280. številka. Ljubljana, v sredo 6. decembra. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan iTeler, izimii nedelje in praznik«, ter velja po po i ti prejeman za avstrijsk o-ogerake detele za vse leto 16 gld., is pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nadom za Ta* leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Zn pošiljanje na dom računa s« po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., te a« oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali te(krat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je t Ljubljani v Frana Kolmana hi&i .Gledališka stolba". D pravniitvu naj se blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Avstrijskih Slovanov „Magna Charta". Mnogo se je uže govorilo in pisalo o členu 19. državne osnovne (temeljne) postave o .splošnih državljanskih pravicah, pa vender še premalo, in jaz Brnelo trdim, da večina naših Čeravno bistroumnih rojakov še sedaj ne razumeva in ocenjuje popolnem visoke pomembe in prave zgodovinske važnosti te ustavne postave. Jaz se drznem danes zopet od besede do besede citirati jo in mislim celo, da bi se moral vsak avstrijsk Slovan tega člena na pamet naučiti. On se glasi: „Vsi narodi so ravnopravni. Vsak narod ima nedotakljivo pravico varovati in gojiti svojo narodnost in svoj jezik. Država pripo/nava ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenji. V deželi, kjer prebiva več narodov, naj se uravnajo javna učili.šča tako, da dobi vsak — ne da bi mu bila sila učiti se kacega druzega deželnega jezika — potrebna sredstva za izobraženje v svojem jeziku." Tako govori državni osnovni zakon. Ali si moremo le rnisbti, da bi se mogla v kakej državi različnih narodov bolje urediti narodna ravnopravnost? In kako srečna bi bila taka država, ako bi bilo v njej dejansko življenje natanjčno po takej postavi uravnano. Brez skrbi rečem, da je ta postavni člen pravi Avstrijan, popolnem po naravi Avstrijske države stvar-jen; jaz rečem še več — on je prava avstrijska potreba, kar dokazuje najbolj to, da ga je državni zbor sklenil, čeravno so imeli takrat v njem Nemci večino. Oni bi tega gotovo ne bili storili, ko bi jih državne razmere ne bile z nepremagljivo močjo v to prisilile. Jaz rečem še to, da ravno zato, ker se do sedaj ta po avstrijskih razmerah neobhodno potrebni del avstrijske ustave v dejanji nij uresničil, ravno zato država znotraj še zmironi nij našla stanovitne uredbe in zaželj enega miru. Kaj pa je vender, vpraša marsikateri, krivo, da tako potrebna ustavna postava še zmirom nij uresničena? Ali je postava ta še v čem pomanjkljiva? Ali manjka morebiti še kake zvršilne postave ? Nikakor ne. Postava je dovršena, je popolna in zlasti ona. kar posebno poudarjam, ne potrebuje nikakega dodatka zvršilne postave. Za dokaz se sklicujem najprvo na to, da je pri vseh tistih Členih državnih osnovnih postav, ki potrebujejo v svojo dopolnitev še posebne (zvršilne) postave, to vselej izrekoma ustanovljeno. Tako n. pr. v členu 1. zastran državljanstva; v 5. zustran razlastitve; v 8. in 9. zastran osobne in hišne svobode; v 10. zastran listovne skrivnosti; v 12. o pravici združevati in shajati se. Pri členu 19. pa postavodavec kake posebne uže obstoječe ali pozneje dati se imajoče postave nič ne omenja; torej mu je ta člen sam na sebi zadosten, in je imel po pravilih postavnega tolmačenja, po zakonitem razglašenji precej popolnem pravo močen postati. Drug dokaz popolne iu neomejene veljave tega člena so razsodbe državnega in upravnega sodišča. Te dve najvišji instanci v državi, ki ste zlasti tudi zato postavljeni, da branite ustavne pravice državljanom, obe se sklicujete in opirate svoje razsodbe na njegovo popolno nepogojno pravomoćnost in to še s pristavkom, da, ker je to državna osnovna postava, ne sme nobena druga ž njo v nasprotji biti. In ti sodniki so bili skoraj brez izjeme postavljeni pod ministrstvi, Slovanom neprijaznimi in od državnega zbora, v katerem po imeli fakcijozni Nemci odločno večino. Mislim, da jasnejšega dokaza nij mogoče dati in ga tudi potreba nij. Pa kako je to, boste vprašali, da ta toliko imenitna postava, ako je res popolnoma v moči, nijma pravega vspeha, ampak je po tolikih deželah, zlasti po Slovenskem, Moravskem in Šlezkem še zmirom skoro samo na papirji? Glavni uzrok temu je pač privilegirano Nem-štvo. Čeravno so po večini Nemci to ustavno postavo sklenili, vender ti isti Nemci nijso bili toliko moki. da bi bili mož beseda tudi v