak. "Si videl cigane?"
"Videl, gospod milostavi, toda že opoldne." "Ali so šli tukaj mimo proti Ogulinu?" "Proti Ogulinu, da, proti Umolu." Hitro so krenili dalje v nevihto. "Bog nas vari!" je vzdih nil vitez Ahac, ki je jezdil zadnji in težko dohajal druge. "Ali ubogi svak Majnard blazni ali kaj? Mari naj bi počakal, da se malo razvedri. V takem nalivu ne najdemo ničesar. nocoj že ne. Oblak se je utrgal ali pa Se dva in žuga nr.<m vesoljni potop. Pse in baklje, vse smo vzeli zastonj s sabo. Noč je temna kakor camera obscura; naposled se izgubim še jaz in to bi bil prehud finis finalLs!"
"Naprej, prijatelji!" jih je izpodbujal grof Bla-gaj. "Huda ura zadržuje cigane. Moramo jih dohiteti! Le za mano!"
In hitreje so jahali v divjo grozoto viharne noči. Grofinja Mile je klečala v svoji sobi pri okusno Izrezljani" m moTiltverij^ku; obraz so ji zakrivale sklenjene Jsele roke.
Zraven nje je molil stari gra-jski duhovnik, Ju-raj pop Draganovič. Na velikem stolu z visokim naslanjalom je sedel sivolas grof Felicjan. Geno-
zabesnela1 in metale skodle in opeke raz strehe in luščila omet zidovja. Tuleč in hrumeč kakor vojska demonov, so se pjodili vetrovi ob pomolih in kotih, stolpih in nadzidkih. Okna in vrata so se tresla 01! divjega navala.
Nenadoma je Mila za-ihtela; zatrepetaval ji je zatilnjak in oplečje, dušile so jo solze in iz prsi sc se dvigali globoki vzdihi.
"Ne morem..." je šepetala. "Ne morem moliti. Ah. izgubljeno je vse, vse. Nikoli več ne bom srečna. Uboga, zlata moja AMjana! Ali te bom videla še kdaj na' tem svetu?"
Zunaj je zaliruščalo, se valilo po strehi in udarilo težko na tla.
"Menda dimnik," je mislila Salda.. "Podira se grofu Blagajn grad. halia, podira se sreča!"
Visoko vzravnana, je porogljivo motrila sovraže-no grofinjo. Poteze njenega blega obraza so bile trde. kakor okamnele. Izza gostih dolgih trepalnic so sevale črne demonske oči kakor begotna luč bliskov Navdajala jo je opojna radost in zadovoljnost. ko je gledal ti-pečo sovražnico.
"Žaluj! Zdvajaj! Umiraj!" se je veselila zmagoslavno natihoma. "Še mi nisi dovolj nesrečna, še imaš — upanje, da rešijo hčerko! Odslej pridem večkrat sem, da vedno iznova obudim tvojo žalost. O priliki ti povem, kaj delajo cigani z ukradenimi otroki, da uspešneje beračijo pri usmiljenih ljudeh. Kako si upadla že zdaj! Žalost ti kmalu razorje lepoto in kmalu se te naveliča tvoj ljubi Majnard! O — naj-rajša bi se smejala, plesala, skakala kakor petnajstletna pnnčara1! Toda — pozabiti ne smem n'oben Jjrenutek, kakšno vlbgo moram igrati. Treiba bo pretakati bridke solziee, kakor jih toči tamle vse časti vredna gospodična Genovefa plemenit-* Ma-čerolova, zdrava, močna in debela kakor ajdovska deklica, in pa zagrizena devica Vitida baronesa GberblirgoVa, ki ^nenda, prav :vkratkem izgubi svojo pisano lepoto z objokanega obraza v svoj čipkasti robec."
Grofinja je vstala in počasi stopila na leseno stopnico k visokem gotskemu oknu, ki ga je delil črnoarmornat stebriček v dva dela. Skozi okenski okvir je čutila hladen prepih. Naslonila se je na podoknjak in gedala v mrko okrajino.
Hrvaška stran je zastiralo ogromno nočnočrno zagrinjalo. tuintsm zamazano z modrosivimi meglenimi marogami. Iz njega so skoraj neprenehoma švigale svetle strele, da je plametelo vse obnebje. Na vrtu je vršelo in se klanjalo drevje v nalivu in burni sapi. Med gredicami so se prelivali kalni potoki v velrk luže; na njih je plavalo odtrgano cvetje, od-lomljene veje, grmiči, nedozorelo sadje.
Zdajci je slepilen blisk ožaril sobo z ognjenim žarom, kakor bi bilo treščilo vanjo. Vsi so se prekrižali in nehotoma zamižali. Skoraj nato je udari! nad gradom ogljušljiv tresk kakor silen pok iz o-gromnega topa in po kratkem presledku je zagrme-lo po višavah, kakor bi razmikalo gorovja. Strela je udarila v najvišji jagned pred gradom. Mahoma je zaplamtel od vrha do tal in kakor velikansk?!
Tromba se giblje s precejšno hitrostjo 30 do 50 km na uro, a vobče ne dospe daleč; vrtinec kmalu poneha in votla, ki jo je poprej vsrkal in dvignil seboj.v zračne višine, pade zopet na zemljo in ž njo tudi bitja, ki jih je vrtinec z vodo vred potegnil seboj.
