NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Bronko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 6 - LETO 54 - CELJE. 11. 2.1999 - CENA 280 SIT Se vedno mesto kulture Celjski kulturni sejem presegel vsa pričakovanja, pujsek povzročil manjši škandal. Stran 10. ZARADI PUSTA KRIVA USTA Zbirnik pustnili prireditev, maškarad in rajanj _na strani 14._ velenjčan, ki kupuje TAM Rubrika »Nina vas opazuje« na strani 32. sto kmečkih žensk na morji 4^ kupon na strani 13. ZA FINALE BO TREBA POTOPITI »BARCO« Po zmagi nad ruskim prvakom, je žreb rokometašem Celja Pivovarne aško dodelil najtežjega nasprotnika, z Barcelono bodo rokometaši najprej igrali v Golovcu 27. februarja, kljub težavnemu žrebu pa v taboru prvakov prevladuje optimizem, »za najboljši klub na svetu je pač treba premagati vse,« izjavljajo igralci in trener in si želijo, da bi se po zaporednih uvrstitvah vpolf inale le prebili tudi v finale in »vzeli skalp« še Špancem ali (verjetneje) kirvatom. Roman Pungartnik (na sliki) bo zanesljivo eden glavnih adutov \f tekmi z najboljšimi zadnjega desetletja na svetu, stran 20. Foto: GREGOR KATIC Načelnik udaril po mizi Kronika s Celjskega na strani 48. tiLUHA OBLAST IZ PISARN Medobčinski stanovanjski problem in samozadostnost birokratov. Stran 17. 2 DOGODKI Bo država razglasila epidemijo? čakalnice v zdravstvenih domovih so še zmeraj polne, v celjski bolnišnici še naprej ve- lja omejitev obiskov, v nekate- rih šolah pa se je število učen- cev v razredih prepolovilo. V Zavodu ^za zdravstveno vars- tvo Celje so povedali, da so v torek predlagali ministrstvu za zdravstvo, naj razglasi epi- demijo obolenj, ki prizadeva- jo zgornje dihalne poti. Direktor zavoda mag. Ivan Eržen, dr. med., je povedal, da so z analizo brisov pri ne- katerih bolnikih tudi na Celj- skem odkrili virus influence A, ki povzroča gripo, vendar gre v večini primerov za druge viruse, ki povzročajo prehlad- na in vročinska obolenja. Ti- sti, ki so se cepili - na Celj- skem jih je okrog 14 tisoč - bi morali biti varni pred okužbo, saj je bil virus, ki sedaj kroži, sestavni del cepiva. Natančnih podatkov, koliko ljudi je v teh dneh zbolelo, ni, saj večina raje ostane kar doma in poišče pomoč zdravnika šele takrat, ko je zares hudo. Mnogi pa se bojijo tudi nevarnosti kakšne resnejše okužbe. Ker se vsi virusi, tudi virus influence A, širijo na enak na- čin, v zavodu za zdravstveno varstvo priporočajo, naj se ljudje izogibajo zaprtim pro- storom in večjim gnečam. Če pa že zbolijo, potem naj nikar, če ni nujno, obremenjujejo zdravnikov. Raje naj počivajo doma, pijejo veliko tekočine, visoko temperaturo pa naj po- skušajo najprej znižati z ob- kladki. Dr. Eržen meni, da se bo število obolelih že prihodnji teden zmanjšalo. Širjenje vi- rusa bodo po njegovem zavrle šolske počitnice, poleg tega pa je veliko ljudi že prebolelo eno ali drugo virozo, zato bo možnost širjenja manjša. Župan je gospodarstvenike in ministra sprejel v hotelu Štorman na Venišah. Bavčar med nazarskimi gospodarstveniki Minuli petek je župan občine Nazarje Ivan Purnat priredil sprejem za gospodarstvenil nazarski občini, sprejema pa se je udeležil tudi minister za evropske zadeve Igor Bavčai Sprejem je sovpadal z pridruženim članstvom Slovenije Evropski skupnosti, ravno vstop i pa je tudi najbolj zanimal nazarske gospodarstvenike, ki so poleg položaja slovensl gospodarstva izpostavljali tudi položaj kmetijstva. Sicer imajo tovrstna srečanja v Nazarjah družabni značaj in so tradicionalna, saj se v občini še kako zavedajo pomena dobi gospodarjenja v podjetjih. US, Foto: CIRIL S Za živo delavsko verigo Za čez 14 dni, 25. februar, napoveduje sedem sloven- skih sindikatov protestni delavski shod pred poslopjem Državnega zbora RS v Ljubljani. V sindikatih so se za napoved protestnega shoda odločili, ker je Vlada RS že lanskega julija brez soglasja socialnih partnerjev v državnozborsko proceduro poslala predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pa vsebuje vrsto rešitev, s katerimi sindikati ne soglašajo. Da bi opozoriU državnozborske poslance na svoje nestrinjanje, zlasti pa zaradi zahteve, da v državnem zboru vlado prisilijo k predhodnemu usklajevanju s sindikalnimi partnerji, so se v sindikatih odločili za oblikovanje žive delavske verige pred poslopjem Državnega zbora RS. Podpisniki dogovora o protestnem shodu slovenskih sindi- kalistov so v Konfederaciji novih sindikatov Slovenije Neod- visnost, Neodvisnih sindikatih Slovenije, Sindikatu zdravs- tva in socialnega varstva Slovenije, Zvezi svobodnih sindika- tov Slovenije, Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam, Policijskem sindikatu Slovenije in Sindikatu vzgoje, izobra- ževanja in znanosti. IS Vojna je končana Mednarodna konferenca Karitas o BiH v Celju Kako pomagati ljudem in krajem, ki jih je prizadela vojna v Bosni in Hercegovi- ni? To je bila osrednja tema mednarodne donatorske konference Karitas, ki je bila na povabilo Slovenske Kari- tas v Celju. Udeležili so se je predstavniki iz desetih dr- žav. Udeleženci iz Slovenije, Bo- sne in Hercegovine, Nemčije, Avstrije, Italije, Francije, Švi- ce, Nizozemske, Švedske in Hrvaške so začeli prihajati v mesto ob Savinji v ponedeljek zvečer. V okviru dvodnevne konference je nato Karitas iz BiH predstavil potrebe, več kot dvajset predstavnikov Ka- ritas iz donatorskih držav pa je ugotavljalo, kakšno pomoč lahko omogočijo. V torek dopoldan so začeli s predstavitvijo potreb iz vseh treh bosansko-hercegov- skih škofij. Tako si Karitas iz Sarajeva prizadeva za uredi- tev otroškega vrtca, v Mostar- ju za ponovno izgradnjo mla- dinskega centra, iz Banje Lu- ke pa čutijo predvsem potre- bo po kreditih za begunce povratnike, ki bi si lahko v lastnih podjetjih zagotovili delovna mesta. Kot je povedal predsedujoči donatorske konference Caritasa Interna- tionalis Peter Amhof (Švicar, ki pomaga zadnje leto pri ob- novi Sarajeva), je sredstev vse manj, saj se pojavljajo nove potrebe, na primer na Koso- vu. Takšne donatorske konfe- rence so po dvakrat ali trikrat letno. Na zadnji, ki je bila septembra v Mostarju, so, na primer, ugotavljali potrebe po zimski pomoči, po šolskih po- trebščinah in podobno. Takrat je prvič sodelovala na takšni konferenci Slovenska Karitas, ki je bila pripravljena pripravi- ti donatorsko konferenco tudi v naši državi. V Karitas so menili, da so najprimernejši prostori Doma Sv. Jožefa v Celju. BRANE JERANKO Informacije, kijliivelia slišati Mladi, ki letos zaključu- jejo osnovno oziroma sred- nješolsko šolanje, so te dni pred eno najtežjih odloči- tev. Izbira poklica in šole, v kateri bodo izobraževanje nadaljevali, je odločitev, ki bo v veliki meri zaznamo- vala njihovo življenje. Zato velja jutri in pojutriš- njim skrbno prisluhniti in na informativnih dnevih, ki jih pripravljajo v vseh srednjih šolah ter višjih in visokošol- skih zavodih, povprašati še vse tisto, kar bodoče dijake in študente zanima, pa jim predstavniki vodstev šol ne bodo povedali že v uvodnih predstavitvah. Praviloma v vseh srednjih šolah ter višjih in visokošolskih zavodih pri- pravljajo informativne dne- ve v petek, 12. februarja do- poldne in popoldne, in v so- boto, 13. februarja dopold- ne, bodoči dijaki in študenti pa lahko natančnejše podat- ke poiščejo tudi v razpisih za vpis v 1. letnike nadaljnjega izobraževanja, ki so jih pre jeli v svojih šolah. IS Štiristo milijonov za razvoj v laškem proračunu bo le- tos 1,2 milijarde tolarjev, kar je za dobro tretjino več kot v preteklem letu. Občina name- rava kar 400 milijonov tolar- jev nameniti za razvoj, od tega naj bi polovico denarja šlo za nove naložbe. Največja naložba bo izgrad- nja nove podružnice šole z vrt- cem in igriščem v Jurkloštru, za katero bodo v Laškem namenili 70 milijonov tolarjev, polovico vseh potrebnih sredstev. Letos bodo kupili tudi zemljišča za novo osnovno šolo in vrtec v Debru, ob finančni pomoči mi- nistrstva za kulturo pa bodo pričeli obnavljati streho zgrad- be, v kateri je Knjižnica Laško. Občina bo letos plačala tudi prvi obrok, to je 21 milijonov tolarjev, za petnajst neprofitnih stanovanj, ki jih namerava v naslednjih treh letih kupiti v Debru, prispevala pa bo tudi 10 milijonov tolarjev za začetek gradnje novega gasilskega do- ma, prav tako v Debru. Kar 45 milijonov tolarjev bodo name- nili za rekonstrukcijo glavne ce- ste Debro-Laško. Drugo polovi- co razvojnega denarja bodo Laščani namenili za obnovo in vzdrževanje infrastruktur nih objektov, predvsem cest in vo- dovodnega omrežja, ki so jih v preteklih letih nekoliko zapo- stavili, nekaj proračunskih sredstev pa bodo namenili tudi za pospeševanja kmetijstva, tu- rizma in podjetništva. Z načrtom porabe proračun- skega denarja, kot ga predlaga vodstvo občine, se v glavnem strinjajo tudi občinski svetni- ki, ki pa bodo, kot je bilo slišati na nedavni seji sveta, pred dokončnim sprejetjem proračuna skušali uveljaviti nekaj sprememb. Zlasti v vr- stah SLS, SDS in SKD menijo, da bi občina morala dati več denarja za kmetijstvo in za razvoj podeželja, sprejeti bi morala dokončno odločitev, kje bo v Rimskih Toplicah zdravstvena postaja, poskrbe- ti pa bi morala tudi za stalno zbirališče mladih. Nekaj s\ nikov je opozorilo, da bi i ralo biti iz proračuna bolj r vidno, na koliko denarja lal računajo v posameznih \ jevnih skupnostih, najl burna razprava pa se je razi zaradi stroškov, ki jih ima čina s prevozi otrok v š( Letos naj bi namreč za to \ čali več kot 63 milijonov to jev, kar se nekaterim zdi čutno preveč in predlagajO; občinske službe pripravijo tančno informacijo o prevo in prevoznikih. JANJA INTffl V Rimskih Toplicah vre Vodstvo krajevne skupno- sti Rimske Toplice je za da- nes popoldne sklicalo izredni zbor krajanov, ker ne more več zajeziti govoric in zlona- mernih namigovanj, ki so se pojavila kmalu po novem le- tu, ko so pod Lurdom po na- ročilu Pivovarne Laško priče- li raziskovati vodne vire. Mnogi v kraju namreč meni- jo, da jim želi pivovarna spelja- ti termalno vodo v Laško, pred- sednika krajevne skupnosti Draga Zupana pa so obdolžili, da je dobil visoko podkupnino in da zato molči o vsem, kar se dogaja. Ustanavljati se je priče- la celo trdnejša skupina, ne- kakšna »vlada v senci«, ki naj bi se v kratkem registrirala kot stranka ali pa kot društvo. So- du je izbilo dno 31. januarja popoldne, ko je kakšnih tride- set hiš zaradi napake operater- ja ostalo štiri ure brez vode, ljudje pa so bih prepričani, da so razlogi povsem drugje. Zupan, ki tudi sam dolgo ni vedel, zakaj dela pivovarna poskusne vrtine, se je zato skupaj z ostalimi člani sveta krajevne skupnosti odločil za sklic izrednega zbora kraja- nov, na katerem naj bi pred- stavniki občine in pivovarne pojasnili, zakaj delajo pos sne vrtine in kaj namerav v Rimskih Toplicah še narf ti na področju oskrbe z vo »Ah bodo ljudje sprejeli p( snilo, je težko reči,« m Drago Zupan. »Čeprav so njihovi odzivi zelo burni, je treba razumeti, saj je zi di dolgoletnega zavlačeva pri oživljanju zdravilišča čutljivost v kraju velika. P zato menim, da bi nas moi Pivovarna Laško pravoča obvestiti o svojih namerah Zbor krajanov se bo pr ob 17. uri v dvorani zdrav ča. s pokopališčema so zadovoljni v občini Rogaška Slatina so z delom lani izbranega koncesionarja, ki skrbi za pokopališko in pogrebno de- javnost na pokopališčih v mestnem Brestovcu in Sv. Florjanu, zadovoljni. O tem so govorili na zadnji seji občinskega sveta. Izbrani koncesionar za 5-letno obdob- je, podjetje Pogrebne storitve Žekar, je v Brestovcu lani po- skrbel za pleskarska dela v vežici, kupil štiri zabojnike, uredil pokopališka vrata nove- ga dela, pri žarnih grobovih pa poskrbel za gradnjo opornega zidu ter za prostor za nove grobove. Poskrbel je tudi za nekatera dela v Sv. Florjanu. Koncesionar je izračunal, da so njegovi lanski odhodki višji od prihodkov, zato je občinski svet zaprosil za povišanje cen najemnin za grobove na obeh pokopališčih. Doslej so na- jemniki plačevali za kvadratni meter po 580 tolarjev, v občin- skem svetu pa so privolili v novo ceno, ki znaša 783 tolar- jev ter je po posredovanih po- datkih nižja kot v Šentjurju, Poljčanah, Laškem, Velenju in Ptuju ter je višja le od najem- nine v Šmarju pri Jelšah (izra- čunano povprečje za najemni- no kvadratnega metra na pokopahščih je 1100 tolarji Z zbranim denarjem nai rava koncesionar v Bresto razširiti vodovod, post3 pokopališka vhodna vrata tlakovati nekaj najbolj stri poti. Prav tako načrtuje izb Save v Sv. Florjanu. V zve^ težko pričakovano širit' mestnega pokopališča župan mag. Branko Ki' svetnike seznanil o posp' nih pripravah. Potrebne ^ tve in geomehanske razisl' so opravili, pripravljajo p^ projektno dokumentacijo- BRANE JERA^ Št. 6.-11. februar 199^ DOGODKI 3 Od kod informacije SDS? v pismu, ki ga je naslovil ua Občinsko volilno komisijo ^estne občine Celje - z vsebi- jio pa seznanil tudi medije - se Teharčan Dušan Selšek ! vprašuje, od kod Mestnemu odboru SDS Celje podatki, ki 50 po /akonu uradna tajnost. isek pojasnjuje, da je 1. jebi uarja prejel dopis MO SDS Eelje, v katerem ga obveščajo, % ga je predsedstvo stranki- nega odbora v Celju na svoji seji sredi januarja »črtalo s seznama članstva SDS zaradi kršenja 5. in 7. člena Statuta SDS.« Ker je sam iz stranke izstopil že lansko jesen, je že- lel ugotoviti, zakaj zdaj še naknadno črtanje. Tako je pri- šel do zapisnika 32. seje MO SDS Celje, v katerem je med drugim zapisano, da so »člani, ki so kandidirali (na lokalnih volitvah novembra 1998, o.p. IS) v drugih strankah ali na drugih listah ter člani, ki so dali pisno podporo tem kandi- datom, kršili Statut stranke«, zato jih je po 5. in 7. členu statuta potrebno črtati s sez- nama članstva. Sklep o črta- nju so vsi člani predsedstva soglasno sprejeli. »Zakon o lokalnih volitvah opredeljuje način kandidiranja s podporo volivcev, za dajanje pisne podpore pa se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor,« pravi Selšek in dodaja, da je v 47. členu zakona o volitvah v dr- žavni zbor izrecno zapisano, da so »seznam obrazcev in po- datki o tem, komu so bili izda- ni, uradna skrivnost. Pravico vpogleda v te podatke ima sa- mo pristojna volilna komisija oziroma sodišče«. »Ker so imeli člani predseds- tva MO SDS podatke o tem, da sem dal podporo kandidatom, je bilo storjeno kaznivo dejanje izdaje uradne tajnosti,« je pre- pričan Selšek, ki se sklicuje na 266. člen Kazenskega zakoni- ka Republike Slovenije. Od Ob- činske volilne komisije Mestne občine Celje pričakuje, da bo- do čimprej ugotovili, kako so v predsedstvu MO SDS prišli do podatkov, storilca pa naj bi ka- zensko (ivailili. I. STAMEJČIČ Domov mimo carinika Reševanje težav prebivalcev Dobovca in Rogatca v obmejni občini Rogatec je kar nekaj ljudi, ki morajo zdoma ter nazaj čez sloven- ska mejna prehoda. Gre za 27 gospodinjstev Trličnega pri Dobovcu ter 9 gospodinj- stev v središču Rogatca, ob mejnih prehodih Dobovec in Rogatec. Vse kaže, da se bodo prebi- valci slovenske vasi Trlično dokončno rešili vsakodnevnih težav prihodnje leto. Občina si za rešitev problema prizadeva od svoje ustanovitve leta 1995. Rešitev je v izgradnji približno pol kilometra dolge nove obvozne ceste, mimo mednarodnega mejnega pre- hoda. Lani so za novo cesto v Tr- lično kupili zemljišča, konec leta pa je ministrstvo za pro- met in zveze pridobilo pro- jektno dokumentacijo. V mi- nistrstvu za promet in zveze so po finančni plati, predvide- li, da bi z deh začeli še letos, zaključek pa bi bil leta 2000. Z novo obvozno cesto, ki prav tako prečka železniško progo, želijo postaviti tudi sodobno prometno signahzacijo ter se rešiti tudi andrejevega križa. Za celotno naložbo bo potreb- nih nad 100 milijonov tolar- jev. Drugače je v hišah ob mednarodnem mejnem pre- hodu v središču Rogatca, kjer bodo morali počakati nekoliko dlje. Tam računajo na rešitev s prestavitvijo mej- nega prehoda bliže mejni re- ki (tako kot je na hrvaški strani) ter izgradnjo nove do- vozne ceste mimo mejnega prehoda. S tem v zvezi je občina Rogatec konec preteklega le- ta v Ljubljano predlagala, da bi postala nosilec idejne reši- tve kar sama, seveda s stro- kovno pomočjo državnih služb. Prejšnji teden so na sestanku med ministrom za promet in zveze mag. Anto- nom Bergauerjem, pred- stavniki drugih pristojnih ministrstev in rogaškim žu- panom Martinom Mikoli- čem to potrdili. Rogaška občina želi na- mreč pridobiti v tem delu ob- činskega središča po planskih aktih širši ureditveni načrt, kar bi udejanjili do letošnjega poletja. Ta bi vseboval idejno rešitev mejnega prehoda, predvideli pa bi tudi potreb- no višino sredstev za izgrad- njo. Še pred koncem tega leta bi izdelali projekt za gradbe- no dovoljenje ter izvedbeni projekt. Tako bi občina Roga- tec ob koncu leta imela vso potrebno dokumentacijo, po- samezna ministrstva pa bodo lahko planirala sredstva za naložbo. Predvidevajo, da bi lahko razmere na mejnem prehodu v Rogatcu dokončno uredili leta 2000 ali 2001. BRANE JERANKO Z OBČINSKIH SVETOV Proračun v javni obravnavi zreče - Svetniki so se lotili delovnega gradiva občinskega proračuna za letos. Gradivo je zdaj v široki javni razpravi po krajevnih skupnostih, organizacijah in društvih, konec februar- ja pa bi radi proračun sprejeli. Svetniki so v prvi razpravi opozarjali predvsem, da kot turistična občina premalo denarja usmerijo neposredno v turizem ali pa je tovrstna proračunska postavka napačno poimenovana. Prav tako so imeli pripombe glede višine sredstev za razvoj drobnega gospodarstva.(V. M.) Statut, poslovnik, proračun prebold - Člani občinskega sveta so na 2. seji minuli četrtek sprejeli osnutek statuta in osnutek poslovnika. Oba dokumen- ta, pomembna za delo občine, so dali v 15-dnevno javno razpravo. O predlogih, v katere bodo vključili pripombe z javne razprave, bodo razpravljali 25. februarja, ko bodo v občinskih službah že pripravili osnutek proračuna. Po prvih podatkih naj bi preboldski proračun »tehtal« 272 milijonov tolarjev, po sklepu o začasnem financiranju občine do 31. marca pa Prebol- du pripada 60 milijonov tolarjev. (US) Javni poziv prebold - Po sklepu občinskega sveta in na predlog župana Vinka Debelaka v občini Prebold javno pozivajo občane, naj predlagajo člane za krajevne odbora ter odbore in komisije v občinskem svetu. V Preboldu, če bo predlagani statut sprejet, ne bodo imeli krajevnih skupnosti, temveč krajevne odbore, ^lani v njih pa bodo imenovani. Zato svetniki računajo na pomoč občanov, ki naj bi s svojimi predlogi pomagali oblikovati il poiskati najbolj primerne ljudi. (US) Hmelj ovira razvoj turizma Dobrna - Svetniki so obravnavali tudi osnutek odloka o Prepovedi sajenja novih in obnov starih nasadov hmelja na območju občine. Najemnik nasadov hmelja je Hmezad Žalec, svetniki so menili, da je gojenje hmelja v nasprotju z dolgoroč- •^0 usmeritvijo Dobrne, ki si bo prizadevala za pridelavo Aološko neobremenjenih kultur. (NMS) Občina financira TIC Podčetrtek - svetniki so se seznanili z delovanjem Turi- stično informacijskega centra v drugi polovici preteklega leta. je sodeloval na treh sejmih v Zagrebu, Mariboru in Ljublja- l^i. v dveh turističnih televizijskih predstavitvah, organizirali so '2lete po okolici, zaključih tečaj italijanskega jezika, sodelovali treh krajevnih prireditvah zabavnega značaja ter izdali dve ^^evilki turističnih novic. Za potrebe TIC, ki ima prostore v psilsko-kulturnem domu, je občina od njegove ustanovitve Wec leta 1997 v celoti financirala enega zaposlenega ter še f^osebej dogovorjene programe. (BJ) Bosta žagi v Kozjem prodani? Po dveh neupešnih javnih dražbah za prodajo premože- nja družbe Bohor Mestinje, bo po vsej verjetnosti prišlo do prodaje Bohorjeve stare in nove Jage v Kozjem. Zanju se zanimata interesenta s Kozjanskega, ki sta varšči- no že vplačala. Stečajni upravitelj Tomaž Kos je namreč stečajnemu senatu predlagal direktno prodajo obeh žag. Večina Bohorjevega premoženja bo tudi v tem primeru še vedno neprodana. Gre za tovarno ter premičnine na lokaciji v Mestinju, kjer resnega kupca še niso našli. Zato bo prišlo do nove, tretje javne dražbe, ki bo po napovedi stečajnega upravitelja predvidoma 10. marca. Izklicna cena naj bi bila 405 milijonov tolarjev. B.J. Širitev obrtne cone Konjiški svetniki namera- vajo razveljaviti odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta indu- strijske cone na območju IMP in Kongrad, ki je tod predvideval plinsko postajo za mesto Slovenske Konjice. Pridobljen prostor bodo na- menili obrtni coni. Predlagana razveljavitev odloka zajema območje na vzhodnem delu industrijske cone vzhodno od obvoznice poleg bivšega IMP, kjer je bila predvidena ureditev plinske postaje za mesto Slovenske Konjice. Glede na to, da je bila sprememba zazidalnega načr- ta izdelana za znanega naroč- nika Europlin d. o. o. in da do njene realizacije ni prišlo, so predlagali, da za to območje ponovno vstopi v veljavo od- lok, ki je tam predvideval proizvodnjo. Rezervat za energetske objekte pa bi v skladu z dolgoročnim planom še naprej ostal na območju obrtne cone Konus. Po županovih besedah je in- teresentov za širitev obrtne co- ne dovolj, svetniki pa so v na- daljevanju razprave opozorili, da bi morali v Konjice čimprej pripeljati plin. Če bi bil namreč urejen plinovod, potem bi od- padle tudi razne plinske posta- je. Odlok so v prvem branju sprejeli. A. Mr. PO SVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Umrl jordanski kralj Husein Jordanski kralj Husein, ki je leta 1992 zbolel za rakom, je umrl po neuspeli presadi- tvi kostnega mozga v Zdru- ženih državah. Kralj je bil po vrnitvi z zdravljenja že nekaj dni klinično mrtev in so ga pri življenju ohranjali le medicinski aparati. S smrtjo vladarja hašemitske kraljevine je odšel eden naj- večjih mirovnikov na Bliž- njem vzhodu, ki si je bil dober tako z Arabci kot tudi z Izraelci in tako z Irakom kot tudi z Zahodom. Husein, ob smrti je bil star 63 let, je bil med voditelji arabskih držav najdlje na ob- lasti. Državo je vodil skoraj pol stoletja, v tem času pa je doživel številne vojne s sosedi in napetosti znotraj države, obstajali pa so tudi vzponi in padci odnosov z Zahodom, ki mu je ob iraški invaziji na Kuvajt zameril zavezništvo z Bagdadom. Kralj je bil znan tudi kot goreč privrženec us- tanovitve palestinske države, v zgodovino pa se bo zapisal tudi kot eden od partnerjev, ki so pripomogU k podpisu zad- njega izraelsko-palestinskega mirovnega sporazuma okto- bra lani. Pa tudi sicer je mir z Izraelom sklenil šele leta 1994; po 46 letih vojnega sta- nja. Odnose z židovsko drža- vo je najbolj zaznamovala šestdnevna vojna leta 1967, ko je Aman izgubil najboga- tejši del svojega kraljestva, vzhodni Jeruzalem in Zahod- ni breg. Dvajset let kasneje, leta 1988 je Husein prekinil vse pravne in administrativne vezi med Jordanijo in Zahod- nim bregom ter tako Palestin- ski osvobodilni organizaciji omogočil začetek mirovnega procesa z Izraelci. Po Husei- novi smrti bo kraljevino vodil njegov 37-letni sin Abdulah; Husein ga je za svojega na- slednika izbral šele pred štiri- najstimi dnevi. Pred tem je za prestolonaslednika od leta 1965 veljal Huseinov brat Hassan, ki ga je kralj takrat komaj 18-letnega na to mesto imenoval zaradi napetega no- tranjepolitičnega položaja in poskusov atentata nanj. Pogajanja o Kosovu Na gradu Rambouillet pri Parizu poteka mirovna kon- ferenca o Kosovu, ki se je udeležujejo predstavniki obeh sprtih strani. Pogaja- nja so se sicer začela z za- pletom, saj srbske oblasti pogajalcem iz vrst Osvobo- dilne vojske Kosova niso do- volile izhoda iz države. Pa tudi sicer se Srbi nočfjo po- gajati s predstavniki OVK. Pogajanja zato potekajo lo- čeno: mednarodni posredniki iz Rusije, ZDA in Evropske unije se tako pogovarjajo na eni strani z albansko delegaci- jo, ki jo sestavljajo vodja zmernih Albancev Rugova in predstavniki OVK, ki se zav- zemajo za neodvisnost in na drugi strani s predstavniki Sr- bov iz vrst srbske vlade. Srbi in kosovski Albanci so se na- čeloma dogovorili za deset splošnih izhodišč, ki jih je predlagala kontaktna skupina in v skladu s katerimi naj bi Kosovo dobilo široko avtono- mijo, vendar znotraj meja Zvezne republike Jugoslavije. Predlog kontaktne skupine vsebuje tudi določilo, da Ko- sovo vsaj še tri leta ostane del Srbije. Srbska delegacije je ob tem zahtevala, da vse tri stra- ni podpišejo besedilo predla- ganih splošnih izhodišč. Ven- dar so mednarodni posredni- ki to zavrnili. Člani kosovske delegacije pa zahtevajo takoj- šen obojestranski podpis pre- mirja, izvedbo referenduma o statusu Kosova tri leta po pod- pisu sporazuma, jasno določi- tev statusa pokrajine v mirov- nem sporazumu in podpis zveze Nato kot garanta za iz- vedbo sporazuma. Člani dele- gacije kosovskih Albancev iz vrst OVK pa vztrajajo, da ne bodo sprejeli manj od neodvi- snosti Kosova. impeachment se bliža koncu Kot vse kaže se impeach- ment ali postopek za odsta- vitev ameriškega predsedni- ka Clintona naposled bliža koncu. Zdaj je tudi rezultat glasovanja že mogoče napo- vedati skoraj 100-odstotno. Kljub zagretosti republikan- cev, tem skoraj zagotovo ne bo uspelo zbrati dvotretjin- ske večine ali 67 glasov, ko- likor bi bilo potrebno za Clintonov odhod iz Bele hi- še. Da bi bila ta poteza edina pravilna ni manjkajočega šte- vila demokratov, ki bi morali glasovati proti svojemu šefu, prepričalo niti pričanje treh ključnih akterjev afere sexga- te. Pred tožilci so namreč na- stopili znamenita pripravni- ca iz Ovalne pisarne Monica Lewinsky ter Clintonova zaupnika, prijatelj in odvet- nik Vernon Jordan ter pred- sednikov svetovalec Sidney Blumenthal. Monica ni pove- dala nič novega oz. je bolj potrdila navedbe obrambe kot obtožnice. Še enkrat je namreč ponovila, da je nihče ni nagovoril k laganju o raz- merju s predsednikom, tem- več da se je zato odločila sama. Impeachment naj bi se predvidoma končal z glaso- vanjem v petek, 12. februar- ja. Ne glede na izid pa je že zdaj jasno, da bo precej ško- dil republikancem. Raziska- ve jim namreč ne kažejo nič dobrega za volitve leta 2000. Večina Američanov jih obto- žuje nepotrebnega zavlače- vanja postopka proti Clinto- nu, ki naj po njihovem mne- nju ostane na položaju do konca mandata. Št.6.-11.feiir«iir 1999 DOGODKI Za lažjo odločilevo sludiijii Klub študentov celjske re- gije (KŠCR) je prejšnji petek že četrtič zapored pripravil informativni dan za dijake 4, letnikov celjskih srednjih šol, ki se je dogajal od 10. do 15. ure v mestnem gradu na Trgu celjskih knezov. Informativni dan je minil v obliki nekakšnega sejmišča. Predstavniki ljubljanskih in mariborskih fakultet. Štu- dentske organizacije univer- ze v Ljubljani (ŠOU) in člani kluba KŠCR so razporedili mize in jih obložili s študijski- mi knjigami in programi fa- kultet. Tako so pričakali dija- ke celjskih srednjih šol, ki so po študijske informacije pri- hajali večinoma v skupinah po posameznih razredih. Dijake je najbolj skrbela omejitev vpisa na fakultete, želeli so vedeti, katera zna- nja in sposobnosti potrebu- jejo že pred vpisom, kakšno je delo na posameznih fakul- tetah in koliko časa jim bo študij vzel. Dijaki so se bolj zanimali za družboslovne kot za naravoslovne progra- me. Sicer pa so se bodoči študenti »ogrevali« pred- vsem za študij ekonomije in prava, za študij podjetništva in turizma v Portorožu ter za študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. B.N. Trn velenjskega šolstva Bo velenjska Osnovna šola Gustava Šiliha prva ukinjena matična šola v Sloveniji po letu 1945? Pred desetimi leti je bilo v Velenju naj- manj tisoč osnovnošolcev več, kot jih je danes in projekcije kažejo, da naj bi se število otrok v naslednjih šestih letih zmanj- šalo še za tisoč. V uradu za negospodarske dejavnosti Mestne občine Velenje se zato zavzemajo za ukinitev ene izmed šestih šol in prva na seznamu je Osnovna šola Gustava Šiliha, ki se lahko pohvali z lepimi delovni- mi uspehi ne le v velenjskem, temveč tudi v slovenskem prostoru. ^liiliilMHBBBBMHII^^ Usoda šole bo znana po zasedanju mestne- ga sveta, ki naj bi problematiko nove organizi- ranosti osnovnega šolstva v občini obravnaval aprila, do takrat pa naj bi občinske službe pripravile natančno vizijo devetletnega osnov- nega šolstva. Odbor za ohranitev šole medtem ne sedi križem rok. V četrtek, 4. februarja zvečer, so v šoli sklicali sestanek in medse povabili tudi mestne svetnike. Delavci šole in starši so nastopili proti ukinitvi osnovne šole. V njej je zaposlenih 64 učiteljev in ostalih delavcev, obiskuje pa jo 537 učencev. V vseh šest osnovnih šol je trenutno vključenih 3.379 otrok. Interes po odlični lokaciji »Opozoriti želimo občino - našega ustanovitelja - naj se ne prenagli z ukinjanjem kate- rekoli izmed osnovnih šol, do- kler ne bodo pogoji dela ob izvajanju devetletnega progra- ma povsem dorečeni,« je pou- daril ravnatelj šole Alojz To- plak. V zadnjih mesecih je od- bor za ohranitev šole opravil precej primerjalnih raziskav z drugimi osnovnimi šolami in ugotovil, da nikjer v Sloveniji, niti v Mariboru, kjer je vsako leto skoraj 600 otrok manj, ne razmišljajo o ukinitvi katere Jzrnelosnovnih ^oL V občinskem uradu za ne- gospodarske dejavnosti pou- darjajo, da velenjski šolski prostor ni dovolj dobro izko- riščen in v bodoče naj bi se izraba prostora še bistveno poslabšala. Ravnatelj Alojz Toplak pa meni, da so potem- takem v preteklosti premalo odgovorno načrtovali gradnjo osnovnih šol. Sicer pa, je še dejal, se je stališče občine bis- tveno spremenilo v pičlih dveh letih: »Januarja 1997 so v ura- du za negospodarske dejav- nosti zapisali, da v velenjskih osnovnih šolah ni dovolj us- treznih učilnic, saj je še vedno 26 oddelkov, ki delajo v dveh izmenah. Ocenili so, da bi po- trebovali vsaj 13 novih učilnic. Nakar so oktobra lani ugotovi- li, da bo treba postopoma iz- prazniti eno šolsko stavbo in preostale prostore izrabiti bolj gospodarno...« »Naša šola ima v tem šol- skem letu osem razredov v dvoizmenskem pouku, torej nima odvečnega prostora,« je povedal Toplak in prista- vil, da ima prav njihova šola med vsemi velenjskimi gle- de na opravljeno projekcijo najbolj ugoden priliv učen- cev. Zakaj je torej prva na udaru? Zanimiva je pred- vsem zaradi lokacije v sre- dišču mesta in Toplak dom- neva, da je v ozadju tudi interes po prostorih: »Mor- da smo na udaru zaradi ob- činskih dolgov, ki bi jih lah- ko po ukinitvi šole poplačali s prodajo objekta.