m kcritti d.lav.k.g«
ljudstva. Dtlavci m oprt-vtt««i d« vm|«, ka» pco-
ducirajo.
Tkk «a par U davotad to
||m iaUrMli o! (k« work-lag cUm. Wtrbr» ar« •«titlad Hi all what t hay praduca.
Katars a« »aaaad-cU». matur. Dm. I, 1HT. al th« post ufftc« al Chtcaco. HI., uadar tka Act al Caagra«» of Mar«k 3rd. l»7t.
Ott Ici: 4001 W. 11. St., Klean, NI. Delavci vseh dežela, združite se!1
PAZITE
a« iiavilk« uklapaj«, ki — nahaja polag vaiag«
natlova, prilaplja-naf a spodaj ali a« ovitku. Ako j« (525)
• tavilka ........
tadaj vam • prihodnjo It«-vitko naiaga liata potoia naročnina. Proaimo, pa« «ovit« j« takoj.
JTEV. (NO.) 524i SLOVENSKO GLASILO JUCOSLOV. SOCIALISTIČNE zveze.

CHICAGO, ILL-, DNE 25. SEPTEMBRA, (SEPTEMBER 25.) 1917. LETO (VOL.) XII.
Grof Bernstorff - zarotnik.
Prve čase, ko se je v Evropi razvijala sve-tovna vojna in ao nemške čete na vzhodu in na zapadu dosegale uspehe, da ne je zdelo, kakor da je v njih osredotočena vsa ženialnost in inteligenca, vsa hrabrost in odločnost v taki meri, kakršne svet še ni poznal in ki napravi kajzerjevo armado zaradi njenih liedosežnih vojaških kreposti nepremagljivo, ko prihajali včasi glasovi, ki so se zdeli človeku fantastični in stališča zdravega razuma enostavno neverjetno. Posamezna poročila so govorila o pripravah, ki so jih Nemci že davno preti izbruhom vojne napravili v deželah svojih sedanjih sovražnikov. Včasih so te vesti zvenele tako, da je bil njih vtisk bolj smešen kakor resen, kljub temu, da je bila naglica nemškega prodiranja tupatain videti nenaravna.
Zdi se pa, da bo treba to mnenje v marsičem popraviti. Kar prihaja zadnje čase na dan, ne kot govorica, ampak kot dogtiana in potrjena dejstva, meče na oficiebio Nemčijo pege take hudobnosti in perfidnosti, da je človeku še vpričo dokazov težko verjeti v tako možnost.
Po tein, kar je nemška vlada oziroma njena diplomacija uganjala v Ameriki, ko še ni bilo vojne med obema deželama, in sicer uganjala očitno po zelo premišljeno izdelanem sistemu, se mora priti logično do zaključka, da je po enakem sistemu delala povsod. Nobenega razloga ni, da bi bila le v Združenih državah tako ravnala. Saj tudi dejstva, ki se razkrivajo od časa do časa, potrjujejo, da je nemška mreža daleč naokrog razpeta. Zimmermannova nota je nameravala zaple*ti v intrigo Mehiko in Japonsko. V Argentini ji se je šele pred dobrim tednom razkril diplomatičen škandal Nemčije. Švedsko je Nemčija zlorabljala za svoje nsjpodfejše namene. Čez dansko mejo je po diplomatični poti vtihotapljala bombe. V Ru-munijo je vpeljevala bacile, da bi povzročila epidemije v deželi.
Lahko bi uabrali še več takih smrdljivih cvetlic; ali če se pogleda le ta šopek, se že lahko spozna, da je kajzerjeva vlada trosila svoj strup na vse strani in veled tegs postaja nad vse verjetno, da je res davno pred vojno okužila vse ti-
ste dežele, o katerih je predmnevala, da bodo stale proti njej in da je velik del njenih uspehov v prvih časih pripisati temu sistemu špionaže, zapeljevanja na izdajstvo, podkupovanja in vseh tistih perfidij, ki prihajajo sedaj v Ameriki polagoma na dan.
V	petek je državni tajnik Ijansing izročil javnosti nov dokaz za nemško diplomatičuo zaroto iz časa, ko so bile Zedinjene države še nevtralne. Objavil je telegram, ki ga je bil tedanji nemški veleposlanik grof Bernstorff poslal dne 22. januarja t. 1. svoji vladi v Berlin. Ta telegram se je glasil:
"Prosim za dovoljenje, da smem izplačati do 50.000 dolarjev kakor v prejšnjih slučajih z namenom, da se vpliva na kongres od strani znane vam organizacije, kar bi moglo nemara preprečiti vojno. Med tem začnem delati v tem zmislu. V o-menjenih okolščinah je zelo želeti javno uradno izjavo v prid Irske, da se doseže podpora.tukajšnjega irskegs vpliva".
Telegram je kratek. Ali povedanega je v njem veliko.
Dne 22. januarja govori Bernstorff o tem, da bi denar lahko preprečil vojno med Ameriko in Nemčijo. Po čem je Bernstorff sploh prihajal do zaključka, da bi moglo priti do vojne med obema deželama?
•I/e en zaključek je tuogoč. Ker Amerika v i tistem času na noben način ni silila v vojno, je Bernstorffov svet le tako razumljiv,da je Nemčija dajala povod za vojno in se zavedala tega, pa da bi se bila vendar vojni rada izognila; to se pravi: Izvesti je hotela zločin, vedela je, da je zločin, ampak posledicam bi se bila rada izognila.
Bernstorffov telegram qbsega priznanje, da jc Nemčija vedoiua ustvarila razloge za vojuo.
V	tistem času je bil Bernstorff veleposlanec nemškega kajzerja v Zedinjenih državah. Pravica in dolžnosti takega diplomatičnegs zastopnika so točno določene.
Toda plemeniti grof ni tukaj ravnal kot ambasador, ampak kot zarotnik zoper Zedinjene države, zlorabljajoč v ta namen svojo poslaniško i-muniteto. _	v	* J
MU!1«
Zastopnik tuje države se sploh ne sme vtikati v notranje zadeve tiste dežele, V kuteri posluje. Ali Bernstorff ni le prekorsčil tega zakona, ampak kakor kaže ujegov telegram, je tukaj snoval in z nemškim denarjem podpiral zarote zoper Zedinjene države.
£n sam slučaj iz zgodovine moderne diplomacije poznamo, ki je bil temu podoben. Po znanem veleizdajniškem procesu zoper Srbe v Zagrebu je prišlo takorekoč nadaljevanje tega procesa na Dunaju, kjer so hrvaški poslanci tožili d rja. Friedjunga in tovariše zaradi obrekovanja. Ta proces ni prišel do pravega zaključka, ker je avstrijska vlada spoznala, da ne more uiti strahoviti blamaži, če se dovrši postopanje. Ampak kar se ni dognalo na sodišču, je razkril poslanec profesor Masaryk v parlamentu. Bilo pa ni nič manj kakor to, da je avstrijsko poslaništvo v Bel gradu osnovalo zaroto, dalo falsifieirati dokumente in podkupovalo krive priče, s čimer jc omogočilo zagrebški proces, s čimer je pa obenem hotelo dis-kreditirati Srbijo.
Seveda, Srbija je majhna dežela. Sama ni mogla zahtevati zadoščenje od Avstrije, če bi se bil kdo drugi potegnil zanjo, bi bila pa iz tega nastala svetovna vojna. Tako se jc ta diplomatičen škandal precej prezrl in kmalu pozabil.
Bernstorff je igral enako igro proti Ameriki.
Petdeset tisoč dolarjev niso edini znesek, ki ga je nemški veleposlanee zahteval cd svoje vlade za zarotnižke namene. V njegovem telegramu o-pažamo važne besede "kakor v prejšnjih slučajih". Perfidija nemške diplomacije je torej starejšo, kakor ta telegram in kajzerjevemu zastopniku ne ostaja niti izgovor, da je šele takrat nastopil na ta način, ko je Nemrija sklenila, da prične s brezobzirno suhmarinsko kampanjo in mu je šlo le za ohraniti mirit
Nikdar nismo bili zaljubljeni v diplomacijo kapitalističnih držav in socialisti že davno zahtevajo, da se demokratizira občevanje v mednarodnih stikih in prenese iz tajnosti v javnost. Pri
vsem tem se pa ne more prezreti da je nemška diplomacija prav posebna reč, kateri ni para. % Diplomatični škandali se zgode tudi drugod. Ampak da bi bila vsa diplomacija osnovana na perfidiji, da bi bili vsi. poslaniiki domovi zarot-niška gnezda, to je slika, ki jo je podala edina Nemčija.	*
Ali kako jc to mogoče?
Kratkovidni ljudje so kmalu gotovi s svojo sodbo, in pravijo, da je nemški značaj tak. To je seveda neumnost, če ni zloba. Značaj nemškega naroda je v glavpeui tak, kakršen je značaj vsakega naroda. Vendar pa take generalne lopovščine ne morejo biti le slučajih Svoj viV imajo v sistemu, in ta sistem je kujzerska avtokracija. Kakor je kancelar odgovoren edinemu kajfeerju, ts-ko so diplomati le Uajzerjevi zastopniki.	. »
V deželah, v katerih je količkaj demokracije, se ne more niti diplomacija, tudi če je v splošnem tajna, popolnoma odtegniti . vplivu in kontroli ljudskega zastopstva. V avtokratični deželi si vladar izbere nekoliko ljudi, ki z njim duševno soglašajo, napravi iz iyih vlado, sestavi po svoji volji zunanja zastopstva, sklepa aliance ih pogodbe, vse absolutistično; hx če dela ta mašina nepošteno, perfidno, tedaj je ves sistem nepošten, perfiden, ne da bi moglo ljudstvo in njegovo -zastopstvo kaj ukreniti zoper to.
Kajzerizem je gotovo huda mora za nemšlu narod. Ali razkritja o nemškem oficielnem satanizmu, ki se množc cd dne do dne, dokazujejo, dA , je v njem nevarnost za vse narode. Ta sistem* skuša demoralizirati ves svet z utilitarističnimi grožnjami, z zasmehovanjem vseh pogodb, s podkupo- , vanjem, s snovanjem zarot, z navajanjem na izdajstvo, skratka z vsemi instrumenti avtokratič-nega zločinstva. .
Iz tega pa sledi* da ni vprašanje vladne oblike le vprašanje nemškega naroda. Če ugrožava kajzerizem ves svet, tedaj je to zadeva' vsega sve* ta in ves svet ima pravico zahtevati,da se odpravi, lil če iSe nemški narod ne more sam rešiti te pošasti, je popolnoma prav, da mu drugi narodi ¡»omagajo v ta namen.
Mreža nemških Intrig
Kmalu po objavi Bernstorffovega telegrama, s katerim je zahteval od nemške vlade še 50,000 dolarjev za podkupovanje neke Berlinu znane organizacije za vplivanje na kongres v interesu Nemčije, je zvezni odbor za javne informacije izročil časopisja obširen materijal, ki kaže, kako jc nemško diplomatično zastopstvo v Washingtonu razpeljalo mrežo špionaže in zarote po Zedinjenih državah.9
Tekom tc vojne, davno preden je Amerika vstopila v vrste vojskujočih se dežel, so bili tukaj večkrat razkriti posamezni slučaji špionaže i v zarotništva in bilo je tudi nekoliko procesov za-isdi teh reči. Že takrat je bilo spoznati, da so ti slučaji vcealimanj v zvezi med sabo. Moglo se jc slutiti, da jc v deželi nekakšna nemška centrala, ki ima vrhovno vodstvo tega zakotnega dela v svojih rokah. Nekatere niti so vodile avstrijsko, nekatere v nemško poslaništvo in posledica je bila, da so morali gospodje Dumba, avstrijski veleposlanik, stotnik von Papen, nemški vojaški ataše, in kapitan von Boy-ed, nemški mornariški ataše, zapustiti deželo.	*
Navadnemu človeku se pa vendar ne bi bilo sanjalo, da jc nemško poslaništvo samo tista centrala, v kateri so se snovala in kovala vsa tu pro-tiameriška podjetja — ne Se le od tistega časa, ko se jc razmerje med Ameriko in Nemčijo tako napelo, da je zagrozila vojna, ampak takorekoe od^začetka evropskih bojev.
Objava zveznega ip formacijske ga urada je o-siiovana tia uradnih nemških dokumentih, ki so bili občinstvi; doslej neznani, dasi jih je zvezna tajna služba nabrala tekom mesecev. Po tem poročilu je bila dežela pod krinko trgovskih organizacij, meščanskih družb, predavateljskih uradov in časnikarskih agentur preplavljena takorekoč od enega 4° drugega obrežja z ljudmi v kajzerjevi službi, ki so pospeševali nemške intrige.	v
({lavne dokaze je zvezna tajna služba dobila v "oglaševalnem uradu" na 60 Wall Street v New Yorku, kjer je Wolf von Igel v resnici vodil urad za nemško zarotništ.vo. Wolf von Igel je bil v boj\i z vladnimi detektivi aretiran, toda po-anejc se jc umaknil iz dežele in poiskal varnejše zavetišče v kajzerjetem cesarstvu.
Sledeč poročilu informacijskega urada doka-. «ujejo dokumenti, ki so prišli vladi v roke, da je nemško poslaništvo delalo in pospeševalo: Kršitve ameriških zakonov;, uničevanje življenja in imetja.iui trgovskih ladjah;
irske zarote zoper Anglijo, v katere je bilo »pletenih mnogo irskih Američsnov;
razširjanje sovraštva nspram Zedinjenim dr-**vam v Mehiki;
napeljevanje ameriških pisateljev in predavateljev na laž;
financiranje propagande v prid Nemčiji; vzdrževanje široko razpredenega špionskegs sistema pod krinko trgovsko preiskovslnegs u-rada;
gmotno podpiranje urada za uprizarjanje štrajkov v ameriških municijskih tovarnah;
zarote za nameščanje bomb med premog, ki je bil namenjen za zavezniške in ameriške ladje: načrte za eksplozije v ameriških municijskih tovarnah.
Razun tega kažejo razni spisi zveze z zaroto, ki je iniela namen razdejati wellandski kana) ; tu jc korespondenca z dr. Walter Scheelejem, ki je obtožen zaradi izdelovanja bomb; spisi, ki se nanašajo na ladji "Maverick" in "Annie Lar-sen," namenjeni za prelom blokade; posameznosti o propagandi, ki je imela namen spraviti Japonsko v vojno z Ameriko; med flrugim so celo znamenja, da so sc visoki vojaški častniki zlorabljali v prid Nemčije.
Vlada ima v rokah pisma, telegrame, l>clež-ke, čeke, pobotnice, blagajniške knjige, brzojavne ključe, sezname vohunov in druge dokumente, ki kažejo, kako široko jc bila razpredena mreža.
Med tistimi, na katere pada iz teh dokumentov najtežji sum, imenuje poročilo:
Sodnik najvišjega sodisča Daniel F. Coli al an iz države New York, obdolžen, da je delal za nemško podporo irske revolucije;
John Devoy v New Yorku, izdajatelj lista Gaelic American;
The American Truth Society in njena vodilna glava, Jeremiah A. O'Leary, izdajatelj lista "Buli";
"Fair Play", list, ki ga izdaja Marcus Brown v New Yorku ;
William J. Ruff v Quiney, 111., ki je delal von Papenu predloge v novi metodi za razstre-1 jevanje ladij ;
dr. Theo. Otto, zdravnik v Al lentown, Pa., O. S. Viereck v New Yorku, prej izdajatelj "Fatherlanda," sedaj lista "Vierecks Weekly";
James F. J. Archibald in Edwin Emerson, pisatelja za revije in vojna poročevalca ; prvi je sedaj v Washingtonu, drugi v Afriki ;
C. J. Waldron v Mednsi, N. Y. in Ray Rcvc-ridge, kiparja v Californiji in mnogo drugih.
Poročilo informačnega urada je zelo obširno. Wolf von Iglova "pisarna za oglase" jc bila ustanovljena v jeseni 1914. Živi duši se takrat še ni sanjalo, da bi moglo priti do resnih nasprotij med Ameriko in Nemčijo ali pa celo do vojne. A že takrat se je z ustanovitvijo te "privatne" pisarne kršila ameriška nevtralnost na tak način, da bi bilo lahko postalo nevarno za Zedinjene države.
Kakor se sedaj jasno vidi, je bila ta pisarna > .
filijalka nemškega poslaništva in ujenu naloga jc bila snovanje zarot, v prvi vrsti proti Canadi.
• Meseca aprila 1916 so prišli vladni detektivi v to pisaruo, ko jc bil Wolf von Igel pravkar vzel kup spisov iz zelene blagajne, hoteč jih poslati nemškemu poslaništvu v Washington. Ko so detektivi hoteli prijeti Igla in zaseči papirje, je mož za klical:
"To so nemška tla! Ustrelite me, pa boste imeli vojno!"
Detektivi niso streljali, ampak bil je hud boj preden so mogli premagati Igla in njegove pi>-uiagačc.
Najznačilnejše jc pa to: Ko je nemško poslaništvo izvedelo, da so papirji konfiscirani, jc takoj protestiralo, češ da so to nemški uradni spisi in da jc kršena diplomatična imuniteta.
Rrivatna oglaševalna pisarna — pa. nemška tla! Svet še ni slišal tega, zakaj pravico eksteri-torilitete uživajo le poslaništva sama. Toda nemško poslaništvo je imelo tehten vzrok, da se je potegovalo za tiste papirje, kajti v njih so bili dokazi njegovih zločinov.
Prostor nam ne dopušča, da bi se bavili z vsemi dokumenti, ki jih obsega poročilo. Spoznava se pa iz njih, da dokazujejo res to, kar poročilo trdi. Tako n. pr. ne more biti nobenega dvoma, da je bila nied nemško vlado in Casement o-vo revolto zveza, le da ni Nemčija izvršila, kar so Irci pričakovali od nje.
Tako je n. pr. sodnik Colialan telegrafiral, da more biti irska revolucija le z nemško pomočjo uspešna; v ta namen bi morala Nemčija sočasno z ust a jo na Irskem uprizoriti napade s ze pelini in z bojnim brodovjem, posaditi vojaštvo na suho ter pripeljati Ircem orožja, municije in o-ficirjev.
Zarotnik Paul Koenig, ki jc sedaj zaprt v Fort Oglethorpe in čigar naloge so bili glavno dinamitni atentati, je bil v spisih označevan z rimski številko XXX, vojni ataše von Papen pa s "7000."
Kako so se pošiljala poročila v nedolžni obli ki v Berlin, kaže n. pr. sledeči telegram: Bankier Max Moebius
Oberwal Ist rasse
Berlin..
Germania Versicherung Kontrakt sich** zugesagt Executor ist offenbar mit Vorseh lag einverstanden Das Noetige ist veranlast.
Henry Newman.
Hotel Ast or , New York.
To pomeni v prevodu:
Zavarovalna pogodba Gcrmanijc (to noj namreč pomeni zavarovalno družbo!) za gotovo obljubljena. Eksekutor je očitno s predlogom zadovoljen. Kar je potrebno, je ukrenjeno.
V resnici pa pomeni telegram:
* Pogodba za irsko revolucijo (zavarovanje Germanije!) zagotovljena. Irci (eksekutor!) so zadovoljni s predlogom.
Potrebni koraki so bili storjeni.
Drugo poročilo pravi, da je bil v Iglo vi službi tudi takozvani German and Austro-Hungarian labor information and reief bureau, ki ima glavni stan v New Yorku, podružnice pa v Clevelandu, Detroitu, Bridgeportu, Pittsburhgu, Philadelphia ji in Chicagi. Med Iglovimi papirji je tudi pismo avstrijskega poslaništva, ki odreka plačevanje nadaljnih podpor za ta "bureau," iz česar je sklepati, da je avstrijsko poslaništvo prej plačevalo.
Iz vsega je razvidno, da je Nemčija faktič-no ves čas vodila vojno na ameriških tleh. Medtem ko je neprenehoma kričala po nevtralnosti, jc Nemčija sama v resnici najbolj in neprenehoma kršila ameriško nevtralnost. Ne glede na to, da so njene zarote nočindan ugrožavale ameriški življenje in imetje, je to postopanje tudi pomenilo za Zedinjene države večno nevarnost, da jih taka kršitev nevtralnosti zaplete v vojno.
Veliki so bili nemški napori, da bi se izzvala resnična vojna med Mehiko In Ameriko' Tudi to se ni zgodilo šele takrat, ko ho bile Zedinjene držaVe že vznemirjene zaradi nameravanega brezobzirnega submarinskega vojskovanja, ampak, kakor se vidi, davno prej. Iz tega je sklepati, da je Nemčija sploh želela zaplesti Zedinjene države v vojno, z ene strani pač zaradi tega, da bi same potrebovale municijo in je ne bi mogle dajati zaveznikom, glavno pa zato, da bi bile Ameriki roke zvezane in da bi si kajzerjeva vlada tedaj lahko dovolila vse, kar bi hotela.
Da se to ni posrečilo, ni zasluga nemškega za rot ništva, ampak le njegov neuspeh.
Koliko je tega zločinstva še živega v Ameriki — kdo bi to vedel ? Kar popolnoma pa najbr-žc ni izginilo z zemeljskega površja; Kakor se vidi, tp sc pa špijoni, hujskači in podobni elementi, seveda poti najbolj nedolžnimi krinkami skušali vrniti povsod, kamor je le bilo mogoče. Zaradi tega je pa posebno potrebno, da je vsakdo v takih, časih previden, zlasti pa da pazi, s kom občuje in da ne zaupa nikomur, kogar ne pozna do dna; Nobeden iznied kajzerjevih špionov ne bo pravil, da je vohun; lahko še celo zabavlja čez kajzerja, pa sladko govori o miru, pri tem pa vendar opravlja izdajniško delo.
Na drugi strani jf seveda zelo verjetno, da bodo kapitalisti s slastjo planili po tem blsgu in Sc 1)01 j kakor doslej v vsaki delavski zahtevi iskali nemško propagando. Taki poskusi ne morejo delavstva ustaviti v boju zs njegove pravicc. Bolj kakor vsaka stavka, ki se vodi za opravičene delavske zahteve, podpirajo kajzerja tisti kapitalisti, ki po eni strani izkoriščajo delav. stvo, da ne more zaslužiti, kar potrebuje z ozi-(Konec na 8. strani)
Slovensko republičansko združenje.
SEDEŽ V GHICAGI, ILL	,
IZVRfiEVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Oodina, Martin V. Kunda, Ktbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovee, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovieh, Ludvik Bencdik, Frank V era nič.
CENTRALNI ODBOR.
Anton Zlogar, Matt Pogorele, Anton Mota, Frank Mravlja, Ivan Kuaar, Frank Sava, Frank Udovich, Joseph Steblaj.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki ae doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čiiu se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovee, IVO. Box No. 1, Cicero, lil.)