Deževanje rib je dokaj redek naravni pojav; najbolj verjetna razlaga zanj pa je morska tromba.
Nesrečna Mesina.
Italijansko mesto Mesino je zadela nova nesreča. Ogenj je un'_-Čil nad dvesto petdeset hiš, katere so bili postavili po zadnji katastrofi. Gasili so gasilci in vojaki.
(pnijOtEUtVtTOHt.viiia.ea. NIW.vcbh
Slika nam predstavlja Miss Ethel Lackie, ki preplava sto metrov v 72 sekundah.
Deževanje rib.
Marsikdo bo zmajal z glavo. b«»1 Nevrjetno se sliši morda, da bo prečiti ta naslov. Toda stvar vzdigne morska tromba ribe v je resna, in vsak prirodopisec bo ; zrak: toda zgodilo se je že. da .T<-
vefa in Virida sta ždeli na široki klopi, pokriti s baklja osvetljeval okolico v velikem kolobarju, ki se svilnatim', blazinami;% bolj nego sočutna žalost ji je zdaj širil, zdaj ožil. Divji veter je netil ogenj, je obhajal te.vjooni strah pred nevihto. V senci j razganjal plamen, iskre in dim. Ali usula-se je zo.
pet jačja ploha in pogasila ogenj. Lilo je tako, da
obzidne opone pa je stala Salda plemenita FrauenJ
ateinerjevi^ in glodala svojo dragoceno belo pahljačo.
t
Mračno je bilo v zatohli izbi, dasi je bil še daleč večer. Jelo se je bliskati in grmeti bliže in bliže; gost dež je pral okna. Genovefa je šla po prstih gledat, če so dobro zaprta. Prižgala je troje parfi-miranih sveč na zlatem svečniku in ga postavila pred duhovnika. Trepetava svetloba je osevala razkošno opremo, pisane podobe rojenic, vil in vitezov na oponah. težka zagrinjala, lično omaiico za ekras-
Mila ni videla vrtnega zidu skozi gosto deževno mrežo. Kakor ladjica je stala sredi vode hladnica.
"Kako divja nevihta!" je vzdihnila grofinja in vila roke. "Ah. kje si, Alijana, ubožica moja..."
Iznova so je zalile oči. Šla je v sosednjo, Ali-janino sobico. Nemo je gledala njene igraee: v zibelki punčko, skrbno odeto, pristne lesene ptiče, ko_ vinaste jelene in ture, končene posodice, kragljiee in vrtalke. Na mizi je videla Alijanino zlato pisalo z dekHško glavico na gorenjem koncu in slonokoste-
nine na nizki mizi, slonokosteno raepelo na klečalni- no, povoščeno tabelieo; na njej je bilo zapisano z ku. beneško ogledalo in otemnelo sliho z napisom: velikimi otroškimi potezami: Dobrega- otroka varuje Radoslaus comes de Blaga.v.	j angel varuh.
Z mirnim, še vedno krepkim glasom je bral grajski duhovnik psalm Davidov; "Jehova, skala moja in grad moj in moj rešitelj, moj Bog, tebi zaupam; moj ščit in rogf moje blaginje, zavetje moje! Opregale so me mrtvaške vrvi in strašili valovi pogube; ovijali so me konopi smrtnega kraljestva; padle so name smrjti zanke. V svojem strahu sem prosil Jehovo in molil Boga svojega, in slišal je vpitje moje... Tedag se je potresla in tre-petala zemlja; in drgetali so temelji gora: trepetali so, ko se je ljutil. In uničeval je plamen iz njega ust, ognjeni ogli so goreli iz njih. Upognil je nebo; in noč oblakov mu je bila pod nogami. Odplul je na kerubu in plul in prišumel na perotih sape. Obleke je ▼ temo.. vo,lno temino, goste obake. Grmel
Gledala je te drobne stvari s temnim občutkom, kakor bi bilo ostalo nekaj Alijaninega bitja na njih. Zgrudila se je nanjeno posteljico in goreče poljubljala1 blazino, koder je bila počivala in sanjala hčerkina glavica... Zdajci je čutila roko na svoji rami. Pred njo je stal grof Pelicijan.
'4Ljuba Mila, umiri se!"
"Ah. Alijana je bila tako dobra1, mehkočutna, tako hvaležna za vsako malenkost, za vsak prijazni pogled! Kako hudo ji bo med sirovimi sovražniki! Ta'ko nežna deklica, brez očeta, brez matere, sirota, tujka med tujci — zakaj ta kazen?"
\ "Potolaži se, draga moja! Govoriva o čem drugem."
(Dilje prihodnji.) ~ " V
vedel, da zgodovina omenja slučaje, ko so deževale ribe.
Seveda je vprašanje, da-li so ribe v resnici deževale, popolnoma umestno. In Če so deževale, kako naj si razlagamo ta nenavadni naravni pojav.
Najstarejši slučaj, ki ga omenja zgodovina, sega v konec drugega stoletja po Kristovem rojstvu. Naslednji slučaj pa se Je zgodil šele leta 16<>6. Kronika tz. leta 169S poroča namreč, da je na nekem pašniku v okolici Kentn padla 7. neba velika množica rib "med silno nevihto, med gromom in dežjem". Ribe so ležale raztresene po tleh v veliki množini in nešteto ljudi jih je opazilo.