dejanskem življenji. Oni, ki se delajo za stebre ustavnega življenja v Avstriji in ki se imenujejo par excelence ustavoverce iu liberalce, za ta temelj ustavne in državljanske svobode nijso hoteli vedeti. Meni se ti fakcijozni Nemci zdijo čisto podobni današnjim Turkom zastran spnlnovanja berolinake mirovne pogodbe. Tudi ti so svoje obljube tirkom še le v najnovejšem 8a8U s poln ili; s Ćrnogoro še sedaj nijso na čistem in kar so se zavezali dati kristjanom v Makedoniji in v Armeniji, to so še vse na dolgu. Sploh oni ne store nič, dokler jih sila ne pritisne. Ravno tako nniši omenjeni Nemci. Drugi uzrok je pa iskati v češki pasivni politiki. Ta je na vse avstrijske Slovane razen Poljakov slabo uplivala, da smo se kujali in so delali, kakor bi nam decemberska ustava ne bila nič mar. Zatorej smo se tudi za pravice, ki nam jih ona daje, le malo brigali. V prvih časih po december-skej ustavi je bila zmešnjava v političnem mišljenji zlasti mej nami Slovenci tolika, da se na ustavo, zlasti na omenjeni člen 19. še sklicevati nijsmo hoteli in zasmehovan je bil iu skoraj za odpadnika od pravilnega političnega mišljenja znamenovan, kdor bi bil to storil. Nemci, to ae ve da, so se pri tem v pest smijali in si mislili „volenti non lit injuria" ter ponemčevanje s podvojeno eneržijo nadaljevali. Ravno v tem času so se malehne koncesije, ki smo jih imeli iz prve dobe decemberske ustave od ministra Hvjeta v sodnijskib, in od ministra Jirečka v šolskih rečeh polagoma pozabile, kakor da bi jih nikdar ne bilo. Ko je potem prišlo Taaffejevo minister- t vo in smo začeli zopet terjati narodno ravnopravnost, to ae uže nekateri fakcijozni sodniki kar nijso mogli več domisliti Hvjetovih ukazov niti člena 19., ampak posegali so nazaj v pretečeno stoletje in se jeli protiviti našim zahtevam s §. 13. Jo- LISTEK. Natalija. (Poslovenila Janja Mi k lav d ić.) Deset let pozneje. I. (Dalje.) Mlado dekletce sedelo je ne daleč od kraja, kjer sta šetali sestri, na peščenem holmcu. Ogrnjena je bila v bogat indijski đavl — a klobuk je položila tik sebe na tla; bogato so se jej vsipali kodrasti plavi lasje po hrbtu — ona pa je radostno opazovala, kako so morski valovi prikipeli do njenih nog in potem se zopet odtegnili v globiuo. Začuvši sestri, ki sta se pogovarjali mej seboj — se obrne. Nežni njen obrazek bil je tako prozorno bled in ona varljiva rudečica ga je krasila; neka bolestna poteza igrala je okolu nje ustnic, — govorila iz milih, modrih očij. Marmornato-belo je bilo nje čelo in višnjeve žilice svedočile so o nežnosti, a bolje rečeno, o bolehnosti šibkega dekletca. „Ah, ubogi otrok! Kako zunanjost njegova priča, kako dalječ je uže prišlo! Ta nij radi zabav v toplicah!" šepeta Vera. Pomilovalnim pogledom pa je zrla Lujiza v mlado dekletce. „Tako slaba je znabiti tudi moja Natalija*', rekla je globokim vzdihom, „in tudi jednake starosti bo — šestnajst let!" „Lujiza, kako-li možno, da imaš tako veliko hčer — a sama tako mlada izgledaš! — Baš tako je, ko bi vse nezgode ne pritaknile se tvojega obraza, vse se le v tvojih očeh upodablja"*. — Sprehajali sta se dalje. Lujiza se je zamislila in utihnila. Včasih se je ozirala po dekletcu. Veter je postajal vedno hujši — in v hipu odnese klobuk po morji. nO moj Bog" — čuli sta jo sestri, in Lujiza obrnivši se, ugleda, kako se trudi za klobukom. „Oj v mrzlo vodo — kako jej bode škodilo! — Je-li takov grd klobuk vreden ?u — vpije Vera. Sedaj se privali velikanski val in vsaki čas bilo je pričakovati, da jo uhiti in seboj potegne. — „Bog! ona pade!u zakriči Lujiza in skoči za njo. Trenotek pozneje borila se je Lujiza z dekletcem v naročji s silnimi valovi. A bila je močna; predno jo je val uhitel, uže je stopila na obal s prestrašenim dekletcem. Ta se je je ovila in ležala v ne-svesti v Lujizinem naročji. — Lujiza se je sklonila, posadivši jo na tla, a Vera je pristopila, da bi jo oprostila dekličinih rok, ki sta jo krčevito objemali. „Ne, ne, pusti jo", brani Lujiza, »lehko jo držim, sezuj jej rajši črevljeu. In z roko podpre bledi obrazek, opazujoč z nekako žalostnim čutjem nežne, po bolezni in slabosti osuhele poteze. „0 Vera, da bi bila Natalija, ki jo držim v naročji, tii pritiskam na srce*", šepetala je Lujiza, sklonila se k dekletcu in poljubovala mu lepo čelo. Dekletce je odprlo svoje oči. „Lujiza", svarila je Vera, „premisli vendar, da je tuj otrok lu „Kd6 pa si?" Šepetalo je dekletce; „val me je hotel požreti. Imej me še malo v naročji, tako