VABILO NA SHOD
Izvrševalni odbor Slov. Kepubl. Zdiuženja v Chi-cagi sklicuje za NEDELJO, 30. SEPTEMBRA
ob pol treh popoldne
JAVEN SHOD
v Hoerberjevo veliko dvorano
na Blue Island Ave in W. 21 Plače.'
Program shoda je sledeči: . točka: Postanek in namen Slov. Rcpubl. Združenja: govori g. Frank Krže.
' 2. točka: Smisel Jugoslov. federativne republike: govori g. Etbin Kristan.
3.	točka: Organizacija Slov. Kepul). Združenja: govori g. Jože Zavrtnik.
4.	točka: Sredstva: govori g. Filip Godina. Iz programa je razvidno, da se bo na shodu
razpravljalo o važnih problemih sedanjih resnih Časov. Jugoslovansko vprašanje se gotovo tiče
Slovencev, ki so pri tem neposreduo prizadeti; toda njegov pomen sega daleč preko naših narodnih meja, kajti jugoslovmsko vprašanje je evropwki problem in valed fesnih stikov Evrope z
oattUim svetom pravzaprav svetoven problen. Bi-ls bi sramota, če se ne bi y času, ko spoznavajo drugi vso važnost tega vprašanja, sami zavedali
njegovega pomena. Toda mnogo važnejše je to, da se bo vprašanje reševalo in rešilo proti nam, proti našiiu interesom, če pustimo drugim, da ravnajo povsem po svoji volji.
Zavedati se moramo, da je naša naloga storiti vse, kar je v naših močeh, da se urede razmere I tako, kakor spoznavamo, da bi bilo najbolje. Ker je to naša dolžnost, je sklican shod, da se pomenimo o delu, ki je za dosego cilja mogoče in p«» trebno, in upamo, da se udeleže slovenska dru štva in posamezni rojaki iz Chica-ge in okolice te ga zborovanja v najobilnejšem številu.
Za Slov. Republičansko Združenje Anton J. Terbovee, t. č. tajnik.

Sultanovi zakladi.
Iz Buenos A i rosa poročajo:
Nmčija je v svoji noti na ultimatum Argcnti-nije odgovorila, da ni pooblastila svojega poslanika grofa Luzburga za dejanje, ki ae zrcali v 4 znanih telegramih. Dalje obžaluje nemška vlada nedostojne izraze, katerih se je poslužil Luxburg in obljubuje, da se kaj takega ne bo več zgodilo.
Odgovor pa ni najmanj zadovoljil argentinsko vlado. Pueyrredon, minister zunanjih zadev, je izjavil, da je na noti podpisan podtaj. nemškega ministrstva za zunanje zadeve, valed česar ni direkten odgovor nemške vlade. Kakor zdaj stoji stvsr, bo Argentinija poslala Še eno noto v Berlin, v kateri bo zahtevala formalen odgovor in če ga ne bo v gotovem času, sledi prelom diplomatičnih stikov.
Odslovljeni nemški poslanik Luzburg menda odpotuje iz Argcntinije 28. t. m. na španskem par-niku "Balboa". Luxburg je pred nekaj dnevi razširil vest, da mu je sain argentinski minister zunanjih zadev svetoval, da Nemčija potopi argentinske ladje "brez sledu". Minister Pueyrredon je označil to govorico za "največjo in najnesram-nejšo laž", kar jih je še kdaj slišal.
V "zelenih kleteh" Visoke Porte leži skrito, kar tvori mogoče največji zaklad na svetu. Ta zaklad so nabrali skozi stoletja pohlepni turški vladarji ter ga nagromadill daleč od pogleda vsakega radovednega smrtnika.
•Nikdar še ni bilo človeka, ki bi mogel oce-nti vrednost sultanovih dragulj, kajti ti zaklAdi so zastraženi noč in dan. Najti je najmanj dvanajst skupin težko zabarikadiranih vrat, pmleu se dospe do pravega vhoda do te Aladii.ove jame. —
Za vsako*kjučavuieo sta dva različna ključa, poverjena posameznim stražnikom, kojih vsak i-uii na razpolago 24 mož. Vsi ti knajo nalogo opazovati drug drugega.
"Zelene kleti", Konstancija, kot se imenuje zakladnica, leže v notranjosti zidov Visoke Porte.
Dragocenosti obstajajo Ibaje po večini iz vdelanih in prostih dragocenih kamenov. Vse inforr maeije glede teh zakladov pa se dr^e tajno in to radi velikega siromaštva, ki vlada v deželi in ra-ditega, ker bi gotovi drzni elementi gotovo skušali vlomiti v zakladnico, Če bi se natančno vedelo za vrednost sultanovih zakladov. V Carigradu pa se splošno govori, da bi napravila ona oseba dobro kupčijo, ki bi kupila te zaklade za $3,000,-000.000.
V zakladnici je morda najbolj čudoviti predmet prestol iz kovanega zlata, okrašen z miljo-ni rubinov, biserov, demantov, safirjev in smaragdov. Pomol no m a preko molči človeške domišljije *pa j*» kako je mogel Selim I. v petnajstem stoletju prevesti iz Perzije ta dragoceni prestol, v onih časih, ko je bilo potovanje tako težavno.
Nikjer drugod na svetu ni najti dragocenih kathenov, ki bi se dali primerjati z dvema velikima sinsrsgdoms, ki krasita vrh sultanovega prestola. Eden teh smaragdov je težak štiri funte ter velik kot roka možkega. Drugi smaragd je nekoliko manjši.
(Na mizi iz slonove kosti in takozvanega 'san-del'-lesa v bližini tega prestola stoji čudovit zlat kelifc, okrašen s 4000 demanti. Poleg njega lfeži krožnik iz najčistejšega zlata, ki je dobesedno
posejan z demanti. Po tleh krog teh predmetov leži na tisoče rubinov, turkizov, smaragdov, med katerimi so pomešani tudi krasno brušeni gumbi iz demantov.
V prostoru je najti podaje ali sohe prejšnjih sultanov, oblečene v državna oblačila. To so sultani, ki so vladali od 1451 do 1839. Bodalea in meči, kstere iuiajo opasane, »o tako dragoceni, da se njih vrednost ne more določiti.
Noben muzej na svetu se ne more postavlja-z bogatejšo zbirko orožja': mečev, ščitov, pištol, sandal, palic in stičnih predmetov, ki so vsi posejani l dragocenimi kameni.
Kadar priredi sultan v svojem haremu banket, se ob taki priliki ponavadi skoro popolnoma oropa ta zakladnica. Ob neki taki priliki so nosile favoritinje sultana verigo rož iz demantov, ki se je stezal» od ramen do ramen. Sultana sama je bila okrašna s celimi vrvmi biserov neobičajne velikosti in čistosti iu v ušesih je nosila demante velikanske oblike.
Sultanovo vnukinjo, ki je bila stara šele šestnajst let, so mučili s tem, da so spletli njene lase v voze I j na vrhu glave iu v notanjo-sti demantne krone. Prednji del njene obleke pa je bil dbložen z demanti, dočim so bile njene roke počez okovane z zlatimi zaponkami, spojenimi z dragocenimi kameni.
Malo ljudem je znano, da dobiva turški sultan največjo plačo med vsemi zemeljskimi monarhi, — nekako 1,100.000 funtov ter da je upravičen zahtevati še več, če bi mu slučajno zmanjkalo gotovine.
Zakladnica v Carigradu, v kateri je nagroma-denega toliko brezkoristnega bogastva, bi lahko iopremenila ulbogo otomansko cesarstvo v eno najbogatejših dežel na svetu, če bi se ti zakladi izpreiunili v gotov denar ter ta porabil v splošno narodne svrhe.	$ J
Kaj takega pa se seveda ne bo zgodilo, kajti turški sultani bi preje dovdlili popoln propad cesarstva, kot pa se ločili od zakladov, katere so nakradli njih roparski predniki.
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrtal dr. H. Dolenec.
Ne traja več dolgo in od dreves in tudi prav tik ognja prične kapljati. Ne! niso vodene kaplje, polhi so že po drevju in mečejo žir. Ne vemo, ali se mu je od ognja pokadilo ali ima nahod, eden je tudi že pričel kihati. No, sedaj se pa nisem motil: en klinček je že psdel v skrinjico, ta drži. Kdor je nestrpen, kskor sem bil jsz zš svojih mlsdih dni, bi šel kar pobirat* pa izkušen polhar ne dopusti tega, češ, žival se ne sme oplašiti in do jutra bomo še pobirali, da se bomo naveličali. Da je jasna noč in je tudi brez luči videti, kam naj se stopi, je pobiranje do polnoči prav kratkočasim. Toda po polnoči in ko si že dobro zadremal, je pa precej hudo stopiti zopet na noge, ko te tovariš dregne in reče: "No, pojdimo zopet!" Ako so stave na pravih mestih, je prvo pobiranje navadno najbolj izdatno, pa tudi zelo zamudno. Noč in tema vse predrugačita. Ko si stavil, si dobro pazil na vrsto in na krog stav, zato meniš, da ni mogoče, da bi kako zgrešil. Toda, ko stopiš od bleŠčečegs ognjs in jsmeš previdno stopati naprej, je hitro podnevna slika izpremenje-na. Slabo je, ako luči niso dobro osušene iu je treba večkrat z njimi mahati, da se zopet ogore.
Sthpimo do prvega raŽnja. Z lučjo posvetimo kvišku. Rep visi doli po stavi; ta že drži. Doli z ražnjem, polha v malho! To je dobro mesto.
: Zopet se stava naprožl in postavi na isto mesto. Naprej! Ne toliko na levo, bolj na desno je druga. Oh, kaj še! Vidiš, tukaj je druga, ta tudi drži. Dober pričetek! Danes pa bo, danes! Zopet naprej in naprej okolo vseh stav!
Vzemimo, da jih je trideset in da se nismo nič motili, pa je potekla dobra ura, da se vračaš z ostankom luči zopet k ognju. Ako si pa zabredel
in jameš po stavah iztikati, ako jih dosti ne drži in jim poiščeš drugo inesto, ako luč ni prava in moraš čakati, da se ti zopet ogori, ako ti pri postavljanju še klinček pade iz rok in se ti zameša v listje, lazil si tudi dve uri, predno si zopet pri «gnju.	' ^^ •
Ako si dosti nabral in plen prešteješ in se pri tej priliki s težkanjem vsakega komada posebej prepričaš, da so polhi dobro godni in da je tudi še par starcev vmes, ne čutiš nič truda, ogenj popraviš in naložiš drv, poprimeč za lulo In tobak iu' prične se gost razgovor. Vse živo je okrog tebe. Do tleh šumlja, pogostoma kaplja od dreves. Ko see ogenj razgori in osvetljuje bližnje drevje, za-gledaš še kakega polha, ki xe je že napasel in se guglje na koncu kake veje. Tudi kihajo že bo!j pogostoma in semtertja se po dva tudi spoprime-ta, ko se srečata na povprečni veji, ki služi za stečino od drevesa do drevesa. Lop, eden je celo doli padel! Kar mahoma vse utihne in ne bi vedel, zakaj da se ti ravno nad glavo na visoki šibi ne oglasi ukajoča sova. To je polhov strah. "Boš šla!'' zavpiješ. Ona se pa malo zmeni za to in kakor bi se hotela s teboj prepirati, postane se glasnejša in na pomoč ji prihite še druge. "Ne boste nič opravile!" jim poveš. "Polhi niso samo za vas; razgovarjate,a.akpi etaoin etaoin taoin oin za vas; razgrajate, ker ste že site." Kakor došle, tako prošle; niti ko so priletele, niti ko zopet odletijo, ne čuješ niti najmanjšega flofota. To so prave coprnice in noč jim daje vso oblast. Ah, kaj pa to T Ta pa ne pride tolikanj blizu ognja in je bolj stanovitna na svojem mestu. "To Je velika sova; ta se jih je že naužila in sedaj pa poje," prtetavi kak šaljivee.
Kristan.
Savičev, pesimizem.
Ilrasti i Tonki je bilo devetnajst let. Stanovala je pri neki teti v mestu.; staršev ni imela. Teta ni bila siromašna, toda jako sitna je bila in Tonka ni imela pri njej nič posebno dobrega. Stric se sploh ni inenit za njo. Kar je dekle dobilo, ai je pravzaprav pošteno zaslužilo, kajti v hiši je Tonka delala, kakor bi bila najeta. Šivala je, vezla, likala perilo, pisala tetina pisma. Ko je po smrti svoje mstere prišla v tetino hišo, je bila v štirinajstem letu. Dotlej je bila v zavodu za meščanska dekleta, a ker ji starši niso zapustili premoženja, je teta hotela, naj postane šivlja ali pa modistks. Tonki je bilo to jsko žal, ker se je rada učila. Ali oporekati ni mogla. Dve leti se je res hodila učit zs modistko. Tudi tukaj je bila jako pridna, vendar ni mogla pozahiti svoje želje, da bi prišla zopet v šolo. Neprenehoma je mislila, kako bi izvršila svoj namen. Dekle je imelo za čudo železno voljo in v dveh letih je dosegla svoj cilj.
V tem čssu se je izučils svoje obrti. Obenem si je tudi prihranila malo vsotico. Teta ji je dajala vsak dan nekoliko novčičev za južino. To je bilo od neznane zapuščine Tonkine matere. Raz-našatl je morala gotove klobuke in včasi je dobila zato kakšno desetico. Zadnje mesece je delala tudi čez uro, kadar je bilo mnogo naroČil in "madama" ji je dajala malo odškodnino za to. Vse to je prihranila. Koncem druzega leta jo je "madsms" oprostils, s nagovarjala jo je, naj ostane pri njej kakor pomočnica, kajti Tonka je imela jako fin okus za ženske klobuke in gospa je dobro vedela, da bi mnogo pridohila z njo. No,
dekle je hotelo sedaj izvesti, očemer je sanjalo ves čas, kar je bilo izstopilo iz šole.
Prav tedaj je bila ustanovljena višja dekliška šola. Tonka ni imela več miru. Obljubila je madami, da ji bo pomagala, kolikor ji bo dopuščal čas in modistka je bila zadovoljna. Teto jc pa vprašala, ali ji je ljubše, da ji plačuje stano-venje in hrano, ali da ji pomaga v domačnosti t Teta je mrmrala nekaj o muhah mladih deklet, ko pa je videla, da ne uspe proti Tonkini volji, je dejala, da se ne da tako osramotiti, da bi jemala denar od dekleta.
In tako je Sla Tonka zopet v šolo. Po dnevi je v prostih urah pomagala doma; po noči je delala za modistko. In vendar je bila v šoli vedno med prvimi.
Ne more se reči, da je bila izredna krasotica, vsekaka pa je bila lepa deklina, kateri je zdravje in veselje gledalo iz modrih, velikih sijajnih oči.
To je bilo tisto dekle, ki je tako odločno obsojalo pesimizem.
Savič je di^igi dan prinesel pisanke v šolo in jih vrnil dekletom. Najprvo je hotel takoj izpra-• sati Tonko, ali zdelo se mu je neumestno, da bi storil to v šoli. Potem pa zopet ni vedel, kdaj bi bil primeren čas zato. "Na ulici je vendar ne more čakati. V šoli je ne more zadrževati. A bilo mu je, kakor bi moral govoriti ž njo.
V šoli jo je dobro pogledal. Iz teh oči je sijala nenavadna prostodušnoat in njemp je bilo, kakor bi se pregrešil, ako ji ne bi povedal resnice. Bolje, da jo izve sedaj, nego da živi v fantastičnih iluzijah, pa pade potem naer.krat L* flbla-
Cuj! Kaj pa je to? Po robu doli šumi; še pes, ako ga imaš pri sebi, in ki leži v kolač zavit za ognjeni, privzdiguje izprva samo glavo In mahoma celi prvi konec in voha proti kraju, od koder prihaja šum. Srne so. Sedaj so zapazile ogenj in za trenotek obstanejo. Takoj zašumi in v dolgih skokih odlete od tega kraja. Kakih sto korakov p« se zopet pristavijo in koza voditeljica jame rjuti. Ako še nisi slišal tega, menil bi, da jc to glas strašanske zveri.
Čas je, pojdimo zopet okoli stav! Ogenj popravimo, luč prižgemo in zopet je treba hoditi, plaziti se, s kake stene tudi poskočiti, da preidemo okolo vseh stav. Glej no, kaj pa je to, stava je sprožena, polha pa ni! Raženj in stavi deneš k tlom, deščica ni stisnjena do kraja. Ko jo odpro-žiŠ, najdeš le polhovo glavico. Sova je polha od-ščipnila pri vratu. Ne doni ji slava radi tega, ampak slišala bi hude psovke, ko bi bila v obliiju; tatica še ni najhujša beseda, ki se ji privošči. De-ščico moraš dobro osnažiti, kajti krvava je in krvi se polh umiče. avili so mi polharji, da so sovo na ta način tudi Že ujeli, ko je krempelj vteknila v votlino stave, odkljuvala vrat ter je život polhov doli padel, glavica v skrinjico, zmet pa je deščico obenem potisnila še više. In konec te pripovedke je bil navadno ta, da ob polhih prav de-b*la sova je dala drugi dan prav dobro juho in mehko, okusno beso kakor vsake kokoši.
Recimo, da greš ob treh ali štirih zadnjikrat pobirat, potem imaš tudi povsem zadosti, in ko prideš zopet do ognja, se še toliko potrudiš, da zložiš Se ostala debela drva vrh ognja in ogorkov, se iztegneš po tleh in odeneš, ako imaš kaj take ga pri sebi, in zaspia. To vspanje je "spanje po-
štenjaka." Kdor tega ni poskusil, ta za vse sladkosti tega sveta še ne ve. Že mogoče, da se en» krat nekoliko odmakneš, ko se ogenj preveč razgori in te preveč greje, ali da se enkrat preobrneš, ko te jame po eni strani preveč zebsti, toda ti presledki blaženega počitka in spanja so pran na-vržek dobrega počutja, in da teh ni, niti vedel ne bi bil, kako dobro se ti je godilo.
Solnce je že posijalo in ogenj je pogorel cM tal, ko si ti ali kateri tvojih tovarišev prvi ogtisi in pove, da je že skrajni čas vstati, da se kaj pospravi ^©f^iiši." In kako hitro je vse opravljeno! Enkrat se dobro pretegneš, poprimeš se, kjer te je kak kamenček ali kaka vejica nekoliko obtičala, popra-.sneš se po glavi, potegneš roki črez obraz, in odpravljen, umit in počesan si do kraja. Ako si pi^ivi tobaka r, sežes po lulici, ako si pa bolj potrpežljiv, se pa pridružiš tistemu, ki se ogleduje po tem, da pride kaj pod zob. Šele potem, ko se ti je tudi želodec pomiril in si se pri boljšem in popravljenem ognju dodobrega ogrel, pa pride na vrsto vse oslajšujoči dim. in razgovor o nočnih dogodkih, vmes pa se tudi plen prešteje In ukrepa in ukrene, kako in kaj za prihodnjo noč, ako se bo treba daleč ali le malo premestiti. Če so lovci združeni za plen, vlada lepa složnost, ako pa lovijo vsak zase, je pa složnost morda tudi nekoliko kaljena po lovski zavisti, vendar ne pride meti izkušenimi lovci do pravega nasprotja. Skoraj bi bil pozabil omeniti, da med tem, ko se prvi ali drugi pobrine za ogenj in zajutrek, stopi tretji še za slavami in jih znese skupaj, seveda tudi tisto, kar. se je še nalovilo. Ako je tudi ta navržek še izdaten, je to odločilno, da se dosti n! premak-niti od tega mesta.	(Dalje prihodnjič.)
kov na trdo zemljo, kakor se je zgodilo njemu.
Sicer ne ve prav, zakaj se briga prav za njo. Opraviti ima z mnogimi optimisti, a vsakemu pušča njegove domišljije, ker se je davno prepričal, da ne doseže ničesar s svojimi teoretičnimi dokazi. Že davno se drži načela, da je najbolje, ako prepuščamo ljudi same sebi; praktični dokazi življenja jih morajo izpreobrniti. Zakaj naj radi Tonke dela izjemo t
Eh, no. Je že tako. Rad bi jo poučil; ali kje naj dobi priložnost za to T
Dolgo je premišljeval, a ni našel nobene prave poti.
Tedaj mu je slučaj prišel nasproti.
Nekoč je šel po ulici in brez namena se je u-stavil pred prodajalnico ženskih klobukov. Meil oknom je videl klobuk s čadiiimi okraski. Tudi moda se je polastila umetniške secesije in ta klo-res nekaj umetniškega. Zato se je zagledal vanj.
Obenem sta vzkliknila oba.
—	Oh!
—	Dober dan gospod profesor. Kaj pa Vi delate tukaj? Ali občudujete nase klobuke?
—Vaše klobuke, gospica? Da, da, ženske klobuke.
—	Ne tako. Pravim: nase klobuke, ker tndi jaz izdelujem take stvari.
—	Vi?
—	l)a, jaz. To Vam pravim, ker morate vedč-ti, <la sem inodistka, pa da Vas ne bo sram, ako me hočete spremiti.
Da, hočem, ker bi že davno rad govoril z
Vami.
—	Z menoj?
—	Da, kako morete tako obsojati pesimizem? Vi sklicujete na svet, na naravo, na življenje.
Koliko pa poznate sveta, koliko narave, koliko življenja?
—	Ah, mislite na tisto šolsko nalogo, h kateri ste mi naredili latinsko opazko in par klicajcv in vprašajev? Vi ste torej pesimist? To je zanimivo. Pa prosim Vas: kaj pa, če bi Vas jaz prav-tako vprašala, kakor ste Vi mene? Koliko pa Vi poznate sveta, narave, življenja? . . . Dovolite Več nego jaz. To je mogoče. Gotovo pa ne poznate vsega sveta, ne vse narave, ne vsega življenja. To torej ni nikakršen argument.
* — Vendar je edino pesimistično naziranje o svetu upravičeno.
—	Ne. i
—	Kako morete tako odločno trditi, da ni?
—	Ker se vse v meni in okrog mene upira Vs-šemu nazoru.
—	KaV jc okrog Vas, tega še ne poznate dovolj; kar je v Vas, se lahko še izpremeni.
—	To ne dokazu jo ničesar. Človek se lahko izpreminja, dokler živi.
—	Jaz se ne morem več. V meni je žc vse o-trpnilo.
—	Aj? Tega Vam ne verjamem. Sicer pa ne razumem, kako je mogoče, da ste pesimist.
—: Zskaj ne?
—	Zakaj vzgajate mladino, ako je res vse pusto m brez miseln o? In kako jo vzgajate!