Drug slučaj deževanja rib j-c zabeležen v letu 1771. V Ootbusu v Nemčiji je takrat divjala silna nevihta, med katero so padale nn zemljo ribe. dolge 12 do 1"» centimetrov. Poročilo pristavlja, da so ribe dospele na suho najbrž vsled tega. ker je reka prestopila bregove.
Toda ta razlaga nikakor ne za dostuje pri deževanju r'b, ki sc je zgodilo o priliki hudega dežja v letu lb09. Ilibe so takrat pa dale z neba v okolici Poiidiclierv ja na korakajočo vojaško četo. Mnogo so jih vojaki našli celo na svojih kapah: vse so bile mrtvo, toda kakor so se takoj prepričali. dobre in užitne.
Najnovejši slučaj, ki ga pozna uio, se je zgodil 24. avgusta 1918. leta na Angleškem. Na prostoru, dolgem kakih 50 in širokem 25 metrov, so med silnim dežjem pa dale ribe z neba in bilo prisotnih mnogo ljudi, ki so videli, da su ribe res padale z neba; našli so jih potem na strehah in v sodih, kamor se je odtekala dežnica : streh. Ta nenavadni dež je traja dobršnih deset minut in po kon čanem^ dežju so našteli malih, 7 do 8 centimetrov velikih rib ne kaj stotin.
Kje žive te vrste "dežujočih rib"? V morju, med peskom, k ga oseka razkrije; velike množine so jih opazili tudi, ko so plavale ob obrežju, v mali globini pod morsko gladino. Kraj, o katerem smo govorili, pa leži kakih 400 metrov oddaljen od morja. Verjetno je celo. da so ribe, k so padale med dežjem na tla. pr? šle iz morja iz razdalje kakih 800 metrov.
Stvar si je mogoče razlagati >. morsko trombo (Meerhose). ki vsrka, pesek, vodo m male ribice in potegne vse skupaj seboj. Škoda le, da nobena izmed navzočih oseb tega ni opazila. A kljub temu je ta razlaga edino verjetna ker vse osebe, ki so takrat našle rib na snhem, trde, da so ribe padale izpod neba. Tudi razmeroma majhna dimenzija prostora, na katerem so se našle ribe, govori za gornjo razlago. Vse ribe so mrtve, nekatere že celo otrple.
vzdignila tudi dosti večje predmete s seboj in jih vrgla več str> metrov daleč na tla.
Kaj je prav za prav morska tromba ? Zračni vrtinec, ki ga imajo mornarji pogosto prilik«-opazovati. Razširja se v oblik r vertikalnega stebra, ki vsrkava na morju vodo ter jo dvigne navpično pogosto do višine oblakov.
Pred 16. leti od potresa do tal porušeno Mesino je zadela strašne nesreča: v mestu je zgorelo nad 2.">0 lesenih hiš. ki so jih postavili leta 190S. kmalu po potresni katastrofi. Okoli 2000 ljudi je 11a ta način prišlo ob streho in vse svoje imetje. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno, kolportirajo pa se vesti, da so požar povzročili dijaki mesinskega učiteljišča, ki so se nahajali pri zrelostnih izpi-.tih. Profesorji so bili izpraševanju zelo strogi, zakar so se jim hoteli gojenei revanžirati s tem. da so zažgali poslopje.
Prvi plameni so objeli ljudsko šolo v ulici sv. Martina, ki stoji tik poleg učiteljiščne zgradbe. Med otroei je nastal strašen vriše in vpitje in kakor piščanci s<j malčki bežali na vse strani ter iskali izhoda iz plamenov. največjo težavo je bilo mogoče med njimi napraviti zasilen reil. kajti brez tega bi bile žrtve prav gotovo neštevilne. Požar se je širil
z nevrjetno naglico. Posebno hudo* je gospodaril ogenj v knjižnici, kjer so začeli goreti stari rokopisi in knjige. Kmalu nato se je vnelo tudi sosednje poslopje, v katerem se je nahajala gimnazija.
Na mesto požara so takoj prehiteli ognjegasei, ki so spravili v akcijo "vse brizgalne, katere so imeli pri rokah. Toda baš v tem času je začel pihati široko veter, ki je postal ognju strašno o pašen, ker je zanašal plamene daleč v so-sedščino. Posledice so se kmalit pokazale: bližnja cerkev se je vnela in zgorela do tal. Obenem s cerkvijo je požar upepelil tudi vse zgradbe, ki so se nahajale v neposredni bližini božjega hrama.
Ker je postalo reševalno delo zelo težko, je prišlo na pomoč v<*-jaštvo. Komanda lokalne divizije je mobilizirala vse moštvo, ki je bilo na razpolago. Tenia tudi posadka ni izdala mnogo. Treba je bilo počakati, da je ogenj požrl vse, kar je mogel doseči. Šele potem so začeli plameni pojenja-vati.
Dasi se je prebivalstvo reševalo /. begom, vendarle niso izostale žrtve. Približno 50 ljudi je težko in lahko ranjenih, nekateri) nesrečneži pa so našli v ognju žalosten konec. Vest o grozni nesreči je seveda takoj dospela v Rim, in vlada, ki je doznala za grozen udarec, je takoj ukazala državni blagajni, da mora dati na razpolago 25 milijonov lir. s katerimi se imajo zgraditi nova bivališča za ponesrečence. Poleg tega je kabinet poslal v Mesino posebne delegate, da prouČe položaj na licu mesta ter predlagajo vladi, kako bi se dala čimprej olajšati beda, ki je uničila šesti del Mesino.