dobro'mi je pri tebi!" aKako ti je ime?" praša Lujiza. sefinskega pravdenskega reda, ki so ga vrhu tega še krivo tolmačil', čisto pozabivši staro pravoslovno načelo, ki ga vender vsak pravdoslovoi začetiek pozna, namreč: lex posterior derogat priori. Pasivna politika češka je imela pa še drug škodljiv nasledek, to je, da so drugi Slovani brez Čehov v državnem zboru bili vedno v neznatni manjšini, tako, da se za nje in njih tožbe nihče meoil nij, in da je fakcijozna nemška večina mislila, da jej je zagotovljeno gospodstvo za vse večne čase, ter da sme delati, kar koli se jej zljubi. A uviii) to je dandanašnji drugače. Ako za kaj, moramo mi grofu Taafleju posebno hvalo vedeti za to, da je uaše brate Čehe spravil zopet v državni zbor, katerega, ako Bog da, ne bodo več zapustili. S tem so se naše razmere bistveno pre-menile v našo korist. Zdaj je ustava od vseh avstrijskih narodov za veljavno in pravomoćno pripoznana. Slovani v zvezi s pravičnimi možmi drugih narodov imajo v državnem zboru odločilen glas in bodo tudi pri najneugodnejših okoliščinah toliko važen faktor, da jih nobena vlada, nobena državuo-zborska večina prezirati ne bode mogla. Torej, ako kedaj, sedaj je pravi čas, da zado-bimo svoje po državni osnovni postavi nam zagotovljene narodne pravice. Okoliščine so ugodne, kakor še nikoli popred. Nij treba v ta namen delati nove postave; vse, kar potrebujemo, je uže ustanovljeno z državno osnovno postavo. In ministerstvo, ki je na vladi, ima geslo: „Uresnioiti ustavo. Torej se uuše narodne zahteve, ustava in sedanjega ministerstva program popolnem skladajo. In naši nasprotniki, ali se oekličejo še vedno usta-voverce, ki se baje za ustavo tresejo, za njo žive m gore V Tako hočemo vsi jeduo. Torej bodimo hvaležni za tako ugodno priliko, in oprimimo se je z vso odločnostjo. Prva naša skrb pa bodi za šolstvo. Tukaj je hitre pomoči najbolj potreba, ue samo da se ustavi barbarstvo raznarodovanja, ampak tudi, ker brez narodni ga šolstva nij mogoče popolnem uresničiti narodne ravnopravnosti v uradu in javnem življenji. Naučni minister ima po postavi vrhovno vod-Btvo in nadzorstvo šole in odgoje. On je odgovoren, da sh povsoi postava spoluuje, da se nikomur postavne pravice ne kratijo. Ali on je dozdaj samo za kranjske Slovence nekaj malega storil; za koroške, štajerske in primorske pa še nič. Torej ga bo treba z vsemi sredstvi, ki nam jih daje ustava, opominjati dolžnostj, ki mu jih nalaga omenjeni člen 19. Posebne važnosti je potem sodatvo, ker je tukaj na uradovanji v jeziku narodu razumljivem največ ležeče. Ali tudi pravosodni minister še nij storil, kar mu državna osnovna postava veleva. Ukaz, ki ga je zastran narodne ravnopravnosti izdal, je silno pomanjkljiv, silno krotak. A bilo je sodnikom odločno in naravnost povedati, da je člen 19. na katerega so tudi oni prisegli, popolnem v moči in veljavi; in da morajo torej kakor Nemcem po nemški, tako Slovencem po slovenski uradovati. „Ali hočem v hotelu poprašati, čegava je deklica?" dela je Vera, katerej se stvar nij kaj dopadala: „kedo ve, kako težko jo pričakujejo njeni ljudje?" Rekši odide. „Povej mi, kedo si ti?" pravi dekletce, „tako me gledaš, kakor še nikdd!" „Jaz sem zapuščena sirota, brez doma, brez Borodnikov!" „ln 'az tudi sem zapuščena! Ali tvoja mati Še Žive?" „Umr!a je uže pred leti !w nAli si jo poznala?" — nPrav malo se je spominam!" „Jaz pa svoje nijsem nikdar poznala!" „Ali je pri ljubem Bogu ?" „0 ne, moja mama meje zapustila! Ali si uže katerikrat čula, da je mati zapustila svojo hčerko?" „Dfl, jedenkrat — uboga mati!" „Reci rajši: ubogo dete!" „Kako ti je ime, mi pa nijsi še povedala?" „Lily mi pravijo — veš, to je lilija. Oče pravi, da sem podobna liliji, seveda utrganej, kaj ne?" Jedini izgovor bi bil nekaterim nezadostno znanje jezika. Tistim je pa primeren rok postaviti. Še je, hvala Bogu, dovolj discipline pri naših uradnikih. Ministri naj samo pokažejo resno voljo. Da se pa to zgodi, na delo narodni poslanci in sploh vsak, ki ima za to priložnost ali poklic; na delo za naše ustavne pravice, za člen 19. — našo „Magno Charto" ! L. S ve te c. Politični razgled. Notranje .;i vin-vs .