Prvič je bil v zadregi. To je res. S tem, da poučuje in vzgaja, nasprotuje svojemu načelu.
Tonka je nadaljevala.
—«Profesor ste. Več znate od mene. In že radi leg« ne morete biti pesimist. Le premislite, kak o plodonosno je Človeško delo, kako velikanski je napredek človeštva od prvih začetkov pa do današnjega dne.
(Dalje.)
PHOLETAKIC
Tf
Ali ima delavec braniti domovino?
Pile Joshua Vanhope, gl. urednik New York Call«, aoe. dnevnika v N. Y.#)
Med veliko korespondenco, ki »e nabira pri "Calhi" vsak dan, naletimo zelo pogosto tudi na vprašanja, ki se nanašajo na to, če ima delavec braniti domovino. Navada uprave je, ds od-govarja na vprašanja pismeno; toda ker je teh vprašanj več in več, smo se odločili, da Ne s to zadevo pobavitno v listu.
Tako na primer piše eden čitateljev lista in Tpraluje sledeče:
"Prosim, poAljite mi nekaj dokazov, če Ima dela ve«* braniti domovino. Jaz sicer ne verjamem, da jo ima, ampak da se razvije disk unija, sen. prevzel aflrniativuo stališče. Navedite, v kateri knjigi in kje bi mogel dobiti dok as* v. Odgovori-te, kakor hitro mogo«"e. Za socializem,
Maurice Kar«". Naš dopisnik je prišel — piše Mr*H" — * veliko zahtevo, naj mu glede tega pot režemo z dokazi. Pojasnilo glede tega, da delavec nima domovine; je čisto lahko najti, toda vprašanje, kako naj brani, «Vsar nima, ni v klasični socialistični literaturi nikjer rastalmalena. Rečena izjava ni nikjer podprta s kakšnimi argumenti. Čisto osamljen stavek je. Ko je bil ta stavek napisan, ni pi-satelj niti mislili na to, da postane to predmet za razpravo v sporedku socialistov, ki zagovarjajo pacifizem, neresisteneo in pasivnost napram vojni. Ali zdi se, da je tako. Precej takih ljudi je v socialističnem gibanju, ki venomer t rili jo, «ta "nimajo braniti nobene domovine" Res je sicer, da vsebuje socialistična literatura nekaj podobnaga, toda socialistična literatura «Msto gotovo ne vsebuje nič takega, kar izvajajo iz nje sodrugi, ki to trdijo. In to je naposled važno.
Te nagle zaključke rabijo dottfni sodrugi e-dino v ta namen, da mažejo pot tozadevnim sklepom, da se delavcu ni treba nikdar bojevati, češ da se nima za kaj; kajti če se bojuje, se bojuje vedno za nekaj, česar ne poseduje, za nekaj, kaj ni njegovo, — — 4 4 svojo domovino". Na kratkem rečeno se ta izjava rabi za propagando pacifizma in se hoče prikazati, da je to socialistično stališče in ima biti torej merilo in kazalo vsem socialistom v sedanji vojni situaciji. To domnevanje jc zelo vaino, zato, mislimo, je pot rebno, da se z njim popečamo in ga ' .analiziramo. Zato bomo poskušali z malo preiskavo.
V tif namen bomo začasno zavzeli stališče in vlogo, ki jo ima "advocatus diaboli" — hudičevo zastopstvo, kakor je bilo v starih časih v navadi pri krščanskih sektah, da so najeli v slučaju, če je prišla na površje nova doktrina ali nazor, iz-, vež ban c ga advokata, da je zagovarjal nasprotno stališče, pre«len so jo razglasili vernikom, da so na ta način iznašli, kako bo nanje vplivala.
Pred vsem bomo navedli dokaze, da ljudje, ki so prvi zapisali besede, da nima delavec domo-v sine in da valed tega — kakor se glasi vprašanje aaAih poizvedovalcev — nimajo ničesar braniti, «ami niso prišli do takih zaključkov.
Takoj nato bomo dokazali, da so tisti ljudje, ki so to pisali, sami zagovarjali vojno ene dežele z drugo in delavce nagovarjali, naj se udeleže vojne. In še več, da je tisti, ki je4o pisal, v resnici v enem slučaju odločno silil delavce, naj »e udeleže vojne za domovino, ki je niso imeli in da naj se l>ojujejo za gospodarje, da jo bodo imeli, «'e se bodo delavci dovolj trdovratno bojevali. Te re«v-i bomo podprli pozneje. Sedaj samo pojasnjujemo, da je faktično delavcem prigovarjal, naj
•) ČitateljHahko spoznajo, da se vodijo v angleških listih stranke razprave o takih vprašanjih. Trditev, da so take razprave nedopustne, kakor vedno trdi "Radnička Straža", češ do je st. louiška konferenca že vsa ta vprašanja "rešila". je s tem dovolj osvetljena.
se bojujejo za nekaj, čeaar niso imeli, naj se bojujejo — ne zato, da dobe sami, ampak da jo bodo imeli drugi, in mu ni uiti oddaleč prišlo nu misel, vzHc svoji izjavi, da delava«- ne more Is-aniti, «Vsar nima.
In sedsj nekaj vprašanj. Ali pomeni to, kar je dejal, v resnici, <la *e delavec ne sme nikdar, pod nobenimi pogoji udeležiti bojevanja? Ali to res pomeni, ds mora položiti roke križem in se ne sme nikdar bojevati-' Ali naj to pomeni, da brani, ako se bojuje, s tem 'svojo domovino", ki je nima!
Če se bojuje za p«>sest, mesto da "brani" — domovino, ki je ne poaeduje in je ne tuore posedovati brez boja, kaj tulaj? To bi bilo naravno allright, kajti to je vendar socialistična aktivnost. V tem smislu ne more prepoved značiti popolnega pacifizmu.
Ali se na primer delavec ne bo bojeval xn svoje življenje? Če ne, zakaj ne? Ali je zakon sa-moohrane in samo ohranila njemu odrečen? NVell, tisti, ki izvaja iz tega izjave v zmislu "nobena obrambe za domovino", gotovo ne bi šel tako «laleč. In kar gotovo je, da ne bi nikomur odrekel prvega zakona samoohrane in samoobrambe.
Kako na primer stoji stvar, ako vžamemo obrambo njegove žene? Ali bi je ne branil, če bi bila napadena? Sevetlu. In njegove otroke? (l«j-tovol In njegove tovariše, njih žene in otroke? Zakaj ne? V združenju je moč.
Na potu raziskavanja spoznamo, da je tukaj dovolj reči, za katere bi se delavec postavil v bran. Vse to je čisto naravno in logično, zato ker v tem ni nič zapops«lnega z liesedo "domovina" ali "njegova domovina". Pa pogled a jmo sedaj malo globlje. Vzemimo, da je čisto razumljivo in naravno za posameznega delav««a, <la se bojuje in brani za te reči, me«l tem ko ni posetvo, na katerega stoji in živi, njegov«» in ne bo vsied tega uspeh in sad tega boja nebo njegov, ne njegovih tovarišev. Ali ni tako? Seveda bi bil dozdeven zaključek tak. Toda ako nima delavec domovine, ne sledi iz tega, da nima zato ničesar v njej, da brani. In iz tega lahko zaključujemo, da se Ih> moral pač na tem prostoru bojevati — če prav ni njegov — če se bo sploh bojeval zanj.
Pa pogleda jmo malo dalje. Delavec motds — vzlic temu ne namenoma brani istočasno to domovino, čim brani svoje lastno življenje in ži\-Ijenje svoje družine. On si zato ne more pomagati. Ali ni to čisto naravno? Če ni, ali so belgijski delavci branili svojo domovino za Belgijo, ko so nasprotovali nemškemu napadu? Če ne, zakaj so so se sploh bojevali? Ali je bilo sploh pametno, da so se bojevali, da so se uprli Nemcem? Če ne, ali je bilo pametno za Nemce, da so se b«>jevali? Ali je na primer pametno in razumljivo, da se pusti Nemcem kar mehi nič tebi nič vzeti, kar hočejo in kar jim ne pripada, ne da bi se jim kdo uprl! Če je tako, zakaj ne bi bilo potem razumljivo in pametno za vsakega drugega vštevši Belgijce? Toda to postaja že bolj zavozljano, zato preidimo rajši na bolj lahko razumljive ilustracije.
Nekdo živi na primer na farmi, ki jo ima v najemu ali dela na farmi kot najemnik — delavec. Nekdo pride na farmo in ga napade ali skuša napasti njegovo ženo in otroke, da okrade hišo in jo morda zažge. Ako se postavi v bran in se bojuje, se li bojuje za se, za svojo ženo in otroke, ali za lastnika farme in hiše, ki stoji na farmi? Vzemimo, da pride ravno takrat naokrog njeg«»v gospodar, posestnik farme in hiše in ga nagovarja, naj se brani. Ali naj se iz tega zaključuje, da se ne brani za se, ampak za svojega gospodarja? Ali ga na primer gospodar sili, da naj brani pod napačnimi pretvezami?
Vzemimo, da je ta gospodar trdosrčen človek, ki ga odira; morda mu daje zelo nizko plačo, nalaga največjo najemnino in mu na ta način
onemogoČuje dostojno življenje. Vzlic tainu ga pusti vendar na nekakšen način živeti. Toda vlo-milec mu streže po življenju, mu hoče požgati hišo, ga oropati popolnoma, in povrh tags še napasti ženo in otroke. Kaj naj stori? Ali naj se ne gane?
Ne. Če ho le mogel se bo bojeval, logika ali ne logika, domovina ali ne domovina, «ia jo brani; to bo storil, če ho le mogel, ali vsaj skušal bo to storiti.
Ako je na primer delavec na ladji in ga gospodar ladje vrže v vodo — ali bo plaval, oe zna, ali bo utonil, samo radi tega, ker ga je vrgel v vodo gospodar ladje? Ladja ni njegova, toda vzlic temu bo skušal plavati proti ladji z namenom, da pride zopet nanjo.
Vzemimo, da nastane na ladji ogenj, ali ho gasil, ali ga bo sploh poskušal vgasiti? Ceiuu naj to stori, ko ve, da ni ladja njegova ali bi bilo gašenje oguja povrh še v gospodarjevo korist ? Ali so tukaj obenem prizadeti njegovi interesi?
Recimo, da pride naokoli gospodar ladje in jo zažge sam, ali jo skuša potopiti. Ali bo delavec na ladji skušal to preprečiti, če bo mogel? Ako ne bi preprečil, bi li ravnal v tem slučaju nespametno ali pametno?
Vrsta najemnih hiš se vname iu začne goreti. Ali bodo najemniki pustili, da zgore hiše sam«» zato, ker niso njihove? Ali pričakujete, da bodo rekli, naj le zgore stvari, ki soadajo drugim ljudem? Uotovo imajo v njih nekaj obleke, pohištva, ampak to naposled ni tako nenadomestljivo. To-<la tam so morda otroci in žene. Ali bodo poskušali vsied tega, da pogasc ogenj, preden ne dos«'-že tudi njih?
Vzemimo, da zažge hišni gospodar sam, ali je vsied tega na tem, kar se najemnikov tiče, kaj izpremenjeno ?
Vpraševati za taka vprašanja, pomeni odgovoriti nanja. In zaklju«Vk, da delavcu ni treba, da bi se kdaj bojeval in da nima interesov v bojih, ker 44nima domovine, da bi jo branil" ne stoji niti na eni sami nogi. Karkoli je že zapopa«leno v tej osamljeni frazi, eno je gotovo, in to je, da nima čisto nič skupnega s pasivnostjo in neresisteneo pod vsemi okoliščinami.-Tisti, ki jo je zapisal, ni bil norec, ampak tisti, ki jo tako tolmačijo in razlagajo, gotovo izpostavljajo sami sein» taki misli.
In sedaj, kaj je pravzaprav dejal? Za nas so te besede važne. Najdemo jih v komunističnem manifestu in se glase: 44Delavci nimajo domovine. Nihče jim ne more vzeti, «Vsar nimajo". Kje je tukaj beseda o kakšni "obrambi" ali govor o 44domovinski obrambi"? Ampak tako se hoče pri-kazevati in razlagati, kakor da se tam govori o kakošni obrambi ali neobrambi.
Avtorja Marx in Engles nista niti mislila niti govorila, ko sta to pisala, da 4"obramba" s teti govorila, ko sta to pisala, da ima "obramba" s tema stavkama kakšno zvezo. Nasprotno,govorila sta — vsaj sugestivno — ravno nasprotno, da mora delavstvo napadati, da iztrga posedujočim to, «»esar ne poseduje. To je vsekakor nekaj dru-zega, kakor to hočejo prikazati s svojim zavijanjem pacifisti in neresistenclerji, ko se poslužujejo te kvotacije. Tukaj so besede, ki takoj slede, ki takoj slede prejšnjim:
'Proletariat si mora šele osvojiti politično moč in nadvlado".
To ni treba, da pomeni fizi«Vn boj, ampak kar gotovo je, da ga ne izključuje. Kajti v slučaju, ako se tej politični moči nasprotuje, je fizičen boj neizogiben.
Priznati moramo torej odkrito, da ne pomeni izjava Marxa in Kngelsa pacifizma ali neresisten-ce od strani delavcev; da je poskušnja, da se v tem smislu prikazuje, samo rezultat napačnega tolma«'enja, morda ignoranee in neopravu'eno za-
vijanja znamenja besed, kateremu bi avtorja saaia najprej nasprotovala. Kden teh — Knglaa, se je pravzapruv fizično bojeval za ravno to "politično nadvlado delavstva".
9 Vsied tega je zaključek ta, ako socialist ne-resislencler, «U ni to vsied socializma; to je, ni zato, ker lo zahteva socialističen nauk, ampak vsied svojega temperamenta, ¿lord* vsied kak-snegu drugega vzroks, ki nima s socialistično filozofijo nobene zveze in vsied tega tudi nobene «»pravičbe.
in sedaj, ko govorimo o tej "doinovinaki o-brambi", lahko pogledam«», kaj sta ta «Iva človeka v resnici mislila in govorila. Da to najdemo, naui ni treba iti izven komunističnega manifesta. Tudi nam ni potrebno ponavljati vsega. tatelj lahko najde iz enega samega odstavka, kakšno stališče so zavzemali socialisti v Franciji, Švici, na Poljskem itd. Mi se pci^ajmo z Nemčijo, deželo teh dveh mož.
44Komunisti — tako sc čita — obračajo svojo pozornost največ na Nemčijo, ker je ta dežela na pragu buržoaske revolucije, ki bo izvršena pod bolj naprednimi razmerami evropske civilizacije in z bolj razvitim proletariat oni, kakor je bila ona v Angliji v 17. stoletju in ona v Franiciji v 18. stoletju iu ker bo nemška buržvazna revolucija predpriprava takojšnji proletarski revoluciji, ki
ima sledili buržvazni".
Zapopadeno je torej v tej izjavi jasno, da sc socialisti bojujejo z buržvazijo, kjerkoli vodi buržvazija gibanje proti absolutni monarhiji iu malemu meščanstvu".
Tukaj imamo izjavo teh dveh mož, ki ju tako napačno navajajo in tolmačijo za dokaz, da 14nimamo, da branimo domovine", «Ia imajo socialisti (takrat imenovani komunisti) interese v nemški bu rž vazi ji, ki želi prekucnuti nemški fevdalizem, tjtidi če delavci nimajo d«>movine. Zakaj? Zato ker ao bili mnenja, da bo delavstvo komuno i-melo domovino od prihajojoče proletarske revolucije. Izjava čisto jasno in določno prigovarja vsem socialistom in dclov«em, naj se bojujejo za . Ia čas z buržvazijo. Malo nižje izjavljata jasno, "da so socialisti za nasilen preobrat". Ali sta se tega tudi sama poslužila? Well, Kngels je fakttf-no poskusil, kakor smo rekli prej, in Marx je njegovo postopanje popolnoma odobraval.
Sedaj vprašamo nepristranske čitatelje: ali se more iz te izjave tolmačiti kakšen pacifizem, neresistenca in podobno? Mi pravimo, ne! Ne, ie nočemo ignorirati jasnih izrazov pomena te izjave.
Ne trdimo sicer, da ni nasprotnih argumentov za vzdrževanja stališča, da se socialisti ne u-delelujejo vojne, toda da nimajo kaj braniti, ker 'nimajo domovine", ni noben argument. Ta logika. smo dokazali, je čisto napačna; tudi tedaj je napačna, Če ne sloni na popačenih citatih. Nobene podlage ni zato. Če obstaja taka podlaga, mora biti izven priznanih znanstvenih načel socializma. In pozitivno lahko rečemo, brez vseh predsodkov, de ni v njem najti nobene take podlage.
In zaključek? Well, čitatelji si izvajajo lahko svoje zaključke, kakršne hočejo. To je sedaj tako daleč, kolikor se nam zdi za sedaj potrebno poseči. Sedaj čakamo, da se oglasi druga stran. Ko bomo slišali njene argumente, bomo s tem nadaljevali.	••
Mi nismo Šli izven komunist, manifesta. Oni so začeli s svojo gonjo "nimamo domovine, da jo branimo", in mi smo se držali istotako meje kom. manifesta.
Veda m znatistvo ne da nič za posledice. Njen cilj je, da se najde resnica, pa naj bedo zaključki in posledice kakršnikoli. In to je znanstvo — znanstveni so«'ializcm". Njegova glava — ko-munistični manifest.
U H AT AR ISTIMI
HI

Članovima Jng. Soc. Saveza n Americi.
Drugo v i!
Prisiljen sam, da vas kao svoje savezne dru-gove ovbn putem obavestim o stvarima ili činje-nicama, k«>je se odigravaju u sredini našega soc. pokreta, t. j. d. S. Saveza.
Bicc Vam poznato iz prošlog broja "R. S.", da me je uredništvo u svom odgovoru izvolilo prikazati članstvu kao jednog Jdevetirfka i de-nuneijanata, radi toga što sam se ustidio, da dam odgovor na dopis druga W. Su*e, kao i to, da »noj člsnak nece biti objavljen bez odobrenja »edniee novinskog odbora, i da če se protivu mene poduzeti disciplinarna istraga na4 vanrednoj **dnici pomenutoga odbora. f>rib«»rska sednica jc održata dne 21. septembra o. g. Na istoj su po nioni najskromnijein uverenju po večini članova ftilbora učinjene najkardinalnije greške, koje se »i opšte mogu učiniti i1! jednom socij a listič kom pokretu, ali o kojima za sad nečn da govorim, vec da sa«*ekam i da psduzmem korake redovnim pntern saveznih pravila, a -članstvo «'e biti u svoje vreme izvesteno. Na istoj sednici radi toga dopisa no vinski o«lbor me je po svom zoključkit stavio po«I saveznu porotn.
'Da k le. Pokušolo se, 1) ds me diskredituju jsvno preko saveznog organa i 2) da me stsve
•) Slovenskim sodrugom nsj služi na znanje, d« objovljamo ta članek zato, ker je sodrug To-«lorovich prosil "Radničko fttrsžo" za objavo, pa je bila odklonjena, dasi je tam isšel dopis sodnic« Huše, v katerem je bila vsa chicaška kon-/orenea napsilena. Prav tsko "R. S." tndi zapisnika konference ni hotela objaviti. Ker srb-»odru g i tožijo, ds v svojem glssHu sploh ne morejo priti do besede, niti te«lsj ne, če se hočejo *«govarjati/ smatramo za dolžnost, da jim dnmo fc U namen priatrešja,	____
pred soveanu porotu. A zašto?! Zato, ¿to sam se kao savezni član tisudio, da javno članstvu i osta-lom svetu prikažem istimi i odbijem napadaj na rad članova 4 savezne organizacije, kao i napa-«iaj na pojedince, koji su u tome rads učestvs-vali zajednički sa «»stalim članovima tih organizacija, a t. j. broj 1, 6, 20 i 60 u Chicagu, III. J. S. 8. —
Dakle. Ako treba porota da vodi istragu protiv mene lično, treba onda, da vodi i protiv svih članova gore pomenutih organizacija, kao i protiv uredništva i novinskog odbora kod "R S." i utvrdi, da li intaju pravo pomenute organizacije ili pomenuti nsmeštenici sa vecinom članova odbora novinskog kod "R. H."
Na osnovu toga js «Hibijam tajni i tražim javan snd svih Članova jug. soc. Saveza u Americi.
A za moje tvrdnje u dopisu postaraču se, d« U neseni i potvrdim sa faktima u ruci, da je pot-puna istina sve, o čemu se u dopisu govori, i to javno, preko naših saveznih organa.
•Ia sam u svort! dopisu uatvrdio, da je kod 44 R. S." zavedena cenzura, a to neka se sanic članstvo osvedoel time, što ne samo d s je ceuzu-ra zavedena, ver i «>naj ,koji se usudi, «la govo-ri u odhranu elanst/n i iznese istimi o radu članstva, stavi js se pod optližlm.
Dalje, poslio sata piti nemi ostavku na dnž-nostima u novinskom odboru, i ako jc taj odbor ni je zatrsžm. Iz o«lbora odstupam radi toga, jer je neen i nemogu snositi odgovornost za hrdjave i štetne postupke večine članova odbora.
Dslje pre nego članstvo donesc svoj sud, apelu jem, «la hude strpljivo i naši ji vo sasluša o-hadvijc stranc
Dopis, kojr jc konfiskovan kKd " R. S." i zbog koga se protiv mne t razi disciplinarna istraga, jeste slijedečii	/
U 32om l>roju "Randičkc Straže" izašao je «lopis od drn-ga Suše pod naslovom 44Sa zajedni-čke konference", sa kojim jc pomenuti drug konferenci! prikazao sasvim u krivom smislu. Jer cilj te konference nije hio, kao što to drug Suša u svom dopisu Veli.
Ja se ne bih osvrtao na tu Sušinti infamiju, da po aloj sreči nije prikazato u organu Srpsko-hrvatske socijalifctič»ke sekcije J. S. Saveza/ Tini više što ne želim niskim ličnu polemik« u Ssvez-nom organu. Ali mi jc stalo do istine i opšteg interesa našeg jug. soc. pokreta l) da sva pitanja u našem pokretu hndu drugarski, soeijalistički i u interesu Saveza kao cjellne rešavana i 2) da tok raspravljanja i zaključci svih saveznih sa-stsnaks budtt istinski javnosti prikazivani.
Pomenuti u svojoj iiifamiji veli: "Prije nego pred je m na tok same konference, napominjem, da je ista trajala punih 8 sati bez prestanka, Iz togs ne vidi, da su se članovi, koji su si predtizeli riješiti nastali spor, dobro pripravili."