ADVERTISE in GLAS NARODA
smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani ............................ 1.50
Nova velika sanjska knjiga ........................-i .90
Sanjska knjiga, srednja............................ .35
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski
narod — «________________________________ .70
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže
najvišja starost ..................................... .50
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika-kuharska knjiga. Navodila, kajto se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana .................. ......... ......... _ _ 1.45
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana ....... 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek .......— .......................... 1.—.
Na krvavih poljanah* Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1914 —1918. , . - ................... 1.25
xtobinson, povest —« « ^...____ _______ __ .65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman _________ _ .80
Rinaldo Rinaldini	_ _ _	.50
Sveta Genovefa _ ___ ___ _____ _ ~ _ _	.50
Predtržani, Presern in drugi svetniki v gramofona J25
Čarovnica starega gradu......_______ .25
Hitri računar ali Praktični računar_________ __.75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v
besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—•
Amerika in Amerikanei. Popis slovenskih naselbiiTv Ameriki. Trdo v platno vezano ... ........ ....... 3.__
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi . -- ------- ----—____________ _ .90
Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi ... 2.50
(K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. OJ Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Siovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street : : : New York, N. T,


T
GLAS NAHODA. 30. JUL. 1924.
MORSKI JASTREB.
Spisal Rafael Sabatini. — ZaG. N. priredil O. K
29
(Nadaljevanje.)
gnan od nesreče. Niti najmanjšega dvoma ni gojil, da bo storila to, ko too enkrat izvedela polno resnico. Nobenega vzroka ni bilo sedaj, da bi ji prikrival resnico, kajti zakaj naj bi še nadalje ščitil svojega pol-brata, katerega je sedaj sovražil prav tako iskreno kot ga je preje ljubil?
/Dalje prihodnji*.)
Ko je stopil Sir Oliver, omit, parfumiran ter oblečen v bel kaftan, s turbanom na glavi, pred Asad-Eddina, je izgledal še dosti večji kot preje. Obvestili so ga, da bo deležen veiikih časti, bogastva in dostojanstev, če bi stopil v vrste pristašev proroka ter posvetil svoje moči in svoj pogum, s katerim ga je obdaril Alah Edini, vzdržanju resnične vere ter kaznovanju sovražnikov Islama.
Od celega predloga, ki je bil stavljen na dolgo in široko, z vso orijentalsko zgovornostjo, je obtičal'v njegovem zmedenem duhu le oni del, ki se je tikal kaznovanja sovražnikov Islama. Sovražniki Islama so bili njegovi lastni »sovražniki. Nadalje je spoznal. da so v veliki meri potrebni kaznovanja in da bi bila skrajt-no hvaležna naloga sodelovati pri tem. Vsled tega Je razmišljal o predlogih, ki so mu bili stavljeni. Razmišljal je tudi o alternativi, v slučaju, da bi ne hotel položiti veroizpovedi kot so jo zahtevali od njega. V takem slučaju bi se moral vrniti k veslu na galero, a na marokanski galeri. To je bil posel, katerega je bil sit do grla in ker so mu vrnili normalne občutke čistega človeškega bilja, je spoznal, da bi se ne mogel vrniti k veslu in naj je njegov jK)ginn še tako velik in brez meja. Videli smo. s kako lahkoto je zapustil vero. v kateri je bil vzgojen ter sprejel rimsko-lcatoliško in kako grdo je bil varan v onem slučaju. Z isto lahkoto je sedaj prestopil k Islamu, a z neizmerno večjim dobičkom. Razven tega pa se je oprijel vere Mohameda z nekim notranjim prepričanjem, ki mu je popolnoma manjkalo pri prvem odpadu.
Ko se je nahajal kot suženj na španski galeri, je prišel do sklepa, da je krščanstvo kot so ga izvajali v njegovih dneh, grdo roganja in da bi bilo najboljše, če bi se ga svet iznebil. Ne smemo domnevati, da je šlo njegovo prepričanje, da nima krščanstvo prav, tako daleč, da bi domneval, a ima Islam prav, ali da je njegova izpreobrnitev k Islamu drugačna kot površna. Ker pa je bil prisiljen izbirati med klopjo sužnja-veslača in kabino kapitana, med veslom in mečem, si je izbral to, kar je moglo v njegovem slučaju edincle dovesti do prostosti in življenja.
Na ta način je bil sprejet v vrste vernikov, kojih paviljoni jih »•akajo v paradižu, stoječi sredi vrta nikdar ovenelih sadežev, sredi rek mleka, vina in izčiščenega modu. Postal je Kaija ali poročnik na galeri Jusufa, kateri je slednji poveljeval ter mu pomagal v številnih spopadih z zmožnostjo in odločnostjo, ki mu je hitro pridobila slavo med korzarji Sredozemskega morja.
Nekako šest mesecev pozneje, v nekem boju v bližini Sicilije z galerami malteških vitezov, je bil Jusuf smrtno ranjen v trenutku zmage. Umrl je v naročju Sir Oliverja. katerega je imenoval naslednikom v poveljstvu galere in zahteval od vseh brezpogojno po korščino, dokler bi se galera ne vrnila v Alžir ter bi paša povedal, kaj namerava ukreniti v tej stvari
Volja paše je bila potrditi imenovanje svojega umirajočega nečaka in Sir Oliver je postal poveljnik galere. Od one ure naprej je postal Oliver-Keis. a kmalu mu je njegov pogum in uspeh pridobil priimek Sakr-el-Bar. Mors'ki jastreb.