•» zbora naznanil podporno delovanje za Tirole in Koroško. Podelili se bodo tem nesrečnim deželam še daljni predujemi in doneski za urejenje rek. Iz mnogih predlog vladinih so naj-važneje lete: O pooblaščenji za pobiranie davkov do marca 1883. lfta, o prenehanji porotnih obravnav za okrožje Kotorsko v Dalmaciji, naredba o upeljavi izjemnih sodišč v Dalmaciji do zadnjega junija leta 1883., podaljšanje postave glede pospeševanja lokalnih železuic in zmanjšanja pristojbin povodom konvertiranja ž"lezničnih prioritetnih obligacij. — Merodajni parlamentarni faktorji sklenili so, da se bode novela k obttnej postavi na vsak način še pred Božičem obravuala. — O Coroninijevem klubu se nič natančnega ne sliši, toliko pa se ve, da se še nij konstitujiral in da se tudi vabila k prvemu shodu nijso še razposlala. — Zjedinjena levica je z velikim hrupom, kakor je uže njena navada, poslala mej svet naznanilo, da bode v prihodnjem zasedanji storila važne gospodarstvene predloge, kakor o zdravstvenih razmerah po tovarnah in deliilni-cah, o obllgatoričoera zavarovanji za slučaj bolezni in nesreče, o zemljiščnih zadevah kmetskih itd. Kakor se razvidi iz poročila vladinih predlog in iz včeraj šnjega telegrama, nij vlada Čakala na pompozne predloge levice, nego je iz lastne inicijative predložila mnogo jednacih nasvetov. Zjedinjem>. levica imela je ponedeljek svoj prvi shod, v katerem je predsedujoči dr. Tomhszczuk izrazil upanje, da bodo vsi članovi kluba v jednem duhu glasovali za program levice. K temu klubu pristopili s>o novoizvoljeni poslanci: Stourzh, Sprung, HUbner in Kinder-mann. Vodstvo klubovo ostalo je pri starem (Herbst, Kop p, Sturm, Chlumetzkv, Tomaszczuk). Klub izrazi svoje obžalovanje, da je nekoliko udov izstopilo. Tudi se je sklenilo, da se opusti interpelacija glede češke privatne šole na Dunaj i zaradi pomanjkljivosti postavne motivacije. Vladi bili bi s to in terpelacijo gotovo ustregli. — Dopolnilna volitev za umrlim štajerskim poslancem Lohningerjem iz skupine veleposestva vršila se bode 3. januvarja pr. 1. Do sedaj znaua sta dva kandidata: grof Attems in baron Moscon. O zadevi ustanovitve češke privatne sole na Dunaj i oglasila se je tudi „Gazeta Narodovva", poudarja je nedoslednost centralistov, ki ne trpe na Dunaji češke privatne šole, dasi stanuje v mestu 200.000 Čehov, dočim zahtevajo od Ivovskega mestnega zastopa ustanovitev rusinskih šol, dasi je v Lvovu vsled zadnjega ljudskega štetja mej 110.000 prebivalci samo 3600 Rusinov. VnaiiJc države. Na Hrbikem imenoval je kralj naslednje dostojanstvenike: Kristič bode poslanik v Londonu, ostane pa še tri mesece na Dunaji, Kujundžic" postane poslanik v Rimu, Steić generalni konzul v Budapešti, Samic imenovan je diplomatičuim agentom v Sofiji in Gruić v Atenah. Dosedanji le-gacijtfki tajnik na Dunaji Spasić postal je upravni načelnik in Rakič načelnik političnemu oddelku v ministerstvu notranjih Zidev; Danic pa bode le-gacijski tajnik na Dunaji. Ruska carska obitelj je v nedeljo došla v Petrograd. Minister grof Toistoi je neki pred nekoliko dnevi cara močno nagovarjal, da naj se ne razpostavi ja nevarnostim, ker so baje zopet prišli na sled novim rovanjem nihilistov. — „Novoje Vremja" označuje kot „znamenja Časa", da su v zadnji čas ne le nemško-avstrijski in nemški listi, nego tudi ofieijozni organi Bismarckovi zaćeli Busiji nasproti nenavadno mehko iu prijazno pisariti. Posebno je pomenljivo, kako se vede „Nordd. Allg. Ztg." proti uvožninskej carini, ki jo namerava Rusija upeljati za premog in železo. Ta organ Bismarckov se ne jezi in ne preti, kakor je sploh navada pri nemških listih. Celo nekako prav daje Rusiji zato, sebe pa tolaži s tem, da tudi Nemčija lahko poviša carino za nekatero blago, kakor n. pr. za les. „Novoje Vremja" se tudi čudi, da so Nemci še le sedaj zapazili novo reformo in zboljšanje ruske kavalerije in so začenjali biti po njej vznenrrjani, dasi je bila v ruskih uradnih organih uže pred meseci označena. „Journal Officiel" priobčuje poročilo minister-skejm predsednika francoskega na prezidenta Grevvja glede organizacije francoskih naselbin. Poročilo priporoča zvezo vseh kolouijskih službenih poslov, bodisi civilnih, bodisi vojaških pod jedno vkupno vodstvo. V to svrho je Duclerc za ustanovitev novega kolonijskega ministerstva in priporoča nastavljenje posebnega komisi-jona izven parlamenta, ki naj bode to stvar obravnaval in izdelal v to potrebne načrte. Pridejan dekret poziva v ta komisijon pod predsedstvom mi-nisira vnanjih zadev pet senatorjev in pet poverjenikov kolonij, po jed nega zastopnika posameznih mi-nisterstev in predsednika oldelku državnega soveta za mornarstvo in kolonije. Angleški listi so zadovoljni z izidom A rabi je ve ga procesa, ter pravijo, da jih tako nagli konec