Jest, dragi moj, oni su uvek bili pripravni, s i «lanas su gotovi, d» zajednički, drugarski i soeijalistički reae svaki spor, i to u interesu Maveia kao ejeline, radi čega ta konferenca i bjeAe sazva-ta, a ne radi ličnih napadoja na "R. 8." i njezi-ne namještenike, kako hi s^e vi htjeli ds priks-žete svetu.
Dalje pomenuti veli: "No, ja bih tu konfe-rencu nazvao ne, spor u Savezu, nego napadaj na "R> S." i njezine namještenike. U titu napada-jima su se odlikovali Savich, Lučich, Todonvvich, Kkonomof i «vi ostali obranaši."
O ubogi Suša, zar baš tako? Koliko je u ovira •Su^rni m riječrma istine, idemo da vidimo. Js konstatu.iem 1) ds konferenca nije bila sazvata radi ličnih napada ja i a>-nije> istiua, da su pomenuti dmgovi napadali "Stražn" i njezine na mještenike. Ve«', je istina 1) ds je konferenca
članov« svih chicaških organizacija (a medju njima i namještenici "R. S.") sazvata, da se zajednički sporazume i drugarski pronadju način, na koji da se najlakše i najkorisnije riješi nastali spor u savezu, tc da se ««ujeti inicijativa udrnže-nja broj 6, koja ide i prefloroeiije rasulo naAeg saveza. Te do se u pravom smislu nastali spOr prikaže i vanjskim drugovima, kako bi i oni mogli, da se sa isttnom upoznaju, pa da nepristrano, zrelo i istinski mogu svoj zaključak donijeti.
2. Pomenuti drngovi su samo konstatovali činjeniec — utvrdjene i potvrdjene — djeUma urednika i namještenika kod "R. S." kao 1 večine članova novinskog odbora i njihovo nedru-garsko i nesocijalwtičko držanjc i taktiku, koja samo šteti in te resi m a i razvoju J.'S. S. i organi-zovanju jugoslavenskog radništva u Americi. A te činjenice sn dobro poznate svim chicaškim drugovima, pa zato su se i sastali, da zajednički daju prikaz i ostaJim drugarskim organizacijahia van Chicaga. lT totn je smislu i rezolucija usvojena, sa kojom se zahteva, da se kriv«»i za spor kazne, s ne Savez čepka.
No, vi iz organizacije broj 6, ste «>na4co drsko demmcirali na poslednjoj konferenci tajnttkog veea i razjurili konferenci! u najvecem neredu jer ste po nesre«*i i mali vecinu urotnika na istoj i jer nije večina ehicaškog članstva bila prisutna. Odrekli ste objaviti zapisnik i rezolueiju n Straži, M o je konferenca zakoličila, jer se bojite istine, koja ee vam prije ili poslije šamar udariti.
»Pa čete sigurno hiti junaci i to da poreknete:
činjenice, koje sn konatatorane 1 prošle kro* zapisnik na konferenci, jesU alcdeče;
1. D« "R. S." proti vu reč i sama sebi i kri-vo prikazuje stanovište "Proletsrcs" 1 dmgova. koji se neslažu 'sa urednikom "R g.", korisfeči
(Konce na 4. strani)
PROLETAREC
LIST ZA INTBRS8K DKLAVSKKGA
_ljupstva._
IZHAJA VSAKI TOREK.
Zadovoljnost in socializem.
Kapitalističen razvoj.
-f La»M>ik in Udaj«telj: --
Jaftsievaaska delavska liskovsa dražba v Clleaft, Illlaeis.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 xa celo , leto, $1.00 xa pol leta. Za Evropo j $2.50 za ceh. leto, $1.25 za pol lata.
Oglati | mi «logovom. Pri spremembi Invalidu j« i>«»l<*|{ novega naznaniti t odi stari naslov.
Claiils lUvtmk« ariiniuclj« JuimI. — MChlatUM ivin v (^imSIi —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. udov ich, is44 So. Raci»« avt., i _Chicago, III._
PROLETARIAN
Owm4 Mid published evvry Tutiday by
SMth Slavic WorkmeR*s Pub. Ca., ___Cbleaflt, llllsois.
Subscription rate«: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half 1 year. Foreign countries $2.50 a year, $L25 for half year. -:-	1
Advertising rate« on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC*
400* W. 31. STftEZT, CHICAGO. ILLINOIS
I OPET NE GOVORE ISTINÜ!
Detroit, sept. 23, 1917..
IT 3D. h roj u "Radničke Straže", . izasao je članak S. Mirosavljevi-ča pod naslovom 4'Odje je tu do-aljednost", za kojega niže podpi-sani t^rde, da isti apsohitno ne odgovara istini.
Članak se ha vi skupstiuom, ko-ju je sazvalo J. S. U. broj 114, na 19. augusta u Radničkotu Domu, na kojoj je govorio drug Etbin Kristan.
Mi neznamo kakovi su motivi rukovodili S. Mi/osa vi je viča, da onako podlo i jezuitski piše ne-1 iatine o pomenutoj skupštini i o drugu Kristanu.
Urednik "Radničke Straže'1 pak trebao je da prjčcka zvaničan izvjestaj organizacije, a ne da je-dva dočeka neistinito izvješče neodgovornih osoba, koji neinaju ni toliko stida, da ovakovu laž do-bace u lice 250—300 posctioca po-menute skupštine.
¿Mi smo pročitali odgovor ured-nütva 44R. Straie" Mirosavljevi-1 fu u jednom broju 44R. S." rani-je: V Kasno za ovaj broj, no isko-' ristiti čem o u idnčem broju". Zar tako? Dakle ovakove su stvari za isko ristiti t
A kako da vas nije stid, da 0-vakove stvari iskoriščavate, kada to sami znadete da je laž. A to Mfirosavljevic takodjer zna, da je njegov dopis neistinit i to svi zna-du, koji su bili prisutni na pome-ntitoj skupštini. .No ne smeta ova-kovim stvorima kad žele da nekoga diskreditnjii, da se posluže i najgadnijim i nedozvoljenim srestvima.
Čini se da ovako lažni dopisi vrede danas mtiogo više za urednika Radničke Straže nego ifita dmgo sto bi moglo koristiti našem pokretu.
Ide se zatim da se oblati i di-skredituje sve one drugove koji su u stanju da učine što za }k>-• kret, i koji hoče da misle svojoni glavoni, a neče da jednostavno klimaju glavom i kažu avim Cvet-kovini konfuzijaiaa Amin. , Ako se Mirosavljevič usudi da ovo pobija — ako bude toliko bezohrazan, mi četno znati da mu dokažemo, daje ueistinii tvrdio u svom dopisu, akoprem smo uve-renja, da on vrlo dobro zna da ono nije istina što je napisao o pomenutoj skupštini.
Ml niže podpisani najenergič-nije protestiramo protiv ovako -voga rada i iskrivljivanja činje-nica i zahtjevamo da uredništvo 44Radničke Straže" ne dozavolja va proator našega organa za lažne izjave raznih umišljenih ne-sretnika.
Članovi J. Soe. Udruženja 61 ? 114:
%
M. Sokollovich, P. Belamarich N. Samardžie, Vlado Spremo, M I^olovina, M. Ivanich, Alois Potočnik, Frank .lorchin, Lawrence Oorjup, Vaša Perinac, .Toe Koss, •Toe Anžičck, Jos. Oven, .Tos. To-]»olak, Roza Polovina, Louis Oalo vic, Bogdan MilaSevič, Pctar Ki aovec, Slavka Balverič, Geo. Stai čl, George Vivoda, Ixiuis Manto ny, Thomas Petrič, Martin Man-tony, E. Oeorgev*', Dane Brklja čie, Helen Brkljal, Stevo Vuk m an o vic, Vasa Bjelojac, .Toe Pri mer, .Toe Oeepek, Mary Ouein, Božko Ubavič, S. Zimonja, Marija Zimonja, Milan Rokanovich, Vasa Sekulich, i. t. d.
Nešteti lepi pregovori so bili že ilrečeni o zadovoljil ost i. NeAteti dobri prijatelji so nam jo priporočali kot zdravilo zoper bedo in nesreče. In neštet i dobri ljudje so izkušaft vpofttevatl prijazni svet in zadovoljno prenašati vse udarce in klofute, bi jih nekateri pripisujejo za vekomaj določeni usodi, drugi pa dobrotljivemu Bogu, kaznujočemu grešnike in izkušajočemu pravdne.
Kdor si ne vtepa v glavo, da je po sili treba mižati, ker ae a alepoto najlole izbegne neprijetni resničnosti, bo pa priznal, da so pregovori, pa naj je njih namen blag kakor ovčji značaj in dober kakor zrela brenkva, vendar aila neuspešni. Splošno jim je dodeljena tista usoda kakor semenu, o katerem pravi sveto pismo, da pada na skalnata tla.
Zadovoljnost je lepa reč, ampak tako redka je kakor radium. In če bi bila odkritosrčnost bolj razširjena čednost, nego je, bi se spoznalo, da je zadovoljnost i Se manj na avetu, kakor se ksže. Za tolažbo revežem pripovedujejo včasi masleno-srčni pridigarji, da je tudi v palačah pinogo neizpolnjenih želja, prepirov In drugih neprijetnosti, ki odganjajo zadovoljnost. Velike cene pač ni* ma tako tolaženje; če je poleg mene še kdo te-pen, me zato nič manj ne bole pleča. Ampak resnica je, da vlada nezudovoljnost tudi v bogatih in sploh visokih krogih, in s tem je povedano, da je nezadovoljnost razširjena med vsem človeštvom.
In vendar hrepeni vse po zadovoljnosti.
Kje je vzrok, da ostane hrejienenje neizpolnjeno!
Deloma se tiče to vprašanje psihologov. Nezadovoljnost je namreč človeška lastnost, in kdor jo smatra za 44bolezen," se mora sprijazniti s tem, du je neozdravljiva. Ničesar ne more doseči človeštvo ali posamezna skupina, kar bi ga popolnoma zadovoljilo. "Popolnoma" bi bilo tako, da ne bi ostalo nobenega hrepenenja, nobenega nagona za iiadaljnevizpreniembe več, ampak le želja, da ostane vse tako, kakor je.	*
Zgodovina človeštva od meglenih dni njegovega prvega pojava, pa do te ure je nepobiten dokaz večne nezadovoljnosti. Kajti ta zgodovina je neprekinjena veriga izprememb, ki jih je človeštvo hotelo, a preko katerih je hotelo nove iz-premembe, čini je doaeglo tiste, ki jih je najprej hotelo.
Bodimo zadovoljni, da ni absolutne zadovoljnosti i
Če bi se bila ta lepa lastnost — če se sme to, če.iar ni, sploh imenovati lepa lastnoat — u-veljavila v kamniti dobi, recimo takrat, ko so ljudje po švicarskih jezerih, po sedsnjem ljubljanskem barju in drugod zabijali kole v vodo ir^ na njih postavljali svoje primitivne bajte, bi o-stalo človeštvo za vekomaj — to se pravi, dokler bi bili pogoji za človeško življenje na zemlji — na tedanji stopnji, v tedanjih razmerah, torej v razmerah, v kakršne se ne bi hotel nihče več vrniti iz sedanjih razmer.
Gotovo tudi kristjani ne, ki razglašajo zadovoljnost za prav posebno čednost in jo naravnost zahtevajo od svojih vernikov. Takrat ni bilo krščanstva, in če bi bile razmere take ostale, kakršne so bile tedaj, ga nikdar ne bi bilo. In nihče ne bi mogel postati dekan, škof ali celo papež!
Nekaj slutnje, do ne more biti plemeniti A-damov rod na zemlji nikdar popolnoma zadovoljen, so imefi ljudje pač že davno. Ampak vere v tako atanje, v katerem mine vsaka nezadovoljnost, niso hoteli opustiti, ker se jim je zdelo prelepo. Zato so poklicali fantazijo na pomoč in z njo so ustvarjali 44drugi svet," ki se odpre človeku šele po smrti. Kristjani so v ta namen nekoliko preuredili židovska nebAa; prvotnega patenta na iznajdbo tistih lepot pa nimajo niti židje, kajti tudi oni so le po svoje razvili podobne ideje drugih narodov.
Vsi taki posmrtni paradiži, za katere ne najdemo v vsemirju prostora, pa ne prihajajo sploh
za nas v pošte v, če govorimo o zemlji in o človeštvu. Na zemlji ni nebes. In da kar naravnost povemo: Niti ne bo jih ne. Na zemlji ae lahko marsikaj izpremeni in Človeštvo se lahko izpopolni, kakor se danes še nikomur ne sanja; ampak nikdar ne l»o v te} 4 šolani dolini V ustanovljeno nebeško kraljeatvo in nikdar se tukaj ljudje ne izpremene v afigeljčke.
Prav odločno tudi oporekamo misli, da se u-kvarja socializem s takim brezplodnim poslom, kakor mu ga včasi pripisujejo dobre duše, zlasti kadar bi ga rade po sili spravile v soglasje s krščanstvom, namreč s takim krščanstvom, kakršnega si prikrajajo sami. Z velikim trudom izvajajo iz evangelija, da ni Kristus obljuboval nebes nad oblaki, ampak da je mislil na nebeško kraljestvo na zemlji. In potem pravijfi: "To hoče tudi socializem; torej se vjemata krščanstvo in sociali-zcm."
Prepir o vprašanju, kakšna nebesa je obljuboval svetopisemski Jezus in kam jih je postavljal, lahko prepustimo krščanskim teologom. Oni se radi ravsajo zaradi takih 'problemov," nam pa ni na njih lik* ležeče. Ampak v socializem ae ne dajo na tak način vtihotapiti nebeške utopije.
' Socializem ima opraviti z nezadovoljnostjo. Nikjer pa ne trdi, da odpravi vso nezadovoljnost s te#a »veta in da napravi na zemlji razmere, ki bi se smele imenovati nebeške. To bi bilo še več, kakor če bi socialisti pravili, da naravnajo zemclj sko os tako, da se staja led na severnem in južnem tečaju in da dobi naš planet takorekoč večno pomlad.
Če je nezadovoljnost splošna lastnost človeškega značaja, je vsakdo fantast, kdor misli, da jo more odpraviti. In če je nezadovoljnost gonilna sila, ki je v razvoju neizogibna in ki povzroča napredek, je ne bi hotel socializem niti tedaj odpraviti, če bi jo mogel. Zakaj vse, po čemer hrepeni socializem, smatra vendar le za postajo v razvoju človeštva, ne pa* za zaključno poglavje, po katerem se zapre vsa zgodovina.
• Socializem spoznava, da je velik del nezadovoljnosti utemeljen v gospodarskih razmerah in da se te lahko izpremene na tak način, da se zbolj-ša položaj človeštva.
Po boljšem položaju je vedno hrepenel človek. In kolikor je mogel, si ga je res zboljšaval. To korakanje od pridobitve do pridobitve,' od uspeha do uspeha imenujemo«napredek. Tudi socializem ne pomeni nič druzega kakor napredek; ampak njegov jmioter je največji napredek, ki je mogoč z ozirom na sedanje razmere in na sedanjn, sredstva človeštva; in ta napredek naj ne obsega le kakšne posamezne skupine, temveč vse človeško prebivalstvo tega planeta.
Oe se njegovi cilji uresuičijo, bo pa s tem položena podlaga za nov napredek, ('loveška nezadovoljnost ne umre niti v socialistični družbi; toda ukvarjati ST jI ne bo treba z najprimitivnej-šimi in najbolj ponižujočimi skrbmi. Človekova dnevna briga ne bo vsakdanji kruh; njegovo stremljenje najde druge predmete in višje cilje.
Delavstvo niore le tedaj pričakovati drijžbo, v kateri bo užival vse pravice, če jo samo ustanovi.
fina najznamenitejših posebnosti kapitalističnega proizvajanja je koncentracija proizvajalnih sredstev.	^
Začela se je v trenotku, ko se i je ]>ologomu odcepilo posamezno ročno proizvujanje od manufak-ture. Z vpeljavo strojev je prav hitro rast I a. Vedno večji obseg jc I začela zavzemati z razširjavo in sp<»|>ol nje van jeni občil. Danes stoji že na tako visoki stopnji, da obvlada primeroiuu mala družba proizvode cele dežafe.
Združitev proizvajalnih sredstev jc bila že v .svojem začetku, posebno pa še, ko jc prišlo na po-( vršje strojevno delo, — velik napredek. Omogočila jo napravo dobrih, potrebnih del v poprej ne-| pričakovani množini, v mnogo krajšem času, z manjšim trudom in stroški. Bil je to dobiček ,ki je prišel vsem v dobro. Bil je kul-| turni napredek za vse človeštvo.
Tako je ostalo, dokler se je držala koncentracija gotovih mej in dokler so morali posestniki proizvajalnih sredstev še konku-, rirati med seboj. Toda kapitalistični sistem ne pozna besede: 44sto>"!, si nc da začrtati, ne postaviti nobenih mej. Mirovanje bi i tu pomenilo obenem konec in — j razpad. Koncentracija je morala I korakati naprej in bo korakala tako dolgo, dokler ne doseže s^o-Jje najvišje točke. Malomeščan-.stvo in njegovi svetovalci se zelo motijo, ako verujejo, da bodo kapitalističnemu razvoju zastavili pot, ali ga mogli celo potisniti nazaj.
Razen vpeljave strojnega dela je izboljšanje občil pripomoglo proizvajanju, da^se je povzipe-lo na današnjo višino. Kavno občila igrajo v današnjem življenju
«tava je v odloMlnem trenutka popolnoma odpovedala, kakor je pač vselej odpovedala, ako jo vza-meiio v temelju — kljub \ vsein razpuatilnim obsodbam.
Kako je bila dežela na milost in nemilost izročena železničucnm monopolu, nam še drastičneje kažejo dogodki v novih angleških državah. Stanje je moralo doseči tam tako visoko stopnjo, da je postalo neznosno in je upanje na sodbe popolnoma izginilo. Klic po podržavljenju je v tej deželi nekaj nezaslišanega, nekaj, na kar se Ae pred enim samim desetletjem niti misliti ne bi smelo, in danes povzdigujejo ta glas ljudje, ki so vse prej kakor socialisti, le ker morajo spoznati, da je dežela in adminiatracija odvisna od dobre volje kapitalističnih gospodarjev, ki na ta način lahko odločajo celo o usodi vojne.
Kontrola nad železnicami iu pa-robrodstvom, ki jo je dosegla vlada, je pač še neskončno oddaljena od socializma. Vendar je z njo temeljito omajano doslej posvečeno načelo, da jc "kapitalist gospodar v svoji hiši."
Za nas ni najvažnejše razlog, iz katerega se je to zgodilo. Vemo, da ninia delavstvo za enkrat nobene koristi od tega. Am]>uk dokaz je v tem, da ne more privatni kapitalizem izpolnjevati nalog, ki jih pričakuje od njega družba, eelo kapitalistično organizirana družba.
Vojna je za Ameriko še takorekoč v začetku. Kljub temu se že kaže nesposobnost kapitalističnih institucij. Privatni interesi, najvišje, kar je poznala kapitalistična tradicija in kar je ščitila njena zakonodajna reprezentanca is eksekutiva, vsaj kar se tiče vlada-
naravnost odločujočo ulogo. Kdor jočih slojev, se morajo umikati
Iz Washingtona, D. C., poročajo: Ameriški pomožni odbor v zapadnih deželah Azije poroča glavnemu'stanu ameriškega Kdcče-ga križa, da vladajo «trašne razmere med bednim -ljudstvom v Mali Aziji, Siriji, Armeniji in nekaterih krajih Egipta. Točni podatki kažejo, da so Turki izgnali najmanje en miljon nebojevnikov iz njihovih prejšnjih bivališč in med temi je največ otrok, sirot brez staršev. Trpljenje teh bed-nikov je nepopisno in smrt ima bogato žetev. Na tisoče jih umira od lakote in vsled bolezni. Ameriški pomožni odbor je izdaj $600.000 za olajšanje bede med armenskimi in asirskimi beguni.
je njih gosopdar, obvlada deželo. Popolnoma more storiti to pač šele ^edaj. kadar združi v sebi posest občil in proizvajalnih sredstev. Razumljivo, je torej, da stremi razred kapitalistov za tem, da dobi v svojo moč železnice in ladje, vožnje po suhem in mokrem. To se mu je najpopolneje posrečilo v Združenih državah.
Z ogromnimi darovi zemlje in dovoljenjem vseli vrst privilegijev, ki so jih smatrali za potrebne pri napravi velikanskih deželnih prog, podpirane, so dosegle železnične družbe na videz neomajno moč. Vsak dvom o tem je
izginil po znanem desetletneuvrtesnejšo koncentracijo do tiste toč
i procesu proti antracitovemu, pre-| mogovemu in železničnemu tru-. stu. Najvišji sodni dvor je moral ' pred tem mogočnim trustom kapitulirati. Famozna Shennanova po-
temu, kar velja momentano za interese splošnosti. Železnice morajo voziti, kakor se zdi vladi potrebno, producirati se mora za potrebe vlade; tupatam se določajo cene — vse poseganje v -i>osvečene privatne interese.
Po tej poti pa ljo treba korakati dalje, zlasti če se vojna kaj zavleče. Koncentracija v kapitalističnih rokah jc stremljenje kapitalizma; koncentracija pod najtesnejšo kontrolo vlade je nujnost vojskujoče se dežele. In če se potegne ta čr!a dalje, je jasno, kje se mora hončati.
Kapitalistični razvoj drži v v*e
ke, ko položi ljudstvo sanio roke na sredstva, ki jih potrebuje družba za produkcijo in promet. Ka-J pitalizem vodi hote ali nehote ▼ socializem.
U HAT AR ISTINI
(Konec s 3. strani)
se tirne, što 90% čitalaca 4<R. S." ne čita "Prole-tarae".
2.	Da ae u "Radničkoj Straži" nepravedno i nedrngarski kleveču i napadaju najaktivni drugo vi u našem pokretu.
3.	Da je zavedena cenzura kod 4<R. S.".
4.	Da se naročito zapostavlja i onenjogu -čava agitacija jednoga dijela jugosl. radništva, t. j. onima, koji čitaju cirilica.
5.	Da sc u <4R. 8." javno agituje za rascep našega saveza i tura mržnja medju organizovane radnike u J. S. Savezu.
6.	Da namještenici kod 44R. S." (Cvetkov kao urednik) preko privatne korespondenc i je čini spletkarenje i urotu protiv Saveznog jedin-stva kao i protiv pojedinih drugova u pokretu. Otvoreno preko aaveznog*organa traži pristane za reacep.
7.	Da nema valjanih razloga za rascep na-*eg saveza i da to ne traži naše članstvo, več da to traži uredništvo 44R. S." i umjetnički atvara tako raspoloženje kod drugova na strani.