Njegova slava je hitro rasla ter se razširjala preko brezcest-nega morja prav do pragov krščanstva. Kmalu je postal pribočnik Asada, drugi v poveljstvu alžirskih galer. kar je pomenjalo. da je bil dejanski glavni poveljnik, kajti Asad se je postaral ter vedno bolj redko odhajal na morje. Sakr-el-Bar je križaril v njegovem /menu in tako velik je bil njegov pogum, tako velika njegova sreča, da se ni nikdar vrnil praznih rok.
Jasno je bilo vsem, da ga ščiti in protežira Alah sam. da je bil izbran od Alaha, da razširi slavo in moč Islama. Asad, ki ga ja vedno cenil, ga je pričel ljubiti. Kaj je mogel kot skrajno pobožen človek storiti drugega kot ljubiti človeka, katerega je Usmiljeni tako jasno odlikoval; Splošno se je domnevalo, da bo v slučaju smrti Asad-Eddina Sakr-el-Bar njegov naslednik kot alžirski paša. Na ta način bi sledil Sakr-el-Bar vzgledu številnih kristijanskih rene-galov, ki so postali korzarski princi Islama.
Kljub gotovi sovražnosti, katero je ustvarilo njegovo hitro napredovanje. in o katerem bomo culi kmalo podrobnosti, je bila njegova sila le enkrat v nevarnosti, da se ji stavi meje.
Ko je prišel nekega jutra v smradljivi, nepopisno umazanj/ba-njo Alžirja, nekako šest mesecev potem, ko je bil imenovan kapitanom, je našel tam večje število svojih rojakov ter dal povelje, naj se jim odstrani okove ter jim vrne prostost.
Ko ga je paša pozval na odgovor za to akcijo, je izjavil drzno, da n j mogel postopati drugače. Prisegel je pri bradi proroka, da hoče na svoj lastni način služiti Alahu, če je potegnil meč za proroka, in če služi Islamu na morju m da je eren teh načinov, da so njegovi lastni rojaki prosti ostrine tega meča. Islam. _ je prisegal. _
ne bo vsled Lega ničesar izgubil, kajti za vsakega oproščenega Angleža bo privedel v suženjstvo po dva Španca, Francoza ali- Italijana.
Zmagal je. a le pod pogojem, da mora najprvo sam kupiti Angleže, če jih hoče oprostiti, ker so sužnji last države. Ker bi postaji s tem njegova lastnina, bi lahko postopal ž njimi kot bi hotel. Taso je rešil modri in pravični Asad težkočo, ki se je pojavila in Oliver-Reis se je prav tako modro uklonil odločitvi.
Od tedaj naprej je kupoval angleške sužnje, katere so prived-Ji v Alžir, jih oprostil ter našel sredstva, da jih pošlje zopet domov. Res je, da ga je stalo to vsako leto precejšno svoto, a nagromadil je že tako veliko bogastvo, da je lahko prenesel te stroške.
Ce bi čitali kroniko lorda Goade. bi prišli mogoče do naziranja, da je v tem mrzličnem vrvenju novega življenja Sir Oliver popolno-' ma pozabil na dogodke v svojem domačem kraju ter na žensko, katero je nekoč ljubil in ki je tako radevolje vrjela, da je kriv smrti njenega brata. To bi vrjeli, dokler bi ne prišli do odstavka, v katerem omenja kroničar, da je našel Sir Oliver nekega dne med angleškimi mornarji, katere je zajel Biskain, nekega mladega človeka iz Helstona, po imenu Pitt, kojega očeta je osebno poznal.
Odvede] je t*ga mladiča s seboj v krasno palačo, v kateri je stanoval, ga postregel kot častnega gosta ter imel ž njim pogovor, ki je trajal celo poletno noč. Izpraševal ga je o tej osebi in oni ter na ta način izvlekel iz njega celo majhno zgodovino domačega kraja tekom dveh let, ki sta potekli izza časa, ko ga je zapustil. Na ta način se nam razkriva njegovo tajno hrepenenje po domu, njegov čut osamljenosti, katerega je skušal potolažiti z neskončnimi vpraianji. Angleški mladič ga je ostro in na mučen način spravil v stik z ono preteklostjo, za katero so bila zapahnjena vrata v trenutku, ko je postal mahomedanec in korzar. V oni dolgi noči se je brez dvoma vrfmdii v njem kes ter divje hrepenenje, da se vrne domov. Roza-munda naj mu zopet odpre vrata, katera je zaloputnil za seboj,
Kako je treba dekiamirati.
Pod recitacijo razumemo govor, ki brez strastnega povzdigovanja glasu, vendar pa ne brez vsakega izpreminjevanja tona, giblje v sredini hladne, mirne in skrajno vznemirjene govorice.