« Šola in občina druga drugi očitata razširjanje polresnic in navideznih argumentov. Če- trtkove razprave se velenjski župan Srečko Meh zaradi že dogovorjenih delovnih ob- veznosti ni mogel udeležiti, vendar je v pisni izjavi med drugim navedel, da znaša povprečni izkoristek šolske- ga prostora v velenjskih os- novnih šolah v tem šolskem letu 90 odstotkov, medtem ko naj bi v letu 2002/03 dosegel le še 68,7 odstotkov. »Že da- nes imamo preveč šolskega prostora in presežek se bo z leti le še povečeval. To pome- ni, da mora mestna občina iz proračuna zagotavljati denar za vzdrževanje praznega pro- stora,« je zapisal Meh in pri- stavil, da posebej obžaluje, da se tudi s četrtkovo razpravo ne bo spremenilo dejstvo, da v Velenju ni dovolj otrok za ves razpoložljivi osnovnošol- ski prostor. Če se bo velenjski mestni svet strinjal z ukinitvijo šole in bo z njo soglašala tudi vla- da, potem letos v Osnovni šoli Gustava Šiliha ne bodo več vpisovali novincev. - KSENIJA LEKIČ »Šele ko bo devetletna osnovna šola resnično zaživela, bomo lahko ugotovili, če imamo v Velenju dejansko premalo učencev in preveč šolskih prostorov,« opozarja Alojz Toplak, ravnatelj Osnovne šole Gustava Šiliha. PO DRŽAV] Peli minister LJUBLJANA, 4. februarja (Deio) - Poslanci so na taj- nem glasovanju z 49 glasovi za in s 27 proti za novega obrambnega ministra izvoli- h Francija Demšarja. Novi minister je takoj po izvolitvi napovedal, da bo najprej poskušal umiriti razmere na obrambnem ministrstvu, iz katerega so v zadnjem času prihajali v javnost razni tajni dokumenti. Demšar je dok- tor fizike, strokovnjak za magnetno resonanco, na- zadnje pa je bil državni se- kretar v ministrstvu za zna- nost, m Vlada predlagal Cerarjevo ' LJUBLJANA, 4. februarja (Delo) - Vlada je Šest mese- cev po končanem razpisu vendarle glasovala o kandi- datih za novega generalne- ga državnega tožilca. Za Barbaro Brezigar in Jožeta Friedla se je izreklo osem ministrov, 'za kandidatko Zdenko Cerar, sicer vrhov- no državno tožilko, pa jih je glasovalo enajst. O Cerarjevi se mora izreči še državni zbor. Likar razrešen LJUBLJANA, 5. februarja (Delo) - Na korespondenčni seji so ministri razrešili do- sedanjega direktorja policije Boruta Likarja. Do imeno- vanja novega direktorja bo to funkcijo v skladu z zako- nom opravljal namestnik Stanislav Veniger. Vlada je Boruta Likarja premestila na položaj državnega pod- sekretarja na uradu za javno varnost. Spet interpelacifa LJUBLJANA, 9. februarja (Delo) - Državni zbor nada- ljuje izredno zasedanje, na katerem naj bi med drugim obravnaval tudi razmere na ministrstvu za notranje za- deve. Začela naj bi se raz- prava o aferi Holmec, takoj po zaključku te pa bo sledila obravnava interpelacije zo- per ministra Mirka Bandlja zaradi oviranja parlamen- tarnega postopka. Sami raz- logi za interpelacijo doslej še niso prepričah dovolj po- slancev, ali bo minister lah- ko še naprej opravljal svoje delo, pa bo odvisno pred- vsem od njegove prepričlji- vosti pri obravnavi afere Holmec. Zapletena predaja poslov LJUBLJANA, 9. februarja (STA) - Vodstvo Slovenske razvojne družbe in družbe Gio je predstavilo zaplete v zvezi s predajo poslov nek- danje uprave družbe Smelt Intag novi upravi. Zaradi od- sotnosti predsednika bivše uprave Jožeta Žagarja pre- daja ni bila opravljena, ugo- tovljeni pa so tudi sumljivi bančni računi, kamor so bili nakazani 3 milijoni švicar- skih frankov. Če predaja ne bo popolna, se bodo v SRD odločili za ukrepe kazen- skega pregona. Celju je revscma Rdečemu križu pomaga veliko dijakov in vojakov V Območnem združenju Rdečega križa Celje, ki obsega območje celjske upravne eno- te pričakujejo, da bodo letos pomagali s paketi s hrano in drugimi potrebščinami 350 posameznikom in družinam. V zadnjem času beležijo manj- ši porast pomoči potrebnih. Dejavnost človekoljubne or- ganizacije je pestra, posebno uspešni pa so na področju kr- vodajalstva. Nove krvodajalce bodo skušali pridobiti na pre- davanjih za dijake 3. letnikov srednjih šol, za tiste, ki so daro- vali kri največkrat, pa bodo pri- pravili ekskurzijo. V območni organizaciji so ponosni, ker so po številu krvodajalcev na šte- vilo prebivalcev na 2. mestu v državi. Lani je bilo med celjski- mi krvodajalci več kot tisoč dijakov ter nad petsto vojakov. Z denarjem, ki so ga zbrali v akciji RKS Nikoli sami bo lahko letovalo na Debelem Rtiču 12 socialno ogroženih otrok, najbolj potrebnim otrokom pa bodo na začetku šolskega leta pomagali s šol- skimi potrebščinami. Prav ta- ko želijo, da bi delo Rdečega križa predstavili širši javnosti v posebnem biltenu. V Celju bodo krepili sodelo- vanje s partnerskima organi- zacijama RK iz Wevelinghov- na in Singna v Nemčiji, ki sta se po novemrski poplavi zno- va izkazala z izdatno pomoč- jo. Na področju poizvedoval- ne dejavnosti bo območna or- ganizacija poskrbela za pri- merne kadre, ki bodo omo- gočili občanom pridobivanje podatkov o sorodnikih in znancih ter različnih listin iz časa II. svetovne vojne. O vsem tem so prejšnji te- den spregovorili na volilni skupščini celjske območne organizacije. Za predsednico so znova izvolili Majdo Bren- čič ter za podpredsednika prim. dr. Milana Žuntarja, za sekretarja pa so na seji odbo- ra ponovno imenovali Igorja Poljanska. BRANE JERANKO Listamladih Slovenije v prireditveni dvorani Konjičanka v Slovenskih Konjicah bo v soboto, 13. februarja, ob 15. uri usta- novni kongres stranke Li- sta mladih Slovenije. Na ustanovnem kongresu bodo predstavniki neodvi- snih mladinskih list iz celot- ne Slovenije sprejeli statut in program stranke, imenovali funkcionarje ter podpisali ustanovne izjave. Za združi- tev v stranko Lista mladih Slovenije, ki bo v sloven- skem političnem prostoru nastopala enotno, so se od- ločili tudi zato, ker so neod- visne mladinske liste na lan- skih lokalnih volitvah zbrale približno 10 odstotkov volil- nih glasov. B.N. Slatina je študentsko mesto Rogaška Slatina, ki je bila doslej zna- na kot srednješolsko mesto, je od za- četka februarja še študentsko. V mesto je prisTo 46 študentov nove višje go- stinske šole, ki so se prvi semester izobraževali v Mariboru, v drugem pa nadaljujejo s praktičnim delom v Slati- ni. Ustanoviteljica šole, ki izobražuje pr- vo generacijo študentov je država, sou- stanovljiteljici občini Rogaška Slatina in Maribor. V Rogaški Slatini so se obvezali, da bodo pred prihodom študentov po- skrbeli za njihovo namestitev, vendar je prišlo do manjšega zapleta. Zanje so predvideli bivanje v starem hotelu Strossmayerjev dom, kjer pa naj bi bilo za študentski žep predrago. Za vsako nočitev z zajtrkom naj bi plačaU nad 2 tisoč tolarjev, zato ni bilo zanima- nja. Tako so nekaj študentov namestili v dijaškem domu steklarske šole, nekateri bivajo pri zasebnikih, tretji pa so vozači. Velika večina študentov je iz krajev seve- rovzhodne Slovenije. Zaradi precejšnjega zanimanja bo v Višji strokovni šoli za gostinstvo v no- vem šolskem letu tudi možnost študija ob delu. Na voljo bo 30 mest. Slatinska občina je po pogovorih z lastnico hotela Zdraviliški dom, s SIB banko, uspela najti primerne učne pro- store v tem starem hotelu. Gre za pro- store takoimenovanega rdečega salona. kjer je občina poskrbela za adaptacijo prejšnji mesec. V demonstracijski učilni- ci so zdaj tako za predavanja kot za praktične vaje v kuhinji, tam so tudi kabineti profesorjev, garderobe in sani- tarije. Opremo je plačala lastnica hotela, SIB banka. V Rogaški Slatini bo informativni dan za tiste, ki jih zanima študij na višji gostinski šoli v soboto, 13. februarja, ob 10. uri. Študenti prvega letnika bodo opravlja- li praktični del v Rogaški Slatini do konca aprila, nakar bodo še na praksi v različ- nih gostinskih in turističnih objektih, v drugih krajih. BRANE JERANKO Šf.6.-11.fel>niar1999 DOGODKI Q Dekleta in šoia na ogled I ripraviti razstavo ob 95- jgtaici šole; čeprav se ne sli- posebej zapleteno pa je priprava razstave ob šol- skem jubileju, če naj bo za- jjimiva in privlačna za obi- jltovalceni, kar zajeten zalo- gaj,« je nasmejano razlagala jdejo, iz katere je zrasel pro- jekt Dekleta in šola, avtorica Xjaša Mrgole Jukič iž Zgo- dovinskega arhiva Ptuj. Raz- stava, ki jo je v razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje v sredo od- prl minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, je na ogled do konca meseca. Sociologinja Tjaša Mrgole Jukič se ob pobudi za razsta- vo ob šolskem jubileju na- mreč ni ustavila, idejo je raz- širila in nadgradila, rezultat pa je 100 tekočih metrov raz- stavnih panojev s 500 različni- mi dokumenti in eksponati, dopolnjenih z osmimi scena- mi s slikarijami in lutkami, ki ponujajo vpogled v možnosti izobraževanja in šolanja de- klet od antike do sredine tega stoletja. Razstavo je lansko jesen na Ptuju spremljal simpozij in okrogla miza o izobraževanju in zaposlovanju žensk nekoč in danes, rezultat tega pa je zbornik, ki skupaj s posebno ^^ož.enko dopolnjuje celoten l^rojekt. Vanj se je namreč na •pobudo avtorice vključil tudi Urad za žensko politiko, po besedah direktorice Vere Kozmik, pa so ob dejstvu, da so izobraževalne možnosti za Antika - ko so deklice in dečki skupaj nabirali šolsko znanje. Kako je v živo izgledala šolska ura nekoč in danes, zlasti pa, kako so nekoč in danes malicali šolarji, pa so ob otvoritvi razstave pokazali osnovnošolci iz Vojnika. oba spola v Sloveniji izenače- ne, precej bolj pa je proble- matična diskriminacija žensk ob zaposlovanju, prav slednje področje interdisciplinarno obdelali različni strokovnjaki. Razstava bo v Celju na og- led do konca meseca, zatem se bo selila v Celovec, potem pa do leta 2000, ko bo za- ključna postavitev v Ljubljani, gostovala še v večini večjih slovenskih mest. Tisto, kar jo bo skozi gostovanja še obo- gatilo, je prav prispevek ozi- roma dodatek, ki ga o mož- nostih šolanja deklet, priprav- ljajo v vsakem od mest, kjer je razstava na ogled. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Državna uprava z lokalnimi skupnostmi Načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar je mi- nuli četrtek drugič sklical spodnjesavinjske župane in županjo. Sestanka se je udeležil tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, saj so med dru- gim govorili tudi o delitveni bilanci med velenjsko in žal- sko občino. V Žalcu naj bi predvidoma do sredine fe- bruarja pripravili dokončna izhodišča delitvene bilance, ki jo bodo po podpisu z Vele- njem podpisali tudi župani drugih spodnjesavinjskih ob- čin. Na sestanku so govorili še o uvajanju informacijskih pi- sarn. Kot kaže, bodo na Vran- skem že marca pripravili vse potrebno za ustanovitev in- formacijske pisarne kot izpo- stave Upravne enote Žalec. Slednja je pripravila vzorce odločb za pobiranje komu- nalnih prispevkov, po posa- meznih občinah pa se bodo odločili, kako bodo te komu- nalne prispevke obračunava- li. Županom so svoje delo predstavili tudi predstavniki Policijske postaje Žalec. Med pogovorom sta se za aktual- na še vedno izkazala proble- ma, kot sta parkiranje tovor- njakov ali opravljanje kole- sarskih izpitov v osnovnih šo- lah. US GLOSA O pujsih v kulturi in pri icoritili Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika so nam tudi na Celjskem postregli s pisano paleto kulturne ustvar- jalnosti, ki krasi in duhovno bogati naš košček podalpske deželice. Od kulture in velikih besed o njej je razganjalo tudi takšne, ki sicer med letom ne dajo veliko na tovrstno duhov- no hrano. V knežjem mestu pa smo bili priče tudi dogod- ku, ki so ga eni ocenili kot kulturni škandal, drugi pa kot svež pristop k populariza- ciji kulture. Ta najnovejši raz- kol v lokalnem narodovem te- lesu je na prvem kulturnem sejmu v celjskem Narodnem domu povzročil čisto pravi ži- vi pujs! Nič hudega mislečega ščeti- narja sicer ni v mestno hišo prignala nakana, da bi se prerinil k občinskemu koritu. (Saj vendar ni član kakšne koalicijske stranke, pa tudi si- cer mu je gotovo prišlo na svinjsko uho, kako so jo nekaj dni prej pri razdeljevanju ob- činskih stolčkov odnesli svetni- ki nestrankarskih list - odpad- U so kot trinajsto prase!) Praž- nje odeti pujs je želel v Narod- nem domu le promovirati pre- miero nove filmske uspešnice, v kateri nastopa njegov sorod- nik Babe. Za celjsko šentflor- jansko mlakužo pa je bilo očit- no tudi to preveč: ščetinar je bil deležen ogorčenja nekate- rih obiskovalcev in razstav- ljavcev. Nekateri so v dogodku vi- deli globljo simboliko: svoje- vrstno opozorilo celjskih kul- turnikov onim pri koritu, naj pri delitvi proračunskih ceki- nov ne pozabijo na kulturo - še posebej potem, ko je država prepustila tudi financiranje poklicne kulture na milost in nemilost občinskim oblastem. Takšne pozabe se hudo boji tudi direktor celjskega gleda- lišča Borut Aluievič, ki ga je pred lanskimi lokalnimi voli- tvami njegova LDS kar sama odrinila od korita. Lujo se bo- ji, da je s tem odrinila tudi »njegov« teater Da se je svinjsko težko ločiti od korita potem, ko se ga enkrat navadiš, ta čas spoz- navajo tudi veljaki SLS v Laš- kem. Na decembrskih voli- tvah je stranka izgubila župa- na, pa tudi v novem občin- skem svetu ima manj besede kot v prejšnjem. Po dogajanju na prvih dveh sejah občinske- ga sveta bi lahko sodili, da so Podobnikovi lokalni poražen- ci sklenili čimbolj zagreniti mandat tistim, ki so jih izrini- li pri koritu. Zato pa je te dni uspel pre- boj k državnemu koritu celjski podružnici SLS. Potem, ko je strankinim šefom v Ljubljani zaman ponujala kandidata za novega obrambnega mini- stra in ko slabo kaže tudi nje- nemu »adutu« za novega šefa Darsa, je uspela zriniti Celjan- ko na nekoliko manj vroč, a vendarle vpliven direktorski stolček republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Pomemben del kulture vsa- kega, tudi slovenskega naro- da, je folklora. Med novodob- ne, čeprav veliko manj podu- hovljene oblike podalpske fol- klore nekateri že štejejo tudi sila razširjeno dejavnost - boj za položaje pri koritih. Če- prav s tem nedopustno žalijo pomemben del naše kulturne dediščine, pa je vendarle dejs- tvo, da je danes med Slovenci najbolj razširjena in priljublje- na prav tovrstna folklora, ki nas v nasprotju s tisto pravo kulturo ne obseda le v mesecu kulture, temveč skozi vse leto. Pri tem pa mnogi pozabljajo, da je cmokanje in glasno kru- Ijenje pri koritih nekulturno - v časih, ko ljudstvu kruli v želodcih, pa tudi nemoralno... FRIDERIK PODKORITNIK Do septembra še telovaditica V Nazarjah kljub mrzlemu vremenu končujejo dela na prizidku k osnovni šoli in pričakujejo, da bodo približno do konca prihodnjega tedna uspešno opravili tehnični prevzem. Kljub temu, da bo prizidek skoraj v celoti končan, bodo zaenkrat v novozgrajene prostore preselili le en razred in tako vsem otrokom omogočili enoizmenski pouk. Uradno bodo nove prostore odprli šele s pričetkom prihodnjega šolskega leta, ko bodo v prizidek preselili vse razrede višje stopnje (otroci zaenkrat obiskujejo šolo v Mozirju) ter Glasbeno šolo Nazarje. Do takrat naj bi bila po načrtih nazarskega župana Ivana Purnata dograjena tudi telovadni- ca, ki jo začenjajo graditi v teh dneh. Skupno so doslej v ^Jazarjah za gradnjo prizidka porabili 170 milijonov tolarjev, za nabavo opreme ter gradnjo telovadnice pa potrebujejo še enkrat toliko denarja. US Kabli se v drugi polovici Zrec Več kot osemdeset družin ^Zrečah od konca minulega ^^dna lahko spremlja televi- zijske programe preko ka- '^^Iskega sistema. Izbirajo '*hko med enainštirideseti- •^i televizijskimi in dvanaj- stimi radijskimi programi. do poletja pa se bo število ^Porabnikov povečalo, saj ■^odo v prvih pomladanskih začeli z drugo etapo Izgradnje plinifikacije in ka- "^Iskega sistema. Občina Zreče je na javnem ^^2pisu za izgradnjo in vzdr- evanje kabelsko razdelilne- sistema izbrala podjetje Elektro Turnšek iz Celja in za podizvajalca domače podjetje Xenex. Nad gradnjo bdi petčlanski občinski odbor, ki ga vodi Šte- fan Podgrajšek. V teh dneh je kabelsko televizijo mogoče gledati tam, kjer so prikloplje- ni tudi na plin, to je v centru Zreč, začela pa se bo druga etapa gradnje plinskega in ka- belskega omrežja po vsem le- vem bregu Dravinje. V tretji etapi naj bi kabelski sistem razširili tudi na druge zreške krajevne skupnosti, za kar v teh dneh še iščejo ustrezne rešitve. V. M. NA KRATKO Za status turističnega območja PODČETRTEK - Občina si prizadeva za pridobitev statusa turističnega območja, saj meni, da bo tako deležna večje promocije na državni ravni ter možnosti za pridobitev sred- stev za razvoj turistične infrastrukture. Med pogoji za status, ki ga podeli ministrstvo za turizem, je 500 ležišč v gostinskih obratih, 40 tisoč prenočitev ter 30 tisoč dnevnih obiskovalcev v preteklem letu. Občina mora ustanoviti še lokalno turistično organizacijo, ki bo povezala turistična podjetja, lastnike sob ter turistične kmetije. (BJ) Osmina nujno potrebnega denarja NAZARJE - V občini so v lanski poplavi utrpeli za 448 milijonov tolarjev škode, kar pomeni več kot dveletni občinski proračun. Doslej so od države prejeli vsega 5 milijonov tolarjev, ki so jih porabili za odpravo najnujnejših posledic poplave, vendarle pa za popolno normalizacijo življenja potre- bujejo vsaj še 40 milijonov tolarjev. (US) Boj proti radarju se nadaljuje LJUBLJANA - Prejšnji teden so zgornjesavinjski poslanci v državnem zboru pri sprejemanju odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeroč- nega družbenega plana Slovenije bili bitko proti radarju na Menini. V tem planu je namreč opredeljena tudi možnost postavitve radarja za civilno plovbo na Menini planini. Posla- nec Mirko Zamernik je vložil amandma za črtanje namerava- ne gradnje iz odloka, vendar je DZ amandma z glasovanjem zavrnil. Potem sta dr. Franc Zagožen in Jakob Presečnik vložila dodaten sklep, ki pa so ga podprli tudi drugi poslanci, da mora vlada v pol leta preučiti problematiko radarja na Menini in pripraviti predlog za spremembo odloka. (US) Za center za obšolske dejavnosti SOLČAVA - V ministrstvu za šolstvo in šport so potrdiH argumente, s katerimi nastopa Solčava za gradnjo centra za obšolske dejavnosti. V občini bodo takoj začeli pripravljati potrebno dokumentacijo ter poskušali zagotoviti primerno zemljišče. Temeljni namen centra bi bil, da bi učenci iz cele Slovenije spoznavali Solčavo in alpski svet, v centru pa naj bi bilo 12 zaposlenih. Hkrati z odprtjem centra bi se odprle dodatne možnosti za razvoj turizma, trgovine, gostinstva obrti in še česa. (US) Tajnik občine je Jože Kuzman SLOVENSKE KONJICE - Prejšnji teden je župan Janez Jazbec zaupal opravljanje nalog tajnika občine Jožetu Kuzmanu. Odgovoren bo za področje kadrovskih zadev, okolja in prosto- ra ter infrastrukture, za področje civilne zaščite, javnih del in za nekatera druga področja dela, ki jih bo določil župan. V občinski upravi je 15 zaposlenih, po sistematizaciji pa bi jih bilo lahko 22. Župan zatrjuje, da je tudi s skromnejšo zasedbo mogoče kakovostno opraviti delo. (PR) Za razbremenitev cest ZREČE - Svet za preventivo v cestnem prometu bo na pobudo župana pregledal najvišje obremenitve, ki jih še prenesejo ceste v zreški občini. Zaradi vse pogostejše vožnje težko naloženih velikih tovornih vozil tudi po cestah, kjer ta ne bi smela voziti, so mnoge pravkar obnovljene ceste spet uničene. V občini bodo najverjetneje uvedli strogo prepoved vožnje težkih tovornjakov po nekaterih cestah, obeta pa se, da bo nadzor opravljal tudi komunalni inšpektor, ki naj bi si ga Zrečani delili z občino Celje. (VM) '\ $f.6.-l1.febraQr1999 6 GOSPODARSTVO Uporniki z razlogom Steklarna Rogaška uspešno zmanjšuje izgubo - Že čez dva meseca vrnjen celotni dolg državi - Do konca leta štiri nove hčerinske firme čez nekaj dni bodo v angleškem mestu Stourbridge, v katerem je mogoče najti kri- stalne izdelke vseh najpomembnejših sve- tovnih proizvajalcev, odprli franšizno pro- dajalno Steklarne Rogaška. To bo njihova prva franšiza na britanskem otočju in le ena od mnogih, ki so jih že ali pa jih še bodo odprli doma in v tujini. Ena od usmeritev Steklarne Rogaška v sicer izredno zahtev- nem programu sanacije je namreč tudi kre- pitev lastne blagovne znamke in postopno osvajanje celotnega svetovnega trga. Uiieklor Steklarne Rogaška Davorin Škri- njarič napoveduje, da bodo prodajo širili v nekakšnih koncentričnih krogih. Najprej se želijo utrditi v Sloveniji in nato še v drugih državah. Pot bo sicer dolga, pravi, bo pa zato brez velikega tveganja. Zakaj ste se odločili za franšize in ne za lastne prodajalne? To je cenejša in predvsem hitrejša pot do kupcev. Moja filozofija je - zakaj bi skrivali izdelke po skladiščih, če jih lahko ponudimo ljudem. Doslej smo v Sloveniji odprli štiri fran- šizne prodajalne, letos jih bomo še najmanj šest, franšizne pogodbe pa pripravljamo tudi za tri trgovine na Hrvaškem. Lahko že govorimo o nastajanju verige franšiznih prodajaln, ki imajo enak videz in so zato še toliko bolj prepoznavne. Lani ste zaprli svojo prodajalno na zname- niti Peti aveniji v New Yorku, ki ste jo z velikim pompom odprli leta 1994... To je bila popolnoma zgre- šena naložba, ki nam je prine- sla več kot tri milijone dolar- jev izgube. Bila je sicer ena redkih slovenskih prodajaln v ZDA in so ji zato mnogi dajali nekoliko večji pomen, vendar v njej nikoli nismo dobro po- slovali. Bodo Združene države Amerike, kamor prodate na leto kar 95 odstotkov svojih izdelkov v skupni vrednosti 35 milijonov dolarjev, ob na- povedih, da bo evro oslabil vrednost dolarja, še naprej ostale vaš najpomembnejši trg? Steklarna Rogaška je zelo občutljiva na nihanja valutnih razmerij, zlasti med dolarjem in marko. Zato si prizadeva- mo okrepiti prodajo na evrop- skem trgu, pa tudi z Japonsko, s katero smo imeli prej vse pogodbe v dolarjih, zdaj trgu- jemo v markah. V Parmi smo že odprli hčerinsko podjetje Rogaška Cristalo, preko kate- rega obvladujemo italijanski trg, v jeseni bomo ustanovili tudi firmi v Španiji in na Por- tugalskem, do konca leta pa še v Južni Ameriki in na Japon- skem. Prav Japonska je za nas izredno pomembno tržišče, čeprav že sedaj zelo cenijo kristal iz Rogaške. Moram se pohvaliti, da smo bili na ne- davnem sejmu v Tokiu prava zvezda med razstavljavci, saj nismo imeli le najlepšega raz- stavnega prostora, ampak tudi najbolj kvalitetne izdelke. V znameniti tokijski trgovini Waco pa so naš kelih iz krista- linskega stekla, ki so ga posta- vili na polico skupaj z izredno drago ogrlico, prodajali za 10 tisoč jenov, oziroma za sto dolarjev. Iz Japonske smo se vrnili z mnogimi naročili in napovedanimi obiski. Čeprav je Steklarna Ro- gaška peta največja steklar- na na svetu in odločilno kro- ji tudi dogajanje na svetov- nem trgu s kristalom, za se- daj ne proda veliko izdelkov pod lastno blagovno znam- ko. To razmerje nameravamo občutno spremeniti. Lani smo z imenom Rogaška Crystal prodali 15 odstotkov vseh iz- delkov, v naslednjih dveh letih jih želimo 35. Pri krepitvi lastne blagovne znamke nam bodo v veliko pomoč podjet- ja, ki jih ustanavljamo v dru- gih državah. Sistem Rogaška je že sedaj močno razvejan, saj je v njem poleg matične družbe Steklarna Rogaška še šest hčerinskih firm. Kako ga lahko obvladujete? Ne gre za obvladovanje siste- ma, ampak za obvladovanje prodaje. Osnovni smisel usta- navljanja novih družb je prav v tem, da preko njih lažje vodi- mo in nadziramo vse prodajne tokove. Ne smemo si več dovo- liti slabe izkušnje z Japonske, kjer so pred leti naše izdelke prodajali na neki razprodaji in jih popolnoma razvrednotili. Brez naše vednosti ne bo več šel na police niti en naš izde- lek, prav tako pa tudi ne bomo dovolili, da bi hčerinske firme brez vednosti Steklarne Rogaš- ka razvijale kakršnekoli lastne interese. Zaradi slabih izkušenj so notranji lastniki Steklarne Rogaška lani ustanovili tudi družbo pooblaščenko. Z družbo Rogaška Crystal, ki jo je 8. septembra lani usta- novilo 1290 malih delničar- jev, smo želeli zaščititi tovar- no pred sovražnim prevze- mom. V preteklosti je bilo veliko takšnih poskusov, pri enem od njih je sodelovala celo država. Dokler bo ste- klarno vodila sedanja ekipa, bo tovarna slovenska. Tradici- jo steklarstva v Rogaški Slatini je treba ohraniti, ne pa da se izgubi v kakšnem velikem tu- jem sistemu. Lani ste se otresli velikega dela izgub, ki so še leta 1997 znašale milijardo in pol to- larjev, rešili pa ste se tudi lastništva države. Kako vam je to uspelo? Z boljšo organizacijo dela smo predlani povečali storil- nost za 16 odstotkov, lani pa za dobrih pet. Izboljšali smo tudi skladiščenje in evidenco končnih izdelkov, z novo peč- jo za proizvodnjo kristalin- skega stekla, ki je produkt lastnega znanja, pa smo pove- čali konkurenčnost. Lani smo izgubo znižali za okrog 750 milijonov tolarjev, letos jo bo- mo še za blizu 600 milijonov. Program sanacije bomo izva- jaU še tri, največ štiri leta. V tem času ne bomo izplačevali dividend, ampak bomo dobi- ček v celoti namenili za pokri- vanje izgube in za razvoj. Tak- šno usmeritev podpirajo tudi delavci, ki jim gre največja zasluga za to, da smo razčistili odnose z državo. Upam si trdi- ti, da smo doslej edino podjet- je, ki se je uspešno uprlo Slo- venski razvojni družbi. Brez izjav delavcev, da se odpove- dujejo vsem svojim terjatvam iz preteklih let, nam lani po več mesecih trdih pogajanj najverjetneje ne bi uspelo podpisati sporazuma, s kate- rim se je država odrekla last- niškemu deležu v steklarni in 570 milijonov tolarjev terja- tev spremenila v dolgoročno posojilo, ki bi ga morali vrniti v sedmih letih. Ker bi nas obresti zelo bremenile, smo poiskali ugodnejše posojilo, tako da bomo celoten dolg vrnili najkasneje že čez dva meseca. Kljub zahtevnemu progra- mu sanacije doslej niste bis- tveno zmanjšali števila za- poslenih. Lani smo odpustili 120 de- lavcev, tako da jih je ob koncu leta v sistemu Rogaška delalo še nekaj manj kot 1600. Letos bo treba narediti globje reze, vendar za sedaj še ne vemo, za koliko bomo zmanjšali število delavcev. Lahko povem le to, da bomo naredili vse, da od- puščanje ne bo preveč boleče. JANJA INTIHAR Davorin Škrinjarič je bil od avgusta 1994 finančni direktor Steklarne Rogaška, fe- bruarja 1997 pa je bil imenovan za predsed- nika uprave. BAROMETER Etol povečuje ^ dobiček v celjskem Etolu so tu| lani dosegli izjemno dob| poslovne rezultate, saj b| do dobiček, donos na kap tal in dividende še višji ki leto prej. Zaradi ruske ki ze je sredi leta prodaja nj hovih izdelkov v vzhodn| državah izredno upadi vendar so jo uspešno nad mestili z drugimi trgi. L tos naj bi prodajo poveči za desetino, zlasti na račif novih kupcev na tržiščf vzhodne in zahodne Evrl pe ter nekdanje Jugoslav je, dobiček pa naj bi s p| močjo številnih varčeva nih ukrepov povečali i petino. Umirjena rast j Comet Zreče je lani pr| dal za več kot pet milija| tolarjev izdelkov, kar | manj kot v letu 1997, več no prodaje pa so ustvari na tujih trgih. Kljub mari šemu povpraševanju na svetovnih trgih v podjetju, načrtujejo, da bo letos ot seg prodaje presegel š4 milijard tolarjev. ' Gorenje na Domotechnici J 4 Gorenje Velenje bo tuc letos sodelovalo na sejmu Domotechnica v Kolnu, na* katerem se vsaki dve leti predstavijo vsi tisti, ki v svetu bele tehnike nekaj pomenijo. Sejem bo od 22. do 25. februarja. Gorenje pa bo zopet razstavljalo! hali, kjer običajno dom! jejo vsi najbolj znani pro zvajalci velikih gospodiii skih aparatov. i Petrol kmalu na Lopati Družba Petrol bo letos | naložbe predvidoma na* menila kar 14 milijard to- larjev. Od tega bo dobre 7,5 milijarde tolarjev vlo- žila v izgradnjo novih ter v razširitve ali obnove obsto- ječih prodajnih mest. Že sredi februarja naj bi odpr- li prvi Petrolov bencinski servis ob avtocestnem po- čivališču Lopata v Celju. i| 13 milijard zal naložbe I Nadzorni svet PoslovnP ga sistema Mercator je so- glašal z gospodarskim na- črtom družbe za leto 1999, po katerem naj bi ustvarili za 1,580 milijar- de tolarjev dobička, naložbe pa naj bi nameni- li 13 milijard tolarjev Mercator je lani presege' vse načrtovane rezultate poslovanja, dobiček pa j^ bil višji od milijarde to- larjev. Nadzorni svet podprl tudi strategijo ka- pitalskih povezav in pre zemov maloprodajnih govskih podjetij, med n.j'' mi tudi prevzem druž'' Loka in Goriška. Ji Od Dialoga do laserske tehnike Gorenje Point je pridobilo certifikat kakovo- sti v skladu z zahtevami standarda ISO 9002. Osnovna dejavnost podjetja, ki so ga ustano- vili leta 1990, je sestavljanje osebnih računal- nikov in vgradnja v lokalna in javna omrežja. Gorenje je bilo precej dejavno pri razvoju elektronike, robotike in informatike že v za- četku osemdesetih let in skupaj s fakulteto za elektrotehniko so svoj čas v Velenju izdelali prvi domači osebni računalnik Dialog. V minulih petih letih so letni promet v podjet- ju Gorenje Point, katerega 100-odstotni lastnik je Gorenje d.d., podvojili. Lani je letni promet znašal 691 milijonov tolarjev. Uspešno sodelu- jejo z znanima svetovnima proizvajalcema in- formacijske tehnologije, s podjetjema DTK in Philips. Sodelujejo z ministrstvom za finance in ministrstvom za pravosodje, centrom vlade za informatiko, zavodom za zdravstveno varstvo, še posebej dobro pa delajo z ministrstvom za šolstvo in šport. Prav ob podpori slednjega ministrstva poteka računalniško opremljanje in opismenjevanje slovenskih vrtcev, šol in fakul- tet. V matičnem podjetju naj bi Gorenje Point v prihodnje pripomoglo še k dodatnemu vključe- vanju računalniške tehnologije v delovne proce- se, tudi k obvladovanje laserske tehnike. K.L., Foto: L. OJSTERŠEK V petek. 5. februarja, je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber izročil certifikat kakovosti ISO 9002 direktorju podjetja Gorenje Point Jožetu Kamšaku. Pol leta za obnovo Večinski lastnik družbe Family Shop Alfredo Cavala- ro, ki je pred kratkim za 270 milijonov tolarjev kupil bla- govnico bivšega Teka na Gubčevi ulici v Celju, je na- povedal, da bo v čim krajšem času pričel z obnovo zgrad- be, ki naj bi po njegovem postala eden od najbolj pri- vlačnih nakupnih centrov v mestu. Alfredo Cavalaro se je že sestal s sedanjimi najemniki prodajnih prostorov v bla- govnici, od katerih si večina sicer želi ostati v zgradbi, vendar bodo končno odloči- tev sprejeli potem, ko jim bodo znani najemni pogoji novega lastnika. Le-ta pravi, da bo v prenovo objekta vlo- žil od 200 do 300 milijonov tolarjev, z deli pa bi rad pričel takoj. Ker pa bo nekaterim podjetjem najemna pogodba potekla šele čez pol leta, bo moral z obnovo, če se mu ne bo uspelo dogovoriti druga- če, še nekoliko počakati. V vsakem primeru bo obnovlje- na blagovnica, oziroma tr- govska hiša z zelo pestro po- nudbo, odprla vrata še pred iztekom leta. Italijanski podjetnik, ki je od leta 1990 do danes odprl v Sloveniji 16 trgovin s 150 za- poslenimi, namerava odkupi- ti tudi 7 odstotkov poslovnih prostorov v blagovnici Teko, ki so v lasti Kovinotehne in Kovintradea. Zadnje nad- stropje zgradbe, kjer so bile včasih pisarne, bi namreč rad preuredil v večnamenski pro- stor, v katerem bi se odvijale kulturne prireditve. JI ŠI.6.