Konstatacije na osnovu ntvrdjenih činjenica, koje su učinjene i poprimljene na toj konferenci, ja javno tvrdim, da *u potpimo tačne i apreman sani, da ih dokažem na javnoj debati, gdc hoče Suša i zaintere«ovani pred jngoalavenakim radni-štvom it Americi, a naročito pred članstvom Jug. Hoc. Saveza
Va sam član novinskog odbora Srpsko-hrvat-ske sekcijo J. 8. 8. i to mi je poverenje i duž-noat naše članstvo dalo, to je istina. No nije istina, da ae ja slažem u srvim pitanjima, o kojima urednik piše kroz <4R. 8.", sa njinie. Ja ae nikad neču složiti, da se radi javno ili tajno na razruše-njn socijalističkog pokreta, a to se t» <4R. 8." čini.
A naš Suša to svom snagom potpomaže. Ja kao socijalni demokrata borim »e sa oatalini borbenim drugovima za alobodu štanrpe, vi je nasilno od-uzimate. Socijalistička nauka upuČuje svoje pristaše, da se horeprotivu cenzure i tajnog spletka-renja, vi eenzuru podržavate i činite tajno splet-karenje. Mi, koje vi nazivate "socijalnim patrio-tinia", "puškarima", 44militariatima", "obrana-šima" i »lično, zafltupanvo potpuno slobodu izražajo misli usmeno i pismeno, tražimo slobodnu diskusiju ne samo U socijalistiČkom pokretu i njegovo j štampi, več u čitavom svetu.
Vi, koji u sve talamba«e trubite, kako »t« "najčitfi", "najmudriji", "najdemokratskiji" i "najkristaliziranji medjunarodni socijalisti", "jedini čisti aoeijalisti na svetu", pa eto gazite prava, za koja se aocijalizam bori, o«poravate pravo .«»lobodnog izraza u socijalistiČkom organu. I kad to činite, vi se ne stidite zvati socijaliatima. Socijalizam poziva ljode, da sc bore za slobodu, za prava, za najširu demokraciju, za jedinstvo radnoga naroda, a eto vi na žalo«t borite «e, do več udrtižene radnike razjarite.
Tako je to, dragi moj Suša/ a ne, kako bi ti htio famozno da prikažeš. .<
O dal jn jem naklapanju SnSine in farni je neču da govorim. Več čn jedno da preporučim Bufci i onima, koji se slažu «a njegovim dopisom, neka objave zapianik i rezoluciju sa pomenute konfc -renče, pa če se videti,- ko ima pravo. A sve dotle, dok se zapti i gazi slohoda izraza u našem aavez-nom organu, ja ču po onoj poslanikovoj generalu Potioreku u bosanskom saboru da dovikujem "Pali, žari ndbrnjaki dizdarn, dok i tvoja kula na red dodje."
Onoltko u batar istini.	s
Lazar Todorovieh.
Chieago, septembra 1M7.
Vsled stavke*24 tisoč kovinskih delavcev je prizadeto ladjegrad-ništvo na pacifični obali. Nad sto tovarn in delavnic občuti stavko.
Večina delavcev je zastavkala še le v pondcljek, dasiravno je stavka trajala v mnogih podjetjih že šest tednov, ker niso pod jetniki hoteli priznati delavskih zahtev. Delavci zahtevajo 40 od .stotkov povišanja mezde. V stavki so delavci vseh kovinskih strok; strojniki, livarji, kotlarji, kovači, strojevodje, kleparji, c-lektričarji, monterji itd.
Kovinski delavci se zadržujejo mirlio; le nekaj Sip jc bilo razbitih na vozeh ulične železnice, ki jih vodijo stavkokazi. Stavkokaze so potegnili z voz in jih malo povaljali po tleh. Policijsko poročilo pravi, da je bilo sedem oseb ranjenih in enajst aretiranih. v
Pogajanja se vrše med zastopniki organiziranih kovinskih dc-lavecv in zastopniki podjetnikov. M. T. McGuire, ki zastopa kot barje, jc vsled trme podjetnikov pesimističen z ozirom na sporazum in pravi, da jc bilo na konferenci nemogoče dobiti podlago, da se razvijejo uspešna pogajanja. Po ložaj je po njegovem mnenju ne spremenljiv.
Okoli 150 člantfv narodnega konferenčnega odbora, ki trdijo, da zastopajo 16 podjetniških organizacij, pri katerih je nad 50,-000 podjetnikov, je zborovalo v Waahingtonu. Predlagali ao narodnemu obramnemu svetu, da se napravi skupna pogodba med podjetniki in delavci, ki naj bi preprečila stavke in izpore, da o-stanejo delavnico neorganizirane, ki so doslej neorganizirane, in organizirane, ki so sedaj organizirane. Delovne ure in mezda naj bi
ostale iiot pred vojno, spremembe naj bi se izvršile le tam, kjer je dokazana stvar, da so se pomnožili življenski t roški. Po želji podjetnikov morajo izostati vsi poizkusi za organiziranje delavcev, in skliče jo naj se takoj zastopniki mednarodnih unij na konferenco, da priznajo zgornje predloge.	f li |l
Če podjetniki mislijo, da bodo našli take zastopnike strokovno organiziranega delavstva, ki podpišejo take pogoje,' se bodo menda hudo Urezali. Odbornik unije, ki l)i podpisal kaj takega, bi bil kmalu general brez armade, ker bi izjavil, da sc strinja s tem, da ostanejo doslej neorganizirani delavci prepuščeni milosti svojih podjetnikov. (Jospodje od jeklar* skega, smodišnega, mesarskega in drugih trustov so pokazali svojo barvo in rekli, da je njih srčna želja, da ostanejo delavci neorganizirani. Za strokovno organizirane delavce je to priznanje nekaj vredno, ker poznajo zdaj načrt svojega nasprotnika in bo lahko nastopiti proti njemu.
Kakor poročajo iz Washington a je letošnji pridelek fižola podvojen. Največ ga pridelajo v državah Michigan, Califarnija, Near YoTk, Colorado in New Mežico. Lani so v teh državah pridelali 8,-846,000 bušljev fižola, letošnji pridelek bo znašal 19,969,000. S fižolom jc bilo posajenih 1,500," 000 akrov sveta. Za druge države niso ocenili pridelka.
Michigan pridela 7,830.000 bu*-ljev fižola, California 6,399.000. New York 2,899,000 Colorado 2,-328.000 in Now Mexico 963.000 Cene fižoiu seveda niso padle, čeprav se je pridelek v petih državah podvojil.
P R O L B T A lun. O
MM
Kako se ubija socializem.
NEKOLIKO ODGOVORA DR. JOSIPU QORIÛARJU, — Etbln Kristan
Bivši avstro-ogrski kuirzul (tr. Ooričar objavlja v "Olasu Naroda*1 članke j>od naslovom 44Kako so nčmški socialUti izdali socialnemDr. Oo-ričar Ima morda dobre namene — o tem se ne moremo soditi, ker nam doslej še niso prav jasni — ampak iztrga, kar je doslej objavil, se vidi, da i in a o socializmu in njegovi zgodovini zelo temne pojme. Ker pa zida na takih neutemeljenih predpostavkah, mora naravno prihajati do zelo napačnih zaključkov.
ZOPER SOCIALIZEM
Kolikor se more soditi po tem, kar nam je doslej prišlo v roke, bi skoraj rekli, da gre drju. Ooričarju manj za kritiko tiste taktike, katere se poslužuje socialist i An a večina v Nemčiji, kakor za na|>ad na soeialiaem sploh in za njega diskre-dvtiranje. Če je ty njegov smoter — kar bomo ¿e se natančneje «poznali iz njegovih nadaljnih Člankov — tedaj ne bo imel mnogo sreče s svojim delom. Ksjti socializem se faktično prav vsled sedanje vojne razvija tako hitro v veliko moč, kakor nikdar prej ne. ('e dr. Ooričar tega ne verjame, naj se poglobi v vzroke in namen konferen-ee, ki so jo imeli internacionalni finančniki pre<l kratkim v Švici; naj preštudira papeževo mirovno noto, v kateri se izraza strah pred "izrastki demokracije", po domače pred socializmom ; naj se spomni na Lloyd Oeorgeve izjave o revoluciji, ki jo povzroči sedanja vojna: naj čita merodajne kapitalistične liste, ki niso, odkar izhajajo, posvečevati socializmu toliko prostora, kolikor sedaj; naj opazuje razvoj v Knsiji, ki ima toliko socialistične sile v sebi, da mnogo kapitalistično-de-mokratskih listov /.e obžaluje revolucijo; naj pre-vdari, zakaj se nemška vlada z vsemi štirimi upira vsem demokratičnim reformam, o katerih nc ve, kje bi se ustavile; naj prcmMi. kako je kapitalistični sistem v času kriae, ki jo je ustvarila vojna, bankrotiral in kako sí» se morale vlade v deželah najbolj posvečene privatne lastnine poslu-žiti sredstev iz socialistične ga arzenala, in sicer deloma zelo radikalnih sred«tcT.
NEPLODEN POSEL.
Boj^zoper socializem je imel svoje ugodnosti* dokler je socialistična stranka vsega sveta izgledala kakor maloštevilna «cMa, in se je ljudem, ki niso poznali sile gospodarskih zakonov, zdelo, da zadostuje par biričev in pur vHie za zator vsega gibanja. Danes je pa to nehvaležno početje^ tajiti gospodarski pogoji, ki zahtevajo socializem, dozorevajo; i« prav sedanja vojna pospešuje razvoj — dejal bi — s čarovniško močjo.
Socializem prihaja. Xe zato, ker ga hočejo nekateri ljudje, ki se imenujejo socialisti, ampak zato, ker ga zahtevajo rasvnere ; zato, ker ga po-t rebuje svet, ki si ne l>o mogel po tej vojni veJ dolgo pomagati brea njega ; zato, ker je dala vojna delavskemu'razredu veliko lekcijo; zato, ker si nc bodo mogle države nabaviti niti sredstev za odplačevanje dolgov, še manj pa sredstev za nuj-~ na velikanska konstruktivna'dela, če vztrajajo na podlagi privatnega Icapitalizma ; zato, ker bo vise! nad njimi Dwmoklejcv meč nove str a Ane voine, Če ne urede internacionalnih razmer po načelih socializma.
"NEM&KI SOCIALISTI."
Naslov, ki si ga je dr. Ooričar izbral za svojo razpravo, se zdi zelo ptikupljiv. "Nemški socialisti so izdali socializcm". To sodbo je izreklo ?e toliko ljudi po vsem svetu, da doni že zato kakor sveta resnica, ker je bila tako pogostoma izrečena. Mi stojimo sicer se danes na tem stališču, da se mora tudi nemškim socialistom priznati tista pra-viea, ki jo uživa vsak obtoženec: Pravica zagovora.
Povedali sino kdove kolikokrat, da se ne stri-niamo s taktiko Sc^eidcmannove frakcije. Kritizirali smo njeno glasb van je za vojne kredite, njeno popustljivost napram Bethmann Hollwegu, njene nazore o gotovih mirovnih jmgojih i. t. d. Ali ta resnica stoji, da doslej niso imeli prilike za zagovor in je najbrže nc bodo imeli, dokler nc bo vojna končana. In zato se mora tudi z défini-ti vito sodbo doOej počakati.
Pri tem se pa nc sme pozabiti, da jc krivično* če.se govori o "nemških socialistih*' sploh, kader se sodi vojnopolitična taktika. Dr. tloričar ve kakor ves svet, da stoji v rajhstagu proti socialistični večini socialistična manjšina; ne ve pa on, kakor ne vemo ini, ali nima parlamentarna manjšina več pristašev kakor veČina.
To dejstvo samo po sebi že prepoveduje govoriti o 44izdajstvu nemških socinlr. tov".Liebknecht * ni bil edini, ki so ga mučili v ječi zaradi njegove opozicije. "Vorwaerts" v 'Berlinn je bil preganjan in neštetokrat suspendiran, dokler ga niso iztrgali socialistični opozioiji Iz rok : in v Berlinu je bilo videti, da je bila ta opozicija v v« čl ni. Celo vrsto socialističnih listov so popolnoma zatrli. V vseh teK slučajih se gotovo ne more govoriti o izdajstvu socializma in povsem nedopustno je, da dr. Ooričar generalizira, kjer bi žc poštenost zahtevala razlikovanje.
SOCIALIZEM IN VOJNA.
»
V svojem uvodu pravi dr. (lončar:
"Cela sila Marxovega socializma sloni na zagovarjanju miru in Imja proti vojni".
Ta trditev je zelo zapeljiva; kljt-b temu je napačna. Dr. Ooričar si pa na zelo hhak nnČH pomaga. Da mij ni treba dokazati, kar je dejal, pravi enostavno; 44V dokaz te trditve jc povsem nepotrebno naštevati posamezne avtorje glede tena predmeta". On proglaša torej svojo trditev za aksiom in se tako izogne dokazom.
Ali ker je ta trditev predpostavka ,ii katere hoče izvajati avoje sklepe, je pisce ne bi bil smel jemati tako lahko. Zakaj iz napačne predpostavke morejo izhajati le napačni sklepi.
In njegova predpostavka je napačna.
Vaa lila Marxovega socializma »Ioni na «poznanju gospodarskega raavoja.
Marx je izvršil na polju družabne vede to, kar je storil Darwin v prirodoslovju. Razkril In opisal je, kako se je družba razvijala; predočil je zakone tega razvoja, vsled katerih je moral biti socialni razvoj ravno tak, kakršen je bil. lu dognal je, da je gonilna sila sedanjega socialnega razvoja nasprotje med interesi kapitalističnega razreda in delavakega razreda. Iz tega nasprotja izvira neizogiben razreden hoj ; rezultat tega boja bo nova družba, ki jo imenujemo socialistično.
Dr. Ooričar si pa pomaga iz zagate s tem, «la zamenjava pojme. On pravi:
"Vsled vztrajne in smotrcnc propagande se je pred vojno splošno smatralo socializem (mimogrede: Slovensko se ne pravi "«ntatralo se je socializem", ampak "socializem se je smatral". To 'smatralo44 je germanizem ; "man hielt den Sozia-lismus"; slovenski "se" pa ni nemški "man"), za splošno in edino sredstvo proti vojni. Celo danes se povdarja to od strani nemških propagator-jev in par zapeljanih prijateljev Nemčije. Kden vodilnih ameriških socija listov, Rev. P rosser, je pred kratkim pisal v svojem pamfletu 44Militarizem":
— Vir vojne leži v kapitalizmu in zdravilno sredstvo proti vojni jc — soci jalizom. Vojna jc učinek, ki ga jc mogoče izločiti le z odpravljenjem temeljnega vzroka".
Ce ni dr. Ooričar namenoma zapisal neresnic, tedaj se zelo temeljito moti. Tega nc povdarjafo "nemški propagatorji" in 44zapeljani prijatelji Nemčije". Mi uisnto ne nemški propagatorji, nc • prijatelji Nemčije, vsaj ne ofieielnc, s katero se ne smo zamenjav atineniško ljudstvo, pa tudi trdimo, da jc socializem zdravilno sredstvo zoper vojno. Trdimo, da je vojna nčinek kapitalističnega sistema in da svet ne bo varen pred vojno, dokler se ne odpravi temeljni vzrok, to jc kapitalistični sistem.
To namreč trdi ,in o tem jc prepričan vsak social isU
Ampak treba je napraviti razliko — ki jo dr. Ooričar namenoma ali nenamenoma prežim — med socialističnim gibanjem in socializmom.
KAPITALIZEM IN VOJNA
Drju. Ooričarju ne moremo prihraniti očitka velike povišnosti. Kdor podv/aine tako delo, kakršnega se jc on lotil s svojo kritiko socializma« se mora vsaj o njegovih temeljnih naukih pou čiti. Socialistične teorije niso s sedmerimi pečati zapečatene skrivnosti. Pri najmlajšem članu kakšnega socialističnega kluba bi se uničevalce socializma lahko poučil, pa hi zvedel sledeče:
Industrija v rokah privatnega kapitalizma' ne producirá blaga za potrebo, ampak za profit. Kdor več proda, ima več profita. Torej gre vsak kapitalist, posameznik, družba ali korporacija. za, tem, da proda čim več. V tem oziru jc Petrovo stremljenje enako Pavlovemu. Peter in Pavel kon^ kurirata. To pomeni, da si njiju interesi nasprotujejo. Petrov in Pavlov je še več; tudi Andreji in Ju rji in Matevži prihajajo zraven. Konkure*^ ca se poostruje, nasprotja se koniplicirajo. Konkurenca se širi na večja področja. Nemška industrije konkurira z angleško itd. Kapitalistični! gospodarska moč se prenaša na politično polje; kapitalistični razred, ki izpodrine fevdalnega, drži državno oblast v svojih ro'enh. Direktno ali in-direktno razpolaga na ta način z oboroženo silo dežele. Kadar ne more doseči svojih gospodarskih ciljev z mirovnimi sredstvi, seže po nad lil Hi. Kadar se ne morejo konkurenčna nasprotja reši ti z dogovorom in spravo, se rešujejo z voj«o.
Kapitalizem jc miru tem nevarnejši, čim-bolj je razvit. V deželi, kjer jc industrija — glavno sredstvo kapitalizma — še slaba, sili državno u-pravo, da jo varuje. Njeni produkti se porabijo na domačem trgn. Kadar se okrepča, postane to nemogoče. Na eni strani so piirodni pogoji industrije v raznih krajih neenaki. V cm" d riel i je za gotovo panogo toliko virov, da ni doma potrebe za vse izdelke.
Na drugi strani postaja 'lemače prebivalstvo tem manj .sposobno za porabo izdelkov, čim bolj se stopnjuje industrijska produk<yja in čini bolj se vsled tega množi proletariat. Delavstvo producirá blago in dobiva za to gotovo plačo. Kapitalizem gleda, da potlači plače čimbolj navzdol in da navije ceno izdelkov čimbolj navzgor. Jasno je torej kakor beli dan. da ne more delavstvo, ki je v industrijski deželi glavni konsument, pokupiti, kar je produeiralo. Tudi to je jasno, da je doma neprodani prebitek produktov tem večji, čimbolj je razvita industrija, čim obilnejša jc torej produkcija.
Kaj naj sč pa zgodi s produkti, ki se ne prodajo doma t
Iščejo se novi trgi izven dežele, zlasti t a ni. kjer ne izdelujejo takih produktov. Pa ne samo tam. V Ameriko so prihajali pred vojno hnli izdelki, ki jih Amerika sama fahricira, če je bilo upanja, da se bo moglo s tukajšnjimi konkurirati. Da se varuje domači kapitalizem take tuje konkurence, vpeljejo carine. Dežela onkraj morja odgovarja na enak način. Žc tu nastajajo nesoglasja in nasprotja. Še večja no pa tam, kjer iščejo kapitalisti raznih.držav nove trge in si skušajo odpirati nova pota do njih. Nemčija pač ni gradila bagdadske železnice zalo, da bodo Turki ugodneje potovali.
Boj za nove trge in nova pota dobiva tembolj politič, značaj, čimbolj so udeleženi veliki kapita-li raznih dežel. Čilima ratio tega konkurenčnega boja je pa dreadnought, puška in top.
Dokler obstane kapitalistični sistem, je svet v nevarnosti vojne, ki je zadnje sredstvo konkurence.
Da izgine ta nevarnost, se mora odstraniti temeljni vzrok. V tem ima Prosser popolnoma
prav. Na mesto konkurenčnega -interna pa mora priti sistem organizirane k oo peni* i je; na Mesto , produciranja za profit mora priti izdelovanje za potrebo.
To je socializem.
Torej jc popolnoma pravilno dečeno, da jo socializem zdravilno sredstvo proti vojni.
P0STRAN8KI VPLIVI.
Ne pravimo, da je kapitalistična konkurenca absolutno edini vzrok vsake vojne. Toliko zgodovi ne poz >a vsak socialist, da lahko našteje razne vojne iz časov, ko še ni bilo kapitalističnega siste* mr.. Tudi danes igrajo poleg glavnega, konkurenč-nega vzrok« še drugi motivi svojo vlogo, zlasti o-stanki iz predkapitalistične dobe, ki so sc rešili v sedanjost. Avtokratič.io tesarstvo je tak ostanek fevdalizma. Kajzeiski imperializem izhaja iz ce-zaiskc ideje, i/, stremljenja po obvladavanju sveta..Toda ne kajzer nc car ne bi mogel začeti vojne ¡z same pohlepnosti po večjim sijaju svoje krone, če nc bi bili pri tem prizadeti interesi vladajočega razreda v tem zmislu, da bi videli v vojni svojo korist.
V tako vojno se lahko zapletejo tudi države, M ni'<o kapitalistične, Kapitalističnega vira pa to vendar ne zamaši, Italija jc napadla Tripoli-tanijo, ki gotovo nima modernega industrijalne-ga kapitalizma. Toda nameni italijc so bili kapi! a^-.tično osvojevaini, in to jc dalo vojni značaj. Tako jc v sedanji vojni z balkanskimi deže. lami, ki niso kaj posebno kapitalistične. Ali namen Nemčije je bil izsiljenje poti čez Balkan za svoj kapitalizem.
Tudi narodna nasprotja imajo v vojni svoj pomen. Toda če sc prevrta skorja in pogleda bolj na dno, sc spozna, da zakrivijo nandus naspro tja večinoma gospodarska nasprotja. Madjarskn nadvlada na Ogrskem na primer je notoriena. Vendar pa ni to nadvlada niadjarskega narodn nad slovaškim, rumunskim, srbskim itd., temveč nadvlada madjarskega gospodujočega razreda, madjarskih veleposestnikov in kapitalistov. To dobi seveda obliko narodnega zatiranja, podžiga narodno sovraštvo in zavija gospodarska nasprotja v temo. Tako ustvarjeno narodno sovraštvo o-lajšuje gospodujočim razredom vojno; ali na dnu ležečih gospodarskih interesov nc odpravlja, temveč jih le zatemnjuje.
Sedanja vojna se ni pric;ela zato na Balkau-nn, ker smatrajo Nemci balk%n*ke narode za in-feriorne, za niže stoječe; saj -so pritegnili balkanske Bolgare in Turke v svoj krog. Ampak gospodarske «upiraeije Nemčije in Avstrije leže na Balkanu; to jc vzrok, da sc jc vojna prav tam začela.
Oospodai razmere so torej podlag i. f'c se ta tako uredi, da izginejo nasprotja, tedaj je za druge diference malo skrbi. V socialistično organizirani družbi, v edini, v kateri se izravnajo gas-podarska nasprotja, ker postanejo interen v^o dmžlic enaki, jc politična in narodna — in če h >-čete, tudi verska — enakopravnost nujna in logična prsledio»i, V taki družbi ni prosjora za fevdalne institucije, za kajzerje in carje. Torej odpadejo s kapitalističnim sistemom tudi podrejeni vzroki vojne, in zato se logično pravi: Socializem prinese mir na zemljo.