obravnave nij iznenadil, ker se je jednako končanje vzlic izogibljivih odgovorov Gladstona in Dilkeja v spodnjej zbornici v obče pričakovalo. Arabi prognan bode najbrž v jedno oddaljenih angleških kolonij, ali v Bermudo, ali pa v Capkolonijo. Tudi z drugimi glavnimi obtoženci da se bo ravnalo jednako, razun Sulejmana, ki je ukazal zažgati Aleksandrijo; ta ne bode ubežal smrti._ Dopisi. Iz I lir«Ste Disftrlce 4. decembra. [Izv. dop.] Gosp. Anton Požar, učitelj in župan v Kne-žaku, trudi se v 276. štev. „Slov. Naroda" opozarjati svoje sosede in sploh ob Pivki živeče prebivalce, naj bodo pazni, ker hote Bistričanje prodati vso vodo brez izjeme tržaškemu magistratu. Gospod dopisnik vzel je to stvar preveč površno in brez pravega pomisleka pod pero, zato pa tudi njegove trditve nijso baš umestne in tudi ne dovolj podprte. Res je, da želimo mi Bistričanje oddati 12.000 kubičnih metrov vode tržaškemu magistratu, a to se bode zgodilo brez Škode za nas in za okolico, kajti kakor je po inženirjih preračunjeno in dokazano, dotaka „Ali si z očetom semknj prišla?" nO ne! Moj oče mi le veli, da moram poto- j vati po vseh deželah, po vseh toplicah, da bi ozdra-j vela — a ne pomaga nič! Kmalu bodem umrla!" —| „Saj si še tako mlada!" „Ej, kaj je živenje; trudna sem ga! Da bi me ti ne bila rešila, bilo bi sedaj uže po meni !u „Ali ne veš, da se po tem živenji prične drugo ?" „Guvernante so mi to pravile, in jaz tudi verjamem, kajti inače ne morem pamtiti, čemu smo sicer na tem svetu, kjer je tako žalostno — a vse drugo pa ne verjamem!" „Kaj tedaj veruješ?" bO tega pa ne povem, to je moja Bkrivnost. Ali kako je to, da tebe tako rada vidim. Vse bi ti lehko povedala; tudi moje tajnosti, ko bi le časa imela. Ostani pri meni, draga moja gospa! Rekla bodem svojej guvernanti, da jaz tako hočem in potem je tudi ljubo mojemu očetu. Saj si sama na svetu?" nAli te ima tvoj oče rad?" „Da rad; a jaz se ga bojim! Gotovo se gaje bala tudi moja mama, inače bi me ne bila zapustila!" Mej tem se je vrnila Vera s poštar no gospo, ki je prinesla mehka ogrinjala na roki. Govorila je francozki. „Oj Lily, ubogo dete! Kaj si vendar počela? In ljubeznjiva gospa ste čisto mokri; tu nate jedno ogrinjalo. Čemu vse to le zbog grdega klobuka ? Denes te bo gotovo zopet vročnica napadla. Ali boš mogla domov priti ?w „Da, a ti me moraš podpirati!" obrne se k Lujizi. Stoprv sedaj, koje vstala, opazili sta obedve, kako mala, nežna in ljubeznjiva bila je Lilvna postava. Opre se na Lujizino roko — a njeni koraki bili so tako lehki, da skoro nij bilo sledu v pesku od njene hoje. „Bivati li gospi v Seveningu?" vpraša dama. „Takoj bodem skrbela za suho obleko. Ne, Lily, tega ne sineva sporočiti očetu, ker . . . „Ker bil bi nezadovoljen, da me tako dolgo samo pustite — a meni je vendar samota najljubša!" Bistriške vode v največjej suši do 27.000 kubičnih metrov na dan, nadalje pa se bode prodana voda, kakor je pogojeno, odvajala samo po noči, to je od 8. ure zvečer do 6. ure zjutraj, za tega delj ostajalo Dam bode še vedno dovolj vode za nas Bistri-čane ia za vso okolico, bodisi za hišne, bodisi za trgovinske in obrtniške potrebe. Tako nespametnim naj nas g. dopisnik vender nikar ne smatra, da bi mi prodali vso vodo, da bi je nam niti za pijačo, kuho in druge potrebe ne ostalo. Po dogovorjenih pogojih bode vode dovolj za nas; za okolico, vrhu tega pa še za Tržačane, ki tudi brez dobre vode živeti ne morejo. Ko bi se bil gosp. dopisnik malo potrudil in v svojej lastnosti kot župan posegel na polico, ter ondi posegel po vodnej postavi ("VVasserreehtsgesetz) z dne 30. majnika 1869 št. 93 drž. zak., razvidel bi bil, prelistavši zakon, da smo po §§. 15, 16, 17 in 18. primorani z lepo ali z grdo, kakor za železnice in druge občnokoristne naprave, prepustiti tudi vodo potom razsvojitve (eksproprijacije). — Zaradi graščin, katerih gosp. dopisnik ob jednem omenja, nasvetovaje jim, naj se protivijo prodaji vode Trža-čanom, češ, da bi potem ne mogle lesa ne žagati ne prodaj*«ti, odgovarjam le toliko, da je graščinam strah, komu in kako bodo prodajale les, popolnem nepotreben, temveč bati se jim je veliko bolj, da v malo letih ne bodo ničesa več za prodaj imele, kajti od Gomanca do Leskove doline, od Jarmovca do Mašuna je šneperski gozd prek in prek obhojen, v malo letih pa bode tudi uže izsekan. Zatorej hvala Bogu, da nam je dal bistro iu zdravo vodo, po ka-terej se Tržačanom sline cede, katerim jo pa vsaj deloma za dobro