Zato je potrebno, da sicer damo mestom, ki jih hočemo recitirati primernega izraza in jih pred našamo z občutkom ter razumevanjem ,veidar se mora to vršiti zmerno in brez onega strastnega sanpoodkrivanja, kakor ga zahteva deklamacija. Recitator sicer sledi z glasom pesnikovim idejam in vtisu, ki ga izvaja nanj mili ali strahoviti, prijetni ali neprijetni predmet; on polaga grozo x grozni, v nežnost nežni, v slovesnost slovesni ton; a to so sam« posledice in učinki vtisa, ki ga proizvaja predmet na recitatorja.
Popolnoma druga stvar je z de-klamacijo ali stopnjevano recitacijo. Tu moram ostaviti svoj prirojeni značaj, zatajiti svoj natu-rel ter se popolnoma vživeti v položaj in razpoloženje onega, či-erar ulogo deklamiram. Besede, ki jih izgovarjam, morajo vsebovati silo in živi izraz, tako da se mi zdi. da je moje vzbujen je resnično. —
Umetnost deklamiranja bi lahko imenovali prozaično umetnost tona, ker ima sploh mnogo ana-logneza z glasbo. Treba je razlikovati. da se glasba z ozirom na svoje lastne namene prošteje giblje, umetnost deklamiranja pa je v obsegu svojih tonov mnogo bolj omejena in podrejena tujim nagonom. Na to načelo se mora de-klamator vedno strogo ozirati. Ako tone'prehitro izpreminja. govori ali pregloboko ali previsoko; ako pa govori v preveč polt on i h. zaide v petje; v nasprotnem slučaju zapade v monotonost, ki je celo pri navadni recitaciji pogreš-na — dve kleči, druga bolj opas-na od druge, za katerima se pa skriva še tretja — pridigarski ton. Ako se izognemo prvima dve ma. nam še vedno preti nevarnost od tretje.
Da pravilno deklamiramo, moremo imeti pred očmi nastopna pravila :
Ako najprej popolnoma razumem zmisel besedi si moram prizadevati, da jih spremljam s primernim tonom glasu ter da jih izgovarjam močno ali lahko, urno ali počasi, kakor pač zahteva zmisel stavka.
Ako naletim na mesta, ki so prekinjena z drugimi, tedaj moram pred njim in za njim nekoliko prenehati in potem nadaljevati ton, ki ga je prekinil medgo-vor.
Ako prilem do besede, ki se mora že radi lastnega smisla nagla-siti sama po sebi in nfe radi smisla, ki ga ima v stavku izgovoriti z močnejše artikuliranim tonom, moram pomniti, da se ne smem kratkomalo iztrgati iz mirnega predavanja in z vso silo zakričati pomembno besedo, nato pa preiti v mirni ton, temveč moram poslušalce s preudarno razdelitvijo evišanega izraza nekaiko pripravi ti s tem, da izgovorim že besede pred pomembno besedo z bolj artikuliranim tonom.
Kakor se v izgovorjavi priporoča izgovarjati lastna imena či sto in razločno, tako se ponavlja isto pravilo pri deklamaciji in s* zahteva poleg tega močneje artikulirani ton. Na pr.: "Ne, kjer smehlja se zlata Ceres in miroljubni Pjfh, čuvar livad".
V tem verzu se nahajati dve pomembni, da vso zmisel obvladaj o-či lastni imeni. Ako tedaj dekla-mator spolzi preko njiju z lahkoto, najsi ju izgovori čisto in razumljivo, vsa stvar uri tem silno trpi. Oiikancu, ki čuje imeni, bo pač jasno, da sta. vzeti iz stare mitologije, vendar lahko zgreši pravi pomen; ako pa deklamator pravilno neglaša, mu bo pomen umljiv. Pravtako bo. manj ^olikanemu, ki ne pozna prvotnega po-
mena z močneje poudarjenim tonom vzbujena domišljija.
Deklajnatorju je svobodno določevati oddihe, odmore itd.; samo mora se čuvati, da ne krši pr* tem pravega pomena, kar se prav tao zgf-di kakor pri malomarno ali slabo izgovorjeni besedi.
Iz teh kratkih vrstic torej lahko spoznamo, koliko truda in časa zahteva napredek v tej težki umetnosti.
Končno še nasvet! Deklamator — začetnik naj govori s Čim nižjim glasom. S tem pridobi na obsegu svojega glasu in bo kasneje zmožen vseh glasovnih nijans. Če pa začne previsoko, izgubi naravno nižino in z njo pravi izraz vzvišenega in duhovnega.
Škodljivost vlažnega tobaka.
Pobožen tat v cerkvi.
Rimska policija je te dni aretirala prebrisanega tatu, ki je svoj nepošteni poklic izvrševal v hramih božjih. Pred kratkim je neka gospa molila v rimski cerkvi sv. stro&jenja z nikotinom pri ljudeh Lovrenca. Ko je bila baš zatoplje-. ki sami sade tobak in ga potem na v molitev, se ji je približal ne-' preparirajo za domačo uporabo.
Kadilci ne ljubijo preveč suhega tobaka. Pravijo, da je premalo "aromatičen", dja> prehitro gori in da se presuhe cigare rade lo-mijoi Vsled tega skrbi tobaSna uprava, da tobak ne pride presuh v promet.
Toda napačno bi bilo, prodaji preveč vlažen tobak. Kajti znanstvena raziskavanja so dogna la, da je mnogo škodljivejši kakor suh.