-11.febnHir1999 GOSPODARSTVO 3 Sokovi iz zdravih kozjanskih jabolk f Vitalu so lani izdelali trikrat več jabolčnega soka kot leta 1997 - Kmalu bodo polnili tudi za Radensko - Podjetje za izdelavo sadnih sirupov v Sarajevu v podjetju Vital iz Mestinja 50 lani prodali 6,250.000 li- Ifov sadnih sokov in sirupov ter ledenih čajev, kar je za 33 odstotkov več kot leta 1997. Ob začetku leta so sicer načr- tovali, da bodo na račun lede- nih čajev povečali prodajo na 7 milijonov litrov, vendar jih je pri tem zaustavila spre- memba davka na ledene čaje, l(i se je s 6,5 odstotka zvišal Icar na 26 odstotkov. Poleg tega je država višjo stopnjo davka uveljavila tudi za na- zaj, tako da ji je moral Vital plačati še 22 milijonov tolar- jev zaostalih dajatev. Podjetje se je na takšno ravnanje države sicer pritoži- lo, vendar do sedaj ni dobilo še nobenega odgovora. Kljub tej nepredvideni dajatvi so v Vitalu uspešno zaključili lan- sko poslovno leto. Ustvarili so za 890 milijonov tolarjev prihodka, imeli pa bodo tudi dobiček. V primerjavi z letom 1997 so podvojili prodajo sad- v\i^ sokov, prodaja sadnih sl- apov je ostala na enaki rav- 11, prodajo ledenih čajev pa io povečali za 7 odstotkov. »Naš najbolj >udarni< izdelek je jabolčni sok, ki ga predeluje- mo iz zdravih neškropljenih kozjanskih jabolk,« pravi di- rektor Vitala Zvonko Murgelj. »Lani smo ga prodali trikrat več kot leto prej, z odkupom 2200 ton jabolk pa smo si zagotovili zadostne zaloge jabolčnega koncentrata za nemoteno proi- zvodnjo v naslednjih dveh le- tih. Kmečka jabolka namreč ne obrodijo vsako leto enako do- ^ro, iz jabolk s plantaž pa so- l^ov ne nameravamo izdelova- ti« V Vitalu priznavajo, da so v ^^dnjem letu in pol prodajo pijač povečali zlasti po zaslugi dobrega poslovnega sodelova- Direktor Vitala Mestinje Zvonko Murgelj. nja s Pivovarno Laško, ki je od leta 1997 njihov 45,6-odstotni lastnik. Veliko si obetajo tudi od kapitalskega povezovanja pivovarne in Radenske. Kmalu naj bi v Mestinju začeli polniti njihov ACE sok, pa tudi sicer se že dogovarjajo, da bi Vital izde- loval vse tako imenovane mir- ne pijače, ostale pa bodo delali v Radenski. • V Mestinju letos ne načrtuje- jo kakšnih posebnih posodobi- tev, saj so z lansko naložbo v novo polnilno hnijo, ki je stala okrog 100 milijonov tolarjev, povečali zmogljivosti na 13 mi- lijonov litrov. Letos računajo, da bodo prodali 7,5 milijona litrov pijač, od tega 3,3 milijona litrov sadnih sokov, 2 milijona sirupov in 2,2 milijona ledenih čajev. Prejšnji teden so poslali na trg nov sadni sirup z oku- som gozdnih sadežev, letos pa nameravajo razviti še dva ali tri nove izdelke. Lani so začeli delati novo pijačo bitter oran- ge, ki pa jo bodo s širšo medij- sko akcijo pričeli predstavljati šele v prihodnjih mesecih. ■HHHMI JANJA INTIHAR Zaradi težav pri prodaji na Hrvaškem ter v Bosni in Her- cegovini je Vital lani izvozil le 4 odstotke proizvodnje. Zvo- ne Murgelj upa, da se bodo težave uredile na meddržavni ravni, vendar v podjetju vsee- no ne držijo križem rok. Sep- tembra lani so v Sarajevu v sodelovanju s firmo Teloptic zgradili manjšo polnilnico sadnih sirupov. Vital skrbi za sadno bazo in licenco, zasta- vil je tudi svojo blagovno znamko Frupi, neposredno proizvodnjo in trženje pa je prevzelo sarajevsko podjetje. Lani so že izdelali sto tisoč litrov sirupov, letos pa naj bi jih od 400 do 500 tisoč. Kadrovske zamenjave Jože Pušnik začasni predsednik UO celjske območne gospodarske zbornice - Direktor napovedal odhod v pokoj - Podjetja bodo tekmovola za najbolj urejeno okolje Upravni odbor območne gospodarske zbornice Celje je do zborničnih volitev, ki bodo junija, za vršilca dolžnosti predsednika upravnega odbo- ra imenoval Jožefa Pušnika, direktorja družbe Tim Laško. Dosedanji predsednik Franc Ban, ki se je v začetku leta upokojil kot direktor Regio- nalnega podjetniškega centra Celje, bo do volitev ostal v od- boru, vendar le kot član. Sredi leta naj bi območna zbornica dobila tudi novega direktorja. Sedanji direktor Franc Knafelc je namreč napove- dal, da se namerava letos upokojiti, pri izbiri novega vodilnega človeka v zbornici pa bi po njegovem mnenju morali prevladati interesi gos- podarstva in ne politike. Območna gospodarska zbornica Celje bo še do kon- ca februarja zbirala prijave za udeležbo na mednarod- nem sejmu Promo Interan- tional, ki bo od 6. do 10. aprila v 1\izli. Za sedaj se je prijavilo petnajst podjetij iz vse Slovenije, med njimi tudi Cinkarna, Pivovarna Laško in Mlekarna Celeia, ki skupaj s Celjskimi mesninami sode- luje na tem sejmu že od vse- ga začetka, od leta 1994. V celjski zbornici so se z ja- nuarjem kadrovsko okrepili tu- di za tvornejše vključevanje v priprave na Evropski unijo. Ta- ko bodo med drugim v sodelo- vanju z nacionalnim koordina- torjem programa Phare za celj- sko regijo pripravili seminar o načinu razdeljevanja Pharovih vzpodbud in o principu part- nerstva, s službo GZS za evrop- ske zadeve pa bodo nekaterim podjetjem v regiji letos prvič omogočili sodelovanje na Euro- partenariatu na Dunaju. Na po- dročju izobraževalne dejavno- sti je zbornica skupaj z združe- njem za trgovino in ministrs- tvom za finance že pričela s seminarji o uvedbi davka na dodano vrednost in trošarinah. Prvega, ki je bil minuli teden, se je udeležilo 250 vodilnih ljudi s področja trgovine, konec marca pa bodo v Celju pripravili še posvet, na katerem bodo o svo- jih izkušnjah z davkom govorili predstavniki Hrvaške in Italije. Območna gospodarska zbornica bo za promocijo celj- skega gospodarstva tudi letos organizirala vrsto poslovnih srečanj. Ustaljena partnerstva z Nemčijo, Avstrijo, Madžar- sko, Slovaško, Češko in Bosno bodo razširili še na Poljsko. Že ta mesec bo poslovna konfe- renca s slovaškimi podjetniki, marca bo prišel v Celje poljski ambasador, maja bo poslovna konferenca v Plznu, junija na Poljskem, konec leta pa najver- jetneje še v Črni gori. Zbornica bo organizirala tudi nastop podjetij na sejmih v Mostarju in Tuzli. Letos prvič se bodo Ce- ljani vključili v akcijo Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa, čista in urejena«. Zbornica bo že prihodnji mesec razpisa- la tekmovanje, posebna komi- sija pa bo ocenjevala urejenost okolja podjetij in najboljše tudi nagradila. ■■■■■■ JANJA INTIHAR Tim Laško znižal cene Lanski rezultati dobri, a slabši od načrtovanih - Letos 7- odstotna rast prodaje in višji dobiček Po zelo hitri rasti proizvod- nje in prodaje v letu 1997 so lani v družbi Tim Laško dose- gli nekoliko slabše rezultate kot so jih načrtovali. Vred- nostno je bruto prodaja pre- segla štiri milijarde tolarjev (leta 1997 je znašala 4,16 mili- jarde), po še nerevidiranih podatkih pa znaša bruto dobi- ček 173 milijonov tolarjev. Glavni direktor Tima Jožef Pušnik pravi, da so v podjetju kljub temu, da zastavljenih na- črtov niso dosegli, zadovoljni z. rezultati, še zlasti zaradi dokaj težkih razmer na domačen in na tujih trgih. Dejavnost na po- dročju gradbeništva je bila lani v Sloveniji dokaj umirjena, na tujih trgih - Tim izvaža zlasti v države bivše Jugoslavije - pa še vedno vlada velika finančna nedisciplina. Zaradi tega so ne- koliko zadrževali izvoz, tako da je, kot že leta prej, dosegel le petino celotne prodaje. Lansko poslovno leto je bilo za Tim, ki je vodilni slovenski proizvaja- lec hidroizolacijskih materialov in fasad ter eden največjih proi- zvajalcev termoizolacij, zazna- movano s 25-letnico delovanja, podjetju pa je uspelo dokončati tudi dve večji naložbi, vredni preko 100 milijonov tolarjev. V Timu so v zadnjih mese- cih razvili razvili dva nova iz- delka. Ob koncu lanskega leta so na trg poslali stiroporne plošče termodur, namenjene za izolacijo spodnjih ali pa bolj vlažnih delov zgradb, aprila pa bodo sedanjo ponud- bo fasade demit obogatili še z barvnimi zaključnimi sloji. Zaradi lanskih izkušenj so bili v Timu pri načrtovanju poslovanja za leto 1999 neko- liko bolj previdni. Računajo, da bodo prodajo vrednostno povečali za 7 odstotkov, koli- činsko pa bodo morali proda- ti še več, saj so januarja za 5 do 10 odstotkov znižali pro- dajne cene svojih izdelkov. K temu jih je primorala vse več- ja konkurenca, vendar nižje cene ne bodo negativno vpli- vale na poslovni rezultat, saj so se znižale tudi cene vhod- nih surovin, podjetju pa je uspelo zmanjšati tudi stroške poslovanja. Tako naj bi letos ustvarili nekoliko večji dobi- ček kot lani, donosnost kapi- tala pa povečali na 6 odstot- kov. Letos naj bi jim tudi us- pelo nekoliko povečati pro- dajo na vzhodnoevropskih tr- gih. V Timu upajo, da se bo država letos vendarle odzvala na njihovo pobudo in bolj zaščitila domače proizvajalce izolacijskih materialov. Kon- kurenca tujih podjetij, ki ni- majo niti ustreznih certifika- tov, ki bi jamčili kakovost iz- delka, je namreč vse večja. HHMHHi JANJA INTIHAR Banka Celje ponudila Evropo »v Banki Celje smo si v preteklih letih prizadevali za Ječanje tržnega deleža, od- *'ej pa bomo poskušali nare- diti čim več, da bi dvignili •kakovost naših storitev,« je v ^orek ob otvoritvi prenovlje- poslovalnice na Prešerno- 1^ ulici v Celju povedal glav- direktor banke Niko Kač. foudaril je tudi, da bodo ^lienti poslovalnice sedaj de- ležni prav takšnih uslug, kot nudijo banke v razviti ^^ropi. 'Novost poslovalnice Prešer- "^^Va sta 24-urno samopo- ^^fežno poslovanje in posebni ''^ostor, namenjen finančne- ^'u svetovanju in kreditiranju. Samopostrežnem delu so ['^''čevalcem na voljo dva ban- °rriata in nabiralnik za banč- ^isma, za podjetnike pa no-nočni trezor ter po- sebni predalčnik za oddajo če- kov in potrdil o nakupu s pla- čilnimi karticami Activa Euro- card. V času, ko je poslovalni- ca zaprta, je mogoče v samo- postrežni del vstopiti s kartico za bankomat - veljajo tudi kar- tice drugih bank iz sistema ba, podjetjem pa omogočajo do- stop posebne bančne kartice. Za zahtevnejše finančne za- deve so v poslovalnici na voljo finančni svetovalci, ki v poseb- nih ločenih prostorih svetujejo o naložbah tolarskih in deviz- nih sredstev ter o najemanju posojil. Banka Celje je v prenovo poslovalnice Prešernova vlo- žila sto milijonov tolarjev, na podoben način pa naj bi v naslednjih letih preuredila še nekaj svojih enot, zlasti tistih, kjer je večji obisk. JI, Foto: GK Prenovljeno poslovalnico Prešernova je odprl generalni direktor Banke Celje Niko Kač. 11. februar 1999 KULTURA Policija, Art, Butaici in songi Nadaljuje se boj za naklonjenost občinstva - Vodi Vaja zbora Konec tedna je bil v Celju spet zaznamovan s komedijo, smehom, povpraševanjem za vstopnicami tudi za sprem- ljevalni program in z doslej najvišjo oceno občinstva, ki je celjski predstavi Vaja zbo- ra, v režiji Francija Križaja, prisodilo oceno 4,6. Zbrana dela Williama Sha- kespeara, okrajšana in prireje- na, kajpak, v izvedbi SNG Dra- ma, v režiji Borisa Cavazze, so občinstvo minuli petek močno razvnela. Zasluga je bila bolj kot na besedilu, v poskočni in ubrani ekipi štirih: Gregor Ba- kovič. Marko Mandič, Maša Derganc k.g. in Bojan Emeršič, ki je tistega nasmejanega petka postal tudi komedijant večera. Slast »žlahtnega naslova« je ta odlični igralec na Dnevih ko- medije že okusil kot »žlahtni komedijant« festivala. Ob po- delitvi Celjskega viteza, ki ga je izročil upravnik gledališča Bo- rut Alujevič, pa se je kar malo branil naslova, ki mu je pripa- del za tisti večer, češ, da je za to zaslužna vsa ekipa. Res so bili uigran tim! Ocena občinstva pa 4,3. Komedijant večera je postal Janez Bermež, za vlogo vedno »žejnega« borca Joža Peršina- Jokija. »Ta sezona je sploh Ber- meževa,« so komentirali gle- dalci in imeli seveda v mislih najvišjo nagrado za igralske dosežke, Borštnikov prstan. Boj za naklonjenost občins- tva, žirije in za žlahtne naslove se bo v SLG jutri, v petek. nadaljeval. Prišla bo Polici- ja. Na celjski oder jo pošilja Mestno gledališče ljubljansko. Drama iz Ljubljane pa bo v soboto zaigrala »Art«. Že vide- no delo, ki so ga Celjanom predstavili Zagrebčani v spremljevalnem programu. Za- nimivo ju bo zdaj primerjati. Dnevi komedije, vpeti med kulturni praznik, pust in Valen- tinovo, so dodobra zdramili Ce- lje. Zdaj so se prevesili v drugo polovico. Jutri, v petek, pride smeh delat Policija iz Mestnega gledališča ljubljanskega. V reži- ji Borisa Kobala, na tekst Boštja- na Tadela, po zamisli Marka Pokorna, z igralci, ki so v večini tudi že stari znanci na Dnevih komedije, kot na primer Tanja Dimitrievska, Gašper Tič, Jer- nej Kuntner in drugi. Slovensko izvedbo komedije »Art« je na oder postavil Žarko Petan. Zgodba o beli sliki in treh prijateljih, ta čas jo menda igrajo na številnih svetovnih odrih, je gledalcem že znana. Nastopili pa bodo: Aleš Valič, Jernej Šug- man in (znova) Bojan Emeršič. V nedeljo pa še Butaici iz Trsta na velikem odru in na Odrupododrom Gledališki songi, ki jih je celjska igralka Jagoda Vajt naštudirala z glas- benikom Žarkom Prinčičem. Obe predstavi sta v spremlje- valnem programu. Toda, kot se je izkazalo že v minulih nede- ljah: gre za kakovostno enako- vreden program, na kar kaže tudi izjemno zanimanje ob- činstva za vse te predstave. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Komedijant večera Janez Bermež. Komedijant večera Bojan Emeršič (drugi z desne) s soigralci. REČENO (ne) STORJENO Avto-pesem Za nekatere je avto avto, pe- sem pa pesem. No, mnogi za stvari, nad katerimi so navdu- šeni, rečejo, da so, kot pesem. Tako lahko kdo, recimo, reče tudi, da je avto, kot pesem. Predpogoj je pač, da mu je tak- šen, določen avto, všeč. Obe- nem pa to, logično, pomeni, da ceni tudi pesem. Ko sem si pred kratkim kupil nov avto, mi je o tem vedel kaj povedati vsak drugi znanec. Nekateri so govorili s kančkom zavisti, drugi pa tudi ne. Mi- mogrede, teh, drugih, je bilo manj. Ko napišem kakšno pe- sem, se na to spomni le tu in tam kakšen, res dober prijatelj. To da, seveda, misliti. Možno je, da je moj novi avtomobil, četudi ni v resnici nič posebene- ga, boljši, kot so moje pesmi. A, možno je tudi, da se ljudje veči- noma bolj zanimajo za mate- rialne dobrine, kot pa za tako imenovano stihoklepstvo. Logi- ka je, da od verza več ali manj, ne bo kakšnih velikih soldov, za novi avto pa je to bil nujni predpogoj. Zavist ima tukaj to- rej svojo podlago. Pa vendar, če bi hotel biti v središču pozorno- sti drugih ljudi, bi torej moral kar naprej kupovati nove avto- mobile. Še precej bolj bogatim od mene se to na daljši rok, verjetno ne bi izšlo. Ceneje je torej pisati pesmi in ostati manj popularen in s tem tudi manj obrekovan. Pa še nekaj je pri vsem skupaj res, da ko namreč človek stopi v avto ali iz njega, ljudje pravza- prav ne opazujejo lastnika kot osebo, temveč zgolj njegov avto. Kljub, recimo, dobremu avto- mobilu, torej posestnik limuzi- ne ostaja v drugem planu. Kako je s tem pri poeziji? Tu, ob pre- brani pesmi, marsikdo vendar- le pomisli tudi na pisca. In če nič drugega, marsikateri pesnik postane znan, vsaj po svoji smr- ti. Na daljši rok, bi lahko tako govorili o nekakšni prednosti, ki govori v prid poezije. Morda lah- ko govorimo tudi o nesrečni avanturi želje, ki se velikokrat konča kot kuščarjeva samopo- zaba, ko v stiski spusti svoj rep. Kakšna bo naša odločitev, avto ali pesem, je stvar vsakega posa- meznika, je pa možno, da se odločimo za avto-pesem, s tem. da seveda tvegamo, da ne bomo postali ne tič ne miš. ZORAN PEVEC Razborški večer v soboto, 6. februarja zvečer, je bil na Razborju pod Lisco kulturni dogodek, zaznamovan z razmišljanjem o slovenstvu včeraj, danes in jutri. Zgodovinar dr. Janko Prunk in pisatelj Alojz Rebula sta z dejstvi in vizijo pletla zanimive misli, ki so jim z veHkim zanimanjem sledili številni obiskovalci. Dodatna popestritev večera so bili še otvoritev razstave likovnih del slikarke Marte Jakopič-Kunaver, nastop Mešanega pevskega zbora Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu in razstava dobrot iz krušne peči, ki so jo pripravile članice aktiva kmečkih žena iz Razborja. KG Marija bo počistila Laško Ljubitelji gledališke umet- nosti si bodo jutri, v petek, 12. februarja, na odru Kul- turnega centra Laško lahko ogledali monokomedijo To- neta Partljiča Čistilka Marija v izvedbi Mojce Partljič in režiji Vita Tauferja. Gre za prvonagrajeni tekst, izbran leta 1997 na anonim- nem natečaju za izvirno mo- nokomedijo, ki so ga v Laš- kem razpisali leta 1997 ob pri- pravah na mesec monokome- dije. Takrat je na natečaj pris- pelo kar štirideset tekstov, na natečaju pa je sodelovala veči- na najboljših slovenskih dra- matikov. Posebna komisija, ki jo je vodil Ervin Fritz, je oceni- la, da ima vsaj pet tekstov vse lastnosti za dober monodram- ski nastop, za najboljšega pa izbrala Partljičevo Čistilko Marijo. V Prireditvenem cen- tru Laško, ki je bil organizator natečaja in meseca kulture, so sicer želeli, da bi monokome- dijo uprizorili v lastni produk- ciji, vendar so se stvari obrnile drugače. Zato bodo le gostite- lji ene od prvih predstav. Rav- natelj centra Jure Jan se do- govarja tudi za gostovanje drugonagrajene monokome- dije Karajan C, katere avtor in režiser je Dušan Jovanovič, iz- vaja pa jo igralec Brane Štur- bej. JI ^ ZAPISOVANJA Pasja dresura Piše: TADEJ ČATER Ne vem, morda se bo komu . zdelo pozno, pa vendarle; od- \ ziv na tako hude besede, kakr- ' šneje za slovensko javnost pri- pravil nadškof dr Franc Kode, ^ ko je slovenskim šolnikom oči- ^ tal, da vzgajajo nemške ovčar- je, ni nikoli prepozen. Še več, \ na takšne besede bi se bilo . treba odzivati vsaj tako dolgo, ] dokler se nadškof za izrečeno ne bi izrecno opravičil. Am- \ pak, hja,tudi nadškofa obda- ; jajo ljudje, ki so se šolali v [ sistemu, kateremu očita pasje j metode. In od takšnih ljudi \ kajpak ne gre pričakovati ^ opravičila. Niti tistega v smi- ] slu krščanske etike. ' Kakorkoli, ker smo dresirani ] kot nemški ovčarji, si lahko i privoščimo tudi kakšen pasji \ komentar No ja, ne ravno v ; smislu pobesnelega psa, am- ] pak - recimo temu - nekoliko ■ bolj hude besede. \ Kot večina tukajšnjih držav- J Ijanov sem bil vzgojen v siste- i mu »nemških ovčarjev«, pa • zato na vratih stanovanja ni- ■ mam obešene tiste tablice z i napisom »pozor hud pes«. Kot i tega nima niti prvi sosed. Niti ' tisti pod mano. Kot te tablice : ne visijo niti na slovenskih cerkvah. Ker, kot že rečeno, \ tudi cerkveni dostojanstveniki; s Ciril Metodovega trga v Ljub- i Ijani, so bili vzgojeni v šolah | za »nemške ovčarje«. Tudi gri- \ zem ne. Kot ne grizejo nadško- fovi svetovalci. Morda sem bil ■ resda deležen kdaj kakšnega . prijetnega ugriza za vrat, toda ■. tega nisem pripisoval »pasji \ vzgoji« tiste deklice, ki je v: navalu strasti besno kot pes ] ugriznila. Kot kakšna pudlica, \ ki se je spremenila v pitbulla. ^ Ne vem, morda je imel nadš- i kof v mislih tovrstno »pasjo \ vzgojo«, čeprav mi ni jasno od \ kod njemu - za razliko od ne- ■ katerih njegovih duhovnikov, : katerih imena javnost kajpak ^ pozna - takšna izkušnja. Žel res, da tudi dečki grizejo, pa ^ vendar; nadškof je imel v mi- < slih seveda šolski sistem, ki v ■ javno šolo ne pripusti cerkve. \ In s tem se cerkev težko spri- i jaznL Ker, kaj gozdovi, to je[ zgolj materialna osnova, ki ni- ] ma nikakršne ideološke vred-\ nosti. Jelk in gabrov pač ne gre ' vzgajati Šolske otroke pa je\ mogoče že kmalu indoktrini-i rati. Jim vcepiti krščansko vzgojo in... hmm, predvsem nadzorovati. i In v tem je ves smisel cerkve- \ nega boja za šolstvo, za vpliv na šolski sistem. Nadzorova-, nje, ki je lastno predvsem in. zlasti totalitarnim ideologijam ] tipa fašizem in komunizem. Vsi tisti gozdovi, gradovi, \ vse nepremičnine, ki si jih cer- \ kev želi pridobiti nazaj, nisoi nič v primerjavi z eno samo' šolsko uro na teden, v kateri bi j pouk vodil rimsko-katoliškii duhovnik. Pastirsko pismo. ] pravzaprav njegov prvi del, | so ga prebrali v slovenski cerkvah na dan pred kultu nim praznikom, skuša nad kofovo izjavo omehčati. Pozo nost usmeriti drugam. Spetpi zvati k vračanju nepremičnij s katerimi bi v trenutku, kol bili spet v lasti cerkve, »razpt lagali vsi kristijani«. Hja, di nes ko je v lasti države, s ten nepremičninami razpolaga] vsi državljani. Torej, tako h stijani kot nekristijani. Kar ni nepomembno, kadi govorimo o cerkvi in njena vstopu v šolstvo. Pouk o reli^ jah je tisto, kar slovensko ce kev tako zelo moti. Ker pouk religijah, je pouk o religijal Dobesedno. O islamu. O budi mu in hinduizmu. O protesta tizmu. O satanizmu, če hočeh Ni skratka samo pouk o nn sko-katoliški religiji. Ki, rol na srce, na Slovenskem ni ed na religija. In, če je nadšh imel v mislih nerimsko-katol\ ke religije, medtem ko je govo o pasji dresuri, potem ni uža le vernikov nerimsko-katolisl religije, marveč tudi svoje m nike, ki jim je kot rimsko-kab liškim vernikom lastn/i (ta šna vsaj naj bi bila) strpnosti toleranca do drugih verstev, primeru verouka, ki bi ga poi čevali rimsko-katoliški duha niki, bi na tem ozemlju živei še več rimo-katolikov. In tis zahteve o vračanju nepremi nin bi bile povsem nesmiseln Kdorkoli bi z njimi že razpok gal, cerkev ali država, bi hi\ povsem nepomembno. V dfh vi bi tako in tako živeli večin ma le rimo-katoliki. Ja, kot komunisti, ki so i zbirali po raznih kleteh, bunkerjih, predno so prišli^ ulice in na oblast, kot nacist ki so se sestajali po miinchei skih pivnicah, preden so lotili čiščenja ulic, tako tui katoliki, ki so se sestajali 1 rimskih katakombah, predi so si drznili postavljati svo, templje moči, tja spet počd drsijo. Dr Rode jim pri te- samo pomaga. Kot so se s0 uničili komunisti, kot so sami uničili fašisti, tako sai^ sebe uničuje cerkev. In, da' bo pomote; verniki za to ni nič krivi. Vsaj dokler je cerk^ izven šolskega sistema. V ni protnem primeru bi bila fcri da kolektivna. Kot je šlo ' kolektivno krivdo pri fašiz^ in pri komunizmu. Z bivšimi učenci v šentjurskem kulturnem domu bo jutri, v petek 1^ februarja, koncert nekdanjih učencev glasbene šole. NastO' pili bodo Darko Jager, Simon Jager, Mojca Krajnc, Uo]^ Volavšek in Jurij Kladnik. S koncertom bodo v obČi^ obeležili slovenski kulturni praznik in 30-letnico doma^ glasbene šole. Začetek koncerta bo ob 18. uri. Šl. 6.-11.lebruar 1999 KULTURA I Q Slast in strast praznika Ce bi se obeležitev slovenskega kultur- nega praznika v Celju in širše na celjskem območju, štela po številu kulturnih prire- ditev, bi sicer bili v samem vrhu. A bolj kot jtevilo proslav, razstav in drugih priredi- tev, je pomembna vsebina in kakovost. Na jrugi strani pa so tu gledalci, obiskovalci, poslušalci kulturnih dogodkov, ki so le- tos, bolj kot leta poprej, zaznamovali praznik s svojo udeležbo. V Celju, Žalcu, Laškem in še dlje iz regijskega središča, povsod so bile dvorane polne; V Celju na osrednji proslavi, na primer, l(i je bila vrh celodnevnega sejemskega dogajanja kulturne ponudbe, v petek zvečer ni bilo niti enega praznega sede- ža. Aplavz se dolgo ni polegel, ko je izzvenela pesem Akademskega pevske- ga zbora, orkestra Akord in po slavnost- nem govoru igralca Janeza Bermeža, ki je še posebej navdušil občinstvo. Govoril je o Slovencih, ki smo čisto nekaj poseb- nega, čudežno drugačni od drugih. »Zaz- namovani z drobci italijanske ležernosti, nemške pedantnosti, madžarske goreč- nosti in južnoslovanske prefriganosti - smo še vedno narod z rodilnikom. In obstajali bomo, dokler bomo znali upo- rabljati svoj jezik, z vsemi posebnostmi vred. Tudi z rodilnikom... Kultura, us- tvarjanje - vsa slast in strast različnih umetnosti pa je v tem, da jih povezuje zavest. Zavest, da smo tukaj in zdaj - samobitni in zroči v prihodnje, za slo- venske rodove lepše čase. Je pa pred- nost današnjih časov in današnjega. praznika v tem, da se zavemo svojih korenin!« Večina občinstva se je potem iz Narod- nega doma preselila v dvorano SLG, kjer so se nadaljevali Dnevi komedije. Po- dobna zgodba se je nadaljevala v soboto zvečer, ko je Fotografsko društvo Celje ob prisotnosti številnih Celjanov, na Glavnem trgu 9 odprlo nove, sodobno opremljene prostore... Da o četrtkovem odprtju razstave likovnih del Braneta Dobravca-Lakija v Likovnem salonu, kjer ni smel nihče manjkati, ki kaj velja na celjski sceni, niti ne govorimo. Zato lahko še posebej s ponosom govorimo o zanimivem pojavu: o slasti in strasti obi- skovalcev vseh številnih prireditev, ki jih, vsaj v Celju, zares ni malo. Na Slomu o vzgoji in učenju Kulturno društvo Anton Martin Slomšek s Ponikve je v nedeljo, 7. februrja, na Slomu pri Ponikvi pripra- vilo pogovor z Dušico Ku- naver, upokojeno učitelji- co in avtorico številnih knjig o vzgoji, izobraževa- nju, učenju, lepem vede- nju in ljudskem izročilu. Kunaverjeva je v pogovo- ru poudarila pomembnost sodelovanja staršev pri otrokovem spoprijemanju z učno snovjo: »Otroke mora- mo od prvega razreda na- prej učiti iz vsake snovi iz- luščiti bistvo. Ta spretnost otroku ne bo koristila le v šoli, ampak tudi pri vsakda- njem soočanju s poplavo različnih informacij, ki jih je s sabo prinesla moderna do- ba.« Gostja je spregovorila tudi o vzgoji, lepem vedenju in o ohranjanju slovenskih šeg. Pod vodstvom Andreje Ga- luf sta na prireditvi sodelo- vala še otroški in mladinski • pevski zbor osnovne šole s Ponikve. JANJA PEVEC Les Fleurs du Bon Branko Dobravc-Laki v Likovnem salonu Imam nek svoj, dokaj absur- den razlog, da že dlje ne pišem likovnih zapisov v Novi ted- nik, a ker gre tokrat za Lakija, je kar prav, da v javno spet aktiviram svoje likovno pero. Prvo, kar moram povedati, je to, da naj mi, lepo vas pro- sim, nihče ne trobi o kakšni neokusnosti in škandalozno- sti - odkar imamo Billa in Mo- nico niti pornografija ni več to, kar je bila. Zame je Laki slikar, ki ga pač navdihuje določen, zaenkrat še vedno tabuiziran predel ženskega telesa, in to je Stanje, ki se slej kot prej poloti vsakega pravega slikarja, mi- slim namreč na navdih. Vagi- ne, ki jih upodablja, so ena sama Skrivnost, kateri pa Laki niti najmanj ne želi biti kos in v tem je njegova prednost pred hordami »mimetičnih repro- dukcionistov«, ki se danda- našnji sklicujejo predvsem na razlaganje Konceptov in Dov- tipov. V »Artologiji« obstaja termin »Uganka Velike Luk- nje« in sleherna od Lakija na- slikana vagina je točno to. Ti- sta Praluknja iz katere odhaja- mo in v katero prihajamo. Skratka Dom. Saj še tisti moj- strski pasji portreti v bližini teh vagin prevzemajo vlogo Razstava del Branka Dobravca-Lakija je v Likovnem salonu Celje na ogled še ves februar. (Foto: SHERPA) »varuhov Ognja« in prav gro- teskno je, kako prav vse na tej razstavi kliče po Lepoti. Laki je kot slikar velik in- timnež, in ker je človeška in- timnost v sodobnem svetu eden izmed številnih artiklov na policah svetovnega Inters- para, ni nič nenavadnega, da njegove podobe sprožajo v ljudeh konfliktnost. Takšna je namreč snov te večne Zgodbe o zasebnem in o javnem. Vem, da je nekoč te vagine zavrnil celo nek bordel, češ, da so preveč »opolzke«, a vseeno bom zaključil z nami- gom na Baudelairea: »Cvetje dobrega je to. Laki!« ^ DALIBOR B. ŽZUPANČIČ Maratonski tek gimnazijcev 1^ I. Gimnazija v Celju, ki le- tos praznuje 190-letnico ob- stoja, že vsa leta slovi tudi po •kulturnem udejstvovanju svojih dijakov. V torek so gimnazijci pod okriljem šol- skega Kulturnega društva ^nton Aškerc pripravili tudi tradicionalni kulturni mara- ton. Po decembrskem Top Clas- ^'cu, ko gimnazijci pripravijo ^^oje slikarske razstave ter Predstavitev literarne, likov- ne, fotografske in filmske ^^l^cije, so torkov kulturni •^^raton zasnovali kot celod- '^evno prireditev, na kateri so posamezni razredi zvečine Predstavili s svojimi avtorski- mi deli. Po jutranji slovesni otvoritvi maratonskega teka se hkrati predstavljala po razreda, med dramskimi predstavami pa so prednjači- le parodije na dogajanje v šoli in doma ter aktualni dogodki. Ves čas maratona je bila v gimnaziji odprta tudi kavar- na, kjer so ponujali prigrizke in pijačo, uredili pa so tudi poseben kotiček za sprosti- tev, kjer so gimnazijci lahko gledali filme ter igrali tarok ali šah. Čeprav kulturni maraton ni tekmovalnega značaja, so se gimnazijci letos odločili, da se bodo s torkovo najuspešnej- šo predstavo predstavili tudi na Gimnazijadi, z drugo na- juspešnejšo pa bodo gostova- li v Mariboru na Slovenskem dijaškem festivalu Difest. IS Rudarske slike v razstavišču Barbara, v stekleni direkciji Premogov- nika Velenje, so od 5. februar- ja na ogled likovna dela aka- demskega slikarja Rudija Skočirja. Razstava prikazuje življenje in delo rudarjev. KL Podelili Savinova odlicja Osrednja proslava sloven- skega kulturnega praznika v novi občini Žalec je bila v soboto zvečer v dvorani Do- ma 11. slovenskega tabora. Z Zdravljico jo je začel gle- dališki igralec iz Celja, Miro Podjed, nato pa je spregovo- ril slavnostni govornik, pisa- telj in režiser Vinko Mbdern- dorfer. Poudaril je, da položaj kulture dvesto let po Prešer- nu ni nič drugačen ali boljši, saj dandanes kulturo in kul- turnike pesti grobi kapitali- zem. Prešernova Glosa je za- to še vedno ena njegovih na- jaktualnejših pesmi. Zatem je prisotne pozdravil žalski žu- pan Lojze Posedel, ki je pov- zel misli o slabšanju pogojev za kulturo, ki se tudi na lokal- ni ravni zaradi drobljenja na vseh področjih sooča z vse večjim pomanjkanjem denar- ja. Vsem kulturnikom se je zahvalil za njihovo delovanje in uspehe in jim zaželel uspe- šnega delovanja tudi v pri- hodnje. Savinovi priznanji sta prejela Vera Kolšek iz Šem- petra in Vojko Zupane iz Žal- ca, Savinovi plaketi pa Boži- dar Jordan iz Šempetra in Tone Vrabl iz Žalca. T. TAVČAR PRIREDITVE H gledališče | Kulturni center Laškt) 12. ob 19.30 monokomedija To- neta Partljiča »Čistilka Mari- ja«, v izvedbi Mojce Partljič. Dom kulture Velenje 12. ob 17. Rdeča kapica, Lutkov- no gledališče Fru-fru Ljublja- na. HHWWWWWIH SLG Celje: 12. ob 19.30 Poli- cija d.d., MGL Ljubljana, 13. ob 19.30 Art, SNG Drama Ljubljana in 14. ob 17. Butalci, SSG Trst ter ob 20. Gledališki songi, Jagode Vajt in Žarka Prinčiča. koncerti Kulturni dom Šentjur 12. ob 18. koncert bivših učencev Glas- bene šole Skladateljev Ipavcev, ob 30 letnici glasbene šole. Glasbena šola Velenje 11. ob 18. koncert kitarista Ištva- na Romerja in harmonikarja Francija Žiberta, 12. ob 18. pa koncert harmonikarja Zmaga Stiha in kitarista Borisa Stiha. razstave Likovni salon Laki, do 27. 2. Celjski dom Barbara Popit, do 16. 2. Kulturni center Laško Bo- židar Ščurek, do 28. 2. Savinov likovni salon Alojz Zavolovšek, od 12. do 28.2. Občinska matična knjižni- ca Žalec Pust, razstava foto- grafij, do 20. 2. Galerija sodobne umetno- sti Stane Kregar, do 20. 2. Levstikova soba Osrednje knjižnice Janez Puch, do 31. 3. Otroški muzej - Hermanov brlog »Hitreje, višje, močne- je«, do 7. 3. Galerija Zavoda za zdravs- tveno varstvo Celje France Slana, do 28. 2. Galerija Velenje Todorče Atanasov, do 28. 2. Mestna galerija Šoštanj Jure Cekuta, do 28. 2. ostalo'^ Pokrajinski muzej Celje - delavnice od 15.30 do 17.30 - 11.2. Ptice na lesu - intarzija s furnirjem in 12. 2. Valentinov praznik. Počitniške delavnice od 10. do 13. ure - 15. 2. Izdelava najlepše pustne ma- ske, 16. 2. maskiranje in 17. 2. pustna doživetja na risalnem listu. Muzej novejše zgodovine - 11., 12. in 13. 2. ob 10. uri Pust veselih ust s pustnim presenečenjem. 17. ob 11. uri Muzejska počitniška Revello- va delavnica. Levstikova soba Osrednja knjižnica 11. ob 18. predsta- vitev pesniške zbirke Mateja Krajnca »Razpoloženja«, 17. ob 17. predstavitev dela »Pe- klenska gugalnica« dr. Sanje Rozman. Gostilna Berger 11. ob 19. predavanje »Slovenska alpi- nistična odprava Khumbak- haj-na 98« in »Prvi vzpon na zaledeneli slap Rinka«, An- dreja Grudnika in Antona Pa- vlica. Celjski dom 13. ob 9. »6. brezova metla«. Dom kulture Velenje 12. ob 19. predavanje Braneta Kobala »Gruzija«. Knjižnica Rogatec 15. 2. ob 18. pogovor s pisateljem Tonetom Partljičem. Župan Lojze Posedel podeljuje Savinovo plaketo Tonetu Vrablu. DI I KULTURA_ Dokaz, da je Celje (še vedno) mesto kulture Celjski kulturni sejem: Narodni dom, petek, 5. februar - Raznolika in bogata dejavnost kulturnih zavodov, zanimivi nastopi na velikem odru Celjski kulturni sejem, ki je v petek zaživel v Narod- nem domu, je dokazal, da Celje sodi na zemljevid slo- venske kulture. Organizator- je je razveselil zlasti velik obisk šolske mladine, zvez- da tokratnega kulturnega sejma pa je bil vsekakor pra- šiček Babe. Ko so se celjski kulturniki kot vsako leto (prepozno) v začetku januarja pogovarjali o vsebini praznovanja kulturne- ga praznika v Celju, se je Ne- nadu Firštu porodila misel o organizaciji kulturnega sejma. Beseda je dala besedo in pri- prave nanj so stekle. Manj kot mesec dni je bilo časa, da se je delovno in vsebinsko izjemno heterogena četica devetih celj- skih kulturnih zavodov ob po- moči Mestne občine Celje pri- pravila. V petek, 5. februarja, je v Narodnem domu v Celju zaživel 1. Celjski kulturni se- jem, ki je presegel vsa pričako- vanja. Strah in negotovost, ki sta spremljala organizatorje, sta bila povsem odveč. Celjski kulturniki so s tem pokazali in dokazali, da je njihovo izjem- no raznoliko delo vredno og- leda in spoštovanja, da je njim odmerjen denar dobro nalo- žen, in da Celje s svojo kulturo zavzema pomembno mesto na zemljevidu slovenske kul- ture. In kako so se predstavili po- samezni celjski kulturni zavo- di? Pokrajinski muzej Celje ...se je na sejmu predstavil z muzejsko trgovino, ki v okvi- ru muzeja obstaja že več let, vendar je širši javnosti zaradi njenega internega značaja manj znana. V njej ponujajo muzejske publikacije, kataloge in kopije razstavnih eksponatov (nakit, keramika), med katerimi iz- stopajo kopije arheoloških najdb iz Celja in Rifnika. Ob tem so na stojnici predstavljali še bogato srednjeveško gradi- vo, povezano z zgodovino Celjskih. Predstavitev in pro- daja kvalitetnega gradiva je bi- la prvenstveno namenjena po- večanju zanimanja obiskoval- cev za muzejsko delo, saj nji- hovih prodajnih stvari v osta- lih celjskih trgovinah ni mogo- če kupiti, zagotovo pa mnogo prispevajo k širši predstavitvi muzeja in mesta Celja kot ce- lote. Muzej novejše zgodovine Celje ...se je predstavil s fotograf- skim ateljejem Josipa Pelika- na, ki ga je na dvorišču svoje hiše v Razlagovi ulici že dav- nega leta 1899 postavil njegov predhodnik fotograf J. M. Lenz. Pelikanov atelje, imenovan stekleni paviljon, predstavlja edinstven primer historične- ga opremljenega steklenega ateljeja v Sloveniji, v kate- rem se je v sliki dokumetira- Ne samo mladi, čeprav je res, da so šolarji med obiskovalci 1. Celjskega kulturnega sejma prevladovali, tudi starejši, med njimi dr. Ivan Stopar, so na stojnicah radovedno pobrskali med razstavljenim gradivom. la stoletna zgodovina Celja. Na žalost pa je bil ob zadnji • poplavi, novembra lani, po- vsem uničen. Muzej je na stojnici predstavil tudi napo- vednik za leto 1999, med ka- terimi velja posebej izposta- viti prireditve v otroškem muzeju, občasne razstave, simpozij o prvi slovenki pe- snici Fany Hausmann, sode- lovanje na 4. slovenskem muzejskem sejmu, priredi- tve za otroke v sklopu Poletja v Celju in nenazadnje odprt- je stalne razstave Živeti v Ce- lju jeseni 1999. Predstavitev muzeja je spremljal tudi bo- gat izbor njihove založniške dejavnosti. Sklad RS za ljubiteljske dejavnosti in ZKD Celje Razvejana ljubiteljska kul- turna dejavnost številnih kul- turnih društev se je na celj- skem kulturnem sejmu pred- stavila v dveh podobah: na stojnici Sklada RS za ljubitelj- ske kulturne dejavnosti Ob- močne izpostave Celje in Zve- ze kuhurnih društev Celje, ter v živem programu na odru velike dvorane Narodnega do- ma. Na stojnici so predstavili številne eksponate, ki pona- zarjajo njihovo dejavnost: publikacije, fotomaterial, au- dio in video kasete, društvene kronike, folklorno oblačilo, kostumske skice gledališke predstave, pesniške zbirke... Da pa ob stojnici ni bilo dolgo- časno, sta poskrbeli dve sli- karki, ki sta obiskovalcem pri- čarali delček njune ustvarjal- nosti. Skratka, celovit prikaz bogate kulturne tvornosti za- voda. Zavod za kulturne prireditve Celje ...je institucija s heteroge- no dejavnostjo, ki pod svo- jim okriljem združuje Med- narodni mladinski pevski fe- stival. Likovni salon in Gale- rijo sodobne umetnosti z ga- lerijo Hodnik, zato so si na prvem kulturnem sejmu pri- zadevali kompleksno pred- staviti svoje delo, katerega glavni cilj je predstavitev so- dobne likovne umetnosti in glasbene poustvarjalnosti čim širšemu občinstvu vseh generacij. Posebej v zadnjem času si prizadevajo za tesnejši in pristnejši stik s publiko, zato pripravljajo številna predava- nja in likovne ustvarjalne de- lavnice. Poleg predstavitve svojega dela s publikacijami, katalogi, monografijami, na- povednikom kulturnih prire- ditev, video dokumentacijo in z zloženko zavoda, so za bolj živo komunikcijo z obi- skovalci v sejemski kotiček povabili celjskega ustvarjalca Borija Zupančiča. Bori je pri- pravil delovne liste z naslo- vom Interaktivna anketa - Stik in spodbujal obiskovalce sejma, da so delali z barvica- mi, plastelinom, z glasom... Na koncu je rezultate obisko- valcev, ki so se kar živahno odzivali in se pri delu očitno tudi zabavali, razstavil na pa- noju. Celjski kinematografi Med celjskimi kulturnimi zavodi veljajo za najbolj ko- mercialno družbo prav gotovo Celjski kinematografi, zato ne preseneča, da so svojo udelež- bo na sejmu naravnali izrazito tržno. V ospredje so postavili spomladanski program filmov, namenjenih najmlajšim gle- dalcem, in njihov sekundarni program oziroma gostinstvo in prodajo artiklov, ki sodijo h kinopredstavam. Največja za- nimivost predstavitve Celjskih - kinematografov pa je bil ned- vomno film »Babe: Pujsek v mestu«. V filmu je osrednji lik prašiček Babe, ki ga večina mlajše publike že pozna. Pope- stritev stojnice je nedvomno predstavljala živa Babe, ki požela med obiskovalci (raze^ nekaterih »častnih« izjem), zlasti pa med mlajšimi obisko! valci sejma, veliko pozornosti in zanimanja. Kot se za sodob. ne kinematografe danes v svet^ spodobi, so napekli veliko ko- ličino pokovke in razdelili brezplačne vstopnice za sobot- no matinejo prvega Babea, Manjši del predstavitve zavoda je bil usmerjen tudi k zahtev- nejši publiki, ki se ne zadovolji samo s filmi lahkotnejših vse- bin. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje Izsek iz vsakodnevne de- javnost so predstavili s kon- servatorskim strokovnim de- lom v zvezi s posegi na dveh najpomembnejših spomeni- kih v Celju ter prenovitvenimi deli na meščanski arhitekturi v Celju. V prvem sklopu so prikaza- li sanacijo na celjskem Sta- rem gradu ter raziskovalno delo na Knežjem dvorcu, zla- sti tehnični del zavodove do- kumetacije. Pri raziskovalnih delih na Knežjem dvorcu so predstavili tudi konservator- ski predlog rekonstrukcije, ki je del širšega konservatorske- ga elaborata, medtem ko so pri sanaciji Starega gradu predstavili načrt za rekon- strukcijo stolpa ob Pelikanovi poti. V sklopu zavodoveg; dela pri prenovi meščanski! hiš v Celju pa je bila predstav Ijena prenova hiše na Glav nem trgu 1, ki v delu zavoda predstavlja eno najbolj kom- pleksnih prenov doslej, kai so prikazali na sejemskih pa- nojih z razstavo dela bogate fotodokumetacije pred pose- gom in po njem, s katerim smo v Celju dobili v atriju tega objekta eno od najlepših fasad v mestu. Osrednja knjižnica Celje »Štant« Osrednje knjižnice Celje je bil v znamenju gesla »mesto v svetu, svet v mestu«. S tem je poudarjeno priza- devanje knjižnice, da si pri- dobi svoje mesto - prostor v utripu svojega ožjega in Šii šega okolja, zaradi komuni kacijskih možnosti pa čla nom lahko posreduje in prib liža kateri koli konec sveta Ponudba je bila pestra: dan sejma so se obiskovale lahko vpisali vsaj petino ce neje, pozabljivi bralci so lah ko vrnili izposojeno gradivc brezplačno (še tudi v sobo to), skočiti je bilo mogoče internet, si ogledovati doma čo stran knjižnice in ostalo Naredili so tudi sejem odpi sanih knjig, knjige so proda jali po 200 tolarjev, ne gled' na to, kakšna je bila in ali bila v švedščini, slovenščini- angleščini ali poljščini. Vabi' la je tudi dodatna ponudb^ knjižnice. Otroke je nagovai jal Miško Knjižko, delili s« jim priponke in nalepke ^ njegovo podobo. V znam^ nju rektorskega klobuka s' je predstavljala Univerza 2' III. življenjsko obdobje in ž' vahne starostnike vabil' med člane s polovičnim pustom. Predstavili so tu^ Zlasti vrtčevski malčki so uživali ob pogledu na ljubkega pujska, z brezplačno vstopnico Celjskih kinemntografov pa dan kasneje v kinu Maropol Babea pogledali še na filmskem platnu. KOMENTIRAMO Sejmu ob rob! i. Celjski kulturni sejem je žal postregel tudi z dogodkom, ki bi mu v kulturni zgodovini Celja težko našli podobnega. Da Slovenci ne maramo zvezdništva, je znano. Na celj- skem kulturnem sejmu pa je povsem nepričakovano postal zvezda dneva higiensko in zdravstveno povsem neopore- čen prašiček Babe, kije sprem- ljal stojnico Celjskih kinemato- grafov. Z njim so sejmarji žele- li le na slikovit in nevsakdanji način promovirati film, ki že nekaj časa navdušuje mlajšo publiko po svetu. In njihovo sporočilo pri tem je bilo ned- voumno. Zanimiva »provoka- cija« celjskih kinematografov se je večini zdela zanimiva in nič kaj sporna. Seveda se je nekaj obiskovalcev sejma nad takšnim izraznim sredstvom tudi zgražalo in do tega imajo vso pravico. Ob nepoznavanju njegovega pomena je po svoje to celo razumljivo. Povsem nerazumljiv pa je bil nastop oziroma izpad enega od soorganizatorjev sejma, ki je ob pogledu na Babea, kate- rega »prihod« so napovedali domala vsi mediji, doživel tak- šen izbruh jeze in ogorčenja, da je meni nič, tebi nič, odhi- tel k »svoji« stojnici v drug prostor in na veliko ogorčenje (podrejenih) sodelavcev prav po drvarsko zahteval njihov umik s sejma, kar so osramo- čeni nad njegovim početjem tudi storili. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, ali lahko nekdo, di- rektor celjskega kulturnega zavoda, zaradi osebnega ne- strinjanja, ki bi ga seveda lah- ko izrazil na drugačen, bolj kulturen način, uniči več- dnevno delo sodelavcev, ki so opravljali delo strokovno ko- rektno in na zanimiv način promovirali svoje delo in delo (tudi njegovega) zavoda? Še en zgovoren dokaz, kako malo je med Slovenci toleran- ce, in žal očitno tudi kulturni- ki nismo izjeme. BRANKO GOROPEVŠEK Št. 6.-11. februar 1999 KULTURA 11 povost v svojem delu, servis lokalnih informacij. Iskalci zaposlitve, uporabniki vsak- danjih koristnih naslovov, pravnih nasvetov ali social- jiih storitev so imeli na raz- polago brezplačne materiale. V ozadju pa še poslastica: razstavljene so bile Prešer- nove Poezije iz leta 1847, njegov Krst pri Savici iz leta 1836, Dalmatinova biblija iz leta 1584 in Trubarjev Novi testament iz leta 1561. Zgodovinski arliiv Celje čeprav arhivu v Celju že vrsto let primanjkuje prosto- rov za osnovno dejavnost, je le-ta v zadnjih letih dobila nove dimenzije. Računalnik je tudi v njiho- vo delo vnesel vrsto novosti, pri čemer so ohranili vse nuj- no potrebne tradicionalne ob- like dela. Celjski »arhivci« so nam pokazali, kako je mogo- če združiti oba elementa. V vitrinah so razstavili nekaj utrinkov iz življenja celjskih meščanov v preteklem stolet- ju, ki jih hranijo in s tem hote ali nehote koketirali s ponov- nim (manj uspešnim, op. B.G.) oživljanjem meščan- skih vrednost: meščansko knjigo in knjigo častnih go- stov mesta Celja, načrt mesta izleta 1825 ter diplomo čast- nega meščana župana in zdravnika Neckermanna. Po- sebno pozornost pa je priteg- nila listina, s katero je davne- ga leta 1432 Herman II. Celj- ški podaril posesti Frideriku 5chrottu. Čeprav je bila njiho- va stojnica predčasno zaprta, lahko le upamo, da si je tudi celjski župan Bojan Šrot us- pel ogledati, kaj so njegovim (morebitnim) prednikom po- darili slavni Celjski. Vsem ti- stim, ki so na sejem prišli kasneje in si arhivskega »štan- ta« niso uspeli ogledati, pa nasvet - ogledajo si lahko nji- hovo domačo stran na Inter- netu ali preberejo zloženko, kar si je bilo mogoče ogledati tudi na sejmu. Slovensko ljudsko gledališče Celje Celjski Talij in hram že vr- sto let slovi kot dobro gleda- lišče. Nenazadnje je dokaz te- mu vrsta nagrad, ki jih je prejel njihov oder in posa- mezni igralci, na primer Borštnikov prstan, ki ga je v preteklem letu za življenjsko delo dobil Janez Bermež. Tudi Dnevi komedije, ki jih izvedejo vsako leto v tem ča- su, so postali že tradicionalna in uveljavljena vseslovenska prireditev. Več kot dovolj »gradiva« za uspešno sejem- sko predstavitev. Vajeni bliš- ča in odrskih luči so svojo stojnico opremili enostavno in učinkovito. Promocijsko gradivo, s katerim so obisko- valcem predstavljali rezultate in svoje bodoče načrte, je skrbno varovala kostumsko bogata in z beneško masko (kot sinonimom za gledališ- če) opremljena lutka. Živ oder velike dvorane Ob kulturnem sejmu so na odru velike dvorane Narod- nega doma vse od 9. ure na- prej nastopali otroci iz vrt- cev, osnovnih in srednjih šol ter člani kulturnih društev in skupin, ki so prikazali del svoje bogate kulturne ponud- be. Namen te predstavitve je bil čimbolj celovit prikaz lju- biteljske kulturne ustvarjal- nosti na enem mestu. Prvi celjski kulturni maraton je V Zavodu za kulturne prireditve Celje so k sejemskemu sodelovanju povabili tudi Borija Zupančiča (na sliki si ogle- duje sosednje panoje Iz zapuščine Josipa Pelikana Muzeja novejše zgodovine Celje), kije obiskovalce vabil k izpolnjeva- nju delovnih listov interaktivne ankete, njihove izdelke, ki so jih ustvarili z barvicami in plastelinom, pa je ob koncu sejma tudi »na ogled« postavil. bil v znamenju plesalk Rene- sančne pravljice, plesne predstave za otroke abonma- ja Drobinci, malčkov iz vrt- cev Zarja, Anice Černejeve in Tončke Čečeve Celje, učen- cev Gimnazije C^lje-Center, Srednje zdravstvene šole Ce- lje, Splošne in strokovne gim- nazije Lava Šolskega centra Celje. III. OŠ Celje, I. Gimna- zije v Celju, Mešanega mla- dinskega pevskega zbora Šol- skega centra Celje, II. OŠ Ce- lje, OŠ Lava, OŠ Frana Roša, Srednje tekstilne, frizerske, strojne in prometne šole Celje ter Pevskega društva upoko- jencev Celje, Plesne šole Fredy s plesnim parom Maše Piki in Davida Kosmusa, Celj- ske folklorne skupine, pesni- ka Mateja Kranjca, Amater- skega gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje, Etno glasbene skupine Vrajeva Peč KD Socka in pesnika Zorana Pevca, Folklorne skupine Kompole, Ljubiteljskega gle- dališča Teharje, KD Socka in APZ Celje. Po 17. uri, uro pred osred- njo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, pa so pred Narodnim domom pri- pravili promenadni koncert še Godba na pihala KUD Lju- bečna in Pihalni orkester Ce- lje ter Štajerski rogisti. Izziv za naprej 1. Celjski kulturni sejem je za nami. Izkušnje so nedvom- no takšne, da ga velja tudi v prihodnje uporabiti za obele- ževanje kulturnega praznika, saj so obiskovalci živahno spremljali prireditev in prvi odmevi so več kot ugodni. Sejem je bil tudi lepa pri- ložnost za druženje z obisko- valci in spoznavanje s kolegi iz ostalih celjskih kulturnih institucij. Sejem lahko posta- ne tradicionalna oblika pred- stavitve celjske kulture, če- prav bo potrebno ob tem še marsikaj spremeniti in iz- boljšati. Mestna občina Celje se je izkazala z razumeva- njem in odprtostjo pri orga- nizaciji prireditve. Zavodi so dobro izkoristili prostor in čas, tudi njihova ponudba je bila pestra. Nastopajoči so na velikem odru Narodnega do- ma za obiskovalce izvedli vr- sto zanimivih in kvalitetnih predstav. Mnogo več pa bo v naslednjih letih potrebno na- rediti za promocijo sejma, kajti samo dopoldanski obisk, pretežno šolskih sku- pin, je za tako kakovostno celodnevno prireditev pre- malo. Popestriti bo potrebno tudi gostinski del ponudbe, sejemski bistro pa mora biti odprt ves čas sejma. Skratka, prvi kulturni se- jem je bil uspešen, zato velja ob morebitni interaktivnejši, bolj zabavni in široki ter od- prti publiki nanj računati tudi v prihodnje. ' BRANKO GOROPEVŠEK Foto: GREGOR KATlČ Stojnični utrip 1. Celjskega kulturnega sejma. Kultura se na tržnici spozna Ne vem, koliko od silne ponudbe okoli praznika za nami ste použili vi, ampak jaz moram priznati, da sem se zadnji konec tedna v Celju počutila prav meščansko. Je bil tako imenovani Kulturni sejem, od katerega si bodo mnogi zagotovo najbolj za- pomnili pujska v Narodnem domu, so odprli Lakijevo razstavo, ki bo zbudila po- zornost že zato, ker je Likov- ni salon - prvič odkar pom- nim - zagrnil svoje steklene razglede, so Temni angeli usode - karkoli si že kdo misli o njih - prišli do Celja, so menda Bori in njegovi muzicirali Pri zamorcu, so otroci in odrasli spuščali na pašo radovednost v Hiši eks- perimentov, so lahko Celjani spoznavali dekliške šolske usode na muzejski razstavi, za nameček so pa še celjski rokometaši zmagali in tudi na atletskem mitingu je bilo bojda prav v redu. Odkar spet tukaj živim, še ni bilo toliko izbire kam oditi, kaj početi, ob čem uživati. Vam rečem: Celjan bi lahko postal prav ponosen na vse skupaj. Ampak, ker vedno ob- staja kak »ampak«, sem ob vsej tej visoki, popularni, športni ali šolski kulturi, vsee- no pomislila, kaj je pravza- prav tisto, kar določa kulturo nekega mesta. Če nekje prebi- vaš dlje časa, je to zagotovo prav tisti nedoločljivi občutek »živosti« med ljudmi samimi, in so to zagotovo ljudje, s svo- jimi željami, ambicijami, us- tvarjalnostmi in voljami do različnih početij. Če pa kam prideš prvič, no, takrat je pa zgodba drugačna. Saj opazu- ješ ljudi in to, kako so obleče- ni, kako gledajo v oči ah mimo njih, kako hitro hodijo in kje se ustavljajo. Toda čisto prvi vtis mesta se vseeno dobi v izbranih mestnih prostorih. Ne vem, kaj si vi ogledate najprej, ko se znajdete kje pr- vič, zase pa vem, da prav po- vsod takoj, ko se da, poiščem mestno katedralo in tržnico. Prvo zato, da pomirim razbur- jeno radovednost, drugo pa Piše: PIKA KUKERL zato, da jo spet poženem v višave. Ej, koliko značajev raz- krivajo tržnice po vseh mestih sveta! In ni ga drugega stičišča mestnih prebivalcev, ki bi še tako globoko razgaljal njihovo dušo, kot jo razkrivajo tržnice. Iz tega, ali se šibijo v razkošju barv sadja in zelenjave, ali jih razganja od rdečeličnih pro- dajalcev mesa, ali na njih pro- dajajo drugorazredno plastič- no kramo in zarjavele vijake ali pa skrbno izdelane drobna- rije ljudskega izročila, se da razbrati tako usmerjenost lo- kalnih kuhinj kot stopnjo op- timizma ali depresivnosti me- sta. Povsod po svetu vas tržni- ce ne le oborožijo z nujnimi spoznanji za preživetje v so- sednjih ulicah, temveč vam dajo tudi najlepši vtis o kulturi nekega mesta. Zato sem se v teh prešernov- skih dneh, ko bi lahko šla v Celju ohoho kam vse, odpravi- la na tržnico. In sem si tako zelo, zelo, zelo zaželela, da bi se našel kakšen arhitekt ali urbanist aH preprosto trmo- glavec, ki bi naredil veliko, zares veliko hrupa zaradi neu- glednosti, depresivnosti in hladnosti tržnice sredi mesta, ki zna včasih pokati od kuhu- re. A se ne bi šli en prav pompozen arhitekturni nate- čaj za tale naš plac, a? P.S. Če vam je že za kultu- ro vseeno in če nikoli nikjer drugje ne iščete tržnice, pa naj v vas zbudim vsaj sočutje s prodajalci, ki pozimi pod pločevinasto streho zmrzu- jejo, poleti pa ne vedo, ali bi ji bili hvaležni za senco ali bi jo preklinjali zaradi kotla- stih učinkov. KOMENTIRAMO Prešeren pa v jok! če bi se direktor Zgodovin- skega arhiva Celje v petek zju- traj, ko je ogorčen in v dno svoje duše besen segel po del na 1. Celjskem kulturnem sejmu razstavljenega arhivskega gra- diva in delovnih pripomočkov fer odvihral iz Narodnega do- na, za hip spomnil Prešerna in njegove »kopitarske« Apel podobo na ogled postavi, bi najbrž ravnal drugače, kot je. Saj pomnite še iz osnovno- šolskih klopi - Apel je pač po- dobo svojo na ogled postavil, fcer bolj resnico ljubil je kot hvalo, čevljarček pa je izvedel, da le čevlje sodi naj kopitar! Tokrat pa se je v Celju stro- kovnjak, direktor arhiva, prele- -^il v filmskega kritika in očitno nezadovoljen nad pojavnostjo ^abea, glavnega igralca mla- dinskega filma, ki ga je do danes z vso nestrpnostjo priča- kovala tudi celjska vrtčevska in Šolska mladež, movie staru pri- ^^pil čisto enico. S pujsom vred Pn so si nezadostno prislužili ^^di Celjski kinematografi, ki ^0 v mozaik biserov celjskega ^nlturnega sejma tokrat z vse- ^i vsebinskimi razlogi in ople- meniteno še s celjski kulturi premalo znanimi tržnimi prije- li povsem upravičeno umestili ^^di svinjo. Pravzaprav ne svi- njo, pač pa ljubkega, malega, očitno ljudi in vrveža vajenega radovednega pujska, ki je pri- šel kot njegov filmski dvojnik na obisk v mesto, po nekajur- nem razkazovanju in kar mal- ce samovšečnemu nastopanju pa je odhlačal nazaj na doma- čo kmetijo! Prešeren pa v jok! Tudi zato, ker se njegovi lju- bi Slovenci tudi 150 let potem, ko se - najbržda tudi zaradi takšnih naših dejanj - v grobu obrača, nismo prav ničesar naučili. Ne tega, da naj vsak sodi le tisto, na kar se resnično spozna, ne tistega, da le edi- nost, sreča, sprava, kaj pome- nijo... In ne nazadnje tudi za- to, ker so menda naši predniki dolga stoletja nazaj na ozem- lje, kjer zdaj živimo Slovenci, prišli otovorjeni s čebeljimi pa- nji na hrbtih, s čredami ovac in pujsov, kot poljedelci in ži- vinorejci, ne kot zavojevalci. In kot se vsak mestni škric v Sloveniji sramuje, da njegov rod, pa čeprav več kolen na- zaj, izhaja s kmetov, tako naj novodobni kulturno osveščeni sodobnik pocedi sline le ob svinjski pečenki! Pa bo vse vre- du, le Prešeren, a k sreči z njim še kdo, bo planil v jok! IVANA STAMEJČIČ Šl. 6.. 11. februar 1999 NASI KRAJI IN UUDJE Podelili belega konja v Slovenskih Konjicah so na slovesnosti ob kulturnem prazniku podelili priznanja, ki so si jih v posameznih mesecih minulega leta pri- dobili posamezniki ali skupi- ne za skrb pri urejanju oko- lja in za promocijo kraja. Gre za akcijo jKHJeljevanja priznanj in graj - »belega ko- nja in konjske fige« - ki jih je posebna komisija podeljevala že tretje leto zapored. Letos pa so akcijo razširili in vsak mesec izberejo še turistično osebnost meseca. Konjske fi- ge niso podelili nikomur, iz- brali pa so deset mesečnih dobitnikov priznanja beli konj. Prejeli so jih: Zgodovin- sko društvo Slovenske Konji- ce in drugi izdajatelji turistič- no informativnega tiska o ko- njiškem območju, Občina Slo- venske Konjice za pripravo kakovostnih razglednic, ko- njiško Turistično društvo ozi- roma vsi organizatorji Jurje- vanja, podjetje Novice za or- ganizacijo Likovnih prijatelje- vanj, Turistično društvo Špi- talič za odprtje Pustove hiše na Tolstem Vrhu ter za osred- njo prireditev ob občinskem prazniku, vsi sodelujoči pri pripravah na tekmovanje in obisk komisije Entente Flora- le, organizatorji tretjega sej- ma sadja,'kruha in vina, ze- liščna lekarna Iršičevih za iz- virno in strokovno promocijo zapuščine kartuzijanov na področju zdravilstva. Vino- gradniško vinarsko društvo Slovenske Konjice za organi- zacijo prireditve Martinova- nje in konjiško planinsko društvo za tradicionalni zim- ski pohod na Stolpnik, ki se ga je lani pozimi udeležilo že več kot štiristo pohodnikov. Podelili so tudi nagrado do- bitnikom belega konja leta 1998. To je romalo v roke predsednikov krajevnih skupnosti Žiče in Slovenske Konjice. MHHmnHHHHMHMl (B.P) Proslava V spomin člani Ljubiteljskega gle- dališča Teharje so svojo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili v soboto zve- čer na Teharju, posvetili spominu pokojnih velika- nov slovenske kulture. Ob recitalu stihov dr. Franceta Prešerna, Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Otona Župančiča in Simona Gregorčiča, so poseben spo- min posvetili pred kratkim preminulemu Hubertu Ber- gantu, s katerim so predlani sodelovali v pripravi pred- stave Ljubke Šorli Šopek spominčic možu na grob. »Izgubili smo velikega člo- veka, nenadomestljivega kulturnega sopotnika, prija- telja, umetnika svetovnega slovesa, pianista in virtuoza orgelske glasbe, profesorja Huberta Berganta,« je v slavnostnem nagovoru pou- darila Silva Železnik. IS Kultura za vse V Zgornji Savinjski dolini pripravljajo v mesecu fe- bruarju številne kulturne prireditve. -55-^ Po proslavah, ki so se v čast kulturnemu prazniku zvrstile v večini zgornjesavinjskih ob- čin, bodo v tem tednu jutri, v petek, 12. februarja, ob 17. uri v Osnovni šoli Luče gostovali gojenci Glasbene šole Nazar- je. Dan kasneje bodo na vrsti Mozirjani, ki bodo v goste povabih celjske gledališčnike. Ti bodo v kulturnem domu v Mozirju ob 19. uri uprizorili predstavo Mož za Zofijo. V nedeljo ob 15. uri bo v župnij- ski cerkvi v Šmartnem ob Dreti koncert zgornjesavinj- skih cerkvenih pevskih zbo- rov. V mesecu kulture se bo zvr- stilo še več prireditev, ki jih ob pomoči kulturnih ustvarjal- cev koordinirata zgornjesa- vinjska medobčinska zveza kulturnih društev in mozirski sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti. US Božo Kos pri žalskih šolarjih Na Osnovni šoli Ljube Mikuš v Žalcu so za kulturni praznik v goste povabili ilustratorja in karikaturista Boža Kosa. Program srečanja je pripravila Marjana Confidenti, ki je srečanje in pogovor učencev z Božom Kosom tudi povezovala. Sodelovali so vsi učenci, mlajši so sestavljali razrezano sliko, ki jo je prej naslikal njihov gost, učenci od 6. do 9. razreda pa so risali kariktaure učiteljic, zaključili ilustracije, ki jih je pričel risati Božo Kos in sodelovali v tekmovanju z rebusi in nagrad- nimi vprašanji. NMS V žicah odprli župnijsko knjižnico Minulo nedeljo so v sklopu praznovanja slovenskega kulturnega praznika v Žicah odprli prvo knjižnico v kraju. »Knjižnica je sicer župnijska, a bo odprta za vse krajane,« je ob tej priložnosti povedal njen ustanovitelj, žiški župnik, magister Stane Nežič. Knjižnica je v treh prostorih prvega nadstropja obnovljenega župnišča in preseneča s svojim knjižnim bogastvom. Večmesečno delo magistra Nežiča in domačih mladincev se je bogato obrestovalo in obiskovalec lahko zelo hitro najde tisto kar išče, pa naj so to priročniki, slovarji, leposlovje, mladinska ali strokovna literatura z najrazličnejših področij... Trenutno je računalniško obdela- nih približno tri tisoč knjižnih enot in prav toliko jih še čaka na obdelavo. (J.V.H.) O pesmih in ugankah V organizaciji Medobčinske zveze prijateljev mladine Celje so se nadarjeni četrto in petošolci iz Mestne občine Celje ter občin Štore, Vojnik in Dobrna zbrali v OŠ Frana Roša, kjer so pred dnevi pripravili Župančičevo literarno delavnico. Pod mentorskim vodstvom slavistke Milke Conradi in pesni- ce Nade Jelovšek je v delavnici sodelovalo 38 učencev iz 13 osnovnih šol, 8 najuspešnejših pa je prejelo knjižne nagrade. Po različnih stilnih vajah in predstavitvi svojih del so ustvarjali uganke in pesnili, po kratkem kulturnem programu pa so se v prijetnem klepetu srečali še s celjsko pesnico Liljano Praprot- nik-Zupančič. IS Gruzinske poti in obrazi v velenjskem kulturnem domu bo v petek, 12. februarja, predaval Brane Kobal o Gruziji. V mesecu in pol je prepotoval tri tisoč gruzinskih cest, poti in gorskih stez. Popotniku, ki je doslej prepotoval vso Evropo, Afriko in del Azije ter Južne Amerike, so še posebej pri srcu dežele, kot so Romunija, Moldavija, Ukrajina in Rusija. Na predavanju, ki se bo v Velenju začelo ob 19. uri, bo uporabil najsodobnejšo multivizij- sko projekcijo. K.L. SIripburger V Kljubu v organizaciji Antike in Kljuba so v četrtek v prostorih slednjega odprli razstavo zadnjih dveh številk Stripburgerja na plakatih, ki si jo bo mogoče ogledati še do 15. februarja. Antika je poleg razstave pripravila še prodajo stripov starejšega datuma, predvsem Asteriksa in Stripburgerja. Obiskovalci so jih ob nemali nostalgiji množično prebirali. Dogodku je dal svojevrsten pečat Marko Brecelj, ki je »stripomane« v svojem značilnem slogu zabaval pozno v noč. SHERPA PRESS Jezni in osamljeni Raziskava o razširjenosti nasilja med celjskimi osnovnošolci opozarja na problem prepoznavanja prikritega nasilja Več kot tretjina vseh celj- skih osnovnošolcev je sode- lovala v raziskavi, ki daje posnetek stanja o razširje- nosti nasilja v celjskih os- novnih šolah. Sklepna ugo- tovitev kaže, da kakšnih po- sebno hudih oblik nasilja med osnovnošolci ni, obe- nem pa opozarja na problem prikritega nasilja. Vsako na- silje, četudi je besedno, otro- ka boli in prav zato do nobe- ne oblike nasilja ne smemo ostati ravnodušni. Nasilje lahko tako učitelji kot starši odkrivamo predvsem z večjo mero občutljivosti. Aktiv ravnateljev celjskih osnovnih šol je pred dvema letoma imenoval posebno de- lovno skupino, ki pod vods- tvom ravnateljice OŠ Frana Ro5a Antonije Mešl skrbi za preventivni program prepre- čevanja nasilja. Pred dnevi so pripravili seminar na temo Kje so meje nasilja, ki so se ga udeležili ravnatelji, svetovalni delavci, nekateri učitelji in predstavniki staršev iz vseh celjskih osnovnih šol. Izho- dišče seminarja, ki je udele- žencem ponudil uporabna znanja za razkrivanje in pre- poznavanje nasilja ter prepre- čevanja nasilniškega vedenja, so bile ugotovitve raziskave o razširjenosti nasilja v celjskih osnovnih šolah. V anketo so vključili 1512 otrok oziroma 35 odstotkov vseh celjskih os- novnošolcev od tretjega do osmega razreda. Niso maščevalni Kljub splošnemu vtisu, da se nasilje med vrstniki za- skrbljujoče povečuje, je kar 94 odstotkov otrok dejalo, da se med sošolci dobro počuti- jo. Hkrati je o grobem nasilju - brcanju, poniževanju, grož- Ravnateljica Antonija Mešl, ki vodi preventivni program preprečevanja nasilja v celjskih osnovnih šolah, in psihologi- nja Marja Strojin na strokovnem seminarju, ki je pedagoškim delavcem in predstavnikom staršev ponudil uporabna znanja o prepoznavanju in preprečevanju nasilja. njah, uničevanju osebne last- nine - poročalo več kot 18 odstotkov učencev. Največ- krat so bili otroci izpostavlje- ni nasilju na šolskih hodnikih, v razredu, na straniščih ali avtobusnih postajah. Nasil- niško obnašanje je priznalo le 9 odstotkov učencev, na vpra- šanje, zakaj to počnejo, pa jih je največ odvrnilo, da se hitro razjezijo. Le 13 odstotkov si je pripisalo maščevalnost. Raziskava je tudi potrdila, da so dečki bolj nasilni od deklic, medtem ko med žr- tvami nasilja med spoloma ni bistvenih razlik. »Ena izmed pomembnejših ugotovitev ra- ziskave je, da so učenci, ki so pogosto sami doma, bolj na- silni od tistih, ki niso prepuš- čeni sami sebi,« je povedala Antonija Mešl. »Ta ugotovitev nakazuje povezavo med ob- čutkoma osamljenosti in na- padalnosti,« je menila Neven- ka Matelič Nunčič, vodja ak- tiva ravnateljev celjskih os- novnih šol, in pristavila, da številni otroci preživljajo veči- no prostega časa sami, veli- kokrat v brezciljnem gledanju televizije, tudi zaradi socialne stiske, ki prisili starše v čez- merno zaposlenost. Na osamljene otroke bi morali biti učitelji bolj pozorni. V ozadju nasilnih dejanj, sa še ugotovili, je mnogokrat tu- di nervoza učencev. Eni imajo preveč časa in živijo pod priti- skom osamljenosti, drugi imajo časa premalo in živijo pod pritiskom prehude storil- nosti. »Za preprečevanje nasi- lja v šoli bomo naredili veliko, če bomo onemogočili nevro- tizacijo učencev,« je poudarila Antonija Mešl. Za otroka je najpomem- bnejši občutek, da je ljubljen in da ga sprejemamo. Vse to je temelj pozitivne otrokove samopodobe. Na seminarju v Celju so ob raziskavi predsta- vili tudi projekt mladinskih delavnic, ki delujejo letos pod mentorstvom Nine Mešl v vseh celjskih osnovnih šo- lah in so najstniku v pomoč! prav pri izgradnji pozitivne samopodobe. Strokovnjaki trdijo, da imajo nemirni otroci izrazito negativno podobo o sebi. K oblikovanju samopo- dobe pomembno pripomore tudi šola. Večji del svoje po- dobe otrok razbere iz okolja in ocen drugih. Primerjava med celjskimi osnovnimi šolami je pokazala, da nobena izmed šol izrazito ne izstopa po razširjenosti na- silja. Pomemben je podatek, da se samo 24 odstotkov vpra- šanih otrok doslej še ni srečalo z nasiljem. Kako ga prepreče- vati? »Vsakdo mora reagirati na nasilniško obnašanje ali de- janje,« pravi Antonija MeŠl »vendar ne s pozicije moči. Osnova nenasilnega reševanja konfliktov je poslušanje. Naj otrok spozna napako s tem. ko ovrednotimo njegovo deja' nje.« Še posebej otrok potre- buje zanesljivega poslušalca. Znani mislec je dejal, da j^ narava človeku dala en jezik, toda dve ušesi, da bi dvakrat več poslušal, kot govoril. ■■■■■■■ KSENIJA LEK^ Št.6.-11.lebrvar1999 NASI KRAJI IN UUDJE 13 lise za kratkocasje Veliko smučarskih programov - Poskrbeli tudi za »zapečkarje< Za osnovnošolce in dijake srednjih šol zunaj ljubljanske- ga in mariborskega olimočja se zimske počitnice začnejo že naslednji teden in bodo trajale od 15. do 19. februarja. Zbrali smo program prireditev in de- javnosti. Čeprav so nekatere osnovne šole zaradi bornega obiska v preteklih letih prekinile z organi- ziranjem počitniških dejavnosti, je možnosti za aktivno preživlja- nje počitnic kljub temu ogrom- no. Izkoristite jih! Spodnja Savinjska dolina v kinu Žalec bodo med zim- skimi počitnicami poskrbeli za ljubitelje filma. V ponedeljek, 15. februarja, bodo predvajali film Titanik, v sredo, 17., si lahko ogledate film Babe 2, v četrtek, 18., se bo odvrtel risani film Mravljinec Z, zadnji dan počitnic pa bodo predstavili akcijski film Armagedon. Os- novna šola Polzela v tednu šolskih počitnic učencem omo- goča sodelovanje pri modelar- skem, računalniškem in ple- snem krožku, organizirali bo- do vaje iz angleškega jezika in matematike, delovala bosta li- terarni klub in radijska skupi- na, taborniki bodo odšli zimo- vat na Sleme. Osnovnošolci iz Tabora bodo med počitnicami sodelovali v računalniškem ali likovnem krožka, plesali v rit- mični skupini ali pa planinari- li. V Braslovčah bo športnim pedagogom in učencem na razpolago šolska telovadnica, planinski krožek pa organizira pohod na Kum. Osnovna šola Vransko pripravlja ure pravljic in ustvarjanja iz papirja, mla- dinske delavnice z zanimivimi igrami, delavnico kreativnega pisanja, računalniško obliko- vanje pisnih izdelkov, plesno dopoldne, filmsko delavnico ter počitniški potep s planin- skim krožkom na Bukovico nad Grižami. Kam V Šaleških krajih? v Velenju bodo v prostorih Kolede na Prešernovi ulici od 15. do 21. februarja pripravili ustvarjalne delavnice, ki bodo vsak dan od 16. do 18. ure. V telovadnici OŠ Livada v Vele- nju se bo 18. februarja ob 16. uri pričela otroška olimpiada. Na Kopah bodo pripravili za- četni in nadaljevalni smučar- ski tečaj ter začetni tečaj de- skanja. V Mladinskem centru v Velenju se bodo od 10. do 14. ure otroci spoznavali z In- ternetom. V šoštanjski krajev- ni skupnosti Zavodnje-Šen- tvid bodo v prosvetnem domu ustvarjalne delavnice od 15. do 20. februarja, med 9. in 11. uro ali med 17. in 19. uro. Če bo dovolj snega, bodo hkrati z delavnicami tudi igre na sne- gu in organizirano smučanje. Od snega do beneških mask Medobčinska zveza prijate- ljev mladine Celje (MZPM) za člane organizira šestdnevne športne počitnice na Krvavcu, ki bodo trajale od 15. do 20. februarja. Na Krvavcu lahko zimujejo otroci tudi brez star- šev, saj bodo za njih poskrbele vzgojiteljice. MZPM organizi- ra tudi dnevna zimovanja v Celju in okolici. Otroci iz Ce- lja, Štor, Vojnika in Dobrne se bodo med 15. in 19. fe- bruarjem lahko preizkusili v izdelovanju drobnih daril, be- neških mask, prstnih in osta- lih lutk, kajti MZPM v teh dneh od 10. do 14. ure organi- zira pustno, likovno, obliko- valno, darilno in šahovsko de- lavnico. Otroški zabavni avto- bus bo 13. februarja otroke in njihove starše odpeljal na be- neški karneval. Odhod bo ob 5.30 uri zjutraj s parkirišča za celjsko občino. Počitnice V kozjansko- obsotel jskih občinah v šentjurski knjižnici so po- dobno kot v prejšnjih letih v dopoldanskem času pripravili ogled različnih filmov, reševanje ugank, kviz ter zaposlitev z raz- ličnimi didaktičnimi igračami. Športna zveza Rogaška Slatina v tednu šolskih počitnic priprav- lja tedenski paket plavanja, smu- čanja in aerobike; smučarski klub pa med 15. in 19. februar- jem organizira dnevno smuča- nje na Rogli. Društvo prijateljev mladine iz Šmarja pri Jelšah je v sodelovanje z osnovno šolo pripravilo obilo dejavnosti. 