plačilo prav iz srca privoščimo in to kljubu vsemu nasprotovanju, dobro vedoč, da se s to prodajo nijsmo oškodovali, kakor misli omenjeni gospod dopisnik. izvabiti pozornost, veselost in priznanje gledalcev in je sodelovanjem drugih močij igra se razmotavala prav gladko in napravila dober utis. Malo pred 11. uro nastopil je Miklavž z dvema angeljema, z Me-fistom in tremi parkeljni, vsi prav lepo opravljeni, ter v slovesnem sprevodu in sprehodu prouzročil mnogo veselosti. Oddelek pevskega zbora ljubljanske Čitalnice in vojaške godbe skrbel je za muzikalno zabavo in tako je „Miklavžev večer" po sporedu zvršil se vseskozi povoljno. — (Shodi županov.) Na vabilo treh županov ljubljanske okolice in sicer gg. M. Baudeka I v Udmatu, T. Ločnikarja na Viču in Janeza Kneza Domače stvari. — (Presvitli cesar) odpustil je milostno gosp. J. Leon-u, uredniku „Siidsteirische Post", pri porotnej sodniji v Celji prisojeno kazen. — (Razdelitev obleke.) Odbor gospij za napravo obleke revnim učenkam in učencem tukajšnjih šol vabi uljudno vse dobrotnike k razdelitvi storjenih oblek, katera se bo vršila v petek 8. dan decembra ob 11. uri dopoludne v čitalničnej dvorani. — (Včerajšnji „Miklavžev večer",) priredjen po „Sokolu" v čitaluičuej restavraciji, bil je jako dobro obiskovan. Po večeru primernem in pomen Miklavževega večera razlagajočem nagovoru staroste gosp. dra. Ivana Tavčar«ja, po pevskih točkah in po komičnem berilu gosp. Legat-a, predstavljala se je iz nemščine posneta burka: „Dr. Čuden in njegov sluga". Dasi je ta igra razdeljena v štiri dejaoja, ali bolje rečeno, v štiri nastope, dasi oder nij imel pravega komforta in so morale igralne moči zdaj pa zdaj, namestu za kulisami, zvunaj na vrtu pod dežnikom čakati rešilne besede, ki je pozivlje na pozorišče, sta vendar glavna predstavljalca go-Bpoda Pelan (dr. Čuden) in Pivec (sluga) znala v Spod. Šiški zbralo se je v nedeljo zjutraj v pisarni „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" šest sosednih županov k posvetovanju, kako osnovati za ljubljanski okraj „zvezo županov" ali „shode županov". — V dosego tega namena sklenil je ta osuo-valni shod, da se v dan 7. januvarja 1883. povabijo vsi županje ljubljanskega okraja k zborovanju, pri katerem se bode volil pred vsem predsednik in odbor, obstoječ iz 8 mož — županov, ki bode imel nalogo sklicevati „shode županov", kadar bode potreba ali kadar jih bode več županov želelo. — Novoizvoljeni odbor prevzel bode ob jednem nalogo, izvrševati vse sklepe skupnih shodov, storiti razne predloge tikajoče se županovih pravil, izvrševati po nalogu pritožbe in prošnje itd. — Obravnavalo se je dalje o raznih stvareh, katere teže župane v njihovem delovanji, pooblastil in naprosil se je g. Adoli Galle, župan v Zgornji Šiški, da poroča o teh pri skupnem shodu in stavi dotične nasvete. — Začasnim predsednikom naprošen bil je jednoglasno g. Martin Baudek, kateri je prevzel nalogo preskrbeti prostor za zdorovanje in dotična vabila razposlati na vse župane. — Jako želeti je, da se tega shoda udeležijo vsi županje, kajti po tem potu storiti bode mogoče veliko v korist občin, ker v „edinosti je moč". P. — („Kmetska posojilnica ljub Ij a u ske okolice") imela je od 1. jauuvarja do konca novembra t. 1. 78.393 gld. 39. kr. prometa. — (Požar,) katerega smo omenili v včerajšnjem listu, zadel je 4. t. m. vas Prebačevo, v okraji Kranjskem. Goreti je začelo ob 6. uri zvečer in to na dveh krajih na jedenkrat, ker je znan lopov, ko se mu nij hotelo dati niti prenočišča niti vina, iz maščevanju zažgal. Pogoreli so trije sked-nji, dve kolarnici (šupi), svinjak in jako mnogo sena in slame Poslednja tvarina bila je uzrok razširnemu žarenju na nebu. Pogorelci so zavarovani, zločincu pa je žandarmerija na sledu. — (Glavno vodstvo društva rudečega križa) na Dunaji izročilo je stavbo magacinov za sanitarne vozove in sanitarno pripravo, ki se bodo zidali prihodnjo vzpomlad blizu topničarskih magacinov ua ljubljanskem polji, stavbenemu mojstru g. Filipu Zupančič-u v Ljubljani. — (Vabilo k popularno-znanstvenim predavanjem) v korist naravoslovskim učnim sredstvom na tukajšnej meščanskej šoli. — I. V „Idimo rajši po tej poti; ondi sede angleške rodovine, zadržavale bi nas z vprašanji. Prosim vas gospa za čestito ime. Javiti vam ne morem, kako hvaležna sem vam!" „To nij govorjenja vredno!" odgovarja Lujiza. „Lily je jedini otrok, tako slaba je — a vendar, da ne pozabim, dajte vsaj vašo adreso!" „Ostani pri