MOČ IN NJENE MEJE.
Ampak socializem kot gibanje in socializem kot gotovo dejstvo — to jc razlika.
To razliko je dr. Ooričar vrgel v koš. On oči tu socialističnemu gibanju, da ni preprečilo vojne, pa izvaja iz t« ga, da ni socializem zdravilno sredstvo zoper vojno.
To ni nikakršna metoda dokazovanja.
Socialistična teorija uči, dn odpravi vojno socialistični sistem. To se pa more šele tedaj zgoditi, kadar bo ta sistem uveljavljen. Dr. Ooričar pa gotovo ne more reči, da jc že sedanji- svet «v-cinlističeu. Zahtevati ml socializma v kapitalisti'-ni družbi, kar ohljuhujc v socialistični, ki šc le pride, ni ne pravično, nc logično. <*'c obljubim komu prijetno stanovanje, kadar bo hiša sezidan», mc ne more nahruliti, da nima takega stanovanja, ko se šele zbirajo zidarji.
Seveda — socialistične stranke so tudi danos načeloma nasprotne vojni. Med njihove naloge sflada, da skušajo preprečiti vojno. Ampal; več kakor poizkus sc nc more zalitevrti od njih: Vzrok »e zelo enostaven: Od nikogar s«« i\e -more zahtevati, kar presega njegovo moč
Tudi drju. Ooričarju je gotovo znano, da » i
da
nes nobena deželn na svetu socialistična. Niti uprav» ni v nobeni popolnoma v 'socialističnih ro-kali. Edino v Itnsiji ima socializem izza revolucije prctež.;io moč, ampak niti tam ne more vladati po čisto socialističnih načelih, ker ni še pogojev za to; dežela, ki jo jc prevzel iz rok avto-kratičnega cariznia, se ne more kar Čez noč izpr meniti v socialistično.
Toda sedanji ruski socializem ne prihaja v poštev, če se govori o postanku svetovne vojne. Kijti takrat je bil« njegova politična moč konuij nekaj nad ničlo,	f
Mednarodni socialistični kongresi riso soci-alistiČnim strr vkam nikdar, nalagali, da morajo preprečiti vojno. Kaj takega niso mogli sklrpati. kniti z enako logiko bi jim bili lahko naložili, naj v določenem času izvrse socialno revolucijo. Km so sklepsli mednarodni ko igresi — dr. Ooričar je tudi v tem netočen, da govori o takem kongre .u dne 14. junija 1015. v Parizu, katerega ni bilo je to, da morajo socialistične «tranke porabiti sredstva, ki so jim na razpolago, da se upro vojni. Kakšen more biti rezultat takega napora, je pa driHro, vprašanje, če sc vzame v po*tev, da so socialisti v vsaki deželi v^manjšini in da tiho imeli takrat zlasti v odločilnih deželah skoraj nobr*. nega vpliva na utilitaristično mašinerijo.
KOLIKO JE BILO OREHA?
Zahteva, da naj bi bil socializcm ali pa celo socialistična stranka kakšne dežele za vsako ceno preprečila vojno, je absurdna. Kar se more po pravici, vprašati, jc le to: Ali so socialistične stranke «storile vse, kar bi bile moffle, da preprečijo vojnof
Na to vprašanje sc Ishko odgovori, da bi bile morda lahko kaj več storile. Toda kdor tako odgovarja, bi moral tudi povedati, kaj bi bile mogle storiti, česar niso storile.
Tega dr. Ooričar doslej še ni povedal, Ootovo, lahko bi se bilo v posameznih slučajih storilo, kar se ni. Na primer; Nein*ki socialisti v rajlHtagu bi .bili lahko glasovali proti vojnim kreditom. Lahko bi bili namesto tiste izjave, s katero so obrazložili svoje glasovanje, nastopili z ostro kritiko vladne politike in pokazali pravi značaj vojne jim če jim jt bil samim takrat jasen.
Da niso tega storili, smo jim že davno zatne-rili. Zakaj niso tega storili, bodo morali pač šc internaeionali povedati.
Ampak dr. Ooričar naj sc nikar ne moti. Kljub svojim 110 poslancem ko bili socialisti v rajhstagn v manjšini. Večina proti njim je bila več kakor štirikratna. Ce bi liili glasovali proti vojnim kreditom, kakor hi bila po našem mnenju njih dolžnost, vendar nc bi bili s tem preprečili vojne. In če bi sc biH vsi dali zapreti ali pa postaviti ob zid pred kompanijo z nabitimi puškami, bi bilo v rajhstagu 110 glasov manj za vojno, z vsemi ostalimi glasovi bi bila pa odobrena.
V Avstriji :»e jc vojna napovedala in začela in so se dovolili vojni krediti in poraba dotio-hrnnstva in črne vojske in podaljšanje vojnoob-vezne dobe in novi nabori in zopet novi nahor) — vse brez parlameta. Kar je znal Stuergkh, hi bil v slučaju potrebe znal tudi Bethmann Ilollueg. V cc tralnih državah nc bi bil mogel noben parlament preprečiti vojne.
REVOLUCIJA.
Kaj bi bili mofrli socialisti storiti druzega? Revolucijo!
To jc beseda, ki jo včasi slišimo od najradi-kalnejših. Dr. Ooričar menda ne spada mednje.
Revolucija se lahko zapiše in lahko izreče, 'zvršitev je pa druga stvar.
Ce so bili kje pogoji za revolucijo, «o bili v Avstriji. Največ jih je bilo v narodnih razmerah. V Bosni in Hercegovini, v Sremu, Bački in Banatu, pa tudi po drugih jugoalovanskih krajih, prav tako na ('eškem in Moravskem so bile žive simpatije za Srbijo. Druge narodnosti so bile sovražne Avstriji sli ps Ogrski. Vlada ni imela v ljudstvu skoraj nobene zaslombe.
Kako da ni Avstrija z revolucijo preprečila vojnef
Enostavno zato ue, ker ni mogla. Posameznih rebeličnih poizkusov je bilo dovolj. Ali tudi rah-Ijev in vislic je bilo, in kjer jc zadnjih zmanjkalo, jih je nadomeščalo drevje. In Če ni bilo dovolj vr-■vi, so puške opravile delo.
Poizkus revolucije bi se bil tudi v Nemčiji lahko napravil. Ali gotovo je, da bi bili socialisti ostali osamljeni. Že poiskus se ne bi bil mogel izvr siti po vsej Nemčiji, ksjti v nekaterih krajih je socializem tako redko posejan, da se ne bi mogli rdečkarji tam niti geniti; drugod je bilo zanesljivo vojaštvo nakupičeno; iz Avstrije hi hila lahko prišla pomoč. Predvsem je pa utilitaristični sistem v Nemčiji tsk, da nc bi bila mogoča revolucija, če ne bi imeli socialisti v armadi sami take velike večine, da bi mogli ustrahovati nasprotnike.
S štetjem socialističnih glasov pri volitvah sc nič ne dokaže. V armadi, torej v posesti orož-ja, jc bil le e i del; druge so potrebovali v tovarnah, veliko jih je bilo nad vojaško dobo ali pa nesposobnih za orožje, in naposled se ne more vsakdo šteti za socialista, kdor jc enkrat glasoval za socialističnega kandidata. Med številom socialističnih glasov in članov stranke je bila tudi v Nemčiji velika razlika.
GENERALNI &TRAJK.
Ostalo bi še vprašanje generalnega štrajka.
Tudi to je konjiček mnogih radikalcev; a tudi v to sredstvo ne verujemo. Oencralni štrajk bi mogel imeti pomen le kot uvod v generalno revolucijo.
Ali tudi tisti, ki verujejo v to bojno sredstvo, «e morali prepričsti, da je Bebel imel prav, ko je naglasa I, da nastane ž mobilizacijo vred veli-karska brezposelnost, tako da ljudje zahtevajo dela, ne pa da bi ga opuščali.
Ocneralni štrajk je utopija, če nima socializem toliko moči, da bi mogel vplivati na vse delavstvo. A volitve, organizacija in parlamentarno zastopstvo dokazujejo, da tudi v Nemčiji ni v ak delavce socialist. Kaj pomeni moč bajonetov, se jc pa pokazalo v slučaju posameznih velikih štrajkov, ki so se tekom vojne uprizarjali tudi v Nemčiji.
Taki ftrajki so pač povzročili zmešnjave, delali vladi in vojni upravi sitnosti, ampak odtod do preprečen ja vojne je dolga pot.
Faktično ni doslej š enihče dokazal, da bi bili • ocialisti mogli preprečiti vojno, le če bi bili hoteli.
(Dalje prihodnjič).
Nemška vlada neprenehoma trdi, da je Nemčija v ohrrnbni vojni. Mure! na zapadni fronti sc zdaj njena vojska gotovo hrani. Ampak vojna se ni pričela danes, temveč lets 1M5. a tem, dn jc Nemčija napadla Belgijo, Avstrijo pa Srbijo.
Ljubljanski "Slovenski Narod" piše, da ve-Ija po Dalmaciji kilogram koruzne moke 10 kron. V Hpljctu jc srednje velika glava zelja 8 kron, krompir po 5 do ti kron kilogram.
M \T\ r
SK -
PROL
|TA¿
EÇ
VHTIMKMrVÎ
SLOV. DELAVSKA
* ' «i«i*wvlMMia 4M |4 i«» t MA
PODPORNA ZVEZA
lak*n»rlr*»a M »priU IV»
. « 4rtott nm
Spargo in demokracija.
DOPISI.
Pred kratkim smo povedati, kako je bilo organizaciji, imenovani People's Councll tftieint»-gočeno zborovanje najprej v MinneapttR*«, in tem še v nekaterih droigih krajih. Dasi nam ni taktika sieteiiice, skrene v Peuplc'* {'ouuellu, prav nič simpatična, smo olntodili oviranje svo. bode govora in zborovanja. Za nas je to samo
Sedež: ConenrnugH, Pa.
OLAVKI URADNIKI:
rUKliSKDNIK: Ivan Prostor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio, i ub sebi razumljivo, ker spada ta svoboda meti IM)|)PHKI)8F.DNIK: J o* p ZoVko, R. F D. bo« U» West Newton, a.	temeljne pojme demokracije in mora biti za vse
TAJNIK: Hlas Novak, Z0 Mam 8t., Conemaugh, Pa.
K)MOŽNI TAJNIK: Aadrej Vldriek, 170 Franklin Main St., Coaeraaugh, Pa. itl.A(lA.IN IK: J otip Žele, S3Ü2 «t. «a if Ava., Cleveland, Okio. PONOSNI BLAGAJNIK: Frank Psvlovftt, b. «47, Korest City, Pa.
NADZORNIKI:
I. nadzoraik: Ivan A. Kakar, 207 Hanover St., Milwaukee, Win. i. nadiornik: Nikolaj Povio, 1 Craib flt„ Numrey Hill, K. 8. PHtahsrgk, Pa. S. muUornik: Frank Kau*ič, b. 73. Dualo. Pa.
POROTNIKI:
1. porotnik: Anton Lavril, boz S, Yukon, Pa. 1 porotnik: Frank Bavdek, S303 Glass Ave., Cleveland, Okio. S. porotnik: Aaton Welly, bo* 5.1, Huperior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kam, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Okio.
FOMOim ODROR:
Martin Jager, Conemaugh, Pa.
Ivan Grsčser, MS Kossel Ave., Johnstown, Pn.
HtHan Zabrie, Conemaugh, Pa.
Ivan Huhadilnik, Box 253, Honth Fork, Pa.
Ignac Pečjak, 2H7 Cooper Ave., Johnstown, Pa.
Frane Priatave, Conemaugh, Pa.
OLAVNI URAD v bifti «t. 20 Main St., Conemaugh, Pa.
Uradae Olaallo: PROLKTAREC, 4008 W. Slst 8t., Chieago, 111. Oeajoaa društva, oairoma njih uradniki, ao uljudno proieni, pošiljati vaa dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. I>«:mr aaj se pMilja edino potoni Poštnih, Ezpresnih. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ue
K torn privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovlja: Blas Novak, Cone Buiugh posit Bank, Conemaugh, lom na naslov gl. tajnika.
spotit Bank, Conemaugh, Pa., ia tako naslovljene pošilja z mc*ečnim poroči-
y aiuiaju, da opatijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, aaj to aamudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ao v prihodnjo popravi.
SEJA
GLAVNEGA S D. P. Z
ODBORA nega lista, kljub temn, da je bil;.
bolan in oddaljen od svojega , -<f—	društva, in ¿ele na odločen poziv!
Dne 11. septembra 11)17. ondotnega tajnika si ga je pre-NaVsoči: Ivan Prostor, Blaž skrbel. Sklene se, da se prepusti Novak, .Josip Žele, Andrej Vi-jglavnemu predsedniku, tla zadevo drieh, Ivan Kaker,. Niek Povšc in Pran k Kaučič.
PrSdsednik «tvori sejo s pojasnilom, da je današnja seja potrebna radi nadaljnega načrta za zdriilenje, ki se ima po njegovem mnenju v kratkem izvršiti; pojasni navzočim njegovo delovanje v priti združenja ter priporoča, da se na prihodnji seji, katere se bo udeležil tudi gl. odbor Slovenskega podpornega društva Sv. Barbare, v meseeu oktobru, povabi tudijstiruževalni odbor Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, ker želi biti pričujoč; obenem naj se povabi tudi predsednik združevalnega odbora od Jngslov. Kat, Jednote.
Poročilo se vzame na znanje, ter se njegov načrt in želja v ee-loti odobri.
Krst Ivan Kaker kot preds. nadzornega odbora poroča o stanju zvezinega premoženja, ter po vtis rja, da je nadzorni odbor našel knjige in poslovanje v glavnem uradu v pravilnem stanju;
k«»t razvidno, je imela zve-,	. ,	.
za v proti* .štirih mesecih m *	* ^
dohodkov ......... $19,003.501 rfHI •>» prihodnji seji.
v istem času pa je izplačala Tajnik prečita poziv eksektttive
skupno ........... $15.374,81 s,ov- republikanskega združenja.
Preostanek gotovine dne 1. sepW Povija S. I). P. Z. k sodelova-
tembra...........$63,338.tío nju za osvoboditev slovenskega
Natančnejši račun in ptislova- i »«roda. (¡lavni odbor S. I). P. Z.
enaka.
Popolnoma enaka je sodba Johna Spar ga, ki je pred kratkim izstopil iz atueri&ke socialistične stranke, ker se ne strinja s taktiko večine. Takoj po njegovem izstopu je bilo slišati glasove, ki nikakor niso bili dostojni socialistov. Očitalo se mu je, da je "izdal" socializem, da se je "prodal vladi' in podobne reči, ki rade uhajajo iz ust ljudem brez trezne sodbe, podvrženim bolezni večnega sumničenja. Ta očitanja so bila zelo neopravičena, kar se lahko spostia iz pisms, ki ga je pisal načelniku takozvanc National Security League, Mr. Stsnnvood Mankenu v New Yorku in ga obenem izročil soeia I ¡stičnemu "Ne* York Call" za objavo.
To pismo se glasi:
i'enjeni gospod Manken: Ali poizkušate Vi in Vaši tovariši res okrepčati People's Council in mu pridobiti simpatije ter moralno in finančno podporo tisočerih odkritosrčnih radikalcev, ki zdaj lojalno podpirsjo * narodovo stvar in stoje proti People's Couneilu?
Veni, «Ia je prav mnogo ljudi enakih meni, ki so lojalno podpirali in podpirajo narod v tej krizi in se odločno postavljajo proti People's Couneilu, prisiljenih prav resno uvsževati, če ne le/i naša dolžnost v sedanji dobi v tem, da sklenemo vrste za obrambo tistih temeljnih pravic demokratične vlade, ki se kršijo z odrekanjem zho-ravalne pravice in svobodne besede o velikih vprašanjih časa.
Videli smo v tej Videli smo v tej vojni osnovni konflikt med demokracijo in avtokraeijo, in da bi zagotovoli zjuago demokracije, smo bili pripravljeni doprinesti vse potrebne žrtve. Ko smo ponudili svojo službo narodu, je bil .naš glavni interes v tem, da smo želeli jioslužiii stvar: demokracije.
Jasno je, da ne moremo z odkritosrčnost jo in doslednostjo biti ravnodušni napram interesom demokracije tukaj, v svoji lastni deželi. Ne more *e pričakovati od nas, da se bomo bojevali in žifevovoli za demokracijo v tujini, pa ostajali tihi, če i z poti k o pa vajo sovražniki demokracije dnuia vse demokratične institucije in svobodo, kar je imam«.	,
Zdi se mi nič manj kot narodna sramota, da se pojavlja organiziran poizkus, da bi se People's Couneilu onemogočili shodi. Poput/mma odkri-
tosrčen sem in pmvjjii, če vztraja to statije, da se
bom čut iT prisiljenega opustiti delo, ki ga vrtim, in pound it i tem Ijudoin toliko moči, kolikor sem je j*' zmožen, da uveljavijo iu ohranijo pravice,
Hi jim jih nezakonito odrekajo ljudje, posnemajoči metode Itohenznllcriiske avtokraeije.
Akt» ste hoteli Vi iu Vasi zavezniki namenoma oslabiti uspeli sijajnega Wilsonovega apela na tfeniški narod in tako dejansko napraviti radost ksjzerju, tedaj se mi zdi, da si niste mogli izbrati bolj uspešne metode. Kakšno inspiracijo more dobiti nemški narod, bojujoč se proti tej avto-kraciji, če se obrne k demokratični Ameriki, opazi, da prihsjajo v veljavo svtokratične razmere prav tako, kakor v njegovi lastni deželi? K a k^iega močnejšega argumenta si morejo nemški birokrati želeti zti omejevanje ljudske svobode, kakor /gled, ki jim ga dajete Vi?
Bila bi mojsterska poteza in učinkovit udarec ah People's Counuil, če bi bilj namesto zarote za preprečenje zboroval ne pravice porabili moč svoje organizacije. Iu če bi se bili poslužili vsega vpliva, ki ga ima Vaša organizacija na občinstvo v .Minneapolis!! in ua guvernerja Mjinnesote, da bi jih pripravili do dovolitve shoda in za primerno varstvo njihovih govornikov, hi bil Pco • ple s Council pripravljen ob svoj najmočnejši apel na ameriško ljudstvo. Povsem lahko bi bilo) prirediti protidemonstracije in pokazati na votlost vse njegove propagande.
Z zatiranjem svobodne besede o takih vprašanjih se povečava strast tistih, ki so zatirani, in — kar je hujše od vsega drugega — gonijo se na tajna iu podzemeljska pota, kjer se ne more obračunati s propagando, kateri se more le v javnosti tis|>cšno nasprotovati.
Vem, da je na tisoče in tisoče mož in žen v deželi, ki predvsem žele lojalno in vdano služiti narodni stvari v tej revsiti uri, in ki so, zelo proti svoji volji prisiljeni reči, tla je njih neposredna dolžnost, bojevati se za demokracijo doma.
Naravnost; Prisiljen sem Vam reči, da je to • moja odkritosrčna in zavedna sodba, da storite Vi in Vaši tovariši z zasledovanjem te nenavadno neumne politike pritiska več za učvrstitev vpliva teh pacifističnih propagatorjev na delavstvo te dežele, kakor vsi govorniki in agenti People's Couneilu. Cc bi se bilo Couneilu dovolilo zborovanje v ,Minnesoti, kskor je bilo nameravano, bi bil ta shod popolnoma in učinkovito izravnan z zborom pod zaščito American Alliance for Labor and Democracy. Sedaj naj bodo41 proglasi te organizacije kolikorkoli učinkoviti, bo njih vpliv vendar znatno oslabljen, ker ljudstvo ve, da ni imela druga stran enake prilike.
Ponovno Vas prosim, Mr. Manken, ne igrajte kajzerjeve igre in ne silite ljudi, ki so s srcem r. nami in z narodno stvarjo, da bi podpirali People's Council.	John Spargo.
reši pravilnim (Mitom, a do tcg:i časa se nakazana pmipora ustavi
Brat predsednik priporoča liad-, zomikom, da prcskrlrtn varščine od vseh tistih bank. na katerih ima zveza svoj denar naložen, iu katere še niso do sedaj predložile varščine od poverjene jim s vote zvezinega denarja; obenem priporoča, da se nadalje nalaga «lenari na mestne bonde, ker so p«» njegovem mnenju i.'ti bolj obresto-i nosni in varni kot banke.
Predsednikov predlog se sprej me.	- štvo izredno sejo, na kateri je bilo j	ÔTIRI MESEČNI RAČUN 8. D. P. Z.
Tajnik pre-ita pismo od samo- radost no število članstva, da je > od 1. maja do 31. avgaita 1917. stoj nega društva "Slovenskih si- lisî' "profeat** odobrilo, ker je DOHODKI: nov Kdinstvo" iz Buîte, Mont društvo baje zato proti združitvi,! Vfs društva vnlačala...........................$18,281.05
Omenjeno društvo želi informaei- ker Slov. poti p. dr. sv. Barbare ni	^nSro^ dT"* P. D. ! ! ! ! ! !
je od S. D. P. Z, kako pot naj bit «n'ventno, (te«ra ni bilo v priobèe- i Preneftene obresti First National Bank, Conemaugh
zavzelo, <la bi m««!« pitati	P^»«»» ; predi«!»,,» je bil.,^ ^/.t.Li Union M.ti.n.i B.nk.'¿ohn.t.w„
zveze. Tajnik prečita svoj «sigo- dopisnica nekega dana od Obresti čekovnega računa Uke Shore Bank & Trust
vor, v katerem pojasnjuje vstop društva štev. .T», ki od lof no pro- Company	..............
. . . ' .. . ,x	t^wti,.«	trtL^...,. ., * i * « Obresti obrestne vlog« Lake Shoro Bank A Trust Co.
v zvezo bi vse Penzijske Družbe, »wtlra proti takemu početju 'mI obreiti obrestne vloge Potter Title & Trust Co.,
kateri načrt naj bi veljal tudi za, »tram^ društvenih odbornikov, ter posamezna samostojna druttva ^»»enja, da on nič ne ve o kakšni ker pa še ni dobil doslej Odgovora. Uredili seji, pač je pa mnenja, da se o tem ni moglo nadalje tikre- »*	protest skoval privatno.
Sledi razmotrivanje ,ter z ogorčenjem ohitojajo vsi navzoči glav-i Društvo se izplačalo
ni odborniki tako blatenje v jav- uPray.ni «trosk«:
v	Mesečne in letne place gl. odbornikov.