15. februarja se bodo učenci od 5. do 8. razreda razgibali z igra- njem košarke v športni dvorani pri osnovni šoli, 17 in 19., je organiziran prevoz starejših otrok na kopanje v Atomske to- plice, medtem ko so za mlajše pripravili igre z žogo. 18. fe- bruarja so za otroke od 5. do 8. razreda pripravili turnir v ma- lem nogometu. Za tiste, ki ljubi- jo radosti na snegu, so organizi- rali petdnevno smučanje na Are- hu, medobčinska zveza prijate- ljev mladine pa organizira smu- čanje na Rogli. Za vse vabljiva Rogla Na Rogli bodo lahko smučali tudi osnovnošolci iz Laškega. Smučarski klub Zlatorog bo vsak dan poskrbel za organizira- ni prevoz, mlade smučarje pa bo varoval tudi na smučiščih. Za tiste, ki bodo raje ostali doma, so v Knjižnjici Laško poskrbeli za vsakodnevne ustvarjalne delav- nice, v času počitnic pa bodo šolarjem na voljo tudi brezplač- ni tečaji angleškega in nemškega jezika. V prostorih osnovne šole Primož Trubar jih bo organiziral Jezikovni studio Sonje Kotar, te- čaji pa bodo vsako dopoldne od 9.15 do 12.15 ure. Učenci prvih in drugih razredov se bodo lah- ko učili nemščine, petih in šestih angleščine, učenci sedmih in os- mih razredov pa bodo lahko izbirali med obema jezikoma. OŠ ob Dravinji v Slovenskih Konjicah je za učence pripravila smučarski tečaj na Rogli. V Zre- čah pa zaradi epidemije gripe med profesorji in slabega odziva na lanskoletne počitniške dejav- nosti letos niso pripravili niče- sar. S kolesom je lepše Na celjske ulice je treba privabiti več kolesarjev, ki bodo prispevali k razbreme- nitvi prometa ter prenatrpa- nih parkirnih prostorov. Za- to so člani celjske kolesarske mreže, ki deluje v sklopu Projektne pisarne Celje - zdravo mesto, prejšnji teden sprejeli program dela. Med uresničenimi akcijami je označitev prve celjske re- kreativne kolesarske poti, pri- pravljajo se na organizacijo spomladanskega kolesarjenja in vključevanje v evropsko ko- lesarsko mrežo. Prav tako si bodo prizadevali za spreme- njeno celjsko prometno-urba- nistično miselnost in za popu- larizacijo kolesarjenja. Pri tem računajo na organiziranje kole- sarskih prireditev, izdajo kole- sarskega vodnika po mestu in okolici, prospekte o prednostih uporabe kolesa v mestnem prometu, na ustanovitev kole- sarskega kluba in podobno. V celjski kolesarski mreži so prepričani, da bo za njihove načrte dovolj zanimanja. Ljudje se vse več vozijo s kolesom, saj se vse bolj zavedajo prednosti zdravega načina življenja. BJ Nabrežje utrjujejo s škarpo. Utrjujejo nabrežje Bolsice Bolska je ena izmed tistih rečic, ki izgledajo povsem nedolžne, ko pa pride do obilnih padavin, je med prvmi, ki prestopi bregove. Tudi v lanskih novembrskih poplavah je tistim, ki živijo ob njenem toku, povzročila veliko težav, tokrat pa jo je zagodla tudi Telekomu, saj je voda pri Vranskem odnesla del nabrežja in ogrozila mednarodni telefonski kabel. V teh dneh delavci Nivoja iz Celja že sanirajo ta del nabrežja, tako, da do poškodbe kabla ne bo moglo priti, tudi če bo reka narasla. Investitor je Telekom iz Celja. T. TAVČAR Pričakujemo prve prijave Danes objavljamo četrti kupon za sodelovanje na 27. izletu 100 kmečkih žensk na morje, kar pomeni, da v na- slednjih dneh že lahko pri- čakujemo prve prijavnice. Tiste kmečke žene, ki jim manjka ena izmed štirih šte- vilk, bodo počakale še teden dni na rezervni kuponček. Pri- javnice bomo sprejemali do srede, 24. februarja, javno žre- banje pa bo v petek, 26. fe- bruarja ob 18. na kmečkem turizmu Fatur v Slatini pri Po- nikvi (rezervacije 792-335). Pokrovitelj javnega žrebanja je župan občine Šentjur Jurij Ma- lovrh, igral pa bo ansambel Štajerski objem. Člani Turistič- nega društva Dobrina iz Loke pri Žusmu pa bodo predstavili prvo srečanje vseh dosedanjih udeleženk izletov 100 kmečkih žensk na morje, ki bo predvi- doma 15. maja v Dobrini. Letošnji izlet bo 26. in 27. marca v Lucijo pri Portorožu, srečne izžrebanke pa si bodo med potjo ogledale še lepote Postojnske jame in idiličnega obmorskega mesta Piran. Pr- vič bo z nami vokalna skupina Trs iz Nove Cerkve, ki bo za- pela v Postojnski jami in na večerni prireditvi, kjer bo tudi prvič zaigral ansambel Cvet iz Radeč. Trs bo prvič zapel sku- paj s triom Vikija Ašiča. Zra- ven bo tudi čarodej Jani Jo- šovc. TV Pustne maske iz otroške delavnice v Mladinskem centru v Velenju že več kot pol leta prirejajo otroške delavnice, ki se jih udeležijo najmlajši otroci v spremstvu staršev. Prejšnjo sredo so se lotili izdelovanja mask iz Papirnatih krožnikov, očal, srčkov in ostalih pustnih pripomočkov. Ustvarjanje se je zaključilo Pozno zvečer, ko so pred odhodom skupaj z voditeljico delavnice še zaplesali. Naslednja Ustvarjalna delavnica za najmlaše bo prvo sredo v mesecu marcu, od tod tudi ime prireditve - Sredinina peta. L. OJSTERŠEK Št. 6.. II. februar 1999 14 AKTUALNO ^aradi pusta kriva usta Kljub počitnicam obilo pustnih prireditev - Mozirje postaja evropsko Na Celjskem bodo vsem, ki se želijo maskirati, ponudili obilo priložnosti, da svoje maske tudi pokažejo. Za spre- membo bo pustovanja letos ponekod spremljal tudi Valentin. Ena največjih prireditev se letos obeta v Mozirju, kjer bodo na pustni torek Mozirju podelili naziv »evropsko karne- valsko mesto«. S tem bosta Mozirje in Društvo pust Mozirski sprejeta v Evrop- sko združenje karnevalskih mest. Torek bo v Mozirju minil v znamenju karneva- la, ki se bo s povorko pričel ob 15. uri. Mozirski pustnaki že danes začenjajo s svojim programom. Ob 18. uri bodo pripravili javno skušnjo orkestra Boj se ga in podelili trške pravice Aleksandru Videčniku. V soboto bodo Mozirjani go- stovali na karnevalih v Novi Cerkvi in Velenju, zvečer pa v dvorani športnega društva pripravili maškarado. V nedeljo se bodo pustnaki odpravili na ofiranje po trških mejah, popoldne gostovali na karnevalu v Šoštanju, v ponedeljek pa pripravili Okorofiranje po Mozirju. Pu- stovanje bodo zaključili v sredo, ko bo- do položili pusta na pare, nato pa ga kremirali v Pekovih Lavah. Otroško maškarado Turistično druš- tvo Nazarje pripravlja v nedeljo, 14., ob 15. uri v jedilnici podjetja Glin. V nedeljo ob 14. uri bo na Rečici ob Savinji gosto- val Varpoljski pust, pustno pa bodo po- poldne obarvali tudi v Lučah, kjer se bodo po pustno poslovili od svoje nek- danje krajevne skupnosti, po novem ob- čine Solčava. Od Brezove metle do pokopa V Mestni občini Celje bo letošnje pustovanje raztegnjeno od pustne sobo- te do pepelnične srede, ko se bodo Celja- ni poslovili od pusta. Videz in pustno vzdušje v trgovinah in gostinskih lokalih v središču mesta bosta letos ocenjevali komisiji Turističnega društva Celje in NT&RC, najizvirnejši pa bodo seveda nagrajeni. Odbor za pripravo Celjskega pusta '99 se letos vključuje v pripravo 6. Brezove metle, prireditve Šole za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples Harlekin in letos tudi celjske območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejav- nosti. Našemljeni plesalci se bodo za diplome potegovali v soboto med 16. in 18. uro, nastop najizvirnejših našemljen- cev pa bodo v Celjskem domu ponovili še med 18. in 19. uro. Otroška pustna nedelja, bo v organi- zaciji Zveze prijateljev mladine Celje v Modri dvorani Celjskega sejma. Ansam- bel Journal in moderatorji bodo maška- re pričakali ob 15. uri, za šolarje pa se bo rajanje začelo ob 17. uri. O dogajanju na pustni torek podrobneje pišemo na strani 32. Od pusta se bodo letos prvič tudi v središču mesta Celjani poslovili na pepelnično sredo, pustni pogrebni spre- vod bo v organizaciji DPD Svoboda Za- grad izpred prostorov KS Zagrad krenil proti mestu ob 15., ob 16. uri pa bodo pusta pokopali pred Muzejem novejše zgodovine. Kot zanimivost še podatek, da bodo plesalke Plesnega foruma Celje na pust- no soboto vodile pustovanje v Cankarje- vem domu v Ljubljani. Pustno rajanje bo v prestolnici povezovala Goga Stefano- vič Erjavec, plesalke pa se bodo pred- stavile z odlomki iz predstave Sadna opera, zatem bodo ocenjevale in izbirale najlepše šeme, našemljene v sadeže. V Novi Cerkvi bodo v soboto, 13., organizirali 12. tradicionalni pustni kar- neval. Od 9. do 13. ure bo v Novi Cerkvi pustno rajanje za najmlajše, karneval se bo pričel ob 14. uri, po zaključku pa bo pustovanje v dvorani gasilskega doma, kjer bo igral ansambel Celjskih 5. Pustovanje za otroke bo v torek ob 15. uri tudi v Osnovni šoli Vojnik, kjer se bodo s plesno produkcijo predstavili ple- salci plesne šole Calypso. V soboto, 13., ob 20. uri bo pustovanje v Hotelu Dobr- na, v nedeljo ob 14. uri bo v Zdraviliškem domu otroška maškarada, v torek ob 20.uri pa bo še pustovanje. Tradicionalni pustni karneval bo tudi na Dobrni, kjer bodo pusta pokopali na pepelnično sredo. Sprevod bo krenil ob 16. uri od gasilskega doma do centra Dobrne. Glavni organizator letošnje pri- reditve je Turistično društvo Dobrna, za razliko od prejšnjih, ko so pusta zažigali, pa ga bodo letos, v čast novoustanovlje- ni občini, obglavili. Od kurentov do zelenega zmaja v občini Šentjur bo več prireditev. V dvorani na Ponikvi pri Grobelnem bo ob 14. uri pustno rajanje za otroke (priprav- lja ga domače društvo prijateljev mladi- ne), ob 20. uri pa bodo pustovanja v kulturnih domovih Šentvid pri Planini (Prosvetno društvo Zarja) in Gorica pri Slivnici (turistično društvo). Na pustni torek bo v Šentjurju ob 15. uri veliko pustovanje na Mestnem trgu (pripravljajo ga društvo prijateljev mla- dine ter obe šentjurski KS), ob 15.30 bo pustovanje v kulturnem domu v Gorici pri Slivnici (kulturno društvo) ter ob 20. uri v šentjurskem hotelu Žonta. V Šmarju pri Jelšah pripravlja pustno prireditev v torek društvo prijateljev mladine. Na trgu pred kulturnim do- mom se bodo zbrali ob 10.30. V Rogaški Slatini bo v soboto, 13., ob 14. uri velika pustna povorka s karneval- skimi skupinami krenila od Strossma- yerjevega doma do trga pred kulturnim domom. V soboto ob 20. uri bo še pust- no rajanje v Kristalni dvorani. Na pustni torek bo ob 9.30 krenila iz vrtca Ratan- ska vas pustna povorka starejših otrok do poslovnega centra Sonce, po Kostriv- nici pa bo pustna povorka med 9. in 10.30. V sredo, 17., bo ob 16. uri pred zdraviliško dvorano še pokop pusta. V Rogatcu bo v soboto, 13., Pustni karneval zelenega zmaja Rogatec 99. Prireditev, ki bo med 15. in 17. uro, pripravljata klub študentov in Mladi fo- rum združene liste. V četrtek, 18., bo ob 16. uri še pokop pusta. V Podčetrtku bo na pustni torek otroška maškarada v Atomski vasi (ob 16. uri). V pustnih dneh bo po različnih krajih občine več pustnih plesov. V Kozjem bo maškarada, ki jo pri- pravlja turistično društvo, na pustno so- boto pred gasilskim domom. Na priredi- tvi, ki se bo začela obT3.30 ter trajala do 16.30, bodo nagradili najboljše otroške in odrasle maske. S skupinami in vozovi v Velenju bo po petletnem zatišju pustni karneval znova oživel po zaslugi Turistične zveze Velenje. Osrednji dogo- dek bodo pripravili v soboto, 13. fe- bruarja. Pustna povorka, ki jo bo sestav- ljalo kakšnih dvajset skupin iz velenjskih krajevnih skupnosti in društev, bo ob 13.30 krenila iz Starega Velenja proti Titovemu trgu, kjer se bo ob 14. uri začelo pustovanje z ansamblom Rober- ta Goterja. Na pustni torek bo na Tito- vem trgu ob 15. uri veliko otroško pust- no rajanje. Pustni karneval v Šoštanju se bo začel v nedeljo, T4., ob 14. uri, ko bo približno 45 vozov krenilo izpred šoštanjske ter- moelektrarne proti glavnemu trgu, kjer se bo vsaka skupina lahko predstavila. Ob 16. uri se bo začelo pustno rajanje z Agropopom v športni dvorani OŠ Biba Rbck. Na pustni torek bo polovica šo- štanjske povorke gostovala pri mozir- skem pustu, na pepelnično sredo pa bodo pusta pokopali in se seznanili z letno zapuščino. Organizator velikega šoštanjskega pustnega karnevala je Turi- stično olepševalno društvo Šoštanj. V Kulturnem domu v Šmartnem ob Paki bo v nedeljo ob 13. uri tradicionalna otroška maškarada, ki jo organizira ob- činsko društvo prijateljev mladine. V telovadnici Osnovne šole Vransko organizirajo v torek od 9. do 12. ure pustno rajanje varovancev vrtca Vran- sko. Vsi skupaj se bodo udeležili pustne- ga karnevala, ki se bo pričel ob 15. uri. Pustna ponudba: brezplačna smuka Občinska zveza prijateljev mladine Slovenske Konjice prireja pustovanje v torek. Zbor mask bo na ploščadi pred kulturnim domom ob 15.30. Maškare bo godba popeljala v pustnem sprevodu skozi mesto do športne dvorane, kjer bo izbor najboljših mask, vsak pa bo dobil tudi okroglo pustno presenečenje. Turistično društvo Zreče prireja veliko maškarado v Zrečah v nedeljo. Maškare se bodo zbrale ob 15. uri na tržnici. Pol ure kasneje bo povorka do ploščadi pred Termami, kjer bodo podelili nagrade ter rajali ob prijetni glasbi. Sodelujejo godba na pihala, ansambel Zreških 6, Društvo prijateljev mladine in Terme Zreče. Vse originalne maske bodo na pustni torek lahko brezplačno smučale na smu- čiščih na Rogli. Nagrajene bodo s krofi, v enem bo tudi skrit zaklad (zlat prstan). Ob 15. uri na Rogli pripravljajo še šaljivo tekmo v slalomu za pokal svinjske glave, zvečer pa bo tudi pustno rajanje. Hopsa, drajsa po Laškem Po več kot desetih letih bodo po zaslu- gi domačega turističnega društva pustni karneval oživili tudi v Laškem. Osrednje pustno rajanje bo v nedeljo. Parada, v kateri bo poleg dveh godb na pihala še osem skupin, bo ob 15. uri krenila izpred Pivovarne Laško, ustavila pa se bo na graščinskem dvorišču, kjer bo rajanje. DESKANJE PO SPLETU Spletni Vogoni V prejšnji številki smo omenili Štoparski vodnik po galaksiji, kultno zbirko du- hovitih znanstvenofanta- stičnih knjig izpod peresa - oziroma tipkovnice - Dou- glasa Adamsa. Tisti, ki so katero izmed knjig prebrali ali pa vsaj slišali zanje, so se gotovo srečali z enim izmed mnogih izrazov in teorij, ki jih Adams domi- selno in vehementno vpeljuje skozi celotno zbirko. Panga- laktični grlorez, vogonska poezija, ultra-morilski roboti s Krikita, računalnik Globoka misel, ultimativni odgovor »42«, in nenazadnje sam Što- parski vodnik, drobna elek- tronska pripravica, v kateri so zbrani vsi podatki o tem ve- solju. Dejstvo, da je zbirka knjig s svojim kvazi-znanstvenim in nadvse izvirnim humorjem postala kultno branje mladih generacij, je Štoparski vodnik in Douglasa Adamsa lansiralo tudi-na internet. Tako lahko na spletni strani, namenjeni »čaš- čenju lika in dela« Douglasa Adamsa, Douglas Adams vvorship page (www-perso- nal.umd.umich.edu/~nhug- hes/dna/), najdete vrsto infor- macij, ki se stvari lotevajo predvsem iz fanovske pers- pektive. Če vam takšen pri- stop ni blizu, lahko obiščete še vrsto drugih strani, od katerih bomo tukaj omenili Vo- gon.com (www.vogon.com), kjer boste našli vrsto duhovi- tih izpeljank iz zbirke, vse pa so tako ali drugače povezane z zlobnimi Vogoni, bitji, ki v na samem začetku Štoparskega vodnika razstrelijo Zemljo za- radi gradnje nove hipergalak- tične obvoznice. Kot zanimi- vost naj omenim, da se za temi spletnimi stranmi sicer skriva povsem resen računal- niški posel. Na teh straneh boste našli spletno verzijo samega što- parskega vodnika, ki vas ne bo presunila z množico infor- macij, temveč s tem, kako so se ustvarjalci te spletne strani lotili zadeve. Vodnik je na- mreč oblikovan tako, kot ga Adams opisuje v svojih knji- gah, kar omogoča zagretim bralcem, da podoživijo vsaj delček vzburjenja, ki so ga doživljali junaki zbirke. Žal so oblikovalci tudi nekakšne sorte Netscape Navigator fundamentalisti, zato vam bo obisk te strani uspel le, če uporabljate omenjeni brskal- nik. Med mnogimi spletnimi stranmi, posvečenih Štopar- skemu vodniku in njegovemu avtorju še najbolj izstopa uradna domača stran avtorja, Douglasa Adamsa (ja, seve- da: www.douglasa- dams.com). Pozor: to niso zgolj predstavitvene strani slavne osebnosti, saj Adamsu lahko postavite vprašanja, na katera bo ob izkazani smisel- nosti vprašanj tudi odgovoril. Kot pravi sam, morajo bih vprašanja zanimiva, stereoti- pi pa nemudoma romajo v elektronski koš. Kljub temu se s svojo odprtostjo Adams uvršča med tiste redke slavne osebnosti, ki se ne distancira- jo od svojih oboževalcev in se ne skrivajo za službami za stike z javnostjo. Sicer pa strani ureja ekipa duhovitih in ustvarjalnih ljudi, ki Adamsu, omogoča, da se tako odgo- vorne naloge sploh lahko lo- teva. In jo opravlja s takšnih uspehom. Če se vam zdi, da pretiravam, lahko stvar pre- verite. Odgovor je oddaljen le en klik. Vasja Ocvirk vasja@eurocom.si $1.6.-Il.lebraar 1999 SNEŽNA UJMA 15 Meter snega ohromil življenje na Celjskem obilne snežne padavine so s (orka na sredo ohromile živ- ljenje na celjskem območju. Kljub izrednim prizadeva- njem komunalnih in drugih javnih služb, je življenje kar nekako zastalo. Težek sneg je lomil drevje, trgal električne in telefonske vode, povzročil težave z vodooskrbo. V mno- gih ustanovah so delo prekini- li - tako v večini šola, v nekate- rih bankah, tovarnah. Zbrali smo dosegljive podatke z ne- katerih območij na Celjskem do 14. ure. »Zabite« ceste v Operativno-komunikacij- skem centru UNZ Celje so nam postregli z osnovnimi informa- cijami o stanju v prometu in prevoznosti cest, sicer pa so policisti na glavnih cestah ure- jali promet od najzgodnejhših jutranjih ur. Promet na avtomobilski ce- s.v\ za Ljubljano je bil zaradi zastoja tovornjakov močno oviran, zato so policisti do- sledno izločali vsa tovorna vo- zila, odstavljali pa so tudi vsa tista osebna vozila, ki so bila brez zimske opreme. Na cesti pod Trojanami so policisti do- voljevali vožnjo le tistim to- vornjakom, ki so bili oprem- ljeni s snežnimi verigami. Ker so se snežne oziroma promet- ne razmere spreminjale iz ure v uro, so tem spremembam sledili tudi ustrezni prometni varnostni ukrepi. Sicer pa so bile od ranega jutra po vsej Sloveniji na delu vse razpolož- ljive ekipe cestnovzdrževalnih služb (vključno s kooperanti), l^i so odstranjevale sneg z glavnih cest. Na vseh glavnih prometnicah v državi so vzdr- ževalci del na javnih cestah zagotavljali prevoznost vsaj ^nega voznega pasu in dovo- zov k večjim parkiriščem. Direkcija Republike Slove- nije za ceste je zaradi neobe- tavnih hidrometeoroloških napovedi od sredinih dopol- danskih ur opozarjala na skrajno stopnjo pripravljeno- sti. Za 5.700 km državnih cest (glavnih in regionalnih) je v sredo skrbelo 770 cestnovzdr- ževalnih delavcev in 420 vozil in strojev, za 280 km avtocest ter 90 km priključkov nanje pa 220 delavcev 110 vozil in strojev. Zaradi polomljenega drevja je bila na celjskem območju od zgodnjega jutra za ves promet zaprta cesta Rogatec-Dobovec, iz istega razloga je bila zaprta cesta Radeče-Krško v kraju Ho- temež. Drevesa na cesti so mo- rali odstranjevati tudi s ceste Dobovec-Rogaška Slatina, kjer je bil sprva promet nemogoč, v dopoldanskem času pa je bil, tudi po odstranitvi dreves, še vedno močno oviran. Promet je bil na mnogih cestah oviran ali nemogoč tudi zaradi snežnih plazov. Lokalne ceste so bile večinoma neprevozne, marsik- je pa so pluženje cest onemogo- čala vozila, ki so v nočnem času zaradi previsokega snega obsta- la na cestah. Policisti so tudi ves dan opo- zarjali na nevarnost zaradi pla- zov s streh. Ker je snežna odeja povsod zelo visoka, nastajajo tudi veliki problemi z odlaga- njem snežne mase, kar občutijo in bodo še občutiM občani v večjih stanovanjskih soseskah. Sneg, kakršnega nismo vajeni Podatki o debelini snežne odeje so se spreminjali iz ure v uro, a nekaj jih iz sredinega dopoldneva le velja omeniti. Po podatkih slovenskih vremenar- jev in cestarjev, je bila odeja najdebelejša okoli Velenja, kjer so ob 7. uri v Mislinji namerili 110 cm snega, ob 10. uri pa v Velenju in Hudi Luknji 90 cm. Na Trojanah je bilo zjutraj 70 cm, ob 11. uri na avtocesti Arja vas-Vransko 60 cm, Hoče-Arja vas pa 50 cm. V Šmarju pri Jelšah je bila debelina ob 10. uri 70 cm, v Bistrici ob Soth 75 cm, zanimiv podatek pa je že za Celje, kjer so ob 7. uri namerili 68 cm, v zadnjih dvanajstih urah pa je naletelo kar 58 cm snega. Sneg odrezal elektriko Potem, ko se je sneženje v popoldanskih urah torka, 9. fe- bruarja, na Celjskem še okrepi- lo, so se v večernih urah zaradi obilice snega pretrgale nekatere daljnovodne in druge elektro povezave. V Elektro Celje so povedali, da imajo vse ekipe na terenu, kako hitro pa bodo lah- ko prav v vse kraje vrnili dotok električne energije, pa je bilo v sredo okoli popoldneva še ne- mogoče napovedati. Brez električne energije so bi- la naselja Ostrožno, Lopata, Šmartno v Rožni doUni in še nekateri drugi predeli Mestne občine Celje, Socka, Dobrna in Vojnik, izpadel je daljnovod . Sdce-Grobelno, Brez elektrike so bih v Laškem in Rimskih Toplicah, izpadel je daljnovod Mozirje-Loke ter del Logarske doHne, hudo pa je bilo tudi na Kozjanskem, kjer so brez elek- trike ostali v Rogaški Slatini, Podčetrtku, Rogatcu in Podpla- tu, ter v Šaleški dolini, kjer so brez. elektrike ostali v Velenju in Šoštanju. V Šentjurju so bili brez elektrike v Dramljah in delu Gorice pri Slivnici, vseka- kor pa je treba dodati, da gre pri naštevanju krajev za širša ob- močja oziroma še vsa tista nase- lja, ki so vezana na posamezne elektro povezave. V Elektru so ocenjevali, da je bilo brez elektrike več deset tisoč odjemalcev. Vsi delavci nadzorništev in gradbeno-mon- tažnih skupin so bili na terenu, za območje občin Vojnik, Šent- jur in Laško denimo 40 elektri- karjev, vendar pa je bilo njihovo delo zelo oteženo zaradi slabe prevoznosti cest, zlasti lokalne- ga cestnega omrežja, ter dejs- tva, da je sneg polomil kar pre- cej dreves. Mehanizacija na cestah, lopate v rokah Operativci iz Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest Ce- lje in za ožje celjsko območje še podjetja CE-KA so bili na delu že v torek zvečer. V sredo so s pluženjem nadaljevali, večina cest pa je bila prevozna z zim- sko opremo. V Celju so zjutraj splužili in počistili javna parki- rišča, voznike pa pozivali, naj avtomobile parkirajo na parki- riščih ob glavnih vpadnicah v mesto, saj bi bila sicer odvoz snega in čiščenje mestnih uHc popolnoma onemogočena. V mestu so aktivirali delovne sku- pine za čiščenje okoli javnih objektov (bolnišnica, zdravs- tveni dom...), avtobusnih po- nadaljevanje na 16. strani Snežne sani - v sredo dopoldne najprimernejše prevozno sredstvo v Celju. (Foto: GK) ^^^oj, kaj pa dela drevo pred vhodom v moj vrtec?« se je spraševala pikapolonica pred enoto Sonce na Kajuhovi ulici. (Foto: BS) St. 6..n.februor 1999 16 SNEŽNA UJMA »M zime za Eskime,« je zadovoljno predlo terensko vozilo na Trubarjevi ulici, ki je bila v jutranjih urah prehodna le še za pešce. (Foto: BS) . Ne samo na cestah, tudi na železnicah so bili zastoji. Z vso razpoložljivo mehanizacijo in tudi lopatami je bilo treba očistiti proge, kretnice, še največ težav pa so železničarji imeli zaradi podrtih dreves na proge. (Foto: GK) nadaljevanje s 16. strani stajališč, stopnic na podhodih ter prehodov za pešce, vse last- nike in upravnike stavb pa po- zvaU, naj poskrbijo za odstra- njevanje snega ter zlasti zagoto- vijo varnost ob morebitnih zdr- sih debelih snežnih oblog s streh. Odredili so odvoz snega z ulic ožjega mestnega središča, zasnežena vozila, parkirana na uUcah, pa je odvažal pajek. In, kako so se znašli ljudje? Najhitreje in najlažje tisti, ki so v roke poprijeli lopate in sami od- stranjevali sneg. Tisti pa, ki so se zanašali, na zimsko službo, so se morali sprijazniti z dejstvom, da je na voljo pač določeno števi- lo delovnih strojev in ljudi, ki morajo svoje delo opraviti sklad- no z občinskim odlokom. Po zagotovilu direktorja Komunal- ne direkcije Mestne občine Celje Ivana Pfeiferja bodo splužene prav vse ceste, tudi tiste, ki sodi- jo v tretjo prioriteto, vendar šele takrat (zna se zgoditi, da šele v četrtek), ko bo delo opravljeno drugod. Zaprle tovarne v občini Rogaška Slatina je bil del mesta (predvsem Tržiš- če) včeraj opoldan še brez elek- trike. Padajoče drevje je daljno- vode precej poškodovalo, zato so morali dati prednost pluženju tistih cest, ki omogočajo dostop delavcem, da bodo poškodbe odpravili. Delo se je, na primer, ustavilo v Steklarski šoli. V občini Rogatec pred vče- rajšnjim poldnevom še ni bilo elektrike, polovica trgovin je bi- la zaprta, v tovarnah in podjet- jih pa so delo ustavih. V občin- skem središču je bilo pol metra snega, v Logu ter pod Donačko goro pribUžno en meter. Opol- dan je bilo prevoznih komaj dobra polovica lokalnih cest, saj jih ovira podrto drevje ter težavno pluženje južnega sne- ga. Magistralna cesta Rogatec- Dobovec je bila dopoldan že prevozna. V šolo in vrtec je prišlo malo otrok. Težave Z vodo v mestu Šentjur so ob 7. uri namerili 59 centimetrov snega, v višje ležečih krajih občine, na primer na planinskem in pre- vorskem koncu, pa celo blizu meter. Sneg je še naletaval. Obilne padavine so ohromile promet na cestah Žiče-Dramlje, Planina-Boštanj, Praprotno, Šentvid-Zagorje, Kalobje, Loka, Dobrina, Pletovarje-Ponikva- Šentvid, Slatina, Srževica- Okrog ter na Dolgi Gori. Vrtci, osnovne in srednja šola so bih zato zaprti. Tisti, ki so morali ostati doma, so bih ponekod, predvsem v vzhodnem in juž- nem delu šentjurske občine, brez elektrike. ImeU so tudi te- žave z vodo, zlasti tisti, ki upo- rabljajo vodo iz vodovodov iz Loke in Hrastja. Javno komu- nalno podjetje se je poslužilo prevezave na vodovod Celje-Vi- tanje ter Kozarica. V trgovinah le kruh v občini Šmarje pri Jelšah je bilo včeraj dopoldan kot v izrednih razmerah. Po občini so ob dveh zjutraj ostali brez elek- trike ter so jo ob 11. uri dopol- dan še zmerom težko pričako- vali. Na električni napeljavi je bilo precej poškodb. Tako je ponekod stanovalce že zeblo, v občinskem središču pa je bilo mogoče v trgovini kupiti le kruh, saj na blagajnah niso mo- gh delati. Ker so bili tako dolgo brez elektrike, so se bali, da bodo ostali še brez vode. Zaradi izpada elektrike niti niso mogli obveščati občanov, saj je lokal- ni radio moral utihniti. Na ce- stah je bilo precej podrtih dre- ves. Poznavalci razmer menijo, da se bo življenje vrnilo v stare tirnice v dveh ali treh dneh. Slo tudi brez elektrike Tudi v občini Kozje so ostali brez elektrike, ki so jo ob 13. uri še pričakovali. V tovarnah Mont in Dekor so morali delo ustaviti, v trgovinah z mešanim blagom pa se je bilo mogoče oskrbeti brez posebnih težav. Regional- ne ter pomembnejše občinske ceste so očistili že zjutraj. Tudi v občini Podčetrtek so zgodaj popoldan najbolj pogre- šali električno energijo, še pose- bej v zdravilišču Atomske topU- ce. Glavne ceste so bile do opoldneva prevozne, šole in vrtci so ostali zaprti, iz Verač pri Virštanju pa je prišla opoldan novica, da je ogroženo starejše gospodarsko poslopje. Obilne snežne padavine so prav tako občutili v občinah Bistrica ob Sotli in Dobje. V hribovitem Dobju so imeli resne težave z čiščenjem cest, ki jih je pobeHl meter snega. Prvo polovico dneva je bila nova občina še vedno brez elektrike, tamkajš- nja šola pa je imela zaprta vrata. Vsonocvtemi v Velenju, kjer je zapadlo od 60 do 70 centrimetrov snega, so bile glavne ceste prevozne že v zgodnjih jutranjih urah, do 12. ure pa so bile dostopne vse krajevne skupnosti. V Cirkov- cah, na Graški Gori in v Šentilju je za krajši čas zmanjkalo elek- trike, med velenjskimi podjetji pa je imelo zaradi izpada elek- trične energije večje težave podjetje Vemont. V osnovnih šolah, razen v podružničnih, je pouk potekal normalno. Zim- ska služba PUP Velenje je po- slala na delo 10 plužnih in 5 posipalnih ekip in že do pold- neva so splužili več kot 70 kilo- metrov cest. V popoldanskih urah so pričeli še s čiščenjem parkirišč, kolesarskih stez in pešpoti. V občini Šoštanj so bih od torka zvečer in večji del na- slednjega dne brez elektrike v delu Topolšice, MeUečah in de- lu Lajš. V torek zvečer je za dobro uro moralo prenehati z delom tudi Šoštanjsko Gorenje Notranja oprema. V občini Šmartno ob Paki je bila osnov- na šola zaprta, električna ener- gija je bila povsod razen v Skor- nem, kjer so bih v temi vso noč. Zaprt je bil kamnolom Gradiš v Šmartnu, ker zaposleni zaradi oteženih prevoznih razmer ni- so prispeli na delo. V Šaleški dohni je bila motena oskrba s pitno vodo zaradi prekinjenih dobav električne energije na posameznih črpahščih pitne vode; največ motenj je bilo na območju Šmartna ob Paki, Go- renja, Rečice, Paske vasi in Veli- kega Vrha. Snežne padavine na sistemu daljinskega ogrevanja šaleških krajev niso povzročile večjih nevšečnosti, težave pa so vendarle občutili v Pohrastni- ku, Podkraju, Skalah in Hra- stovcu. Podrto drevje v Laškem in okolici so bih zaradi poškodb na daljnovodu zjutraj brez elektrike, v nekate- rih predelih pa še pozneje. V tamkajšnjih podjetjih niso mo- gh delati s polno paro, prav tako so se pojavljale težave na tele- fonskih zvezah. Glavne ceste so bile zjutraj kmalu prevozne, v komunah pa so popoldan oblju- bih, da bodo skušah očistiti vse ceste do večera. Pri čiščenju so jih ovirah podrto drevje ter po- samezni avtomobili, ki so bili prisiljeni ostati v snegu. V hri- bih je namreč celo več kot me- ter snega, skupaj s prej zapad- lim. V šolah pouka ni bilo. Poštarji gazijo in se ne dajo Na Pošti v Celju so se v nastah situaciji znašli. Čim je bilo mo- goče, so z vsemi večjimi poštni- mi središči vzpostavili sistem »hitre pošte«, brez večjih težav pa je delovala tudi telegrafska služba. Večinoma so se poštarji odpravili na pot peš in v celj- skem mestnem jedru poskrbeh za takojšnjo dostavo pisemskih pošiljk. Večinoma so se poštarji na delo odpravili že ob štirih zjutraj, gazili v snegu in se pre- bijali do hiš. Seveda se manjšim ali večjim zamudam pri dostavi niso mogli izogniti. Peš so delo opravih tudi v odročnih krajih oziroma na podeželju zaradi česar je prihajalo do velikih za- mud. Z manjšimi, razmeram bolj prilagodljivimi voziU so us- peli dostaviti poštne pošiljke na vse zunanje pošte v regiji, seve- da pa je bilo najtežje tam, kjer je bil promet močno oviran za- radi drevja in plazov na cestah. Poštarjem so še dodatne težave povzročali izpadi električne energije, zato so na nekaterih poštnih uradih poštarji delali v neogrevanih prostorih. Na celj- ski Pošti so v sredo dopoldne oceniU, da se bodo razmere do četrtka normalizirale. Napajanja Z rezervnimi agregati Zaradi nastalih snežnih raz- mer na telefonskem omrežju ni prišlo do dodatnih poškodb, so nam povedali na sedežu Tele- koma v Celju, saj je celoten sistem zgrajen pod zemljo. Te- žave pa so nastopile zaradi iz- padov električne energije. Tako je bilo brez električne napeljave 35 telefonskih central na celj- skem območju. Telefonske cen- trale sicer razpolagajo z baterij- skimi sistemi za napajanje, ti pa so različnih kapacitet, torej z omejenim številom ur rezerv- nega napajanja. Tako so v sredo dopoldne postopoma odpove- dovali že tudi rezervni agregati, največ na območju Kozjanske- ga, pričakovati pa je bilo še nadaljnje izpade na drugih ob- močjuh z rezervnim napaja- njem omrežja zaradi pričakova- nih izpadov električne energije. Ni težav S pitno vodo Problemov, ki bi jih povzro- čale snežne razmere, v podjetju Vodovod Kanalizacije ne bele- žijo, nekaj manjših in krajših težav pri vodooskrbi je nastalo tam, kjer je le-ta vezana na posamezna črpališča in je zara- di krajših izpadov električnega napajanja prišlo do motenj. Težave Z vlaki Na območju železniške po- staje Celje večjih težav ni bilo, težave pa so nastale na želez- niški postaji v Rimskih Topli- cah, kjer se je pretrgala električ- na vozna mreža, kar je povzro- čilo štiriurni zastoj prometa. Si- cer pa promet na relaciji Celje- Zidani Most promet poteka le po enem tiru, zato so zamude vlakov velike. Železničarji so se morali spo- padati tudi z drevjem, ki je padlo na vozno mrežo in je bilo treba te ovire odstraniti, naprimer v Bregu pri Zidanem Mostu in na postaji v Zidanem Mostu pri iz- vozu vlaka s postaje. Na relaciji Zidani Most-Ljubljana na našem območju ni bilo zastojev, je pa bilo treba s plugi odstranjevati snežne ovire, predvsem na progi iz Maribora proti Celju. Zaradi teh ovir vlaki vozijo z zmanjšano hitrostjo, saj obstaja možnost iztirjenja vlakov. Matematika prestavljena Slovenski osmošolci bi morali v sredo, 10. februarja, pisati po- skusno preverjanje znanja iz matematike, vendar so v mini- strstvu za šolstvo in šport v do- govoru z Zavodom za šolstvo RS in Državnim izpitnim centrom preverjanje zaradi vremenskih razmer prestavili na 3. marec. V večini osnovnih in srednjih šol na Celjskem včeraj, v sredo, ni bilo pouka, saj so vodstva šol presodila, da bi veliko šolarjev le težko prišlo do svojih razredov, ob tem pa so bili ponekod Še brez elektrike in ogrevanja, ne- mogoče pa bi bilo poskrbeti tudi za šolsko prehrano. To seveda ne velja za mestne osnovne šole z majhnimi šolskimi okoUši. Če so se šolarji obvestil, da pouk odpade, zvečine razvese- lili, pa so biU v precejšnji zadre- gi osmošolci, ki naj bi pisali poskusno preverjanje znanja matematike. Že v torek so vseiB osmošolcem poskusno preveri- li znanje slovenščine, matema- tiko pa bodo zdaj poskusno preverjali 3. marca, saj morajo zaradi enotnih meril ocenjeva- nja vsi pisati hkrati. Ker so v petek informativni dnevi, s po- nedeljkom pa se začenjajo zim- ske počitnice, bo to mogoče šele 3. marca. Prava zimska pravljica, za tiste seveda, ki se jim ni mudilo v službo ali po nujnih opravkih - Kersnikova ulica sredi Celja. (Foto: SHERPA) Št. 6.