Predvsem trpe pri kajenju pre-vlažnega tobaka oči. Tobakov dim je nafnreč tem strupenejši čim bolj je tobak vlažen. Kemična preiskava je dognala, da pride v ka-dilčeva usta 50 do 70 odst. ve nikotina, če kadilec pnši vlažen tobak kakor pa, če puši-suhega.
Kako to? Nikotina je vendar v suhem tobaku prav toliko kakor \ vlažnem. Toda vlažen tobak ne z oglje ni pri tako visoki temperaturi kakor suh, ker" porabi mnogo toplote, vlaga ki se na"haja v tobaku. Ker je torej toplota prenizka, ne zgori tudi toliko nikotina kakor pri suhem tobaku in ko kadilec potegne dim iz vlažne ci-' gare vase, potegne obenem tudi več nikotina. Posebno pogosto nastopijo za
F^T
Kretanje parnikov - Shipping News
1. avgusta:
Muenchen ▼ Cherbourg in Bremen t. avgusta
Olympic, Cherbourg; George Washington. Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne: Conte Rosso. Genoa; H ansa Cherbourg In Hamburg; Selgenland, Cherbourg in Hamburg
4. avgusta: Taormlna, Genoa
6, avgusta:
Reroute, Cherbourg In Hamburg; Co lumbus. Cherbourg in Bremen; Re-ublic, Cpherbourg in Bremen
9. avgusta:
Aqultanla, Cherbourg; Rochambeau,
Havre; Luetzow, Bremen; Ohio, Cherbourg
T avgusta
Belgenland. Cherbourg; Colombo. Genoa; Minnekahda. Cherbourg in Bremen; Wuertemberg, Cherbourg in Bremen
8. avgusta:
President Wilson Trat •• avgusta:
Homeric, Cherbourg; Lancastrla. Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg in Bremen; Deutschland, Cherbourg in Hamburg; Ryndam, Boulogne
12.	avgusta:
Derttinger v Bremen; Suffren v Havrs
13.	avgusta:
America, Cherbourg In Bremen; Stuttgart, Cherbourg in Bremen
14.	avgusta: Mongolia, Cherbourg
18. avgusta:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Ch< bourg; Lafayette. Havre; Clcvelan| Cherbourg in Hamburg; Orbita, Ch« bourg; Rotterdam. Boulogne; Git Cesare. Genoa
.17, avgusta: Blerra Ven tana. Bremen
1», avgusta:
Pittsburgh. Cherbourg; Reliance. Ch« bourg in Hamburg
20 avgusta:
Paris. Havre; Mauretanla. Cherbour York, Bremen; Conte Verde, Genoa"
21, avgusta:
Arabic. Genoa; Thuringla. Cherboi In Hamburg
23. avgusta:
Olympic. Cherbourg: Preyliient Har<^ lng. Cherbourg in Bremen; Mount Clai Cherbourg In Hamburg; Volend Boulogne; Duillo. Genoa
26.	avgusta:
Seldlltz, Bremen
27.	avgusta:
France, Havre; Aqultanla. Cherbour
28.	avgusta:
Columbus. Cherbourg In Bremen; Zee| land, Cherbour*
30. avgusta:
Homeric, Cherbourg; Veendam, Bou-1 logne; Orca, Cherbourg; Muenchen| Cherbourg in Bremen; Albert Balli Cherbourg
Mnogi se namreč zadovolje s tem, da tobak posuše. To pa ni" dovolj. Analiza takega toba«ka je dognala, da vsebuje do 17.4 odst. vode. Kajenje tega tobaka je torej školjivo iz zgoraj navedeni* razlogov.
Kadilcem bi resno svetovali, naj ne kade preveč vlažnega tobaka.
DOBRI DOGARJI dobe stalno delo. Jako dober les. Najvišje plače. — Max Fleischer 475 N. McNeil St., Memphis, Tenn.
MOŠKI! ZAtčlHte Proti tuli
znan človek, pokleknil poleg nje in se delal, kot- da moli. Mož se je kmalu pobral, takoj po njegovem odhodu pa je gospa zapazila, na ji je izginila listnica, v kateri je imela 30,000 lir.
Okradena dama je zadevo nemudoma prijavila policiji, ki je pričela zasledovati osumljenca.
Agentje so ga ujeli baš pred i saj bo le n jim v korist! neko cerkvijo, kjer je najbrže zopet prežal na kako žrtev. Pobožni molilec je že dober znanec po-lieije. Piše se Emidij Anzillotn Star je 58 let. Na vesti ima celo vrsto tatvin. Bil je svojčas že obsojen na prisilno delo na otoku Pantelleria, a je v kaznilnici tako vešče hlinil božjast, da so ga zdravniki poslali na opazovalnico v Rim. Tu se mu je posrečilo priti na svobodo.
Mož je poln muh. V gumbniei ,]e za časa svoje cvetoče obrti nn-sil znak nekega katoliškega di^i-štva, s katerim je romal od cerkve do cerkve. Povsod je pobožno molil rožni venec, pri tem pa prav pridno iztezal svoje dolge prste po ročnih torbicah in listnicah. Sedaj je končno spravljen pod ključem.
HITRO POTOVANJE
JUGOSLAVIJE
White Star Line
New York — Cherbourg
Olympic----2. avg.; 23. avg.; 13. sept.
Homeric----9 avg.; 30. avg.; 20. sept.
Majestic .. 16. avg.; 6. sept.: 27. sept, (NaJveCJi parnlk na avstu.)