Pittsburgh
Obresti obrestne vloge Conemaugh Depoait Bank. . . Obresti obrestne vloge Slov. H run. in Pos. Društvo, Conemaugh .............................
r».oo
ß.OO
824.32 10.34
1&.11 104.44
108.24 100.00
50.00
Skupni dohodki.
$io,no3.r>o
IZDATKI:
nje bo prioheeno v glasilu "Pro letarcu." Poročilo nadzornikov se vzame na znanje.
Tajnik predloži račune za tiskovine, tičoec se splošnega glasovanja za združitev za zvezo iu dr.
nosti od strani društvenih sobra-tov. Sklene se soglasno, da naj društvi» Planinski Raj štev. 35. doprinese dokaze za vsa natolce-7. veseljem pozdravi plemenito j v*n j® 111 obdolžit ve glavnih odhor-idejo ter se priključuje k «odelo» nikov S. 1). P. Z., to je kje izkoH-vanju iu načelom izjave čikaške ščajo organizacijo in česa .so /a-konference. Sklene se, da se izvoli krivili, da so delovali protipravil-zastopnik na prihodnji nkupni sejiv «lučaju da društvo Plsnin-j obeh odborov (Sv. Barbare in S. i ski Kaj štev. 3f». ne bi moglo z do-
Dnevnice in vožnje gl. odbornikov
Vrhovni zdravnik zs pregled prošenj........
Tiskovine in uradne potrebščine............
Najemnina glavnega urada ................
Glasilo in oglasi .........................
Ročna blagajna gl. tajnika in blagajnika.....
John Prostor pošiljatve .............
Zvezin odvetnik R. C. Hoerle..............
Varščine društvenih in glavnih odbornikov.....
Povrnjena pristopnina in mesečnina Mary Kokal
Prenesene obresti ........................
Skupni izdatki . .............*. ...........
t**ist i štiriniesečni preostanek
$12,748.50 I
r>66.00
289.26 23.67 322.79 48.00 124.60 60.00 2.42 100.00 171.00 4.46 824.32
ie m .-».j _ * ~Y'	štiriniesečni preostanek...........................
Sv. Barbare. Sklene se, da jih zo- l>- P. Z.) kateri naj bi Zastopal	dokazati, tedaj ima dru- Preostanek z dne 30. aprila 1917........................
pet predloži no skupni prihodnji j skupni organizacijo, članstvu pa »tvo vse to, kar je objavilo v pro. j skupni preostanek dne 31. avg. 1917
seji obeh odborov. (	glavni odbor priporoča, da goji testu, dobesedno preklicati v jav- K temu se še prišteje: nevmjeni čeki____!!!!!!!!."!.'!!!!!!
Tajnik poroča da so pogajanja **mpstijo za to idejo.	nosti do 1«. oktobra t. I. in v sin- Preostanek ročne blagajne tajnika r...................
z National Surety Co., radi poneverbe prejšnjega glavnega tajnika v teku, ter upo, da se bo stvar v kratkem času po voljno rešila \ občo zadovoljno»!.
Tajnik predloži zadeve sobr. Martina Simončiča; omenjeni .je poškodovan na roki, ter drti, da je njegova roka tako poškodovana, da ne bo mogel ž njo več delati ; vslcd tega zahteva, da se mu izplača odškodnina. Ulavui od-l»or naroči gl. tajniku, da sporoči druntvii štev. 82., da naj da preiskati poškodovanega sobrata pri treh zdravnikih, kuterih izjave bo gl. odbor vzel za metoda j ne na svoji prihodnji seji.
Predsednik predloži ček sobrata J. Kernsa, člana društva štev. 13. in pozneje društva štev. 51. Omenjenemu je bilo nakazana
Na dnevni red pride zadeva društva štev. 35. Tajnik omenje-
čaju da tega ne stori, se bo glavni odbor poslužil pravil stran 3K. 1
Skupno imetje
I16.374.8Í
$ 4,128.69 46,739.17
$60,867.86 $ 2,461.62 9.17
$53.338.65
nega društva je objavil nekakšen i točka Izobčenje društev, ali tičoče!Tn '^ÎÂovne^S^u ïlke*»
protest v "Glas Narodu" in vl*p posameznih, članov "člana se
"Clevelsndski Ameriki"; ta protest je bil podpisan od njega in ostalih društvenih odbornikov, ter opremljen z društvenim pečatom. V dotičnem protestu protestirajo odločno proti združitvi S. I). P. Z. s Slov. Podp. dr. Sv. Barbare; obenem nesramno dolže
izobči" točka «.
S tem je dnevni red izčrpan in predsednik zaključi sejo. John Prostor, m. p. predsednik. Andrew Vidrich, zapisnik ur.
V neko atlairiško luko je dospel ameriški parnik iu potniki glavne odbornike raznih ne pošte- pripovedujejo, da je nemška sub-nosti ter ds si hočejo z 'zahrbtno' marinka napadla parnik, toda tor-združitvijo vtplesti, kar hi bilo zo- pedo ni zadel, pač p« -.te je po ne-pet za njih koristi in žepe napol- razumljivih ovinkih izgubil od niti, i. t. d. Prečita se tudi protest Judje. Potniki so takrat mislili, da društva štev. 3f>, katero odločno imajo Nemci že zelo slabe torpede, protestira proti takemu pLsarenju toda v Washingtonu si zdaj tol-v javnosti proti glavnim odborni- mučijo, da je bil parnik mogoče kom, ter odločno zahteva, da se» zavarovan z Kdisonovim aparn-povzročitelji strogo kaznujejo, tom. Mornariški tajnik Daniels ne John_!llj>At®I:. bolniška podpora v znesku ^ir>.(KI, I ker članstvo društva štev. 36. nvi- mara govoriti o tej stvari.
medtem ko mu elsnstvo dr. štev. Idi, da hoče pi«ee protesta škoditi	.-------
51. nikakor ne pripozna več kot vplivu glavnih odbornikov; ob- Agitstcr nronarhizma je podn •
enem dela škodo in razdor v orga- ben priganjaču sužnjedržea. Oba nizaciji s takim pisarenjeni. Ta j-i smatrata ljmlstvo za tržno živino nik prečita mlgovor prcdse<lnika j James I i. llMglies, * vezni po*re društva štev. 35., katerega je biTi,l ,vnb'e. ie i^ravpal spor med lad vprašal, kdaj da je dntštvo Imelo jegradnfUkiiui delavci in Stnnd irJi iti sejo, da je ta protest odobrilo < Shiphurding korporaeijo nn oto-jjc odgovor se g!;s*i, da je imelo dru-[kit Shooters. Prizadetih jc 200 de-;troll.
Short Bank A Trust
Co., Cleveland----:..................$	3,943.09
Obrestna vloga Lake Shore Bank A Trust Co.,
Cleveland ......................................................5,104.44
ObrcKtna vloga Guaridan Savings A Trust Co.,
Cleveland......................................................4,997.64
Obrestna vloga Citizens Savings A Trust Co.,
Cleveland................................................4,762.87
Obrestna vloga Society for Savings, Cleveland	2,696.79
Obr«Mtaa vloga Continental Trust Co., Pittab'g	5,593.94
Obrestna vloga Potter Title A Tr. Co., Pittsb'g	5,520.40 Obrestna vloga Union National Bank, Johns-
' town, Pa........................................................4,207.67
Obrestna vloga First Natl. Bank, Conemaugh	5,000.00 Obrestna vloga Conemaugh Deposit Bank,
Conemaugh ................................5,100.00
Obrestna vloga Slo\\ Hran. A Posojilno Društvo, Conemaugh ............................................2,050.00
čekovni rrčun Conemaufrh Deposit Bank, Conemaugh ..........................................................100.00
Obveznost National Surety Co..............•	4,352.64
Neporabljena ročna blagajna tajnika	9.17
$:>3,338.«r»
Skuptij.. . ............................
Pregledano in pravilno pronujdeno. • _	Conemaugh, Pa., dno 11. septembra 1917.
Blat Nov«||,	Joseph 2«le,
prtAtrdmi. tajnik.	*f«#wjn<*.
Ivan A. Kaker, Nick Povi«,	Frank Kauitt,
I. nt.duormh. 2. naJsormh.	J. na J mar m k.
♦14.00. Preišče se zadeva ter se spozna, da je bila omenjena vso. ta nakazana na bolniško nakaznico cd društva štev. 13. Prečita se pismo društvenega tajnika društva štev. 51., ki omenja, da si ta član ni hotel preskrbeti prestop-
lavecv, nov.
ki so •.tlavkali osem led
Ako čitai Proletarca, pa spo «nat, da jo dober list in te zanim« tedaj ga pokal! IS tovarišu In mi fa priporoči, da bo tudi on to izve dal, kar Irvei t! in ee rančll. če as» podvržen vladni kon-j i* učiš ti. To bo dulevni dobiček
I «ate In sanj.
Predsednik Wilson je izdal pro am. iío, v kateri naznanja, d;
«îad'ior
Detroit, Mich.
V 3». številki "Radničke Stra-I le" je bil priobčeu članek pod j imenom "(?dje je dosljednost", | članek, katerega je spisal S. Mi-
roaavljevič, je tako nesramen, tako jezuitsko (hkIcI, da se mu ; mora odgovoriti.
Dovolj dolgo že trpimo, tla se člani slovenske sekcije Jug. soc. I zveze ua nsjp«Mileči način napadajo v glasilu hrvatske sekcij*. Vsako obrekovanje ter zavijanje jim pride prav, samo da se udriha I po nas. Sod. S. M irosa vljevie v svojej žalostni skrpucariji omenja |sh<d, katerega prireditelj je Ml Jug. soe. klub št. 114 s temn "Jug. vprašanje iu socialisti", referentom Ktbi ii Kristanom iz Chieaga dne l!t. avgusta. Shod, ki je bil sijajen in kjer je referent Ktbin Kristan zadel v črno, seve boli Mirosavljeviea, posebno pa še ]>oraz, ki ga je doživel nn tem shodu. Kadi tega je napisal ono podlo žalostno stvar, da bi dal duška svojemu užaljenem ponosu. Komu ni znan sod. M i rosa vljevie? Slovenski sotlrugi, ki so se udeležili kot delegati lanskega kongresa v Chieago, se ga gotovo spominjajo, Velik človek a še večji frazar. Ne, kdo se ne spominja njegovega gromovitega govora na kongresu, ko je udrihal po " IVoletarcn" ter uredniku češ kako, da bi lahko imel " Proletarec" deset, petnajst hiljada predplatnika! Krivda, da jih nima, je seveda proletarčeve-ga urednika ter upravnika. Da, * grmečimi frazami je lahko reševati vprašanja, in tudi aplavz sledi, in to sod. Mirosavljcvič prokleto dobro zna.
Mi v Detroitu ga dobro pozns-Irao in tudi vemo dobro, koliko je sod. M i rosa vljevie "dosljedan". j In kolikor je člančlč podel ter nesramen, v resnici povedano, ko sem ugltdal ime avtorja pod njim, nisem bil čisto nič iznena-den. Seve iz vsejra članka ne sledi prav nič. Pre»Mt«l seni ga trikrat, štirikrat ter se zastonj belil glavo, kaj tla je M irosa vljevie izven svojih laži še hotel povedati. V svojem članku eitiro odlomke Kristanovega govora ter ga primerja z govorom sod. Kristana iz lanskega leta. Pri tem jc pa taktr ae roden, da samega sebe bije p« ustih: Svoje argumente si sam ptv-! bija in se posebno, omenja članek sod. \Vilki-a, oziroma njegovo ime, ki piše isto, kar je hi j zastopa sod. Kristan v tem vprašanju. Cvet njegovega članka je ; v sredini in mislim, da je temu nos vet il vso pozornost; piše: Po-slije svršenog govora stavljeno je ua Kristana nekoliko pitanja o protujavlju njegovog govora, iui kojn Kristan ni je odgovorio ni na jedno pitanje, nego je samo prt»-duljivao svoj govor. Najposlije je mjesto na odgovaranja na postav« Ijena pitanja nočeo hiti tako ne-učtiv, drzak i b rut a lan, da bi se sigurno svaki i najpokvarenji bu rž vaški šarlatan mora stidlti t ako vili izraza pit d javnosti. Oko-lo po dvorani su hodali neki, valjda uročito p tu svrhu i za brani, te su svakoga, ko je protesti-j rao, kušali ušutkati sa riječima: Sinit up! A svakog druga, koji je stavio kakovo pitanje, počeli su stanoviti ljudi podlo i bezobraino ismjehavati. Sigurno su ti pristaši govornika htjeli več ovtlje pokazati, kakova če biti točka ii programu Jug. republike o slo-bodi i. mišljenja. Možda bi \ dfl šaka došlo, da se mi nismo mirno držali. Na večer istog dana su du hovi Slovenci sa Kristanom priredili banket, na koji so imali pristup samo pozvani. I tamo se je pilo i veselilo do zore. Ovo neliči Potočnjakovoj prvoj konferenci Jugoslavije u Cbieagu i Orškovi-čevoj konferenci u Pittsburghu, gdje su bili u počasi gospode primi jeni banketi.
Pošto drugovi Slovenci nisii dali nikomii govoriti na skupšti-ni, a nisu htjeli ni posehnti disku-zljn, to mi je želja, da ovim potem, a liste krsČIm potezima i neseni prostuvolja, u koja je Kri-stan rz-rmmA* i na koja nije od-I Tovorlo ete. — —	x
j T«irej tako nesramno laže, 'la nismo dali nobenemu pravice ! vprašanja' Kh, Mirosavljevič, ali 'se ne spominjate koliko sodmg°v je stnvllo vprtAanja, kolikrat, tor I nKsno - - in" VI se drznete obre-j kovali naš klub, kakor da zatira svobodo govora! Po njegovem srno bili pravi divjaki, s koH nadzirali dvorano, ter vsakega mnče-nllta svoImkIiic besede a ia Vlro-
ATniA

»avljiivič prisilil?, da jo inoleal
In Kriitaji siiiii - brutulun - !
StVfda, Miroaavljevtf je bil uialjen, da jo na svoj belgradski gotor d<»l»il lak poraz Ampak »od. Kristana odgovor iti fcil |>o-dfl ne brutulait, ampak dostojen ter pravičen- Ali ui sod. Kristan Vprašal vsakega vpraša lea ua konou, ie je '.adovoljenf Kaj ne Ua »o, Mirosavljevie Ali niso gotovi ljudje nalašr delali liritp /.n vrati, saai«, du ae iu«t» govor ter {sinek* val i govornika t Ali je bi! prfdsednik shoda surov t Ali ni dal htjiede vsakemu, fte eelo nečlanu J. S. Z.1 Po Vašem mnenju gotovo ne,> sod. Mirosavljevie. Ali drugi vedo - - in boste, s< drug Mirosavljevie, zvedeli.--
In da nas naslika kot pijance iu veseljake, je napisal oni ostudni elautfiČ — tej! Ae nikoli nisem pital članka, da bi napadal osebno človeka in še celo sodruga — aH danes — na to podlost moram. "Pilo in veselilo se je do jutra — kot na Potočujakovoj". Torej to je bolelo našega moralista- Miro-aavljeviea l I le, M irosa v Ijeviče, prišel bi bil in lahko bi bil videl, kako se je pilo in kaj smo delali.
Koncem, članka se ne more
53E3ZiIESDE3EflG3ffl
SEVERA* WAFERS POR HEADACHE ANO NEURALGIA
(Se vero v > Prstki zoper glavobol ia nevfalggo) dajo hitro olajlbo. Cena 26 centov za zavojfiek s 12 pr*Ui.
Domač liniment
v vsaki hifti bi morali imeti steklenico dobrega liniments vedno pri rokah z« sludaj nesreče, poikodb. zvinjenj in odrge in pri takih prilikah ne vemo za boljega kot je
ÇEVERAS
LJ GOTHARD OIL
Cleveland, 0.
Na seji socialističnega kluba št. 27, dne septembra je izreklo, članstvo priznanje sodru • goni K. Kristanu, F, Ha vsa in b\ Oodini za pričeto akcijo za "KIo-vensko republičansko združenje". 4 lanom, ki niso bili ua zadnjih sejah, omenjam, da se pri-eno s 1. okt. klubove seje vsako drugo in četrto nedeljo ob 2. popoldan v klubovih prostorih.
Andrej Bogataj, tajnik.
(Severovo Oothardsko olje). Isto umiri bolečine, bolesti, kr6e in je preeej priročno in dobro za zdravljenje ravno takih elučajav kot so: revmatizem. nevralgija. zvinjenja, odrge, otekline. otekle žleze, okorelost in bolečine v milicah. <
Cena 25 in 60 centov. V lekarnah vsepovsod.
RO ZA ZVINJENJA. Mr. K«»k Veverica, bloomfLki, Mont.. nmn J« pl»al da« 16. febr 1017 •ledsf«: Z violi m ra «i koleno ta ko mri •! r» pnrkmt nadretill Ssvvrovira Oothardtkiai oljnat. so prenehale v» bolečin« In ^ndnj m topti dobro poiutlm."
Kupit« Snvnrovn »dmvll» v «lomiti lekarni. ZnbtnvnJM anino "SnvsrovaC« Jih m uaoint« dobiti, naročita JU» naravno»! od na».
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA rararaEnsrararara
Cleveland, 0.
Slov. soc. klub «tev. 27 v Cle-velaudu priredi dne 4. novembra t. 1. veselico, spojeno s predstavo. Igrala se bo zabavna veseloigra "Malomestne tradicije". (>.<tala sloveiuska društva v Clevelaudu prosimo, da naj Jie prirejajo svojih veselic iu zabav na ta dan.
Veaeličui odbor Slov. soc. klnlja št. 27.
Največja slovenska zlatarska trgovina
FRANK CERNE
6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Ohio	Q]
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd.	IT
Popravljamo ure po nizki ceni.	I
Podružnica Columbin CramofoiioT in gramofonskih plošč	I
•lovenakik in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.	(2,
Pilite po cenik, kateri s« Vam posije brezplačno.	M
Najboljše blago. Najnižje ceno.	m
oktobra izide
TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM.
V kratkem ixide naš 4 Družin-tki Koledar " za leto 1918. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja in piaarjenja, naj ti vsakdo zapomni sledeče: Koledar ne bode letos nič slabil kot je bil prejšnja leta, pač pa že lepši, ker bomo lazuo sa vesbo plačali $120.00 več, j kot smo pa prejinja leta. Vkljub temu pa ostane cena stara, to je: od eden do deset iztizov po 50c komad, od 10 do 60 se dobe po 47 centov, od 60 do 100 po 46 cent., kdor jih pa naroči 100 ali pa več, in seveda iste tudi razpeta, do-«toni jih pa dobi po 40 centov komad.
Vsi Koledarji" bodo razposlani poštnine prosto. Manja naročila po parcelni pošti, večja pa po ekzpresu.
Narodni izrek pravi: "Pazite na val tali dennr /a črne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste *u zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za tttara in onemogla leta.
Vsak človek mora paziti in hraniti, kc le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko ceni. kot iteuieljni kamen poalopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na.kamon palača". Najtefje je početek ali brez početkn ni nikdar ničesar. „Zatorej pričnite vlagati vaš denar Ae danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z \ togo enega dolarja dobite va&o bančno knjižico.
Mi »prejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po Z'/t obresti od njega.
Feilljaio denar v Italijo, Rusijo iu Francosko.
Prodajemo prve posojilno mftrtgnge (markeče) iu dajemo v najem varne hranilne predale.
Sprejemo upiae za parobrodno potovanje v staro domoviuo po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Bine Island Avenue, Chicago, I1L
Kapital, vloge in prebitek znaša nad $<1.000,000.
Trije letniki tega koledarja so izšli. Slovenska javnost v Ameriki ga pozna in za četrti letnik nam ni treba peti slave. Da se je ta izdaja priljubila ameriškim Slovencem, nam dokazuje nje rastoča naklada.
Uspeh koledarja v prvih treh letih je bil izdajateljstvu v vzpodbujo. Uredništvo in upravništvo sta se potrudila, da podata Slovencem v Ameriki knjigo, ki jih bo veselila. Uredništvo polaga važnost na to, da bo vsebina raznovrstna, ter pride leposlovje prav tako do# veljave, kakor po-ljuden pouk, resnoba prav tako kakor šala. Naročniki najdejo tudi v novem letniku imena pisateljev, ki so ss jim prikupili. Originalne prispevke imamo od Etbina Kristana, Jožeta Zavertnika st., Ivana Moleka, Franka Šavsa, Jožeta Ambrožiča i.t.d. Koledar obsega pesmi, ki bodo razvedrile čitatelje in deloma služile tudi potrebam organizacij po deklamacijah. — Uvrščeni so prispevki slovenskih pisateljev iz stare domovine in literatov drugih narodov. Drugo gradivo je raznovrstno, kolikor le more biti v taki izdaji.
*
Skrbno urejen je
Erazem Oorshe bo obiskal več slovenskih naselbin po zapadu. Pravico ima, da nabira nove in kolekta stare naročnike za list Proletarec. Sploh je upravičen za stopati nas v vseh poslih, kar sc tiče uprave lista.
Upravništvo.
katerega priredijo slov društva "Mednarodna Zveza" itev. 124. S. N. P. J., "Delavec" štev 27. S. S. P. Z. in Jugoslovanski Socialistični klub itev. 10
iz Forest City, Pa. V SOBOTO, DNE 15. SEPTEMBRA 1917 NA PBOSTOBIH g. JOHN LUKU8-A, VANDLING, PA.
Začetčk ob desetih dopoldne in bode trajal pozno v noč.
Igrala bo izvrstna unijska godba; dobra in točna postrežba-v vsakem oziru.	,
flsti preostanek tega piknika je namenjen za fond slovenskem» " tX)Mt\" v Forest City, Pa.
Najuljndnejše vabimo vse Slovence iz Forest City iu okolice, da si» mnogoštevilno udeleže tega piknika, ker gre • «a splošno korist iu izobrazim.
Pridite vsi do zadnjega, kliče	OIMiOK!
ilustrativni del
Tudi v tem oziru bodo odjemalci opazili napredek. Koledar bo imel več celostranskih lepih slik, povrh pa veliko število manjših ilustracij. Med prvimi bomo imeli nekoliko originalov.
Splošno je znano, da so take izdaje v sedanjem času zelo otežčane, ker so se vse tiskarske potrebščine nezaslišano podražile, zlasti pa papir. Obljubovala se je odpomoč, vodile so se preiskave. Toda pri preiskavah je ostalo. Namesto da bi se bil položaj zboljšal, se je še poslabšal in draginja postaja le še večja.