-11. februar 1999 VROČA TEMA 17 Gluha oblast iz pisarn Družina Matic iz Šmartna ob Paki brezuspešno rešuje svoj stanovanjski problem, ker se z birokracijo ukvarjajo birokrati iz dveh občin v Slovarju slovenskega Knjižnega jezika (DZS, [994) najdemo pod besedo »birokrat« naslednjo razla- go: uradnik, ki se formali- stično, neživljenjsko drži predpisov. S takšnimi ljudmi I se že vrsto let soočata zakon- I j,^ Manda in Jerko Matic, ki s sedemletno hčerko Julijo ži- vita na devetnajstih kvadrat- nih garsonjere v stanovanj- skem bloku v občini Šmart- no ob Paki. Matičevi živijo v garsonjeri v Šmartnem ob Paki, ki jo je Gorenje leta 1983 dodelilo svoji delavki Mandi Matic in ;ga kasneje podarilo Mestni iobčini Velenje. Matičevi so ka- sneje postali občani na novo ustanovljene občine Šmartno ob Paki, živijo pa v garsonjeri, kije ostala v lasti Mestne obči- ne Velenje. Pretirana skrb za mlade družine Matičeva sta v Slovenijo prišla pred približno dvajseti- mi leti. Oba sta se zaposlila v velenjski tovarni Gorenje, on kot \oznik delovnih strojev, ona kot proizvodna delavka za fetočim trakom. Leta 1983 se je Matičevima nasmejala sre- ča, ko jima je Gorenje dodelilo »socialno« stanovanje v bloku v Šmartnem ob Paki v takratni občini Velenje. Naslednjič sta okusila srečo leta 1992, ko se jima je rodila hčerka Julija, a seje istočasno v družino nase- lila skrb, povezana s kvadratu- ro stanovanja. Deklica je rasla, z njeno rastjo pa spoznanje, da se na devetnajstih kvadrat- nih metrih garsonjere v troje ne da niti znosno živeti. Koncem leta 1996 je Manda Matic (kot nosilka stanovanj- ske pravice) na novoustanov- ljeno Občino Šmartno ob Paki naslovila prošnjo za zamenja- vo stanovanja oziroma dodeli- tev večjega. Šele zadnjega marca v letu 1998 so ji uradni- ki poslali dopis, s katerim so jo obvestili, da je odbor za področje gospodarskih javnih služb obravnaval njeno proš- njo in jo zavrnil s pripombo, da trenutno v občini Šmartno ob Paki ni na voljo nobenega primernega stanovanja in da bodo njeno vlogo ponovno obravnavali, ko bodo razpola- gah s praznimi stanovanji. Nemalo sta bila zakonca Ma- tic presenečena in ogorčena, ko sta kasneje izvedela, da sta bili v bloku, kjer živita, na razpolago dve prazni stanova- nji, enosobno in garsonjera. Garsonjero, ki naj bi bilo ka- drovsko stanovanje, je Občina Šmartno ob Paki dodelila kra- jevnemu poštarju, enosobno pa fantu-domačinu. In zakaj je imel samski fant prednost pred stisko tričlanske družine? Zato, ker je bil menda tik pred poro- ko in ker je bilo pričakovati, da bosta bodoča mlada zakonca v prihodnosti tudi zibala. »Fant še danes ni poročen, v to stano- vanje pa zahaja le občasno. Sicer pa se sploh ne hudujem nad njim, vsakdo si pač rešuje svoje probleme, kot ve in zna. Jezi me predvsem to, da sta bili obe stanovanji dodeljeni brez predhodnega javnega razpisa. Če bi bil javni razpis, bi mi in vsi ostali prosilci imeli vsaj to možnost, da se na odločitev občinskega organa pritožimo, tako pa...« je pripovedoval Jer- ko Matic in dodal, da na Občini Šmartno ob Paki zdaj še dodat- no navajajo, da zamenjava sta- novanja ni mogoča, ker je gar- sonjera, v kateri živijo Matiče- vi, last Mestne občine Velenje. »Ker vem, da poštar, ki mu je bila dodeljena garsonjera, tudi ni imel stalnega prebivališča v občini Šmartno ob Paki, se upravičeno sprašujem o dvoj- nosti meril za državljane,« je razočaran Jerko Matic. Nova občina, stari naslov Potem so Matičevi napisali novo vlogo za zamenjavo ozi- roma dodelitev večjega stano- vanja, zdaj so jo naslovili na Mestno občino Velenje, ki je lastnica garsonjere v Šmart- nem ob Paki. Manda Matic se je torej kot najemnica tega sta- novanja in delavka (že dvajset let) Gorenja prijavila na razpis za socialna stanovanja v mest- ni občini Velenje. Komisija, ki je 18. avgusta lani ocenjevala bivanjske razmere pri Matiče- vih, je v zapisnik o ogledu za- pisala 330 zbranih točk, kar bi družino Matic uvrstilo na šesto mesto med vsemi prosilci za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Seveda je bila takšna uvrstitev mnogo premalo, da bi brezdušni birokratski stroj ubral kakšno drugo pot. Občinski birokrati so staknili glave, tuhtali in se oprijeli edi- nega trdnega argumenta za za- vrnitev Matičeve prošnje: para- grafa. V sklepu, ki nosi datum 23. september 1998, so obrazlo- žili, da prosilka ne izpolnjuje vseh splošnih pogojev za dode- litev socialnega stanovanja v najem, ker nima stalnega prebi- vališča v Mestni občini Velenje. Ker ima torej prosilka stalno prebivališče v drugi občini, naj njen stanovanjski problem re- šujejo tam, kjer prebiva. In-smo spet tam: pri občini in birokra- tih Občine Šmartno ob Paki, kjer pravijo, da Matičevim sta- novanja ne morejo zamenjati, ker bi s tem posegli po tuji lastnini, po devetnajstih kva- dratnih metrih garsonjere, ki je vpisana kot nepremična posest velenjske mestne občine. Paragrafu sledi tudi župan Matičevi so se na sklep Sta- novanjskega sklada Mestne občine Velenje pritožili in ta- ko je zadeva prispela v pristoj- nost samega velenjskega mestnega župana Srečka Me- ha. Pa je tudi gospod župan ravnal tipično birokratsko, ko je ocenil, da je upravni odbor Stanovanjskega sklada ravnal pravilno, ko se je držal črke predpisa (pravilnika). Ni po- mislil, da gre za primer, ki je vendarle specifičen, drugačen od večine drugih, sploh pa da gre za takšne okoUščine, ki so se odvijale mimo volje Matiče- vih, mimo volje obeh vplete- nih občin, vsekakor pa z voljo prebivalcev Šmartna ob Paki, ki so se na referendumu leta 1994 odločili za življenje v novi, svoji, samostojni občini. Matičevim je ostala še ena pot: tožba na Upravnem sodišču Re- publike Slovenije. Seveda so ubrali tudi to pot. Zdaj Manda Matic toži Stanovanjski sklad mestne občine Velenje. V tožbi navaja vsa dosedanja dejstva in odločitve občinskih upravnih or- ganov ter opozarja, da je njen problem nastal kot posledica pravne ureditve države (lokali- zacije državne uprave), kar pa se je dogajalo izven njene moči. Kučanu, Podobniku, varuhu... v svoji nemoči so se Matičevi obrnili na Urad predsednika republike, na oddelek za peti- cije Državnega zbora, na kabi- net podpredsednika Vlade R Slovenije, na urad Varuha člo- vekovih pravic in še na koga. Na vseh teh naslovih so ugoto- viU in to tudi zapisali, da niso pristojni za reševanje tega in podobnih primerov, so se pa povsod zavzeli za čimprejšnjo rešitev. Priporočila so naslovili na župana Občine Šmartno ob Paki Ivana Rakuna, v dopisu Mandi Matic pa so v Podobni- kovem kabinetu zapisali: »Za- radi naše nepristojnosti smo takoj posredovali na Ministrs- tvo za delo, družino in socialne zadeve, da nam obrazložijo na- stalo situacijo in da takoj ukre- pajo.« Doslej ni nihče nič obrazložil in nič ukrepal. Edini, ki so ukrepah, so iz zdravstvenih krogov in social- nih služb. Opozarjajo na težko zdravstveno stanje Jerka Mati- ca in na nevzdržne stanovanj- ske razmere njegove družine. Jerko Matic je psihiatrični bol- nik in zaradi tega invalidski upokojenec, ki potrebuje mir, zasebnost in počitek, svoj koti- ček, kamor se lahko umakne, ko se mu bolezen poslabša. Zdravstveni strokovnjaki vsi po vrsti ocenjujejo, da stano- vanjske razmere neugodno vplivajo na potek njegove bo- lezni in se zato zavzemajo za dodelitev večjega stanovanja, a vse zaman. In kakšno naj bi bilo večje stanovanje? »Dovolj bi bilo enosobno, da se lahko umaknem, ko se mi stanje po- slabša, predvsem pa si svoj prostor za igro zasluži najina hčerka, ki mora pri teh letih okušati in sodoživljati vse dru- žinske in človeške travme, ki jih nalagajo vsakodnevne teža- ve, prostorska in socialna sti- ska ter moja bolezen. Zelo bol- na je tudi moja žena, ki v Gore- nju dela štiri ure na dan, pred- vsem pa jo vse bolj dajejo živ- ci,« je odgovoril Jerko Matic. Na potezi je razum Zgodba, le ena izmed mno- gih z birokratskim ozadjem. V primeru družine Matic je nastal zapleten vozel, ki so ga spletli birokratski postopki in togi predpisi, birokratom pa te zan- ke očitno ustrezajo, saj ga ni med njimi, ki bi pokazal kanček volje in ki bi s pravo potezo vozel razvozljal. Kjer birokraci- ja nalaga, še bog ne pomaga! In zvesti podaniki birokracije si lahko vsaj umijejo roke, če si že čistega vina ne morejo naliti. Pa bi bilo prav, ko bi ti ljudje kdaj ravnali tudi življenjsko, človeš- ko, torej po pameti in srcu. Matičevi bodo zaman prosili za večje stanovanje, če predstavni- ki obeh novih občin ne bodo sedli skupaj in se dogovorih o lastništvu garsonjere v Šmart- nem ob Paki. Kako preproste bi lahko bile te stvari. MARJELAAGREŽ V tem prostoru vsi trije Matičevi spijo, jedo, bivajo. Na dveh kvadratnih metrih se mala Julija igra, v tem edinem prostoru bo jeseni pisala domače naloge in se učila.. Pomivalno kuhinjsko korito v sanitarijah, tik ob njem straniščna školjka. 6.. 11. februar 1999 18 NASI KRAJI IN UUDJE ■4 Olimpiada drugačnih Včeraj so se na Rudnem polju na Pokljuki pričele os- me zimske igre Specialne olimpiade Slovenije oseb z motnjami v duševnem raz- voju. Na dvodnevnih šport- nih igrah, ki se odvijajo v okviru svetovnega olimpij- skega gibanja ljudi s poseb- nimi potrebami, bo sodelo- valo približno 40 ekip iz vse Slovenije, med njimi celjska, žalska in mozirska ekipa. Olimpiade se bodo udeležili tudi športniki iz zamejstva. Hrvaške in Nemčije. Včeraj so bila predtekmovanja, danes pa se bodo na finalnih tekmah pomerili v disciplinah zimskih športov, prilagojenih sposob- nostim mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvo- ju. Vseh tekmovalcev je skoraj dvesto. Sodelovanje v special- no-olimpijskem gibanju pri- naša drugačnim, ki so sicer vselej bolj ali manj odvisni od tuje pomoči, možnost vključe- vanja v običajno življenje. Ne gre le za šport in merjenje moči, ampak za priložnost druženja in uveljavljanja ter širšega sprejemanja drugač- nih - prav takih, kakršni so. Svetovne specialne olimpia- de, ki bo leta 2001 na Aljaski, se bodo najverjetneje udeleži- li tudi slovenski športniki. Športno gibanje oseb z mot- njami v razvoju se je pričelo pred več kot tridesetimi leti v ZDA na pobudo družine Ken- nedy in sčasoma preraslo v gibanje po vsem svetu. Posa- mezni slovenski zavodi so za- čeli z vključevanjem mladost- nikov in odraslih v športno gibanje v osemdesetih letih, uradno pa se je Slovenija pri- družila mednarodnemu giba- nju na evropskih igrah leta 1990 na Škotskem. Danes so v specialno-olimpijsko gibanje Slovenije vključeni številni tekmovalci, njihovi skrbniki ali starši, trenerji, strokovnja- ki in prostovoljci. K.L. Na Polzeli veliko krvodajalcev Krajevna organizacija Rdečega križa na Polzeli je s pomočjo žalske Območne organizacij RK pripravila krvodajalsko akcijo. Polzelani in okoličani so znani kot prizadevni krvodajalci, saj so vse tovrstne akcije zelo dobn obiskane. Seveda imata pri tem veliko zaslug tudi obe polzelski tovarni Garant in tovarn nogavic, ki imata za krvodajalstvo velik posluh in še vedno priznavata krvodajalcem tudi pros dan. Zadnje akcije se je udeležilo 221 krvodajalcev. T. TAVČAl Konjeništvo vse bolj priljubljeno V Zrečah so pred leti usta- novili Pohorsko konjenico, ki dobro skrbi za promocijo ko- njeništva predvsem s prireja- njem tradicionalnih pohodov po Pohorju in sodelovanjem na številnih prireditvah. Kon- cem januarja pa je v Zrečah pripravila letno srečanje ko- njenikov in simpozij. Na tretje letno srečanje je prišlo veliko udeležencev iz vse Slovenije; družabno srečanje z bogatim kulturnim programom in v družbi z Alfijem Nipičem ter njegovimi muzikanti je pri- tegnilo okoli 240 ljudi, pribhž- no polovico manj pa jih je sode- lovalo tudi na okrogli mizi. Trije predavatelji so govorili o treh različnih tematikah: o prehrani konj med trekingom, o pomenu konjev v turizmu ter o rehabili- tacijski terapiji s konji za okre- vanje po poškodbi ljudi, za sle- pe, slabovidne... Prisluhnih so tudi predstavitvi tri tisoč kilo- metrov dolge ježe s konji iz Italije v Rusijo. Stotnik Pohorske konjenice Miro Pukl je predstavil konje- ništvo v Dravinjski dolini. Konje- nica šteje že približno šestdeset članov in se je lani udeležila več kot tridesetih akcij. Med najpo- membnejše in največje sodi lan- ski že četrti pohod po Pohorju, ki ga nameravajo letos spreme- niti v tabor. Sodelovali so na jurjevanju v Ptuju in v Konjicah (kjer je sodelovalo kar 57 konje- nikov), na praznovanju občin- skega praznika v Oplotnici, na kmečki ohceti in ob prazniku turizma v Zrečah, na bistriškem tednu, udeležili so se haloške, prleške in valvazorjeve konjeni- ce, sodelovali pa so med drugim še na sejmu sadja v Konjicah, na kmečkem prazniku v Ločah in na blagoslovu konj v Oplotnici. Poleg srečanja konjenikov v Zre- čah in letne skupščine na Osan- karici so lani priredili še prvi pohod ženske konjenice in po- skrbeli za pomembno novost: kupili so prikolico in avtobus za prevoz konjev. B. P. Tajnica - brez nje ne gre! Revija Tajnica in Zveza klubov tajnic Slovenije bosta tudi letos organizatorja za Izbor tajnice leta 1999. K sodelovanju vabijo vse tajnice, ki bi se želele potegovati za ta laskavi naslov, še zlasti pa vabijo vse direktorje, vodje služb, ravnatelje, župane in druge, ki imajo najboljše tajnice, da jih prijavijo za sodelovanje in spodbujajo. Rok za prijavo je 1. marec, zmagovalka pa bo slovesno razglašena 21. maja v Portorožu, na dan tajnic Slovenije, ki je bil razglašen lani. Vse o tekmovanju najdete tudi v februarski številki revije Tajnica. MOJCA MAROT Valentinov nočni poliod Lanski, drugi Valentinov nočni pohod na Žusem, je privabil približno petsto po- hodnikov. V Ttirističnem društvu Dobrina, iz okolice Loke pri Žusmu, pričakujejo letos podobno zanimanje. Začetek pohoda, ki bo na pustno soboto, bo pred gasil- skim domom v Dobrini (ob 19. uri), od koder se bodo z nočnimi svetilkami napotih na vrh Žusma. Po dobri uri hoje se bo na Žusmu mogoče okrepčati s čajem ter si ogle- dati cerkev Sv. Valentina. Po vrnitvi v Dobrino pripravljajo zabavo do jutra. Valentinov nočni pohod je med najuspešnejšimi priredi- tvami domačega turističnega društva, ki si želi v tej odmak- njeni dolini turističnega raz- voja. Pri tem dajejo posebno pozornost izviru termalne vo- de, kjer naj bi po vzoru bliž- njega Podčetrtka nastale Do- brinske toplice. O tem so pred dnevi govorili tudi na občnem zboru društva, ki so se ga ude- ležili predstavniki turisdčnih društev iz Podčetrtka in Vele- nja ter Turistične zveze. Predsednica društva Dani- ca Recko je povedala, da se je Turistično društvo Dobrina preteklo leto pobratilo z ve- lenjskim, pripravih so bin- koštni nočni pohod na Pil- štanj, 2. folklorno revijo, pred- stavitev knjige Legende grofije Žusemske in podobno. Do- brinske predice so lani nasto- pile na srečanju manjših pev- skih skupin v Litiji. BRANE JERANKO Št. 6.-11. februar 1999 NASI KRAJI IN UUDJE Gregor Jazbec Mojca Baloh-Jagič Janko Petek Jelka Žabar Albert Gnilšek Zadnjič sem bil v gledališču... \ Sloveniji v gledališče za- ^ja samo dobrih 5 odstot- 5v ljudi, čeprav je ljudem led.ilišče všeč. Kje je vzrok? I i Mogoče so to visoke cena edaliških kart, ali pa scB |rok kinematografi, kamod |di zahajajo predvsem mla-" I? To dvoje verjetno res vpli- i na zmanjšano število obi- kovalcev v gledališču, vendar |a glavni krivec televizija in EŠa lenoba. Televizija je tista magična Mtla, ki nam v domače na- lonjače poleg informacij pri- nese tudi dela velikih umetni- kov. S tem podpira našo pasiv- nost, saj nam za to ni treba storiti drugega, kot pritisniti na daljinski upravljavec. Tako ostajamo doma, saj nam tele- vizija daje občutek, da smo pri gledanju aktivni. Enkratnost gledališkega dogodka, ki ga delimo skupaj z drugimi ljud- mi, zamenja torej ponavljajo- če, individualno gledanje tele- vizije. Toda še vedno so ljudje, ki ostajajo zvesti gledahšču, koh- kor jim to dopuščata čas in denar. Med njimi je tudi nekaj naključnih sprehajalcev po celjskih ulicah, ki smo jih pov- prašali, kdaj so bili nazadnje v gledališču. Gregor Jazbec, dijak: »Gle- dališče sem nazadnje obiskal decembra lani v okviru šol- skih obveznih izbirnih vsebin. Ne spomnim se točno, katero predstavo sem gledal, vem pa, da je bilo v njej veliko glasbe. Na to, ali bi se sam odpravil v gledališče, pa bi najbolj vpli- val tip gledališke igre.« Mojca Baloh-Jagič, poslo- vodkinja: »Zelo rada gledam predvsem komedije, zato po- gosto zaidem v gledališče. La- ni sem si z možem in prijatelji na dnevih komedije ogledala tri predstave. V gledališče bi šla še večkrat, če bi bile karte cenejše.« Janko Petek, prometni teh- nik: »Zadnjič sem gledališče obiskal v srednji šoli. Vedno sem se bolj ogreval za kome- dije, kajti pri dramah moraš biti zelo skoncentriran. Sicer imam gledališče rad, ampak saj so skoraj vse igre tudi po televiziji.« Jelka Žabar, upokojenka: »Od takrat, ko sem bila nazad- nje v gledališču, je že tako dolgo, da se sploh ne spomi- njam več. V osnovni šoli ni- smo hodili v gledališče, ko sem postala mati in žena, pa za gledališče nikakor nisem našla časa.« Albert Gnilšek, strojni teh- nik: »Nazadnje sem gledal gle- dališko predstavo Dundo Ma- roje, vendar pa je od tega mi- nilo že 20 let. Včasih sem veli- ko hodil v gledališče, sedaj pa o teh zadevah sploh nisem več na tekočem.« BISERKA NEUHOLT Foto: V. DEŽAN Prostovoljci do konca in naprej Slovensko društvo Hos- pic, to humanitarno orga- nizacijo vodi dr. Metka Klevišar, bo v Celju pripra- vilo šolanje prostovoljcev, ki se bo začelo 14. aprila. Hospic nudi program ce- lostne oskrbe umirajočega bolnika, pri tem pa ima prav prostovoljec pomembno vlogo. Spremlja namreč umirajočega in njegove svojce do osem ur tedensko. Cilj celostne oskrbe bolnika ni podaljševanje življenja za vsako ceno, ampak obogati- tev preostalega časa z iz- boljšanjem kakovosti življe- nja bolnika in predvsem laj- šanjem bolečine. Poslans- tvo hospica in delo prosto- voljca se ob smrti bolnika ne konča, ampak se nada- ljuje tudi po njej, v obdobju žalovanja svojcev. Prostovo- ljec lahko postane vsakdo, ki želi pomagati bližnjemu in opravi-osnovno usposab- ljanje. K.L. Linija za pogovor o nasilju Društvo za nenasilno komunikacijo, nevladna in neprofitna organizacija, ki si prizadeva za zmanjševanje pojavnosti nasilja, je ta mesec odprlo novo telefonsko linijo za vse, ki o sebi menijo, da so na kakršenkoli način nasilni in bi se o tem želeli pogovoriti. Kdor čuti, da v življenju deluje nasilno, lahko pokliče telefonsko številko 061/13-44-822 vsak ponedeljek, torek ali četrtek, od 16. do 19. ure, in se o pogovori s posebej usposobljenimi prostovoljci Društva za nenasilno komunikacijo. K.L. Kolpingova družina v Zrečah Nedavno je v Zrečah zaživela Kolpingova družina. Adolf Kolping je bil katoliški publicist devetnajstega stoletja, ki je 6. maja 1849 s sedmimi pomočniki ustanovil katoliško pomočniško društvo. V letu 1865 je bilo v Evropi že 420 krajevnih skupin z več desettisoč mladimi rokodelskimi pomočniki, ki so se izobraže- vali ob pomoči številnih ustanov, na primer hranilnic in bolniš- kih blagajn. Danes pripada Kolpingovi skupnosti preko 350 tisoč članov po vsem svetu. Nedavno so Kolpingovo družino ustanovili tudi v Zrečah. Glavna naloga družine je najprej pridobiti ustrezne prostore, v programu pa imajo izobraževanje mladih. V odboru zreške družine so Milan Rošar kot predsednik, podpredsednica je Martina Pec, tajnik pa je Martin Mrzdovnik. I. K. Letni zbor planincev Planinsko društvo Konjice prireja jutri ob 18. uri letni zbor planincev v novi avli OŠ Pod goro. Pregledali bodo dejavnosti in poslovanje v letu 98, predlaga- li planinske prireditve in ostale aktivnosti za letos. Nato bo Samo Onič predstavil svoje popotovanje po Maleziji in Indone- ziji, Uroš Vahter in Jože Kamenšek pa bosta pokazala nekaj utrinkov s konjiške mini odprave na Mont Blanc. Družabno srečanje bodo popestrile pevke .z Brinjeve Gore. B. P. PLANINSKI KOTIČEK 18. pohod od Dramelj do Uršule Planinsko društvo Dramlje vabi vse planince in druge ljubitelje tradicionalnega, letos že 18. pohoda od Dramelj do Uršule, da se jim pridružite tudi letos. Pohod bo potekal od Dramelj do Straže, preko Slemena in Špitaliča do Grušovcev in nato do Uršule. Pohod bo v soboto, 13. februarja, zbor udeležencev pa bo pri Osnovni šoli Dramlje med 7.30 in 8.30 uro. Pohod na Peco Planinsko društvo Polzela in Planinsko društvo Zabukovi- ca vabita v soboto, 20. februarja, na 11. pohod na Peco. Odhod bo ob 6. uri s posebnim avtobusom s Polzele in ob 6.15 iz Griž. Prijave zbirata Zoran Štok, telefon 701-992 in Franci Ježovnik, telefon 717-078. M. MAROT Pogodba o gasilski javni službi območju občine Prebold deluje sedem prostovoljnih ^.jsiiskih društev. S predsedniki društev je preboldski ž^ipan Vinko Debelak podpisal pogodbo o opravljanju » lokalne gasilske javne službe. i Pogodba velja za pet let, v njej pa je določeno, da bo občina gasilcem zagotavljala zavarovanje opreme, vozil in moštva, , jskladno z merili za opremljanje prostovoljnih gasilskih enot, * Jn kategorizacijo, ki jo potrdi župan. Občina bo poskrbela za- Jinančna sredstva za zagotavljanje stalne pripravljenosti in iperativne sposobnosti gasilskih enot. Hkrati bo sofinancira- a tudi nakup opreme, vozil in drugega v skladu z dogovorje- pim petletnim programom. T. TAVČAR , Lepo vedenje ni nikoli iz mode Osnovna šola Frana Roša iz Celja je minuli petek pripravi- f Šolsko tekmovanje iz poznavanja bontona. Tekmovanje, "so ga naslovili Lepo vedenje ni nikoli iz mode, je bilo že N leto zapored. sodelovali so učenci od četrtega do osmega razreda, vsak '^^fed je zastopala ekipa najboljših učencev. Ugotavljanje i^^nja o lepem vedenju je trajalo pet šolskih ur, vsako uro pa so prisostvovali vsi učenci enega razreda. Ko so bili znani U^3govalci vseh razredov, so z naključnim žrebom izbrali ^ipo, ki bo odšla na nagradni izlet. B.N. Za zdravje čebel ^ Šentjurju so se v nedeljo na 93. letnem občnem zboru '"^^H člani Čebelarskega društva, ki ima 32 članov, ^•^^rtin Aužner, ki je od minulega leta predsednik društva, je poročilu najbolj izpostavil skrb za zdravstveno stanje čebel, ki '^zadnjem času sicer zadovoljivo, poslušali pa so še poročilo ^^^0 uspešnem delovanju čebelarskega krožka na OŠ Franja .^'§3ja v Šentjurju, ki ga je doslej uspešno vodil Oto Pungart- delo pa je sedaj prevzel Tone Gabršček in s tem postal tudi 1'^^Podar družinskega čebelnjaka Čebelarskega društva Šent- katerega so vsi člani zelo ponosni. '^^gi del občnega zbora je bil namenjen predavanju Draga [^'■'Jčana iz Zavoda za živinorejo Celje o zdravstvenem ^^■^ju čebel. V uri in pol je opravil tudi praktični prikaz J^vljenja čebel proti varoi, ki je še vedno najbolj pereča ržba za čebele. MOJCA MAROT Spet v pasjo šolo y^eraj, v sredo, 10. februarja, se je pričel teoretični del ^^^l^ za vodnike in lastnike psov, ki ga na vadišču v j^rovcu pripravlja Kinološko društvo v Celju. Lj^^.^davanja bodo še 17. in 24. februarja ob 18. uri, praktični ; folanja pa se bo pričel 1. marca ob 17. uri. Pri Kinološkem stvu pirpravljajo tudi malo šolo za pse in agility, ki se bosta o 31. ma«:a ob sedemnajstih. Podrobnejše informacije IJ^e ob sredah med 17. in 19. uro na vadišču v Lokrovcu ali na ^^onski številki 451-867. NMS m _ŠPORT Za finale bo treba potopiti »Barco« Po zmagi nad ruskim prvakom je žreb Celjanom dodelil najtežjega nasprotnika - Z Barcelono najprej v Golovcu 27. februarja Po tretji zaporedni uvrsti- tvi v polfinale je nad Golovec legla senca. Za finale bodo morali odpraviti štirikratne- ga evropskega prvaka Barce- lono, ki v zadnjih treh letih naslova še ni izpustila iz rok (drugi par: Badel Zagreb- Portland San Antonio). Po- gledi na dunajski žreb so do- volj različni, da bi utegnila prevladati pozitivna struja. Oba pollinalna nasprotnika sta po ocenah strokovnjakov trenutno najmočnejša na stari celini. Celjani imajo v spomin na Katalonce še odprto rano izpred dveh sezon, ko so po porazu v Celju 24:29 in zmagi v Španiji s 26:22 le za malen- kost zgrešili finale, ki je bilo lani, resnici na ljubo, domala nedosegljivo. Tudi evropski pr- vaki priznavajo, da jim celjska igra ne ustreza, kar je nedavno poudaril nekdanji Badlovec in trenutno eden najvidnejših ro- kometašev Patrik Čavar, po- dobno pa je že v soboto napo- vedal Iztok Puc. In tu gre iskati celjsko priložnost. »Barcelone se nismo nadejah, vendar smo dovolj močni, da ji lahko pari- ramo,« napoveduje direktor kluba Vlado Privšek. Španski prvak letos ni tako suveren. Tudi na domačih igriščih je ranljiv, čeprav ima v prvenstvu skoraj neulovljivo prednost. Vprašanje je, v kolikšni meri so sposobni loviti zaostanek, na kar cilja predsednik UO An- drej Šušterič: »Če si v Golovcu zagotovimo prednost S ah 6 zadetkov, bo Barca v kočljivem položaju!« Španski plemič, si- Dragan Škrbičje v Golovcu »razmetaval« Ruse. Barcelono izvrstno pozna še iz leonskih časov, zato je ni uvrstil na »seznam želja«. cer Bask Inaki Undargarin je gotovo prva zvezda šampijo- nov. Odkar je lani poročil špan- sko princeso, vselej zbuja po- zornost. Tudi zato, ker mu (po protokolu) na vsakem koraku sledita varnostnika. Celjska publika bo torej imela kaj vide- ti. Spektakel neslutenih raz- sežnosti. Če hočeš postati pr- vak, moraš premagati vsako- gar. Verjetno pa bi se »Barce« lažje znebili ob revanši v Celju. Po 25. letu ven Ruski prvak se je v Golovcu pojavil brez poškodovanega najboljšega strelca Pavla Gou- skova, ki je poškodbo staknil prav na prvi tekmi v Volgogra- du. Nasploh je volgograjska »komanda« pokazala povsem drugi obraz. Pogorelov je tokrat kot za šalo zadeval iz igre, a se je osmešil pri sedemmetrov- kah. »Pogorelov je v prvi posta- vi ruske reprezentance in naš najboljši mož, v kar je tudi sam močno prepričan. In če je temu tako, potem naj se izkaže, ko drugim ne gre. Ker pa je zatajil, mu lahko mirno povem, da se moti,« je vztrajanje pri kazen- skih strelih tega igralca pojasnil njegov trener Leonid Karastaše- vič. 25-letni blondinec pa je s pomočjo Kulešova, ki mu igra 1:1 ni najbolj dišala, vendarle zrežiral nekoliko zanimivejši scenarij. V prej omenjenem elementu ga je najprej neuspe- šno nadomestil Ežov, medtem ko ponovno odlični celjski vra- tar Peric le ni zmogel zadržati še treh kazenskih poskusov Tolkačeva. Je pa zadržal ruske nalete, ko se je pri 16:15 izid že lomil. Hkrati je bil to mejnik, ko so se Celjani »odlepili« ter za- pluli v mirnejše vode. Trener Hasanefendič je na začetku v ogenj potisnil Vugrinca, ta pa je za razliko od Pamplone tokrat zaigral morda celo življensko partijo, zato je kapetan Šerbec slekel trenirko šele v prvem de- lu drugega polčasa. Manaskovu je v soboto mogoče zmanjkalo zamisli in volje, še enkrat več pa so spet prišle do veljave Pucove asistence, ob katerih je Škrbič kar ponorel in se razvnel do tolikšne mere, da je ruske »paz- nike« stresal s sebe kot prah iz stare obleke. »Če bi povratno tekmo igrali v Rusiji, bi se veli- ko težje prebili v polfinale, skupna zmaga s kar 10 goli pa ni tako malo, kot si mnogokate- ri zamišljajo,« je po tekmi pojas- njeval Hasanefendič, kar mu je pritrdil še ruski kolega, vidno zagrenjen nad položajem v ru- skem rokometu, kjer igralci iz leta v leto uhajajo čez mejo v bogatejše klube. »Še sreča, da po zakonih ruske federacije to lahko storijo 25. letu staro- sti,« je še dopolnil. Celjski stra- teg znova ni mogel iz svoje kože popolnega perfekcionizma in je celotno igro označil kot »ne naj- boljšo« razen nekaterih izjem- nih potez posameznikov. For- mo naj bi iz tekme v tekmo še dvigovali, kolikor je to ob po- manjkanju močnih nasprotni- kov v DP sploh mogoče. O po- daljšanju pogodbe tudi v tre- nutkih, ko so njegovi dosegli osnovni cilj, ni želel polemizira- ti. wmmmm PRIMOŽ ŠKERL ■Hi Foto: GREGOR KATlČ Pucove žoge imajo oči. Iztok ve, da »Barca« ravno ne ljubi takšne celjske igre. Ostali izidi povratnih te- kem četrtfinala: Barcelona- Fotex 29:24, Badel Zagreb- Zaporožje 26:22, Portland San Antonio-Kiel 26:27. Millerje skušal zaustaviti Juraka, kapetan Mišica pa ji vselej pripravljen na posredovanje. Bo devetica dovolj. Po prvi tekmi osmine finala pokala Saporta: Pivovo Laško - Cholet 77:68 (37:28). | Razlika je ravno še tolikšna, da za duel v sredo pušča do- volj negotovosti, vendar so možnosti Laščanov ob tak- šnem sojenju, kot so ga bili deležni v Treh lilijah, skoraj nične. Potrjuje se zgodba o vzhodnjakiii, ki v zaključnih bojih običajno niso kos nalo- gam oziroma se hitro "prila- godijo" kapitalskim vplivom. Ukrajinec Vladimir Drabi- kovsky in Madžar Joszef Har- sanyi sta v pristranskih elemen- tih toliko pretiravala, da slabe volje ni zmogel brzdati niti vse- lej zadržani trener Pipan, po tekmi pa je proti njima poletelo še nekaj kep iz rok razjarjenih navijačev. Trener trikratnih fi- nalistov Koračevega pokala je prednost tudi v povratni tekmi dajal pivovarjem. Kot pravi, je njegovo moštvo, ki bolje menda ne zmore igrati, sicer močnejše po imenih, a slabše kot ekipa, nasploh pa kanijo več pozorno- sti nameniti državnemu pr- venstvu. Domači so morali zau- stavljati francoske "trojkarje" in na koncu jim je celo uspelo zadeti 11 metov izza črte, Cho- letu le 5. Američana Deron Ha- yes (17 točk) in Lenzie Howell (27) sta po pričakovanju delala največ preglavic. Zlasti prvega je bilo težko zaustaviti, bodo v Franciji potrebni i drugačni prijemi. Po kra električnem mrku na tekme so kozorogi pobf gostom pa pri lovu niti "d minute odmora niso pom in ob polčasu bi lahko še i neje zaostajali, če se Dra in Goljoviču s trojkami i preveč mudilo. Povratnik gor Hafnar se je v igri p šele v zadnji minuti pred o rom, na kratko še v dri delu. "Gregor je le 30 ods pripravljen. Z njegovo no vse v redu, a pozna se mui odsotnost," je pojasnil P Prednost njegovih je v m vanju narasla že na 51:32,i je trenutno drugouvrščeni pa francoskega DP ob iz pomoči sodnikov približa 5 točk. Kritično je postalo, Goljovič 3 minute pred koi moral na klop, potem 1 poprej zadel trojko in še j met, a je Lisica tudi tokrat zel breme pod košem, loi gubljene žoge in učinkovit stiral. Hafnar je v zadnji n še ukradel žogo, Dragšiče\ pako pa gostje niso znali k' vati. Strelci za PIL: Lisii Goljovič 23, Bečirovič in šič9,Dončič6,Jurak4,Kt PRIMOŽ ŠI Foto: GREGOR K Športne počitnice Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celj| Športna zveza Celje sta v času zimskih počitnic tudi 1' pripravila program različnih športnih aktivnosti. Novost je počitniški program za otroke v vrtcih, ki ga Glazija letos pripravljajo poskusno, sicer pa so vse aktivn razen smučanja na Celjski koči brezplačne. Za užitek snegu bo potrebno odšteti 700 tolarjev, prevoz je brezpla^ Ativnosti (od 15. do 19. februarja) zajemajo še igre zŽ' aerobiko, kegljanje, plavanje, drsanje, športno plezanj' mali nogomet (turnir bo v dvorani A Celjskega sejma v toi sodelujejo dečki sedmih in osmih razredov), šolarji pa b po posebnem urniku lahko obiskovali igrišča na OŠ Po'' Lava , IV.OŠ, ter kegljišču, bazenu in drsališču. Vse potre informacije so na voljo pri MO Celje (484-822, int. 322) i"^ Celje (412-102) $1.6.