meni, kmalu bom umrla! Ne zapusti me!" pravi dekletce, žalostno pogledujoč Lu-jizo. — „Čudni ljudje!" mislila si je Vera, navajena le Holandcev in njih šeg; jedno bolj okorno kot drugo! — „Lujiza!" opominja dalje, „skrbeti moraš za suho obleko in tudi je čas, da se vrne vi v Haag. Gospa Ten Berghe naju pričakuje. Pavi in Henri-jeta prideta s prvim vlakom." Lujiza je šla z gospo Moustiers, Vera pa je premišljevala o spremstvu dekletčevem, kajti v malih minutah, ki sta bili z gospo Moustiers v sobani, pristopili sta takoj dve kamornici in jeden strežaj, pripravljeni \j postrežbo. Lujiza in Vera sta odšli; pri odhodu njijinem žalostno popraia Lily: „Ali boš prišla danes zvečer?" „Da, posojeno prinesem nazaj!" „Daues zvečer?" „Da, še danes!" „0, nikar me ne varaj. Zbolela bodem, ako te ne bo!" „Obljubim ti!" „Kako strastni so vendar ti Francozje," pravi Vera, „nij ga nad Holandcem!" „Nadejam se, da bodeš vedno tako mislila, ker je tvoj prihodnji — Holandec!" „Ne, ne; le ne boj se, jaz poznam take dobro V zabojčku pošljemo to nazaj po postreščeku, saj tega danes ne potrebuje!" — nAko pa hočem preskrbeti to sama?" nO Lujiza, bodi vendar pametna, ljudje se mi ne dopadajo — in otrok, kako je razvajen!" — „Ne, Vera! Daj da storim po svojem odobra nedeljo, 10. decembra 1832: Možjani človeški, s posebnim ozirom na ženske možjane; govor meščanskega in izprašanega gimnazijalnega učitelja Ferd. Seidla — z razkazovanjem. — II. V nedeljo, due 17. decembra 1882: Zgodovina krškega mesta, govor šolskega ravnatelja J. Lapajne-ta. — III. V nedeljo 11. febr. 1883: Elektrika v službi človeko-vej; govor Ferd. Seidla — s poskusi. — IV. V nedeljo, 18. februvarja 1883: O kamnu modrijanov; govor meščanskega učitelja Jos. Bezlaj-a — s poskusi. — V. V nedeljo, 25. februvaria 1883: Reformacija in protireformacija na Kranjskem in Štajerskem; govor J. Lapajne-ta. — VI. V nedeljo dne 4. marcija 1883: O fizični podlogi življenju; govor Ferd. Seidl-a. — Začetek vselej ob 11. uri dopoludne v risarski dvorani. — Pri poslednjem govoru se bodo vzprejemali prostovoljni darovi. — Povabilo je ob jednem pristopnica. — V Krškem, dne 1. decembra 1882. Ravnateljstvo meščanske šole. — (K Preširnovi slavnosti dunajske „Slovenije") mi je poročati, da se dunajsko slovansko dijaštvo, a tudi drugo slovansko občinstvo zelo zanima za to slavnost, posebno odkar je v dijaške kroge prodrl glas, da bode k tej slavnosti prišel rektor dunajske univerze dvorni svetovalec prof. dr. M a as s en. To je obljubil deputaciji „Slovenije", obstojeČej iz gg. Babnika in Majarona. Ude „Slovenije" pa je še posebno izne-nadil veledušni čin prorektorja dunajske univerze g. prof. dr. Ricker j a, ki je „Sloveniji" daroval 20 gl. Ker se od množili stranij povprašuje, kje se dobodo ustopnice za to slavnost, naj bo povedano, da „Slovenija" ustopnic ne izdaje. Kdor je vabljen z vabilom, ima ustop. Kdor nij posebej vabljen in kdor nij član „Slovenije" nij ma ustopa. — (Akademično društvo „Triglav" v Gradci) ima v četrtek 7. t. m. ob osmih zvečer zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Čita se zapisnik, 2. „Fr. Levstik" predava g. Uežek, B. Kritika g. Šušteršičevega predavanja „o kruhu", i. Poročilo revizorjev, 5. Posameznosti. — Gostilna „zur alten Bienjuelle" I. nadstropje. — (Matica Hrvatska) razpošilja ravnokar letno poročilo za leto 1881. V preteklem letu imela je vseh članov vkupe 4.747 (80 manj nego prejšnje leto) in sicer 08 3 ustanovni ko v, 4.0G4 ;ia letnih članov. Skupni imetek iznaša 61).429 gld. 85 kr. Mej izdatki nahajamo 11. 476 gld. 70 kr. za tisk, papir, 803 gld. 52 kr. za risanje, slike in zemljovid, 1.547 gold. 44 kraje, za vezanje knjig, 1416 gld. 65 kr. za nagrade pisateljem, itd. Nenavadno vspešno delovanje „Matice Hrvatske" mora se poleg zares vzglednega vodstva pripisovati deloma trudoljubivosti dotičnih poverjenikov, deloma pa tudi vladnej podpori, ki iznaša 2400 gold. na leto. a tudi letni doneski po tri gold. nijso brez upliva. — (Razpisane službe.) Okrajnega rano-celnika na Krškem. Letna nagrada 200 gld. Prošnje do konca t. m. — Tretjega učitelja na trirazrednici v Sodrašici. Letna plača 400 gld. Prošnje do 10. januvarja 1883. — Tretjega učitelja na štirirazrednici v Ribnici. Letna plača 500 gld. Prošnje do 10. januvarja 1883. — (Premembe v la van tin skej škofiji.) Gosp. JoBip Hajšek prestavljen je v Šmartin v Skal-skej dolini, gopp. Fran Arnaš v Buče. vanji t« (Dalje prih.) Telegram „Slovenskomu