Kljub temu je izdajateljstvo sklenilo, da ne poviša cene. Tudi letošnji koledar velja
ZA "SLOV. REP ZDRUŽENJE"
Frank Žaga", Terre Ilautc, Ind
RAD BI ZVEDEL
za svojega prijatelja Joc Widmar, kateri hc je pred petimi meneči nahajal v Coalton, IU. Če kdo i/.-med rojakov ve za njega, naj mi naznani, ali pa naj se sam javi.
Izšla je knjiga Monlzem
ker računa izdajateljstvo s tem, da bo slovensko delavstvo seglo po njem in ga pokupilo, tako da ne nastane š?code iz preostajanja izdaje.
Kakor po navadi, bo tudi letos
Koledar trdo vežan.
Vso vsebino objavimo, ko bo koledar dotiskan.
Upravništvo prosi, na; se društva in posamezniki podvizajo z naročili, da se more določiti naklada. Z ozirom na draginjo vsega, od papirja do vezave, bo le toliko tiskano, kolikor bo naročeno. Cim prej pridejo naročila, tem bolje bo. Kdor zamudi, lahko ostane brez koledarja.
Vsa naročila sprejema
* Pri prehladih
▼drgnit* mt Ia prea, kakor tudi *t«pala s a Dr, ttichter-tevem
Iz Wasliingtona poročajo, da je Edison iznašel gotove vrsto mehanizem, ki '»dvraea torpedo «nI ladje/proti kateri so izstreljeni. Iznajdba je bila že poaknfcna na mnogih rami*evalkah in pravijo, ne je dobro obnesla. Xekateri trgovski parniki so *e zavarovani s to iznajdbo.
Chicagop lil
tNlakaJeukoj nlajlljtvo Ia prijela«, ledi«« prati • varit veno znamko sidra.
la" (V* ▼ Ukerftfth la a»r«*no* «d
P. Aiv mcNTfu a co.
»4-iO » ••M««««» Btrset, New Vor*. N. V.
OEOP BEEN8TOEPP — ZAROTNIK.
(Konti» m 1. strani) I rotn na razmere, po drugi pa odirajo Ijudskettia-se i neopravičenimi cenami.
Delavst vo, ki dobro izhaja, je za deželo ne skončilo več vredno, kakor sestradan in izčrpan proletariat. Tisti, ki pehajo ljudstvo v bedo, ao deleli prav tako sovraini in nevarni, kakor kaj-zer in njegovi agenti.
Zavedni delavci bodo pa veduo znali delati razliko med svojimi interesi in med tujo propagando. Proletariat, ki je vzgojen v razredni zavednosti, ne štrsjks zaradi štrajka, ampak zaradi svojih pravic; ako jih more doseči brez boja, mu je to ljubše, kakor žrtve, ki jih nalaga stavka tudi njemu.
Medtem, ko bo delavstvo stalo na straži za svoje pravice, bo imelo odprte oči, da ga ne bo nihče mogel zlorabljati za tuje namene.
«Nekoliko luči na notranje dogodke v Avstriji mečejo sledeče vrste ljubljanskega "Slov. Naroda:"
Danes čitamo v dunajskih in praških listih podrobnejša poročila o sestanku nemških zaupnikov Pragi.
Zbrali so se nemški Volksratovci, državni in deželni poslanci, člani gospodske zbornice — da obsodijo vse, kar je naperjeno proti hegemoniji nemškega naroda v državi. Prišli so preklinjat — toda našel se je pameten ntnž, ki je imel pogum jim povedati, da blagoslavljaj«].
V nebrzdanih besedah so v Pragi\ razni govorniki izražali 41 ogorčenje nemškega naroda" nad zahtevami Slovanov glede p m »stroja države, istočasno pa so sami proglasili za sebe pravico "neomejene samodoločbe" in zbor nemških zaupnikov i*e je obnašal kot pravcata konstituauta nove nemške iz češkega kraljestva izrezane dežele — " Deutschboehmen."
Komentar k temu sklepu je napisal nemški poslanec Lodgeman, ki se shoda ni mogel udeležiti. Poslal je posebno pismo, v katerem pravi:
Proti držav, pravu češke krone postavljamo samostojno deželo "Deutschboehmen;" proti mrtvim mejam kronovin živo zavest nerazdruž-nosti poedinih narodov.
d Tudi oficielna češka državnopravna deklaracija priznava naše zahteve, ker izrecno i»ovdarja, da ima vsak narod pravico samoodločbe. Gre torej le za to, da doženemo pot, po kateri dosežemo izpolnitev svojih zahtev.
To pot najdemo, ako se nemška politika osr-či in svečano prizna to, kar zahteva za Nemce na Češkem, tudi Rusinom, Italijanom in Jugoslovanom. Da bi krona »z absolutističnim akteui ustregla nemškim željam, na to sinemo danes še manj računati, kakor kdaj poprej. •
Pot k avtonomiji Nemcev ns Češkem gre le preko avtonomije vseh narodov v državi in tu iti tam razširjeno skrb za ohranitev kronovinskih narodov in njih samoupravo. Ako hočejo Nemci da se posreči delo nove ustave, potem mora biti njihova politika energična in vodilna.
Ako se razmere u rede brez njih, se bodo u-redilc proti njim.
Tako posl. Lodgeman, ki pravi svojim rojakom:
Zbrali ste ,se, da prekolnete, kar zahtevajo drugi, v isti sapi pa zahtevate za sebe isto. Ali e vidite, da ste s svojim avtotioiiiističnim načelom sankcionirali avtonomistične zahteve vseh drugih? Ali menite, da je danes mogoče priznati Nemcem, da sami odločajo o svoji usodi, Slovane* pa tiščati pod stari jarem? Ne preklinjajte, kjer morate blagoslavljati!
In v usodnem času svari pud. Lodgemaii nemške politike: Opustite politiko odpora proti vsemu, kar ne odgovarja načelu nemške hegemonije ter pomolite, da 4>o nacionalni problem razrešen — če ne z vami — z vašim sodelovanjem, pa brez vas in proti vam!
Lodgemanova neizprčsna logika nemških zaupnikov ni prepričala. Zamislili se niso niti nad ))oročiloni poslanca Pacherja, ki jim je moral povedati, da je cesar prepričan o potrebi preureditve notranjih razmer v smislu narodne samoodločbe in samouprave.
Vztrajali so trdovratno pri tem, da imajo Nemci pravico si urediti svoje narodne zadeve po lastni volji, ne pa Slovani. Sklenili so, da mora dobiti nemški narod v državi še večje svoboščine; jarem, ki tlači Slovane v državi, pa mora dostar ti še — neznosnejši. .Neusmiljeni duh časa bo razdrobil praško resolucijo v prah. Prinesla bo nemškemu narodu nova razočaranja. Nam je dobrodošla! V ognju njenega narodnega sovraštva iu njenega šovinizma kujemo orožje — mi!
Iz Kodanja poročajo: Potniki, ki prihajajo iz Nemčije, pripovedujejo, da se ječe vedno bolj polnijo z delavskimi in socialističnimi voditelji, ki so organizirali štrajke, zahtevali več političnih pravic in mir. To početje vladnih organov izziva med delavci ogorčenje proti jukerjem in militarizem. Popotniki pravijo, da nemško ljudstvo težko ostane še eno zimo mirno in prenaša trpljenje. Nastali bodo izgredi. Ali vsi potniki dvomijo, da se nemškemu ljudstvu posreči vreči hohencoleri-zem in streti moč junkerjev, ker je pruska milita-rističns inašina skrajno dovršena.
"Corriere della Sera", ki izhaja v Milanu javlja, da je eksekutiva reformatorskih socialistov in parlamentarne skupine sklenila, da «e ude-lelc konference ententnih socialistov v Parizu, da se doseže sporazum glede na "novo stock-holmsko konferenco. List priporoča italijanskim delegatom, da razlože aspiracije Italije socialistom iz dežel, ki ao njene zaveznice. %
Kasnejše vesti iz Rima naznanjajo, da so sc čfani parlamentarne skupine in socialistlčke ekse-kutive po konferencah v Parizu in Londonu posvetovali o političnem položaju in so sklenili ob-državati plenarno sejo takoj po londonski konferenci zaveznikov. V socialističnih krogih kroži vest, da hočejo oponissti nadaljevanju vojne po
s *
zimi, ker se širi beda med delavskimi sloji in srednjim stanom. Draginja je neznosna. Socialisti celo groze s proklsmacijo splošne stavke v Italiji, da naprsvijo pritisk ns vlsdo.
, >
lz Ssn Jose, Coatsriccs, poročajo: Akcija preilsednika Tinoca se smatra za prelom diploma-tičnih vezi med Nemčijo in Costaricco. Vlada je ukazala prijeti in zapreti Večje ¿levilo Nemcev, ki so podpirali protirevolucijo bivšega predsednika Gonzaleaa. Costarieca se je postavila na strau Ze-dinjeuih držav in prepustila svoje luke ameriškemu brodovju.
Iz Amsterdama javljajo:
Veliki bankirji in podjetniki v Nemčiji ugibajo s skrbjo, kaj bo z njimi po vojni. Depeša iz nemškega vira pravi: "Zastopniki nemških financ in industrij imajo skoraj neprenehoma tajne sestanke in mnogi so že zapravili velik del svojega premoženja za mirovno propagando. NeiAški magnatje financ in industrij vidijo črno katastro-* fo pred seboj, ako Nemčija ne privoli v mirovno konferenco v prihodnjih par mesecih".
Nemška inozemska trgovina je mrtva. Iz-vzemši z Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo imajo nemški podjetniki le nekaj malega s Švico, Ho-landsko in skandinavskimi državami, ki pa ne prinašajo mnogo dobička. Velika skrb za'Nemeijo je, kje bo dobila surovine, katerih potrebuje o-gromno množino za rekonstrukcijsko periodo takoj po vojni. Dokler ni bila Amerika v vojni, je imela Nemčija še velike nade, ali zdaj so ti upi splavali po vodi.
Da uemški kapitalisti že grdo gledajo kajzer-ja in njegovo vlado, dokazuje slučaj parobrodni-škega magnata Bal lina, ki je bil pred vojno velik prijatelj cesarja Viljema. Ob vsakem godu mu je kajzec poslal čestitko z darilom, toda zadnji mesec ,ko je Balliu obhajal svoj šestdesetletni rojstni dan, ni bilo čestitke ne darila. Zakaj? Ballin je zadnje čase odprto napadal kajzerja in vlado zaradi katastrofalne vojne, ki je uničila njegove parnike in prekomorsko plovbo. Zlasti odkar ie Amerika napovedala vojno, kritizira Ballin nemilo kajzerja in se očitno norčuje iz subuiarinske kampanje. '
"Slovence" poroča: "Po časnikarskih Vesteh se dunajski in budimpeštauski kapitalisti priprav-Ijajo, da pokupijo vsa zemljišča v Opatiji, lki in Lovrani in vse vile, ki so ns prodsj. Večina vil je obremenjena s 50 do 60 odstotki svoje prsvc vrednosti. V sami Opstiji je 21 vil na prodaj."
V Avstriji postaja vse teže iil teže iztlačiti iz ljudstva dovolj denarja za vojna posojila. Vlada, ki ima v Avstriji vedno "ženialne" ideje, si je sedaj izmislila drugo metodo, da pride do zaže-Ijenega densrjs. Drja. KramaFa iu Rašina, dvoje čeških poslancev, ki sta prišla vsled amnestije iz ječe, toži ta prebrisana vladala b,:H5.000 kron "odškodnine", češ da je imela država zaradi njiju političnih dejanj, ki jih imenuje vcleizdajni-Ška, toliko škode. Mi ne bi nič ugovarjali, če bi slavna vlada zaplenila vsa kapitalistična podjetja, vpeljala popolno demokracijo in na ta način dala podržavljena podjetja ljudstvu v roke. Ampak ta metoda za napolnjevanje —vojne blagajne je kakor dlaka dlaki podobna ropu. Enostavns je seveda zelo. Nič druzega ni treba, kakor razglasiti dovolj ljudi za veleizdajalce, pa jim vzeti, kar imajo. Na ta način se vsemu ljudstvu lahko vzame vse. Toda le naj ne pride zopet kdo izmed najmodrejših in naj ne reče, da so tudi take tatvine "socialistične konfkikacije \
Več švicarskih listov sugerirs, naj švicarska vlada opusti tajno diplomacijo in pošilja vse svoje depeše odprte. To bi preprečilo vsak škandal, kakršen sc je pripetil v Buenos Airesu, v katerega je zapletena Avedska. Švicarji tudi niso po zabili, da so sami imeli slično neljubo afero s Hoffmanom, članom zveznega sveta, ki je skušal posredovati za separaten mir med Rusijo in Nemčijo.
Cporiii ruski general Kom i lov pride ta teden pred vojno sodišče s poroto. Delavski in vojaški svet je izposloval pri začasni vladi, da odločijo o usodi Kornilova vojaki-porotniki na fronti. Rszprsvs se bo najbrže vršila v glavnem armad-nem stanu.
Fanatize m sili z glavo skozi steno; modrost odmeri svojo moč in se ravna po tem.
Delavci imajo pravico do užitka vsega, kar prodi/tirajo; ta pravica bo pa šele takrat kaj vredna, kadar si pridobe potrebno moč.
Socializem nima smotra, da ustanovi vlsdo delavskega razreda nad kapitalističnim, ampak da odpravi rszrede. '
< c bi vlsdsrji sami sebe človeško spoštovali, ne bi ne eden hotel ostati na prestolu. Da ostajajo monarhi, je znamenje, da si pripisujejo l>o-žshako dostojanstvo in prostor ns oltsrju.
Klanjati se monarhom se pravi pmiižavati aa< megs sebe. •
Iz Stockholma poročajo: Ministrstvo zunanjih zadev je podalo izjavo, da švedska vlada ne ve ničesar o odlikovanju bivšega poslanika Cronholma v Mehiki po nemškem kajzerju, niti ne ve, kje sc Crouholm zdaj nahaja.
V nedeljo se je sešlo tukaj 15,000 delavcev ua protestnem shodu proti vla<^i, ki je dopustila, da nemški diploinatje izrsbljsjo nevtralnost Š\Vd-*ke. Govoril je Hjalmar Branting, socialistični voditelj v parlamentu. Delavci so sprejeli resolucijo, v kateri žigosajo vlado in izjavljajo, da pada ponižanje in sramota Švedske edinole na reakcionarno vlado, ki se je dala zlorabljati od Nemčije.
ifiČEM
i udi svojo ženo Ano l)rab, ki je prtd dobrim tednom odšla od mene. Pride naj nazaj, ker otroci za njo zelo žalujejo. Če že neče živeti z menoj, potem se Ighko sodnijsko ločiva in greva vsak svojo pot. Ako kdo butcd rojakov ve za njen naslov, naj mi ga naznanit
Mhuik Drab, (3x)	, P. O. Nokouiis, 111.
Kje ja glavni vsrok?
Vešča k i nam pravijo, da devetdeset odstotkov vseh bolezni izhaja iz želodca. Vzemimo ua primer ako imate nenavadno dušno pobi-tost in ste energetičuo oslabeli. Ako vas uadleguje glavobol, v raznih delih glave, če se Vam vrti v glavi, pomnite tega vsega je kriv slab želodec. Trinerjev Elixir of bitter wine je najbolje ie-lodčuo zdravilo, lzsnaži in utrdi ves drob, pospešuje prebavljenje, in obudi tek do jedi, ter okrepi celo telo. Ako trpite z kronično zabasanostjo, sapo v želodcu, ucr-
"Gai"
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in ~o-spodinske nasvete, znanstvene z.t-nimivosti, podučne in nsrodu potrebne razprave, mnogo m i Snih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
> List shaja mesečno na 32 straneh in stsne ssmo $2.00 ns leto, zs pol lets $1.00. Naroča se pri "Čss", 2711 So. Millard Ave., Chicago,III. v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zastopa m v »oh »od¿44 i h
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
St. sobe 1009. 133 W. Washington Street.
CHICAGO« ILLINOIS. Telefon: Main 3969.
MO
s
Priraparr po naeii.o, Id _ m oder men
LR O L
je IzksKJn čudovito uspeA-nem w krèa folodcu im trabuM» b«U nvrat, m< duho, (glavobol, isgubo-taka, preklad v glavi, itd. itd.
t'.iredi *a lata kot ko dala «lavni "Pi pallar" «taro vrrdr... »(,■,!-
alrMCii
• tVG
vclr«n«nje.
l'MIlirtfn «Movrk li
■taki—I—
prt rakah
I»« tic v v tak I« kar iT nak, 11 pa pri W. AD. aiCHTCS CO.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
voznoatjo, uespsnostjo, splošno*
oslabelostjo, če vam tudi Ali	** letovišče Martin
druga zdravila niso pomagala Potok a i^jaf Seveda. To je "VIL-Trinerjeva zdravila Vas gotove LAOE INN" a prostornim vrtom ozdravijo. Cena $1.00 po vseh le- z« izlete.
karnah. Trinerjev liniment je Vodnjak z studenčno vodo na
drugo zanesljivo zdravilo. Z njim pri rokah se Vam ni treba bati
Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
nevrslgičnih jesenskih muk, spsh- Ogden Ave., blizo cestne ielez-nenja, pretegnenja, oteklin itd. i Hiške postaje, Lyons, lil. Telefon-Cens 25 in 50e po vseh leksrnsh, „ks številka 224 M po pošti 35 in.60c. ,	' ____._—
V lekarnah. Cena $1.00./loseph Triner, izdelovalce, 1333—'1339 S. Ashland Ave., Chicago, III.
»r.'w. C. Ohleadarf, M. i,
Zdravnik aa notranja boleanl in ranooalnik.
•
Zdravniška preiskava brezplacua— planati je le zdravila. 1984 Bine Island Ava., Chicago. Uredujo od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Ob i ca g a ftiveli bol u iki naj pMejo slovensko.
..........'	•,.'''	' 'r
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZYANE "OLBARIVO HOUBE'
f . • ,
Kaj to pomeni aa ljudstvo, Ca Jo banka pod nadzorstvom '' Clearing Houaa".
Vae banke, ki iaiajo zvezo a Chicago Clearing Hous«, ao podvrione strogeain nadzorovanju od uradnikov tega aavo-da. Pregledovanj« računov in i Met ja se nora vrSiti najmaaj eakrat na leto. Izvedenci nataatao preiMejo ataaje vsake baaka. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vae note, varftčiae, vknjUbe iS drtige vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki ao aaloieni v driifcib binkah in pregledajo kajige in račaae. Če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne itejejo več kot imovina banke. Ako ae je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kaaati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če baaka drano Špekulira in se ji pride na sled, mora to tnkoj opustiti. Vse, kar je slabo, rl-skirano, se mora takoj odstraniti ia nadomestiti ay boljšim. Če vsega ' tega banka hitro ne popravi in atori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti ia pravice, ki jih viivajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodaosti ali če ai aprejeta v Cleraing House ima alednja aa to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je ! člaalca te aveze, ie to dovolj jasen do-| kaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober ia da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
MaČrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega čaaa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panika ali vojske, ao ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se aiso povrnile zopet normalne razmere. , Ta Clearing House nadzorovslni načrt ac je pokazal tako vspeien, da so povsod, kjer koli ae nahaja kak Cleanag House, »prejeli ta načrt.
American Stat« Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vaško leto pet popolnih računov.
American 8tate Banka pa je tudi pod drftavaim nadzorstvom ia odda vsako leto pet detajliranih računov o staaju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAftO banko za V A HO banko ia VaA denar bo varea In ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte aa sezaam naftih First Oold hipotek. Kakor tudi sezaam 1100.00 in $500.00 alatih hipotečaih bondov.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
IA 4M NAH AIE., tlMSIA, «IS.
TelofoB 1199.
I Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemam« naročila tudi izven mesta.
Imamo modem« stroje. Nizke cen« in poštena postrežba. .
BRATJE HOLAN,
1 «M Bine Islnnd Av«.,
(Adv.)	*	Chicago, I«.
8LOVEH0I
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-FOENI J1DNOTL
Nsročite si devnik "Prosv* U". List stane sa eelo leto $3.0(1 pol leta pa $1 50.
Vstanavljsjte nova društva. Deset članov (ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in zs tajništvo je: 2657 8o. Lawndale Ave. Chicago, ni
S	¿fl	. «* /	Jjfcj	' lift	g "	'	«v
Naivečis «invanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna=

cmü|s, n».
If i tiskamo t Slovenskem, Hrvaškem, Sk) vtikam, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naia posebnost so tiskovine sa društvo in trgovca.
"PROLETAREC" se tiska v na» tiskarni * 1
...........et«......a..............................si
! f^ADAR po tre trnja t* društvene po* trebičine kot zastava, kape, rafali je, uniforme, pečata io vi« drago obrnite s« na svojaga rojaka
F.4 KERŽE CO.,
1711 Sooth Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
j *
I Cenike prajuate sna toni.
Vse delo garantiraao.
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČIČ
SM
STREET
Tli. 147S
JOaNSTOWN. M.
predsednik. AMBAlâU DRŽAVNE RANKS
Bine Island Ava., vogal I<oomis in IS. reate.
V teli dnevih
velike draginje
bi se moral vsakdo vsrovsti pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnice je v pregovoru. "Forewarned is Foresrmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slobost, vsi taki znaki vas opozorujejo, ds iščete zsnesljivegs zdravila — malo pozornosti vašim črevara, bo vam pomoglo pieprečiti sitne neprilike.
Trlner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
jo tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti creva, odstrani zbrano neporabuo tvarino, v kateri se rode in množe razni bscili, pomaga prebavi, povrne okus in ojači kri in želodec,1 ki so potem vstsnu braniti se pred veČino nspadajočih bacilov. aZ gori označene slučsje, nsdslje za ner-vornôst, želodčne neprilike pri žensksh ob čssu livljenske pre-membe, kskor tudi pri preruogsrjih v pren^agarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše iatilsd vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenVili zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči tà iz čistega, naravnega, močnega rdečega vins. îsto je dobro tudi zs najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah, e
^ Trlner|ev Uniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. Je nepreskoljiv za revmatizem in oevralgijo, je izvrsten pri ponesreeenju, zs svgenje, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč t a utrujene mišice po ležkem delu ali dolgi hoji.-Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošli 35 in 60c. * i*
Trlner|ev Cough Sedative
je najbolj zsnesljivo zdrsvilo zoper prehlsde in ksšelj, hrips-voat, vnetje sspniks, nsduho, Itd. Cens ists kskor zs liniment.
Trincrjcvs zdravila so dobila najvišje ntogoče nagrade ns mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrado: Zalta kolajna—«an Francisco, 1915, Grand Prix—Psnkms, 1916.
JOS. TRINER
. kemik lrdelevalec. •
MSS-ISJI Ss. AaUaad Ave.	.CUofs. IB.