-11. februar 19 ŠPORT 21 pivovarji tokrat zanesljivo Tretji letošnji lokalni derbi ^.1 slovenski košarkarski ,j je postregel z najslabšo ■edstavo v tej sezoni. Mor- ji je ocena nekoliko prestro- I toda takšen je bil vtis fgdvsem zaradi številnih jpak v vrstah poražencev., s injski Hopsi so na tekmi 0\ le na začetku srečanja, 3tein pa so na igrišču gospo- inli domačini, ki so bili z jslimi že pri Choletu, a vsee- ) dokaj zanesljivo slavili, leš Pipan s svojimi varovanci cer ni bil povsem zadovo- »n, a zanj sta v prvi vrsti omembni novi točki. Po- lembno je tudi, da se vrača olgo poškodovani Gregor afnar, ki je zablestel v ključ- ih trenutkih, bolj zaskrblju- [č je slab odstotek zadetih [ojk, vse skupaj pa dovolj za ienutno prevlado na Celj- icem. Na drugi strani je Boris [finski med tekmo večkrat kgubljal živce. Na trenutke Eje zdelo, kot da ne bi vodil Ivoje ekipe, kot da ga igralci lebi poznali... Stevič je obča- ne naravnost opozarjal nase nepremišljenimi potezami 1 netaktnimi odločitvami, [udi ostali niso blesteli. »Ko- iiaj čaksim, da se sezona za- ftifči. Stanje v klubu še zda- Kni rožnato, vzdušje ni pra- Goran Jagodnik - svetel turški pogled. vo, se sreča, da rniamo izvrst- nega trenerja, sicer... Od nas zahtevajo tretje mesto v pr- venstvu, a je še četrto vpraš- ljivo,« je po tekmi ogorčeno pripovedoval eden izmed hopsov, prvi zvezdnik Goran Jagodnik pa nadaljuje z do- brimi predstavami, a je z mi- slimi očitno daleč stran. »S Turk Telekomom smo blizu dogovora. Prepričan sem, da se mi tokrat odhod v Turčijo ne bo sfižil. Z novimi deloda- jalci moramo urediti le še po- drobnosti, v prvi vrsti pa je potrebno čim bolje odigrati letošnjo sezono, v kateri nas čaka še kopica težkih tekem,« pravi edini standardni polzel- ski reprezentant. M T.L., Foto: TT Cankar čez 8, Valantova čez 14 m Celjski skakalec v daljavo Gregor Cankar je z 817 cm zmagal na atletskem dvoran- skem mitingu v Erfurtu, Va- lantova pa je v domači dvora- ni s 14,10 m izboljšala državi rekord. Cankar je za 7 cm zaostal za svojim tri leta starim dvoran- skim rekordom, še centimeter več pa za normo za nastop na dvoranskem Svetovnem pr- venstvu konec marca na Ja- ponskem. Dosežek se mu je posrečil prav v zadnji seriji, medtem ko je poprej doskočil pri 762, 781,778 in 797 cm ter enkrat prestopil. Cankar načr- tuje še nastope na mitingih za dvoranski Grand prix v Madri- du (16.2.) in Birminghamu (14.2), vendar je dan prej do- mače DP, morda pa se bo ude- ležil še tekmovanj v Duisbur- gu ter Gentu in Lievenu na Nizozemskem (19.-21.2.). Z dobrim skakanjem bi si pribo- ril pravico nastopa na finalu konec meseca v Stockholmu. Lep dosežek je v Munchnu uspel tudi Cankarjevemu kon- kurentu in klubskemu kolegi Sergeju Rozmanu, ki je s 797 cm prispeval najodmevnejšo slovensko zmago (od skupno 7) na tekmovanju. Gregor Cankar se ie z 817 cm močno približal normi za SP. Tudi Anja Valant je za ta del sezone že v odlični formi. V troskoku je kar za 47 cm popra- vila svojo najboljšo znamko, ki jo je presegla v vseh uspešnih poizkusih. Do »japonske« nor- me ji manjka še 30 cm. Na celjskem mitingu je padel še rekord na 60 ovire. Nov lastnik je 7,86 zdaj Ljubljančan Dam- jan Zlatnar. Tudi v preostalih panogah so Kladivarjevi atleti dosegli spodbudne rezultate. Alen Topolovčan je v troskoku preskočil 15,99, Desanka Čala- san je v daljino skočila 603 cm, Primož Patru (6,68) in Tina Ma- tul (7,91) pa sta dobila šprinter- ski preizkušnji. PRIMOŽ ŠKERL, JK Foto: GREGOR KATIC Celjskim plavalcem sedem odličij v kranjskem olimpij- skem bazenu so se najbolj- ši slovenski plavalci pote- govali za državne naslove. V odsotnosti sedmih favo- ritov, ki so na mednarodnih mitingih ali na pripravah, je celjskemu Marinesu Neptu- nu uspelo priplavati 2 zlati, 3 srebne in 2 bronasti medalji. Kar štiri priznanja gredo neposredno Urški Roš. Najžlahtnejši odličji je pris- pevala z zmagama na 400 (4:22,06) in 800 prosto (8:55,66), srebro pa na 200 prosto (2:03,68) in 100 del- fin (1:04,10). Enako odUčje je na 100 hrbtno (1:05,12) priplaval še Andraž Valcl in k temu dodal še bron na 50 prosto (27,62), kjer je kon- čala tudi ženska štafeta 4x100 prosto. PŠ Bron Nareksovi Petra Nareks (JK Sankaku) je na drugi tekmi Svetovnega pokala v Sofiji pri članicah zasedla 3. mesto, kar je eden najvidnejših dosežkov šest- najstletnice. Solidno sta nasto- pili tudi Urška Žolnir in Maja Frece, ki sta v svojih kategori- jah končah na 7. mestu. VL Priprave za EP v polnem teku Evropsko košarkarsko ka- detsko prvenstvo bo v Celju, na Polzeli in v Laškem od 15. do 24. julija. Otvoritvena tek- ma bo v dvorani Gimnazije Center, zaključni boji in fi- nale pa v laških Treh lilijah. Udeleženci prvenstva bodo znani po kvalifikacijah (april) in jih bodo z žrebom razvrstili v posamezne skupine. Poleg domače reprezentance sta si pravico nastopa zagotovili še najboljši ekipi z zadnjega pr- venstva Jugoslavija in Rusija. Od 15. do 21. februarja se bo slovenska kadetska vrsta v sklopu priprav mudila na tur- nirju v Murski Soboti, kjer se bo pomerila s Francijo (19.2.), Hrvaško (20.2.) in Jugoslavijo (21.2.). Organizator je pripravil she- mo EP 99. Predsednik organi- zacijskega odbora je Boško Šrot, generalni sekretar Franc Ramšak, poslovni sekretar Aleš Antauer, člani pa Miro Terbovc, Branko 1\irnšek in Iztok Rems. Častni odbor se- stavljajo predsednik KZS Du- šan Šešok, minister za šolstvo in šport Slavko Gaber ter žu- pani Celja, Laškega in Polzele Bojan Šrot, Jože Rajh in Lju- bo Žnidar. Vse reprezentance bodo na- stanili v celjskem Dijaškem domu, kjer bo tudi tiskovno ' središče, uradne osebe pa v laškem hotelu Hum. Izvršni odbor KZS bo izvedbo projek- ta dokončno potrdil 1. marca. PRIMOŽ ŠKERL Publikum se krči Po vrnitvi s priprav v Pore- ču na Hrvaškem se nogome- taši celjskega Publikuma pripravljajo v domačem oko- lju, kjer igrajo prijateljska srečanja. Do konca februar- ja, ko se bo nadaljevalo dr- žavno prvenstvo, bo v os- predju delo z žogo in piljenje forme. Trener Nikola Ilievski je bil zadovoljen z opravljenim ob Jadranu, seznam igralcev pa se je skrčil, kar je delno ra- zumljivo, saj je bil pogon do- kaj številčen. Tako so se na Skalni kleti odločili, da se bo- do v prihodnjih mesecih v drugoligašu Šentjurju kalili Očko, Trnjanin, Ulaga in Cugmas. Prvi je bil član Šent- jurja že leto dni, pri Pubhku- mu pa ne bo niti Oplotnika, ki naj bi bil posojen v Zasavje. Vsi, ki ostajajo v Celju, pa so na pripravah bojda iz tekme v tekmo napredovali. Razvese- ljivo je, da se z goli vrača Goršek, Boškovski je že upra- vičil sloves izrazitega strelca in potrjuje izjave slovenskih strokovnjakov, da gre za vr- hunskega nogometaša, tudi mlajši Angelovski je zelo soli- den. Po nepreverjenih infor- macijah se je na pogovorih pri direktorju NK Publikum Bra- netu Florjaniču mudil bivši vratar Šentjurja, ki te dni vadi z Esotechom v Šmartnem ob Pa- ki. Do dogovora med Konjiča- nom in rumeno-modrimi pa ni prišlo, saj naj bi Šribar »ocenil« kapetana Mujčinoviča, kot ne prav vrhunskega. Celjska po- nudba je bila zato menda po- dobno predrzna (nizka), kot mnenje nekdanjega Šentjurča- na, ki se ga bivši klub ne name- rava zlahka odreči. T.L. Vrline za končnico Po rednem delu košarkar- «ga prvenstva imajo naj- oljšega strelca, skakakalca rt metalca trojk v Novem lestu, medtem ko je nekda- ji igralec polzelskega ligaša eljko Petranovič (s kar 97 dstotki) najzanesljivejši iz- ajalec prostih metov. Ivo Nakič je v prvih 22. kro- lihza Krko prispeval 550 točk "laškemu centru Mileti Lisici 294) prevzel primat. Nakič je Idi najzanesljivejši z razdalje ^7 odstotkov), njegov soigra- •c Matjaž Smodiš pa je daleč 3)boljši skakalec (191 sko- oy)- Košarkarji Pivovarne 3ško in Savinjskih Hopsov so izjemo kategorije prostih 'etov povsod povsem pri vr- Lisica med skakalci in Go- ^vič med »trojkarji« sta dru- ^' Goljovič je pri strelcih ^upno pristal na tretjem me- Kobale pa med izvajalci •^ostih metov na četrtem. Strelci: 1. Ivo Nakič (550), 2. ^3^)až Smodiš (oba Krka, ^0).3. Miljan Goljovič (382), ^f^ileta Lisica (oba PIL, 294), ?■ Primož Kobale (293), 11. '°fan Jagodnik (oba SH,285). 'J^kalci: 1. Matjaž Smodiš J^l^a. 191), 2. Mileta Lisica 136), 4. Goran Jagodnik '^^).6. Dušan Stevič (obaSH, Goran Jurak (104). 15. '^^ Kune (oba PIL, 91). Troj- *• 1- Ivo Nakič (Krka, 66), 2. J")^n Goljovič (105), 6. Ervin ^^§šič (oba PIL. 76), 10. Pri- Kobale (SH, 74), 12. Sani ^cirovič (64), 16. Saša Dončič ,^ PIL. 58). Prosti meti: 1. ^i)ko Petranovič (ZM Lumar, 97%). 2. Aleš Prevodnik (Tri- glav, 96), 3.Samo Plevnik (He- hos, 88), 4. Primož Kobale (SH, 87), 10. Miljan Goljovič (83), 13. Sani Bečirovič (79), 18. Aleš Kune (vsi PIL. 77). _________ ..,_^_...Pm4QŽ ŠKERL Šoštanjčani so v lanskih kvalifikacijah izločili Šempetrane. V prihodnji sezoni bodo skupaj krojili vrh druge odbojkarske lige. Šoštanjčani v drugo ligo? Odbojkarji Šoštanja Topolšice so s porazom v Žužemberku praktično zapravili možnosti za obstanek v elitni družbi. Potem, ko so v 13 krogih le enkrat zmagli ter v prvem delu prvenstva v domači dvorani tesno izgubili s konkurentom Žužemberkom, je rešilna bilka zrasla v povratni tekmi, ki pa so jo Šoštanjčani gladko izgubili 3:0. Do konca rednega dela prvenstva je še 5 krogov, vendar se kaj več kot zmage nad zadnjo Krko Šoštanjčani ne morejo nadejati. Pred prvenstvom so v klubu napovedovali uvrstitev okoli 6. mesta, kot pa so poudarili, bi tudi izpad iz prve lige »normalno preboleli«, tako da se bodo v prihodnji sezoni skušali takoj vrniti v l.DOL. PŠ, Foto: GK ™ I ŠPORT Slalomski zmagi v Maribor in Črno Celjsko smučarsko druš- tvo Snežak je minulo sobo- to pripravilo 4, memorial Marjana Rosine, priznane- ga smučarskega delavca in trenerja, pred leti enega največjih strokovnjakov pri nas. Slalomske tekme se je ponovno udeležilo več kot 50 tekmovalk in tek- movalcev iz 12 slovenskih klubov. Organizatorji so imeli do- slej vedno srečo z vremenom in tako je bilo tudi tokrat na snežnem stadionu na mari- borskem Pohorju, ki je tra- dicionalno prizorišče me- morialnih slalomov. Pred dvema letoma je na Sneža- kovi prireditvi slavila Koro- šica Tina Maze, ki je med- tem že postala članica naše A reprezentance, tako da lah- ko med udeleženci sobotne tekme iščemo nove sloven- ske smučarske upe. To velja predvsem za letošnjo zma- govalko Tino Šmon (Branik Maribor), ki se je na najvišjo stopničko v drugem teku prebila s 3. mesta po prvem, 2. mesto je zadržala Tina Zager (Velenje), ki je zaosta- la za 19 stotink sekunde, tretja pa je bila Črnjanka Nastja Uranc. Njen klubski kolega Bojan Trost je slavil pri mlajših dečkih, kjer je vodil že po prvi vožnji. Član celjskega Uniorja Simon Jecl se je zadovoljil z 2. me- stom, s tretjim pa še en Čr- njan Matic Jelen. »Ponovno smo vzorno pripravili tek- mo. Lahko smo zadovoljni in zagotovo bo tako tudi po 5. memorialu Marjana Rosi- ne prihodnje leto,« je napo- vedal naslednji slalom pred- sednik SD Snežak Celje Boštjan Jeraša. T. L. Naš dopisnik Hinko Jerčič - levo (Gorenje) je v svoji kategoriji v tekih osvojil bronasto odličje pred Igorjem Longyko - desno in Tonetom Fornezzijem. SMper generalka Ob odlični organizaciji mariborsko-celjskega dela slovenske sekcije SCIJ (klub novinarjev smučar- jev), je bilo od 31. januarja do 6. februarja v Mariboru 32. srečanje slovenskih no- vinarjev-smučarjev. Letošnje srečanje je bilo še posebej pomembno kot gene- ralka za prihodnje leto, ko bo v Mariboru, na pohorskih smučiščih, svetovno srečanje kluba SCIJ, ki združuje novi- narje-smučarje iz praktično vsega sveta in na katerem pri- čakujemo okoli 250 novinar- jev. Generalka je v celoti uspe- la, tako v uglednem in luksuz- nem hotelu Habakuk in nje-, govih Termah, kot na smučiš- čih, ki jih imenitno upravlja SK Branik, pa tudi ob in v Areni snežnega stadiona, kjer se je odvijal pretežni del dru- žabnega dela srečanja. Letos je sodelovalo preko 100 slo- venskih novinarjev smučar- jev, ki so se pomerili tudi v tradicionalnih tekmovanjih - veleslalomu, tekih in kombi- naciji. Rezultati VSL - veteranke: 1. Marjeta Šoštarič (Delo), 2. Marjeta Demšar (Enciklope- dija Slovenije), 3. Albina Podbevšek (Jana); članice: 1. Barbara Jerman (TVS), 2. Ma- ja Roš (Delo), 3. Zvezdana Wudler (Večer); supervetera- ni: 1. Rajko Ocepek (Kmečki glas), 2. Bine Rogelj (PIL), 3. Igor Longyka (Enciklopedija Slovenije), 9. Hinko Jerčič (Gorenje); veterani: 1. Mat- jaž Albreht (Delo), 2. Darko Koren (TVS), 3. Gregor Pu- celj (Delo), 8. Franček Pun- gerčič (NT&RC), 9. Janko So- par (TVS), 13. Branko Sta- mejčič (NT&RC), 21. Janez Kroflič (Savinjčan); člani: 1. Gašper Boncelj (Delo), 2. Darč Dretnik (STA), 3. Miha Kastelic (Radio Slovenija). Rezultati teki - veteranke: 1. Marjeta Šoštarič, 2. Urška Šprogar (Večer), 3. Albina Podbevšek; članice: 1. Maja Roš, 2. Barbara Jerman, 3. Tatjana Pihlar (Dnevnik); su- perveterani: 1. Tone Fornezzi (Nedeljski dnevnik), 2. Igor Longyka, 3. Hinko Jerčič; ve- terani: 1. Matjaž Albreht (De- lo), 2. Gregor Pucelj (Delo), 3. Tine Guzej (Delo Revije); člani 1. Darč Dretnik, 2. Branko Vrabec (TV Sloveni- ja), 3. Gašper Boncelj. Kombinacija - veteranke: 1. Marjeta Šoštarič, 2. Marje- ta Demšar, 3. Albina Podbev- šek; članice: 1. Barbara Jer- man, 2. Maja Roš, 3. Tatjana Pihlar; superveterani: 1. Raj- ko Ocepek, 2. Igor Longyka, 3. Tone Fornezzi, 5. Hinko Jerčič; veterani: 1. Matjaž Al- breht, 2. Gregor Pucelj, 3. Tine- Guzej; člani: 1. Darč Dretnik, 2. Gašper Boncelj, 3. Branko Vabeč. BS, Foto: G. KATlČ S celjskega območja so le- tošnje srečanje podprli: Banka Celje, Pivovarna Laš- ko, NT&RC, Heledi's Celje, Zlati grič Slov. Konjice, Ste- klarska šola Rog. Slatina in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje. Naiboljši veleslalomisli med obrtnilci V soboto se je na Golteh v veleslalomu pomerilo 138 obrtnikov in pri njih zapo- slenih delavcev, celjske re- gije. Rezultati - ženske, kate- gorija A: 1. Silvija Kline (OOZ Slovenske Konjice), 2. Polona Govek, 3. Irena Raj ter (obe OOZ Mozirje). Kategorija B: 1. Sabina Čož (OOZ Mozirje), 2. Vesna Čuk Štukljek (OOZ Žalec), 3. Marija Preložnik (Mozir- je). Kategorija C: 1. Fanika Cecilija, 2. Nuša Purnat, 3. Boža Knapič (vse OOZ Mo- zirje). Kategorija D: 1. Bre- da Čuvan (OOZ Žalec), 2. Marjana Košir (OOZ Mozir- je). Moški kategorija A: 1. Uroš Naraločnik, 2. Mirko Kramer (oba OOZ Mozirje), 3. Gorazd Reberšak (OOZ Žalec). Kategorija B: 1. Ivan Umnik in Silvo Kline (oba OOZ Slovenske Konjice), 3. Zdenko Purnat (OOZ Mozir- je). Kategorija C: 1. Božo Govek, 2. Franjo Juvan (oba OOZ Mozirje), 3. Stane No- vak (OOZ Žalec). Kategorija D: 1. Stane Marovt (OOZ Mozirje), 2. Miro Palčnik (OOZ Žalec), 3. Marjan Do- brajc (OOZ Celje). Ekipno: 1. OOZ Mozirje, 2. OOZ Ža- lec, 3. OOZ Slovenske Ko- njice. US NAKRATKO Celje: Izidi prvih tekem šestnajstine finala ŠKL - dija- ki: Gimn. Center Celje-SŠER Ljubljana 58:45, Gimnazija Ptuj-SEŠ Celje 55:91, SESŠ Kranj-Sr. trg. šola Celje 55:73, ŠC Celje-GSKŠ Ruše 106:49. Učenci: OŠ Šmarje pri Jelšah- OŠ Bršljin Novo Mesto 59:64, OŠ Kranjska gora-OŠ Pod goro Slov Konjice 37:100, OŠ Olge Meglic Ptuj-OŠ Podčetrtek 92:68, II.OŠ Rog. Slatina-OŠ Trebnje 61:35, OŠ F.Malgaj Šentjur-OŠ Domžale 56:42, OŠ Ljudski vrt Ptuj-lI.OŠ Celje 45:67. Slovenj Gradec: Na DP v judu za starejše dečke in de- klice sta celjska kluba Sanka- ku in Ivo Reya skupaj pribori- la 7 zlatih, 2 srebrni in 3 bronasta odličja. Lucija Po- lander, Nives Pere, Nina Ga- beršček, Elvira Križnik, Mate- ja Rehar, Jaka Olip in Borut Lakner so zmagali, Igor Tr- bovc in Vladi Drakšič sta bila druga. Toni Drakšič, Primož Ferjan in Miha Pečovnik pa tretji. Šempeter: Na drugem fe- bruarskem hitropoteznem ša- hovskem turnirju Je ined 13 udeleženci slavil Stane Skok (12 točk) pred Marjanom Knezom (10), Marjanom Vi- tancem (8) ter Ivanom Pevni- kom (7). Nova Gorica: V nadaljeva- nju kegljaškega DP je Miro- teks z novim rekordom keg- ljišča 2591 kegljev odpravil domačo Gorico s 6:2. Najvid- nejši dosežek je uspel Mariki Kardinar (486). Pri moških je CP Celje z istim izidom pre- magal Goričane, pomembno zmago v II. ligi pa so dosegle še mlade kegljavke Miroteksa II., ki so premagale lanskega prvoligaša Konstruktor iz Ma- ribora. Braulage: Rolando Kaliga- ro je na tekmi kontinentalne- ga pokala smučarskih skakal- cev osvojil 23. mesto. V skup- nem seštevku je sedmi, tako da zdaj lovi kvoto za nastop na tekmi svetovnega pokala. Koper: Na atletskem DP mlajših kategorij v metih je nastopilo 130 tekmovalcev. Novakova (Kladivar) je zma- gala pri krogh (11,63) in kop- ju (42,64), Majcen je bil naj- boljši v disku (31,03), Jazbin- šek pa pri kladivu (30,65). ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 13.2. Košarica Liga Kolinska II. del, od 1. do 6. mesta, 2. krog - Ljublja- na: Union Olimpija-Savinjski Hopsi (19), Maribor: ZM Lu- mar MB-Pivovarna Laško (20). l.B SKL, 19. krog - Zreče: Rogla Atras-Kemoplast, Ljub- ljana: Union Olimpija ml.- Banex, Šoštanj: Elektra-Krš- ko. 2.SKL vzhod, 17. krog - Ce- lje: Celje-Bistrica. l.SKL (Ž) II. del, od 1. do 6. mesta, 6. krog - Laško: Ingrad Celje-Odeja Marmor (16,30). SKL (Ž) II. del, od 7. 12. mesta, 4. krog (skupina B) - Slovenske Konjice: Comet- ŽKK Šentvid (18,30). K«KOnWf l.DRL, 14. krog - Celje: Ce- lje Pivovarna Laško-Andor (17,30), Velenje: Gorenje- Trebnje, Ljubljana: Slovan- Radeče. l.DRL (Ž), 12. krog-Žalec: Juteks-Robit Olimpija, Vele- nje: Vegrad-M Degro Piran. Odboika l.DOL, 14. krog - Šoštanj: Šoštanj Topolšica-Elvo Bled. 2.D0L, 16. krog - Kranj: Astec Triglav-SlP Šempeter. 2.D0L (Ž), 16. krog - Mo- zirje: Zgornja Savinjska-Be- nedikt (?), Prevalje: Partizan Prevalje-Kajuh Šoštanj (17), Hoče: Bell Rogoza-B&L Utrip Šempeter (18). Umetnostno drsanje Celje: Pokal RS (10, tudi v nedeljo). SREDA, 17.2. Košarica Liga Kolinska II. del, od 1. do 6. mesta, 3. krog - Polzela: Savinjski Hopsi-ZM Lumar MB (19,30). PANORAMA NOGOMET Prijateljske tekme Publikum-Croatia Džakovo 0:2. Rudar (T)-Publikum 1:2, Rudar (V)-Zagorje 3:0, Dravo- grad-Rudar (V) 1:3, Aluminij- Šentjur 0:1, Esotech Šmartno- Usnjar 8:1, Esotech Šmartno- Elan 5:2 KOŠARKA Liga Kolinska, od 1.do6. mesta 11. del, 1. krog: Pivovarna Laško-Savinjski Hopsi 96:85 (50:44) Goljovič 24, Lisica 18, Jurak 14, Kune 12, Bečiro- vič 11, Dragšič 9, Hafnar 7, Dončič 1 za PIL, Stevič in Jagodnik 22, trifunovič 15, Udrih 8, Cizej 6, Čmer in Kobale 4 za SH. Vrstni red: Union Olimpija 45, Pivovarna Laško 44, Krka 41, Savinjski Hopsi 38, Loka kava in ZM Lumar MB 33. 1.BSKL 17. krog: Radenska-Rogla Atras 76:77 (41:41) Herman 22, Benič 16, Ravnihar 14, Temnik 9, Zinrajh 8, Šrot 4, Pučnik in Sedminek 2. Ke- moplast-Gradbinec Radov- ljica 89:84 (76:76, 44:36) Jovanovič 22, Urbanija in Kočar 19, Sušin 18, Košak 8, Škornik 2, Josipovič 1. Ba- nex-Elektra 89:81 (41:43) Keblič 20, Ritonja 19, Novak 17, Lušenc 13, Sivka 12, Rav- nihar 8 za Banex, Božič 25, Rizman 20, Tajnik 14, Čre- šnik 11, Medvešek 9, Brinov- šek 2 za Elektro. Vrstni red: Zagorje 31, Rogla Atras 29, Kemoplast 27, Banex in Union Olimpija ml. 26, Ra- denska, Ilirija in Nova Gori- ca 25, Elektra 24, GD Hrast- nik in Krško 23, Gradbinec Radovljica 22. 2.SKL vzhod 12. krog (zaostala tekma): Celje-Litija 99:67 (46:21). Vrstni red: Celje 29, Yurij Plava laguna 28, Malgaj Rudar 26, Bistrica, ŽKK Maribor in ekipa Janče 24, Litija 23, Ruše 22, Črnomelj 21, BP Kan 93 14 (izstop). 1.SKL(Ž)od 1.do6. mesta II. del, 5. krog: Ingrarf Ije-ŽKK Maribor g, (40:35) Jurše 25, Vasii; Grobelnik 17, A. Vodop 14, Pertinač 5, Ramšak 3 Vodopivec 2. Vrstni red:ii Jezica 37, Igrad Celje 36,3 Maribor in ADD Ilirija Odeja Marmor in SKB ml. 26. ROKOMET Liga prvakov Četrtfinale (povratna ma): Celje Pivovarna Laj Kaustik Volgograd 2i (14:11) Škrbič 8, Puc in f gartnik 4, Vugrinec, Jelčii Stefanovič 3, Manaskov Šerbec in Pajovič 1. 1.DRL 13. krog: Radeče-Tei 24:24 (10:11) Privšek 9,; žej 6, Šantl 4, Martinči! Ivančič in Plazar 1. AFP Dc va-Gorenje 27:22 (13:9) vrilovski 8, Bedekovič 5,1 skan 4, Tome 3, Tamše Kavaš 1. Vrstni red: Celje vovarna Laško 22, Trebnje Prevent 19, Gorenje 18, i Dobova 17, Prule 67 16, Ra če 13, Termo 9, Slovar Izola 5, Andor 4, Krško 3. 1.DRL(Ž) 11. krog: Baje Daevvool la-Vegrad 16:16 (9:19) Ki 5, Stevanovič in Topič 3,1 lič in Jukič 2, Nojinovič I Degro Piran-Juteks Z (9:15) Vydrina 9, Derčai Randl 4, Dolar 3, KI Kostynkova, Uranker in Z 1. Vrstni red: Krim Electa (-1) in Robit Olimpija 20, teks 18, M Degro Piran Gramiz Kočevje (-1), Veg Baje Daevvoo Izola in Jelo' 9, Branik 3, Burja 0. ODBOJKA IJKN. 13. krog: Žužemberk stanj Topolšica 3:0 (1 15:9, 15:4). Vrstni red: P nar GOK IGEM 22, Saloni Pomgrad 20, Stavbar IGI^ Elvo Bled 16, Titan Kamnil Olimpija 14, Žužemberk Šoštanj Topolšica 2, Krka XDOL 15. krog: SIP Šemp« Brezovica 0:3 (7:15, 6 14:16). Vrstni red: Astec glav 28, Granit in Brezo' 24, IGM Hoče 20, SIP ŠeiT ter 18, Kovinar Kočevje GLŠ Črnuče in Termo Lut 14, Ljutomer, Hoteli Sii nov Zaliv in Vuzenica 6, Portorož 4. 2.D0L(Ž) 15. krog: Ruše-Zgornja vinjska 0:3 (8:15, 3 11:15). B&L Utrip Šemp« Kemiplas Koper II. (12:15, 15:5, 15:10, 15:1' Kajuh Šoštanj-Asics (preloženo). Vrstni red: ' Rogoza (-1) 28, Asics Tab' 1) 26, Frupi ŠOU K2 Šport Infond Branik in KemiplaS per 11. 16, Zgornja Savini 14, B&L Utrip Šempeter Solkan (-1) 12, Kajuh 0 (-1) in Benedikt 10, Ru^' Partizan Prevalje 0. Šl.6..11.februar199^ 24 PISMA BRALCEV ODMEVI Sredi zimske idile Tragično je, da vsepovsod izgubljamo naša naravna bo- gastva, kar je posledica izgube občutka za varstvo narave. Odloki in zakoni, ki naj bi ščitili najvitalnejše interese družbe do naravnega okolja, se ne upoštevajo. Morda zara- di neznanja ali morda zaradi moči, ki jo imajo petičnejši in vplivnejši. V 50. in 52. številki Novega tednika lanskega leta sta ob- javljena članka Prvenstvo mo- tornih sankačev in Sredi zim- ske idile. Prvi sestavek bralce na hitro seznani z motornim sankaš- tvom in pa z urnikom spreje- tih terminov za tekmovanja. Drugi sestavek pa je že repor- taža vožnje z najmanj sedmi- mi motornimi sanmi na Po- horju od Peska do Areha in nazaj. Treba je povedati, da je vož- nja, kjer so se vozili motorni sankači, prepovedana, saj so se, po reportaži sodeč, vozili v pragozdu Šumik. Pri prepreki na cesti pa so se vozili izven poti. Navesti je treba, da bo v kratkem tudi velik del Pohor- ja in s tem tudi ta njihova pot zajet v regijskem parku, torej pod posebno zaščito. Toliko v smislu o prepovedi vožnje z vozili na motorni pogon in kolesi v naravnem okolju (Ur. list RS 16/95). Ne smemo vsega, kar zmore- mo. Glede uporabe motornih sani je Slovenija premajhna, da bi jo primerjali s širjavami Skandinavije, Kanade in Islan- dije. En hektar gozda ima pri nas veliko večji pomen s stališ- ča splošno koristnih funkcij gozda kot v prej omenjenih državah. Na srečo imamo še naravne, manj obljudene pre- dele gozdov, ki so, kot pravi omenjena reportaža, idilični. Kje je idila, ko se v tihoto zimskega gozda zareže grupa motoriziranih ropotačev? Ne gre samo za križanje z ostalimi oblikami turizma (klasično smučanje, tek na smučeh, pohodništvo), gre za čisto druge probleme, ki jih mehariicistično orientiran člo- vek ne razume - gozd je zaple- ten ekosistem, ki je zlasti pozi- mi zelo občutljiv v tistem delu živalskega sveta, ki zimo ne prespi. Pogoji za te živali se pozimi poslabšajo, poraba energije pa mora biti zelo varč- na. Ni treba posebno opozarja- ti, da drvenje z motornimi san- mi po gozdu razbije življenjski ritem živali in jih sili v stresne situacije ter v pogubno, nepo- trebno porabo energije. Gozdni rezervati in pragoz- dovi pa tudi nezaščiteni deli narave, ki so blizu naravni zgradbi, so učna knjiga o nara- vi, iz katere smo se že marsikaj naučili in se še učimo. Spozna- vanje in sodelovanje z naravo je osnova preživetja, zato nara- vo čuvamo, nekatere dele celo zaščitimo. Za našo neprecen- ljivo naravno dediščino gre, ki smo jo kot tako marsikje tudi pravno opredelili. RADO KOKAU, vodja KE Slovenske Konjice PREJEU SMO i Mednarodni | dan molcrisč J ! Združenje Slovensko ekološ- ; ko gibanje - SEG in njena Sekci- ja za naravno in kulturno dediš- čino ob svetovnem dnevu mo- . krišč opozarja, da je Slovenija ; vroča točka Evrope, in sicer j zato, ker ima v svetovnem meri- i lu tako bogato biološko razno- ' vrstnost in krajinsko raznoli- | kost. Uradno pa ima zavarova- i nih še vedno le 8,6% ozemlja ■ Republike Slovenije od predvi- I denih 25 do 30 % v Državnem : prostorskem planu RS, ki je bil I sprejet koncem leta 1998 v Dr- žavnem zboru RS. I Mokrišča so ene najpomem- i bnejših površin za ohranjanje | biološke raznovrstnosti. Slo- ? venija je bogata z mokrišči, j sicer ne bi imela tako izjemne \ raznovrstnosti in raznolikosti, j Naša država ima vpisane v sve- \ tovni seznam mokrišč le soli- > ne, nima pa Cerkniškega jezera ; in še kakega drugega mokrišča. ' Slovenija se intenzivno pro- • storsko razvija, saj načrtuje in * izvaja osnovne infrastrukturne i vele-projekte: izgradnjo avto- \ cest in železniških koridorjev ' ter industrijsko-prodajnih con, ki so marsikdaj načrtovane ta- ko, da ovirajo oziroma uničuje- jo pomembna mokrišča. • Mokrišča ne morejo biti sa- \ mo skrb naravovarstvenikov, ] predvsem ptičarjev in ribičev, ; marveč vseh, ki si prizadevajo i za trajnostni razvoj v Sloveni- j ji. Predlagamo, da vsaka obči- ; na oziroma lokalna skupnost j na svojem teritoriju sama po- j skrbi za primerno ravnanje s i svojimi mokrišči. i KAREL LIPIČ, i za 10 SEG ; Konec drugega j tisočletja Veliko se je zadnje čase raz- I pravljalo v dnevnem časopisju o ' tem, kdaj bo konec drugega ti- \ sočletja in kdaj začetek tretjega. \ V zvezi s tem sem narisal > časovno premico in jo opisal, i Bilo je že napisano, da rimske | številke nimajo ničel, zato tudi \ ničelnega leta ni bilo; mislim, i da se ni pisalo kot prvo leto j štetja po Kristusu prvega dne 1. \ 1. 0000, ampak se je prvo leto ; štetja po Kristusu ali novega ] štetja pisalo oz. začelo 1. 1. i 0001 in je trajalo do 31. 12., 0001 leta. Torej je trajalo prvo ; leto dvanajst mesecev in tako ; vsako naslednje leto, zato mor- \ da nekatere moti, ker mora i poteči celo leto 2000 od prvega j januarja do enaintridesetega: decembra, da bo tako konec j drugega tisočletja; ali drugače \ rečeno je tako minilo polnih j dvatisoč let in se bo šele potem ' začelo tretje tisočletje s 1. 1. ; 2001, s prvim januarjem dvati- j sočprvega leta. j Če sem kaj prispeval k razja-; snitvi zagate okoli konca dru- j gega tisočletja, bom vesel. Poi ljudski navadi praznujemo ■ prehod v novo leto za silve-^ strovo. Prehod v tretje tisoč-j letje pa kaže praznovati preko! celega dvatisočega leta. j ANTON LOJEN,! Vojnik j Obvestilo za javnost Več kot tri mesece je minilo, ko se je začela »oblast« zanimati za poplavljence. In še nekaj časa bomo potrpežljivo (kot vedno) čakali, da bi morda kaj kanilo oškodovancem po že tretji katastrofalni poplavi iz namenskih sredstev republike in občine (kaj pa sklad za ureja- nje mestnih zemljišč?). Ne vemo, kako bo »sociala« odločila, kdo kaj dobi aU ne... Sodim, da take »legitimacije« tako imenovana »sociala« nima. Kajti škode po poplavi se ne meri po socialni plati, ampak le po dejanski škodi. Prejšnji žu- pan Zimšek je pred županskim mandatom pridno pobiral pris- pevek za urejanje mestnih zem- ljišč. Le-ta bi moral preprečiti poplave. Kam so šla ta sredstva, ali kaj so dobili poplavljenci, se sprašujemo. Prosimo gospoda Pfeiferja, naj odgovori na to vprašanje. Pa še nekaj: Ali ste vsi, ki ste pri »koritu«, pozabili na stari slovenski rek, ki pravi »kdor hitro da, dvakrat da«? To lahko obrnemo tako, da rečemo »kdor pozno da, skoraj nič ne da«. Gospodu županu Šrotu pri- poročam, da mi kot meščanu mesta Celja odgovori, če se z vsebino tega napol apela strinja in če bo kaj naredil, da meščani Celja v bodoče ne bomo brez potrebe prizadeti, in se počutili kot manjvredni državljani v Mestni občini Celje. S poseb- nim in globokim spoštovanjem ter rešpektom. MILAN LUŽAR, ponižni meščan mesta Celje izjava za javnost Demokrati Slovenije odloč- no nasprotujemo uvedbi čistega večinskega volilnega sistema za volitve poslancev Državnega zbora RS v Sloveniji. Tega sta- lišča ne zagovarjamo zato, ker bi se bali dvokrožnega večin- skega volilnega sistema, saj na- vsezadnje tudi županske volitve dokazujejo, da tak sistem ven- darle omogoča izvolitev tudi dobrim kandidatom t. i. manj- ših političnih strank, temveč zato, ker bi bila uzakonitev tega volilnega sistema v nasprotju s sodobnim razumevanjem de- mokracije. Večinski volilni si- stem temelji na arhaičnem ra- zumevanju demokracije, ki iz- postavlja zgolj logiko matema- tične večine in ne upošteva pra- vice manjšin v družbi do sode- lovanja v odločanju o najpo- membnejših vprašanjih za družbo v celoti in posameznega člana družbe. Soglašamo tudi z zahtevo, naj Ustavno sodišče svojo sporno odločbo o izidu referenduma o volilnih siste- mih ponovno preveri, kajti se- daj veljavna odločba US je spor- na tako s postopkovnega vidika kot tudi z vidika logičnega bra- nja zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Demokrati Slovenije zavra- čamo večinski volilni sistem kot nesprejemljiv za Slovenijo tudi zato, ker nesporne izkuš- nje iz držav s takšnim volilnim sistemom kažejo, da ob tak- šnem volilnem sistemu v bistvu večina volivcev iz posamezne vohlne enote nima tako rekoč nobene možnosti, da bi sploh kdaj dobila svojega predstavni- ka v parlamentu. Na volitvah po večinskem sistemu vedno zma- ga ali najmočnejša leva ali naj- močnejša desna stranka, za ka- tero pa praviloma nikoli ne gla- suje absolutna večina vseh vo- livcev v volilni enoti in tako dobi naposled absolutno oblast v državi stranka, ki jo v resnici podpira v najboljšem primeru 40 odstotkov volivcev, kajti del volivcev se volitev sploh ne ude- leži, ker se zaveda, da kandida- ti, ki bi jih volili, nimajo nobe- ne možnosti za izvolitev. Večin- ski sistem volitev torej v resnici omogoča popolno oblast manj- šine, ki seveda pomeni večino tistih, ki so se volitev udeleži. Večinski del ljudstva pa tako dejansko ostane brez vpliva na odločitve oblasti. Zaradi vsega povedanega je uzakonitev večinskega volilne- ga sistema ob sodobnem razu- mevanju demokracije nespre- jemljiva, zahteve po tem siste- mu pa nazadnjaške. Najbolj sprevrženo pa je to, da naj bi poglavitni razlog za uvedbo te- ga sistem bila nuja po olajšanju vladanja vladi oziroma stranki ali koaliciji, ki bo na volitvah zmagala. Takšna logika je dobe- sedno cinična in opozarja na dejansko odtujenost poHtične elite v Sloveniji. Namesto, da bi si prizadevali za to, kako izbolj- šati kakovost političnega odlo- čanja v Sloveniji in kako v stran- kah doseči, da bodo na svoje liste uvrščale čim bolj kompe- tentne kandidate in ne strankar- ske apartčike, ki potem samo kimajo svojim vodjem v parla- mentu, si ta elita vse bolj očitno prizadeva za to, da bi si tako rekoč za vsa naslednja desetletja zagotovila položaje pri koritu. TONE PERŠAK, DSS Veterinarji - mučitelji živali? Zahvaljujem se POP TV, da je v petek 29. januarja, ob 20. uri brez dlake na jeziku predstavi- la zgolj en primer (izmed mno- gih drugih, ki so še v Sloveniji) mučnega trpljenja živine v hle- vu lastnika Emila Grižona v Krkavči vasi 131, Šmarje pri Kopru. To ni bila živina, to so bile kosti, prevlečene z govejo kožo (da se drastično izrazim). Druga pohvala gre koprskemu obalnemu društvu proti muče- nju živali, ki je ta primer od- krilo in ga že pred dvema leto- ma predlagalo področni veteri- narski inšpekciji v postopek. Tamkajšnja veterinarska inš- pektorica Blazina Sedmak ver- jetno ni smatrala za potrebo, da živino reši in je pustila, da je žival trpela in se znašla v tra- gični situaciji. Vse obsodbe je vreden lastnik Križon, še večjo odgovornost pa nosi VURS, ki je za primer vedela, pa ni niče- sar ukrenila. V svojem 40 letnem delova- nju proti mučenju živali vedno pridem do zaključka, da vete- rinarji niso ljubitelji živali, ta- ko kot avtomehanik ne more sočustvovati z neživo materijo - avtomobilom. Mnogo se jih izgovarja, da ni veljavnega za- kona proti mučenju živali. Pr- vič: žalostno je dejstvo, da je treba čakati na uzakonjene re- presalije, ko gre za preprečeva- nje mučenja živah, in drugič: prav pristojni organ veterinar- skega in živinorejskega lobija t.j. ministrstvo za kmetijstvo, zadržuje naš osnutek zakona (peto leto), ki je že zda, usklajen z evropskimi non mi (uskladitev je oprj WSPA London) in ga ne v vladi oz. DZ-u v drugo braj Postavljam javno vprajj republiški veterinarski injj ciji (dr. Kovač) in prosi^ jasen odgovor brez izmil^ Zakaj veterinarska inšpel(( ki je za primer mučenja živ vedela že od leta 1996, do ni ustrezno ukrepala in ži rešila trpljenja? Kaj se je zg( lo in kako je VURS ukrep glede rešitve živih okostnjal v hlevu Grižona? LEA EVA MULU Svetovalna direktorica v svei ni zvezi za varstvo živali Lom Ljublji mnvALE "pohvale Nepozabno doživetje j v Kulturnem domu v G pri Slivnici je društvo up jencev organiziralo Večer mače glasbe. Bilo je lepo ( vetje, ki se ga bomo Slivni še dolgo spominjali. Nasto so pevci iz Škocjana na Dol skem in iz Sv. Štefana. I Za zabavo so skrbeli Slivii muzikantje in tudi osnovno) ski otroci s svojim ansambh Vsi skupaj so nam pripravili večer, zato bi bilo škoda, d šel v pozabo. Zato se prisij zahvaljujem našemu društvc trud in prizadevanje. | CILKA KLADJ INFORMACIJE - ROMAN Kmalu sta prišla po gozdni stezici do zidanice, ki je stala, že vsa razmajana in skrivljena, spodaj pod nasadom šmarnice, s l^alero si je Pim-pom velikokrat gasil žejo in tolažil srce. Nekaj ^asa sta molče sedela na grobo stesanih klopeh pred hramom, zatopljena vsak v svoje misli. Pim-pom si je že v drugo natočil ^Diarnice iz vrča in jo popil z bolečim vzdihom olajšanja. »Ko vas takole gledam, se mi vse bolj zdi, da tudi vi utapljate v pijači svoje bolečine in tegobe...