Amf.rfcan Ltnb
WHITE STAR LINE
New York — Cherbourg — Hamburg Minnekahda 7. avg.; MonHoli.i 14. avg.
(3. razred) Pittsburgh 19. nvj.; Arabic 2. sept.
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antverpen Zeeland 31. julija; Belgenland 7. avg
LaP|and .......... 14. avg.; 11. sept.
Dobra hrana, Zaprti prostori Velika javna zbirališča. Oglasite se pri lokalnem agentu alipr PASSENGER DEPT No. 1. Broadway	New York
PREPREv-BA M MOSKE Velika tab.S5c Kit (4 .) $1 V- Maiaarji alt »•»-Y-Kit Dept: B ' 92 BetlcDian St.. New York _PiHte ga okroSntcn.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda".
Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejet Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; sa Štiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50.!
Indiana:
Indianpolis, Louis Rudman. Illinois:
Aurora. J. Verblcb; Chicago. Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle. J. Spelich; Mascoutah, Frank Augustin; North Chicago. Anton Kobai, Gertrude Ogrin; Springfield. Matija Barborich; Waukegan. Frank PetkovSek.
Kansas:
Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzaniller. Fr. Vodopiree.
Michigan.
Detroit, Ant. Janezich in J. D. Judnich.
Minnesota:
Naročnina za Evropo je $7. za eno i T	Vr^l J°*'
^ ' * ' w ; J. Peshel; Eveleth, Louis Gouže; Gil-
}b^rt, Louis Vessel; Hibbing, John Pov-6e; Virginia, Frank Hrvatich.
leto.
California:
San Francisco, Jacob Lansln. Colorado:
Denver, Frank Skrabec; Leadvflle, M. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janes h; Salida, Louis Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk.
Jeli Vaša navada hraniti?
Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline, so za dosego napredka in izboljšanja življenskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite še danes in vložite Vaš denar pri solidni domači banki na
"Special Interest Account"
kjer Vam prinaša —
4%
obresti na leto in je sigurnost zajamčena.
Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno.
ZASTOPSTVO VSEH PREKMORSKEH PA-ROBRODNIH PROG.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. T.
Missouri:
St. Louis, Mike Grabrljan.
Montana:
East Helena, Frank Hrella; Klein, I Greogr Zobec.
New York:
Gowanda, Karl Sternisha,; Little. Falls, Frank Maste.
Ohio:
Barberton, A. Okolish, John Balant; j Cleveland, A. Bobek, A. SimCič, J. Ites-nik in Charles Karlinger; Collinwood Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan in J. Kumše; Niles, Frank KogovSek; Youngstown, Anton KikelJ.
Pennsylvania:
Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer,! Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ;! B rough ton, Anton Ipavec; Burdine, John Demshar; Conemaugh, Vid Bo-i vanSek in J. Brezovec; Claridge, Anton j Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo . Ant. TauŽelj; Export, Louis Supančič,! Forest City. Math Kamin ; Farrell, Jerry; Okorn; Imperial, VaL Peternel; Greens ' burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike; Panshek; Johnstown, John Polanc in & Tart in Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell. John Jereb, Midway, John Žust; Moon Ran- Fr. Ma* chek in Fr. Podmilšek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakobich; Reading. J.Pezdirc; Steel ton, A. Hren; Turtle Creek in okolico. Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jnrij Preivch; Willock, J. PeterneL
West Virginia: Coketon, Frank Kodam.
Wisconsin:
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren; Racine in okolico, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin.
Washington:	{
Black Diamond, G. 7. Parents.
Rock Springs, Louis Taucher.
Poles forinavedenlh go pooblaščeni pobirati naročnino tuli val tajniki J. S. K. J,
Rad bi izvedel za naslov rojaJcaj FRANC GORLŠEK. Pred pari meseci se je nahajal v Green] County. Pa. Prosim cenjene ro-| jake. re kdo ve za njejrov naslov, da mi pra javi, ali naj se sam ojrlasi. ki*r mu imam sporočiti vet* važnega. — Leopold Zni-| daršir*, Bx 262. Bradenville. Pa.
Zastopnik za Milwaukee, Wis. je tudi Joseph Koren. 555 Reed St. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Gr. N."
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K
DOR je namenjen potovati t stari kraj, Je potrebno, da J4 natančno poučen o potnih listih, prt*, ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih aamoretrt dati ^sled naše dolgoletne IzknSnJe, Vam bodo gotovo v korist; tudi pri« poročamo vedno le prvovrstne par nike, ki imajo kabine tudi t III. raa-redu.
Glasom nove naselniške postave, ki
ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, iamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-solniški komisar v Washington, D.C. ter se bo vsak lahko povrnil nazaj v Združene države brez vizeja ameriškega konzulata zunaj.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 3. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., Nfew York
Pozor čitatel ji.
Oposorlte trgovce la p< brtnike, pri katerik knpv« lete aH naročate i* ste ■ mjik postrežbe sadovolj il, da oglašujejo v listu "Glas WarodaM. S less »est* ustregli vkb
"Glas Wared«**
Prav vsakdo—
kdn. kaj išče? kdo« kaj ponuja; kdo« kaj kupuje] kdor kaj prodajaj prav Vsakdo prisnava, da ima]i tadevit upa —
mali oglasi B "fllil Illliin,
CGLAS NAHODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM.
- V".. •■..,--ti'
J