Narodu": Dunaj 6. decembra. V deželni šolski svet kranjski so imenovani: Klofut ar, profesor Toma Zupan, Mrhal, Praprotnik. — Ravnatelj celjske gimnazije Svoboda bode prestavljen na drugo gimnazijo. Razne vesti. *(105 let star samomorilec.) V Debre-czinu obesil se je te dni 105letni starček, ker mu je življenje uže presedalo. * (Ženska emancipacija.) V Zjedinjenih Državah, kjer velja svoboda na najširšej podlagi in kjer je tudi gospem in gospicam uže priznana jednako-pravnost z moškimi, množe se zadnji čas prošnje za stopnic ženskega spola za znanstvene službe. Nič manj nego 1050 dam prišteva se dan danes znanstvenim krogom in sicer jih pripada 549 praktičnemu zdravništvu, 428 popravlja in zdravi zobe, 68 dam oznanuje božjo besedo, 5 pa se jih peča s pravdni-ško prakso. Pravoslovje tedaj ne ugaja posebno okusu nežnega spola, akoravno so ženska lukavost, ostro umnost in gibljivost jezika obče pripoznane. S filo zofijo pa se kar nič nečejo pečati, sa| je pa tudi „logika" bila od nekdaj tista stran, na katerej je Ženska „umrjoča". I „ papirna renta 5*/« • . 5*/, štajerske lemljiic. odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/r . . 100 gld. Zemlj. oh*, avstr. ♦,/i,/o zlati za«t. Ii*n Pnor. oblig Elizabetine zapad, železnice 1'rior. oblig Ferdinandove sev. fteleznice Kreditne arečke.....100 gld. Kudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avatr. banke . . 120 „ Trammway-druftt. vel j. 170 gld. a. v. . . i. i si ii m it uprutiiisUit: <}. dr. F. G. v I'tuji. Plačano do .31. januvarja 1883. Meteorologično poročilo. (Pregled čez pretočeni teden.) Barometer: Barorretrovo stanje je bilo v pretočenem tednu precej nizko in sploh za 3*39 mm. nižje, kot srednje stanje vsega tedna; znašalo je namreč 731*91 mm. in je bilo samo v sredo nadnormalno. Z ozirom na srednje stanje vsega tedna je bil barometer v ponedeljek, torek, petek in soboto podnormalen, drugo dni pa nadnormalen. Najvišje srednje stanje, za 3-45 mm. nad tedenskim norma-1«.m. je imela sreda; najnižje, za 3*51 mm. pod tedenskim normalom, ponedeljek; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 6-96 mm. Najvišjo v vsem tednu Bploh, za 3'60 mm. nad normalom, je Btal barometer v sredo zjutraj; najnižje, za 6'25 mm. pod normalom, v ponedeljek zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 9 85 mm. Največji razloček v Btanji jednoga dne, za 6*51 mm., jo imel ponedeljek; najmanjši, za o-J-1 mm., sreda. Thermometer: Srednja temperatura pretočenega tedna je znašala -j- 0-4° C, to je za 21° C. pod normalom, in je bila tudi samo v ponedeljek nadnormalna. Z ozirom na srednje stanje vsega tedna jo bila razen ponedeljka nadnormalna tudi lo še v torek. Najvišjo srednjo temperaturo, za 6-8° C. nad tedenskim normalom, jo imel ponedeljek; najnižjo, za 6"1° C. pod tedenskim normalom, nedelja; razloček'mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 12 9° C. Najvišja v vsem tednu sploh, za 12*4° C. nad tedenskim normalom, jo bila temperatura v ponedeljek z ju traj; najnižja, za 9-0° C. pod tedenskim normalom, v nedeljo zjutraj; razloček mej maks>» s cn 3 -2 a m »— « g B 9 «e 0 h' Cu rt . it **HKKK*KKXKK**HX%XXXXXXK*K n n n u n n n Ustanovljeno 1. J. J. NAGLAS-ova tovarna za pohištvo Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor), sprejema kompletne oprave za bulo, stanovanj» in hotele od najbolj pri-proBte do naj line j še izpeljave po iiajniijib labriNkili cenah z garancijo. S 11 nstrovan i cenilniki gratis. ""^H| (642—19) xxH**uux*nxiH*u%*xu%*%xx*nn', rs TRŽAŠKA razstavina LOTERIJA. Srečkanje 5. januvarja. 1. glavni dobitek gotovih 50.000 gld. 2. glavni dobitek gotovih 20.000 gld. 3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld. Nadalje 1 ti gld. 10.000 — 4 h gld. 5000 — 5 & gld. 3000 — 15 a gld. 1000 — 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 S. gld. 50 — 542 1 gld 25, — skup:ij fOOO dobitkov iz »ia.550 goldinarjev. 1 Obširni popisi dobitkov so na ogled razpoloženi v vseh prodaj alnic ah lozo v. Cena jednemii lozu SO lir. NaroČila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na loterijski oddelek tržaške razstave Plasaa Cirande st. 2 v Trst«. Kdor hoče loze razprodajati, obrno naj se takoj na prrdstoječo adreso. Lozi dobivajo se v LJubljani pri slav. kranjskoj eskompt-Dej banki, pri .1. C. Luckmannu, Kdv. 71 ali m in .lan, £v. Bučarjev Iti nasvllecliiikili. (712—13) Izdatelj in odgovorni urednik Makao Armič. Lastnina in tisk „Nauodne tiskarne".