« je razmišljala Anka dovolj ■naglas, da jo je stari Pim-pom slišal. |*Pametno dekle si, Anka, saj si prva spoznala, da jaz ne olivam vase tega prekletega strupa iz požrešnosti, ampak ^3to, da v pijani omami potonem v pozabo tega pekla, ki ga živim na tem svetu!« Premolknil je in kar iz navade izpil še preostalo šmarnico iz bokala. '^nka je spoznala, da se danes odpira skrivnostna Pim- Pomova duša, zato ga je z zanimanjem vprašala: »Tako dolgo že poznam stric Pim-pom, v resnici pa še sploh ne vem, ^ako vam je ime, kaj šele, da bi slutila kaj o vaših križih in 'ežavah, ki vas preganjajo in tiščijo v trnovi svet alkoholne ^mame in pozabe?« Ob tem je čisto pozabila nase in na svoje današnje trenutke sreče in bolečine, ki ju je doživela to jutro! **Viclel sem tvoj objokan obraz, dekle!« jo je nepričakovano ^Pomnil Pim-pom na njene težave. »Nikar si ne misli, da je ^'ara Pim-pomova duša že tako brez občutkov, da je več ne zabole solzice na licih mladega dekleta. Le izjoči se, izjoči iz ^''ca bolečino, s katero ti je kdorkoli po krivici ranil tvoje mlado ^'^^^^ Samo vase nikoli ne zapiraj svoje mlado srce. Sama vase 'koli ne zapiraj svojih bolečin in težav, da te potem ne gledajo /^znotraj in ti nazadnje kot potuhnjeni psi ne razžro srca in Use! Prav zato, da ti to povem, sem te, mladenka, povabil s k"°J- Zdi se mi, da stojiš danes na mestu odločitve, prav tam, sem stal pred mnogimi leti jaz. Takrat sem storil prvi ^PaČni korak, ki me je zanesel na to mojo nesrečno in Vrženo življenjsko pot, s katero zame ni več rešitve!« , .'^nka je skrbno poslušala starega moža in njegove modrosti, ' ^0 tako resnične prihajale iz njegovih ust. Gledala je njegovo ^ cavo postavo, njegov, od preobilne pijače zabuhel in spačen ^^^2 in kar ni mogla verjeti, da prebiva v tako okorelem ^ ^su čuteča in nesrečna duša. Pim-pom je čutil na sebi njen °§ied, njeno nemo vprašanje, zato je govoril naprej. »Začudeno me gledaš, ker nisi vajena takšnih besed iz mojih ust, kajne? A vedi, da sem bil tudi jaz prej mlad kot pa star in še bolj bi se čudila, če bi mogla prebrati knjigo, ki je izpisalo moje življenje samo. Tako kot tebi, je tudi meni stekla zibelka daleč proč od Daljne vasi, kamor me je potlej pripeljala moja nesrečna pot. V krstne bukve so me zapisali za Gabrijela, no, na to so že vsi pozabili, še jaz sam bi kmalu. Pim-pom, da je tako!« se je trudno nasmehnil in prav namerno dodal svoje značilno ime. »Odkar se zavedam zase, se počutim drugačnega od drugih ljudi. Vsi so se povsod posmehovali mojemu čudnemu izgle- du, jaz pa sem zaradi tega čutil v svojem srcu bolečino in mnogokrat razmišljal, da moja duša ne živi v pravem telesu, nekako tako, kot bi žlahtno vino hranil v neugledni, zamazani steklenici in mu s tem kvaril njegovo žlahtnost. V svojih mladih letih sem se z vso ljubeznijo svojega srca zaljubil v dekle iz soseščine. Najbrž me je sprva imela tudi ona rada, a hudobni ljudje so še njo zasmehovali zaradi mene in kmalu se me je začela izogibati. Skupaj s svojo srčno bolečino in razočaranjem sem potem šel na fronto krvave vojne. Povsod, koder me je nosil vojaški škorenj, sem v prvih vrstah izzival smrt, a izgledalo je, da se me še ona izogiba. Kaj vse sem preživel, ko so mi okrog ušes švigale krvave kozaške sablje na ruski fronti! Ni se mi še dobro osušilo blato na škornjih, že sem se znašel pred rafali, ki so kosili vse živo, ko smo jurišali na italijanske bunkerje, tam ob Soči. Vse je padalo okrog mene, zdihovalo v smrtnih mukah, samo mene ni hotela okrutna bela žanjica, tako da sem ostal sam, kot zadnji nepožeti klas na veliki pokošeni njivi.« Zdaj je govoril Pim-pom živo in prizadeto. Razgaljal je svoje premočene prsi in se obračal, kot bi jih znova nastavljal kroglam nevidnih sovražnikov. »Tolikokrat sem že poslušala te vojaške zgodbe, v katerih se možje hvalijo s svojimi junaškimi dejanji, vas pa še nisem nikoli slišala tako govoriti, stric Gabrijel!« je zamišljeno, v začudenju, kako malo se ljudje v resnici poznamo med seboj, govorila Anka. Pim-pom jo je prijel za roko, da je občutila vso raskavost njegove dlani in zadelo se je tedaj Anki, da sta mu po gubah, ki so razorale njegov obraz, spolzeli dve drobni, grenki solzi in se izgubili nekje v sivi, neobriti bradi. Malo je posmrknil in glas, ki mu je zdaj prišel iz grla, ni imel več tiste raskave grobosti, ki so je bili pri njemu vedno vajeni, ko je dejal: »Zares sem že pozabil, kdaj me je kdo zadnjič poklical z mojim pravim imenom! A tako lepo zveni v ušesih, ko te kdo pokliče s tvojim človeškim imenom, da se takoj počutim manj izobčenega iz te človeške družbe.« Pim-pom se je ustrašil svoje mehke in ranljive podobe, ki jo je vedno skrival pred ljudmi, za masko svoje grobe neotesano- sti. Hitro je segel po poliču s šmarnico, kot bi segel po svoj nevidni ščit, nekajkrat močno potegnil, da mu je kisla pijača nemarno tekla mimo ust, po bradi na kosmate prsi. Kot da se je zvlekel nazaj v svojo varno lupino, se je zazdel Anki, ko se je znova oglasil. »Pim-pom! Hoj, deklica mlada, domov bo treba, da ne bodo vaši v skrbeh, kod hodiš! Danes se mora vsa družina zbrati skupaj pri >žegnu< za mizo, zato te bodo hitro pogrešali. Jaz grem pa kar s teboj, saj moja stara coprnica nima nič boljšega na mizo za veliko noč kot v oblicah krompir! Pim-pom, da nima!« »Mar sem se pogovarjala z dvema človekoma?« se je spraševala začudena Anka, ko sta stopala s Pim-pomom po poti proti Osojnikovi domačiji. »Le zapomni si, dekle,« se je tam, kjer se pot skriva za velik leskov grm, znova oglasil Pim-pom s tistim nenavadno meh- kim glasom. »Vedno se bori za svojo pravico in čast! In še bolj za ljubezen, ki jo nosiš v svojem srcu! Samo tako ostane človek vreden svojega imena!« »Stric Gabrijel...« je hotela odgovoriti Anka, a jo je znova presekal z grobim in samemu sebi posmehljivim glasom: »Pim-pom dekle! Pozabi na moje ime, vse pozabi, kar ti je govoril neumen starec, ki je še svoje ime zapravil!« Hitro je stopil Pim-pom naprej po poti, kot bi se bal, da mu bo mokrota, ki se mu je znova nabirala v očeh, zmehčala njegov grob oklep, v katerem je pred hudobnim svetom skrival svoje dobro srce. »Le zakaj se usoda tako neusmiljeno poigrava z dobrimi ljudmi kot je stari Pim-pom?« je Anka spoznala, kakšen nesrečnik je v resnici ta starec z dvema podobama. »V vsem svojem življenju še nisem srečala človeka, ki bi mi tako razkril svoje notranje boje in najbrž samo jaz vem, koliko življenjske modrosti se skriva v glavi tega, od vseh zaničevane- ga moža.« Anka je stopala le korak za Pim-pomom po poti in prav nehote se je polglasno vprašala: »Le kaj si, usoda, ki tako zamotano vodiš naša pota?!« NOČNE I CVETKE • Franc je 3. februaija zvečer prijavil, da se je prejšnjo noč pred vrati njegovega stanova- nja pojavil neznan moški, ki se je predstavil za policista. Od Franca je zahteval 10 tisoč tolarjev za storjeni cestnopro- metni prekršek, ker pa Franc očitno ni bil povsem »nedol- žen«, mu je denar izročil. Na- slednji dan mu je kapnilo, da je šlo za grdo potegavščino, policija pa zdaj išče svetlola- sega moškega v modri bundi, starega od 20 do 30 let in nizkega okoli 170 cm • Franc H. se ga je v četrtek v lokalu Mimi na Linhartovi na- pil, v hudih alkoholnih mu- kah pa je začel razgrajati in vpiti po lokalu. Franček bo moral k sodniku za prekrške, tako kot tudi točajka Milena, ki Frančku ni znala reči »ne«. • V stanovanju na Cesti XIV. divizije sta se v četrtek zvečer ravsala Alojz in njegova nepo- žegnana Alenka. Ker sta kalila javni red in mir, ju bo k sebi povabil sodnik za prekrške. • V soboto dopoldne je bila potrebna intervencija na Cin- karniški 12, kjer se je po hod- niku motovilil in vpil Drago K. • Po telefonu je v soboto po- noči poklicala mama Tončka in prijavila lastnega sinka Branka. Branko naj bi bil tako nočno navijal muziko, da ma- mici ni bilo dano zaspati. Na kraju domnevnega glasbenega kravala so policisti našli Bran- ka, ki je sladko spal, o kakšni glasni glasbi pa ni bilo sledi. • Na Kovinarski sta si v nede- ljo dopoldne v lase skočili dve ženščini. Ena je začela, druga vrnila, sosedje pa takoj na te- lefon. M.A. Prometni zakon je najuspešnejša naložba Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenil stanje v minulem letu Prometna varnost je bila lani v Sloveniji, kljub mno- gim hudim nesrečam in še vedno prevelikemu številu smrtnih žrtev, boljša kot leto poprej. V minulem letu je na slovenskih cestah izgubilo življenje 308 oseb ali 49 manj kot v letu 1997. WHKHKti K izboljšanju stanja so bis- tveno prispevala prizadevanja članov Sveta in slovenske po- licije, omembe vredni pa so tudi učinki gradnje novih cest in, ne nazadnje, učinki novega prometnega zakona, ki je sto- pil v veljavo maja lani. Takšne so globalne ocene Sveta za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu R Slovenije, si- cer pa bo svet v bodoče sledil trem poglavitnim ciljem: manj vinjenih voznikov na ce- stah, umirjanje prometa ter delo z mladimi vozniki mo- tornih koles in koles z motor- ji. Ta kategorija udeležencev v prometu namreč izstopa po številu kršitev predpisov in po številu žrtev. Najbolj črne številke v pro- metu se v Sloveniji zadnja leta zmanjšujejo, seveda pa to ne more biti razlog za zadovoljs- tvo. Slovenija se s 155 mrtvi- mi na milijon prebivalcev šele približuje »srednje varnim« državam, ki so članice Evrop- ske unije, za nami sta le Grčija in Portugalska. Če bomo še nadalje uspešni pri zmanjše- vanju števila mrtvih v prome- tu, lahko v nekaj letih priča- kujemo, da bomo dosegli sta- nje, kakršno je bilo pred dve- ma letoma v Franciji (147 mr- tvih), Španiji (140 mrtvih), Belgiji (134 mrtvih), ocenju- jejo v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu R Slovenije. Število mrtvih se je od 1. maja do 31. decembra 1998 zmanjšalo v primerjavi z ena- kim obdobjem v letu poprej za 96 smrtnih žrtev, v primer- javi z letom 1995 pa kar za 100 mrtvih. Posledice najhujših promet- nih nesreč pomenijo za državo, poleg nenadomestljivih človeš- kih življenj, tudi ogromno gmotno škodo. Po metodologi- ji EU, ki je leta 1997 sprejela pravilo, da je družbena škoda v smrtni prometni nesreči »vred- na« milijon ECU (189 milijonov tolarjev), smo imeli v Sloveniji 58 milijard 212 milijonov tolar- jev družbene škode samo zaradi smrtnih prometnih nesreč. Če bi le del teh sredstev dodatno namenili za preventivne pro- grame, nakup tehničnih sred- stev za nadzor prometa in za odpravljanje nevarnih mest, bi s tem dosegli, da bi bilo število nesreč in najhujših posledic bis- tveno manjše. Po enakih krite- rijih je bil novi zakon ena naj- bolj uspelih državnih investicij v zadnjih letih, saj smo prihra- nili tudi 9 milijard 450 milijo- nov tolarjev. mmmmm j.m. OD DRUGOD Pretrgana veriga preprodajalcev z eksploziva Mariborski kriminalisti so v sodelovanju z notra- njim ministrstvom in krimi- nalistično policijo nemške- ga notranjega ministrstva odvzeli prostost petim ose- bam, ki jih sumijo kaznive- ga dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in razstrelilnimi snovmi. Štiri osumljence (brezpo- selne Mariborčane) je prei- skovalni sodnik spustil na prostost, za domnevnega glavnega organizatorja Mar- ka K. (25), prav tako doma iz Maribora, pa je odredil pri- por. Marka K. so policisti pri- jeli 1. februarja pred hotelom Piramida v Mariboru n njem našh večjo količino ploziva. V devetih hišnih pr^ vah so mariborski ki nalisti zasegli 10 kik mov plastičnega eksp va, 5 antimagnetnih ^ pehotnih min, 4 mini lepke, razpršilno mi različnih sprožilcevj lokalibersko puško ir volver. S prijetjem petih o; Ijencev je bila pretri dobro organizirana mi ki se je zaradi visokih bičkov pri prodaji eki zivnih snovi in orožja varjala z nedovoljei posli. MINIKRIMICI Lepa allco zaloga v noči na 2. februar je nezna- ni storilec vlomil v skladišče pijač podjetja Ostro v Slancah pri Teharjah. Nabral in odpeljal je več kot 340 steklenic vina in več kot 150 steklenic žganih pijač. Podjetje je oškodoval za približno 400 tisoč tolarjev. Pri stranskih vratih v noči na 2. februar je nekdo pri stranskih vratih vlomil v 01dy bar na Polzeli, last Jureta M. Tam si je izbral glasbeni stolp Hitachi, slušalko prenosnega te- lefona, različne vrste cigaret in pijač, pobral pa je tudi menjalni denar. Vlomilec je lastniku pov- zročil za okoh 150 tisoč tolarjev gmotne škode. Prespal, ukradel v času od 27 januarja do 3. februarja je nekdo vlomil v nedograjeni vikend v Podvinu pri Žalcu, last Mitje J. Tam se je naspal, ob odhodu pa si je prisvojil prenosni radijski sprejemnik, nekaj ročnega orodja ter dve steklenici vina in steklenico piva. Naložil, odpeljal v dneh od 29. januarja do 3. februarja je neznani storilec kra- del na območju ograjenega skla- dišča Emove Orodjarne na Beži- grajski cesti v Celju. Odpeljal je dve medeninasti in eno bakreno ploščo pločevine v skupni vred- nosti okoli 310 tisoč tolarjev. Posprejal, porisal 3. februarja dopoldne se je neznani škododelec znesel nad osebnim avtomobilom Daewoo Racer, parkiranim na Miklošičevi ulici. Porisal ga je s črnim razpršilcem, Cirilu B. pa povzročil za okoli 100 tisoč tolarjev gmotne škode. V noči na 4. februar pa se je nekdo lotil osebnega avtomo- bila Rover 414 Si, parkiranega na Okrogarjevi ulici v Celju. Z ostrim predmetom je poško- doval pločevino, Bogomilo K. pa povzročil za približno 70 tisoč tolarjev škode. Miran ranil Srečka Na hišnem dvorišču v Bole- tini pri Ppnikvi sta se 3. fe- bruarja popoldne grdo spore- kla in potem še stepla 32-letni Miran S. in 46-letni Srečko M. Med pretepom je Miran nekaj- krat udaril Srečka v glavo in ga hudo telesno poškodoval. Tatvslačilnici v slačilnici na Srednji frizer- ski, tekstilni, strojni in prometni šoli na Ljubljanski cesti v Celju se je 3. februarja zvečer mudil nekdo, ki je Nacu F. ukradel spodnji del trenirke in bundo, v kateri je bil denar, dokumenti, ročna ura ter ključi. " Ukradel golfa v noči na 4. februar je iz- pred stanovanjskega bloka v Dobrteši vasi izginil osebni avtomobil VW golf, last Vlat- ka Š., slabe pol ure po obvesti- lu o tatvini so policisti vozilo izsledili pri osnovni šoli v Šempetru. Tatvine je osum- ljen 20-letni Slaviša D. Smuči S prtljažnika 4. februarja popoldne je nek- do, s prtljažnika na avtomobi- lu, parkiranem na območju KTC Rogla, ukradel smuči Sa- ^ lomon, skupaj z vezmi Marker ■ M6. Andrej B. je oškodovan za približno 60 tisoč tolarjev. | Vlom V Beethoven ] Strasse v noči na 5. februar je nežna- j ni storilec vlomil v gostinski , lokal Beethoven Strasse na J Ipavčevi ulici v Celju. Ukradel \ in odpeljal je 17 steklenic raz- \ Učnih žganih pijač, 20 žvečilk, ; snow board in še 5 tisoč tolarjev ! menjalnega denarja. Podjetje Vofra Total iz Žalca je oškodo- '■ vano za okoli 200 tisoč tolarjev. 1 Posekal drevesa i v času od lanskega marca do i konca januarja letos je neznani ' storilec, v gozdu na Konjiški • gori, posekal 46 dreves v izmeri ] okoli 50 kubičnih metrov. Z ! dejanjem je Pavla J. oškodovana \ za približno 275 tisoč tolarjev ] Vdndalizem Od 29. januarja do 1. fe-J bruarja je neznani storilec na- j merno poškodoval okroglo.' ogledalo ob lokalni cesti v ^ Zavrhu nad Dobrno. Izruval j je steber z betonskim podstav- ; kom in ga vrgel na travnik, i Občina Dobrna je oškodovana i za okoli 60 tisoč tolarjev. izsiljevalci Prejšnji petek okrog pold- ] neva so trije neznani mlado-1 letniki, ki so se potikali po > Intersparu, ustavili 15-letnega ' B.P. in ga z grožnjo prisilili, . da je šel zanje krast v prodajal- \ no Hervis. Naročili so mu, naj \ jim prinese tri pare športnih i copat in sončna očala. Prestra-.^; šeni fant jih je ubogal, iz pro-j dajalne prinesel naročeno bla-1 go, a ga je pri izhodu prijeH varnostnik. Čakajoči so po-i begnili neznano kam, polici-^ sti pa o njih še poizvedujejo, i Tudi certifikat v času od 3. do 6. februarja^ je neznani storilec vlomil vi nenaseljeno leseno pritlično ■ hišo v Dolu pri Šmarju. Iz] notranjosti je ukradel 1.200'^ nemških mark, telefonski apa-^ rat, pištolo za ubijanje živali in^ 150 nabojev ter potrdilo o vlo-^ ženem lastninskem certifika-' tu. Kar je ukradel, je vredno^ okoli 200 tisoč tolarjev. i TAOTNE IZ VOZIL v četrtek, 4. fel3ruarja popold- ne je nekdo vlomil v osebni avtomobil Zastava yugo, parki- ran pri otroškem vrtcu na Mari- borski cesti v Celju. Ukradel je denarnico z denarjem in osebni- mi dokumenti, lastnico Marijo F. pa oškodoval za okoli 25 tisoč tolarjev. Denarnica, odložena na vid- nem mestu, je premamila nez- nanega storilca, ki je prejšnji četrtek popoldne vlomil v oseb- ni avtomobil Zastava yugo, par- kiran na Pleteršnikovi ulici v Celju. Na škodo Kornehje Š. je ukradel denarnico, v kateri je bila n\anjša vsota denarja in osebni dokumenti. Nekdo je imel v četrtek pono- či lahko delo, ko je iz vozila Ford escort, parkiranega na Po- horski ulici v Celju, ukradel de- narnico z nekaj denarja in doku- menti na ime Andreja M. Vozilo je bilo namreč odklenjeno. V času od lanskega avgusta do. 3. februarja je nekdo vlomil v tovorno vozilo Man, parkirano v opuščenem kamnolomu v Gore- nju. Iz vozila je ukradel taho- graf, hladilnik motorja, 2 polosi zadnjega kolesa ter zunanji del sprednje leve osi. Z dejanjem je lastnik Jože R. oškodovan za okoli 400 tisoč tolarjev. Minulo nedeljo ponoči je nekdo vstopil v odklenjeno osebno vozij^^astava 126, ki je stalo pred gostiščem Fink na Liptovsld ulici v Slovenskih Konjicah. Iz. vozila je ukradel elektronske l^yiature znamke Peavey, lastnika Zmaga O. pa oškodoval za približno 280 ti- soč tolarjev. Minulo nedeljo zvečer je nez- nani storilec vlomil v osebni avtomobil Zastava yugo, parki- ran na Gubčevi ulici v Celju. Ukradel je torbico z denarjem in dokumenti. Lastnica Ana J. je oškodovana za približno 35 ti- soč tolarjev. V času od 6. do 8. februarja je nekdo vstopil v osebno vozilo, parkirano na Prešemovi cesti v Velenju. Ukradel je avtoradio Blaupunkt, dvoje sončnih očal ter 5 audio kaset. Lastnik Go- razd G. je oškodovan za okoli 40 tisoč tolarjev. M.A. Pogrešani Rižnar 1. februarja je od doma naz- nano kam odšel Edi Rižnar, rojen 24. 9. 1963, stalno sta- nujoč v Skalah 74, Velenje. Nazadnje so ga videli 5. fe- bruarja v jutranjih urah na območju Velenja. Pogrešani Rižnar se prevaža z avtomobi- lom Zastava yugo, olivne bar- ve, reg. št. SG 32-08C. Visok je okoli 170 cm, srednje po- stave, kostanjevih las, postri- žen »na ježka«, ima močnejše brke oranžno-rjave barve. Če bi kdorkoli karkoli vedel o pogrešanem, naj to, prosi- mo, sporoči na telefonsko šte- vilko 113 ali na najbližjo poli- cijsko postajo. Št. 6.-11. februar 1 33 PROMETNE NEZGODE v silovitem trčenju je voznica osebnega avtomobila umrla na kraju nesreče. Smrtno trčenje ' Na glavni cesti II. reda, zunaj naselja Prožinska vas, se je v torek, 2. februarja ob 18.25 uri, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba umrla, dve pa sta bili ranjeni. Stojan Š. (39) iz Sodne vasi je vozil osebni avtomobil iz Štor pTovVŠentjurju pri Celju. V levem nepreglednem ovinku ga je naspolzkem vozišču začelo zanašati, zato je bočno zapeljal na Msprotni vozni pas. Takrat je iz smeri Šentjurja pripeljala jvoznica osebnega avtomobila, 28-letna Zdenka Z. iz Rifengoz- da, vozili pa sta silovito trčili. Po trčenju je vozilo Stojana Š. še iar drselo po vozišču, pri tem pa je z zadnjim delom trčilo še v osebni avtomobil 28-letnega Franca S. iz Jakoba, ki je vozil za voznico Zdenko Z. V nesreči je voznica Zdenka Z. utrpela tako hude telesne poškodbe, da je bila na mestu mrtva, voznik Stojan Š. je bil hudo ranjen, voznik Franc S. pa lažje. Na nasprotni pas i Na regionalni cesti II. reda zunaj naselja Tlake se je v ' sredo, 3. februarja zvečer pripetila nezgoda, v kateri je " ena oseba utrpela hude tele- 1 sne poškodbe. Gmotna ško- da znaša približno 200 tisoč tolarjev. Andrej P. (24) iz Podboršta s )e vozil osebni avtomobil iz * I^ogatca proti Majšperku. V tilagem levem preglednem ^ ovinku je zapeljal na nasprot- j tli vozni pas v trenutku, ko 1 niu je nasproti pripeljal voz- nik kolesa z motorjem, 42- '^tni Franc B. iz Strmca pri svetem Florjanu. V trčenju, ki sledilo, je Franc B. utrpel hude telesne poškodbe. Podrl mopedista , Na glavni cesti I. reda zunaj j^^selja Petrovče se je v četr- 4. februarja okrog pold- t| "^^va pripetila nezgoda, v ka- ^^ri je bil hudo telesno poško- t ^ovan voznik kolesa z motor- '^•n, škoda na vozilu pa znaša Mbližno 60 tisoč tolarjev. Dejan K. (28) iz Drešinje ^asi je vozil osebni avtomobil * smeri Levca proti Petrov- ■ ^^fn. Ko je pred semaforizira- ' križiščem v Petrovčah ^ "otel zapeljati na prometni ' za zavijanje v levo, je trčil J Voznika kolesa z motorjem, 1 p-letnega Damjana P. iz Pe- Jj^vč, ki je vozil v isto smer. ^opedist je pri trčenju padel vozišču in utrpel hude te- 1'^sne poškodbe. V škarje Na magistralni cesti zunaj naselja Strmca se je v petek, 5. februarja zjutraj pripetila nezgoda, v kateri je ena ose- ba utrpela hude telesne poš- kodbe. Gmotna škoda znaša približno milijon tolarjev. Urška Ž. (31) iz Polane je vozila osebni avtomobil iz Rimskih Toplic proti Laškem. V blagem desnem preglednem ovinku je začela prehitevati to- vorno vozilo. V času prehiteva- nja je iz nasprotne smeri pripe- ljal voznik tovornjaka, 38-letni Darko H. iz Celja, nakar sta vozili trčili. V nesreči je voznica Urška Ž. utrpela hude telesne poškodbe. Izgubila oblast nad vozilom Na glavni cesti II. reda zu- naj naselja Štore se je v petek, 5. februarja ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškod- be, gmotna škoda pa znaša okoli 810 tisoč tolarjev. Brigita V. (29) iz Celja je vozila osebni avtomobil po glavni cesti iz smeri Šentjurja proti Celju. Ko je pripeljala iz desnega v oster levi ovinek, je izgubila oblast nad vozilom in zapeljala v jarek ter trčila v betonski propust. Trčenje je bilo tako silovito, da jo je vrglo iz vozila skozi odprti- no razbitega vetrobranskega stekla. V nesreči je voznica utr- pela hude telesne poškodbe. M.A., Foto: SHERPA Hudo ranieni smučar umrl Na smučišču Jurgovo III na Rogli se je 5. februarja okoli 15.15 ure pripetila huda nesreča, katere izid je bil tragičen. Boštjan M. (22) iz Lokovi- ce (Velenje) je tega dne na omenjenem smučišču vozil smuk, pri zavijanju v desno (nameraval je zapeljati na povezovalno pot do spod- nje postaje sedežnice Jurgo- vo) pa je padel. Pri padcu so se mu smuči odpele, sam pa je drsel po smučišču še prib- ližno petnajst metrov, do- kler ga ni vrglo v gozd, kjer je z glavo in telesom trčil v drevo, od smučišča oddalje- no približno šest metrov. Hudo ranjenega Boštjana so z reševalnim vozilom odpe- ljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je ob 21.48 uri umri. Temu sporočilu so polici- sti dodali še podatek, da je navedeno smučišče označe- no s težavnostno stopnjo za izkušene smučarje, ob progi pa so postavljene tudi table, ki opozarjajo na splošno ne- varnost in na zoženje proge. M.A. Požigalec sporočil požig V nedeljo, 7. februarja ob 3.48 uri, je na Policijsko posta- jo Celje po telefonu poklical neznan moški, ki je dežurne- mu povedal, da je pravkar pod- taknil požar v najetem stano- vanju v bloku na Ljubljanski cesti v Celju, ki je last Senje B. Pohcisti, ki so takoj odšli na kraj domnevnega požiga, so ugotovih, da gori v osmem nadstropju bloka, ker pa je bilo stanovanje zaklenjeno, so v notranjost vstopili na silo in ogenj pogasili. Potem so pred isrim stanovanjskim blo- kom legirimirah 29-letnega Gorazda K. ter v razgovoru z njim ugotovih, da je bil on dsti, ki je podtaknil požar v stanovanju, lastnici pa pov- zročil za okoli poldrugi mili- jon tolarjev škode. Osumlje- nega Gorazda K. so kriminali- sti pridržali, potem pa so ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku celj- skega okrožnega sodišča. M.A. Nesreča pri delu V ponedeljek, 8. februarja popoldne, se je pri vzdrževalnih delih na električni napeljavi na območju Virštanja hudo telesno poškodoval delavec Elektra Celje, obrata v Rogaški Slatini. Simon B. (26) iz Bodrišne vasi je z derezami plezal proti vrhu lesenega droga nizkonapetostnega voda, da bi tam odpravil okvaro. Ko je bil že skoraj na vrhu, se je prepereli drog prelomil in, skupaj z delavcem, zgrmel na tla. Simon B. je pri padcu utrpel hude telesne poškodbe. M.A. Radarji bodo... • v petek, 12. februarja dopoldne na območju Velenja in Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju in Mozirja, • v soboto, 13. februarja, bo ves dan poostreni nadzor prometa na območju celotne regije, • v nedeljo, 14. februarja popoldne na območju Žalca in Rogaške SlaUne, • v ponedeljek, 15. februarja dopoldne na območju Velenja in Mozirja v popoldanskem času pa na območju Slovenskih Konjic in Šentjurja pri Celju, • v torek, 16. februarja dopoldne na območju Žalca in Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v sredo, 17. februarja dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Mozirja in Velenja in • v četrtek, 18. februarja dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah in Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine in Žalca. • Laserski merilnik hitrosti bo do 22. februarja pogosteje nameščen na območju Celja in Laškega. To in ono o zaposlovanju tujcev Aprila in novembra lani so policijske enote na ob- močju UNZ Celje izvedle 56 poostrenih nadzorov v zvezi s tujsko problematiko. Legi- timirali so 1269 tujcev, zara- di kršitev Zakona o tujcih pa so podali 127 predlogov sod- niku za prekrške ter posre- dovali 8 poročil inšpekcij- skim službam. mmmsmm Pogoje, pod katerimi lahko tuj državljan oziroma oseba brez državljanstva dela v Slo- veniji, določa Zakon o zapo- slovanju tujcev. Tujec lahko sklene delovno razmerje samo na podlagi de- lovnega dovoljenja ali na pod- lagi mednarodne pogodbe. Delovna dovoljenja izdaja Re- publiški zavod za zaposlova- nje, ki tudi vodi evidenco o izdanih dovoljenjih. Delovno dovoljenje se izda na vlogo delodajalca ali na vlogo tujca (osebno dovoljenje). Delovno dovoljenje se izda za določen čas, ki ne more biti daljši od enega leta in velja za delo pri delodajalcu, ki je zaprosil za delovno dovoljenje. Tujec, ki pride v Slovenijo, da bi se zaposhl, si je dolžan pred tem priskrbeti delovni vizum, ki ga dobi na podlagi delovnega dovoljenja pri pri- stojnem državnem organu R Slovenije v tujini (DKP pred- stavništvo). Delovni vizum velja istočasno tudi kot dovo- ljenje za začasno bivanje v Sloveniji, tujcu pa (v času ve- ljavnosti) omogoča neomeje- no število potovanj preko dr- žavne meje. Če se tujec že nahaja v Slo- veniji in se namerava zaposli- ti, mora ob izpolnjevanju na- vedenih pogojev (delovno dovoljenje) zaprositi za de- lovni vizum pri pristojnem dr- žavnem organu ali zaprositi za dovoljenje za začasno pre- bivanje. Tujec je ob izpolnje- vanju navedenih pogojev dol- žan prijaviti še začasno prebi- vahšče. Pristojnost policije torej ni izdajanje delovnih dovo- ljenj, sklepanje delovnih razmerij ipd., temveč le nad- zor nad gibanjem in prebi- vanjem tujcev v državi. Nad- zor nad zaposlovanjem tuj- cev je v pristojnosti inšpek- cijskih služb, so zapisali v inšpektoratu policije UNZ Celje. S*.6.. 11. februar 1999 32 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Velenjčan, ki kupuje TAM Le kdo je možak, ki ima toliko denarja, da se je lotil nakupa Tovarne avtomobi- lov v Mariboru, le kdo je 55 letni Martin Budna, človek, ki je vzbudil upanje, da se bo nekaj tisoč mariborskih ta- movih delavcev spet vrnilo na delo? Pa Martin na celjskem kon- cu sploh ni tako neznano ime, saj je v Velenju zapustil kar vidne korenine, najprej kot eden od vodilnih delavcev v Veplasu, nato kot predsednik SZDL pa tudi kot predsednik smučarskega kluba Velenje. V Veplasu se ga spomnijo po tem, da je naredil poseben jambor za surf, takrat je sur- fanje šele začelo prodirati, pa tudi po posebnih čeladah za policijo ali pa za vojsko. Iz kevlarja. Nato je izdelal po- sebni neprebojni jopič. Do- volj, da so ga spoznali. Ko smo ga zadnjič srečali, nismo govorili o preteklosti, pa če- prav bi marsikdo rad vedel, kje je dobil denar, da je njego- vo podjetje MTI Evropa zma- galo v bitki za nakup propad- le Tovarne avtomobilov Mari- bor. Je pa zato predstavil 22 letno hčerko Tanjo, študent- ko in pravo dolgonogo lepoti- co, ki mu že pomaga pri delu, še posebej takrat, ko gre za organizacijo prevozov. Ko že govorimo o sloven- skih bogataših, gospoda Bud- ne ne moremo šteti zraven, kajti na sodišču je njegovo podjetje registrirano samo z nekaj manj kot dvema milijo- noma tolarjev osnovnega ka- pitala. Zato pa je poslovno povezan z gospodom Joh- nom Eapnom, 42 letnim Američanom indijskega pore- kla, ki živi z ženo, hčerko in sinom v kraju Orange pri Los Angelesu, njegov trenutni dom pa je najbolj luksuzni slovenski hotel HalDakuk pod vznožjem Pohorja. »Ne, smu- čam pa ne,« je dejal mirni Indijec, ki ga je v tednu, ko čaka na odločitev slovenske vlade, ah bo Tam končno pre- Martin Budna šel v tuje roke ah ne, obiskala delegacija iz Bocvane, ki jo je vodil osebni prijatelj bocvan- skega predsednika. In ko se je marsikdo namrdnil nad be- sedo Bocvana, pa čeprav veči- na sploh ne ve, kje leži ta deželica, ki ima nekaj manj prebivalcev kot Slovenija, za- to pa je tako velika kot Fran- cija, je gospod Eapen povedal samo en podatek, »Bocvana ima za 17 milijard dolarjev deviznih rezerv.« Mimogrede, najbolj številni gostje v tem hotelu niso po- slovneži ali bogataši, pa če- prav prihajajo vanj nenehno gospodarstveniki, ampak so Zagrebčani. Bolj ko govorijo o revščini na Hrvaškem, več jih je v tem hotelu. Če bi bil bivši direktor Pohorja Krešimir Čabrijan mrtev, bi se v grobu obračal, kajti Habakuk bi se v njegovih sanjah moral polniti z diplomati, skratka s svetov- no smetano, ki bi tiho hodila po tapeciranih hodnikih, na- mesto veselja bi vladala v ho- telu zbranost. No, diploma- tov skoraj ni, kajti gospod Ča- brijan je pozabil, da večina diplomatov hodi na plese ali sprejeme in zabave, ki so za- stonj. Če sploh gredo na ple- se, icajti češka veleposlanica trdi, da plesi niso za diploma- te in da se diplomacija ne dela na plesih, medtem ko eden od najbolj znanih evropskih diplomatov, avstrijski velepo- slanik v Sloveniji, gospod Wagner trdi obratno. No, ka- korkoli, hotel Habakuk je poln smučarjev, pa tistih, ki si želijo zabave, kajti direktor hotela Miran Štrakl, ki je ne- koč delal v Topolšici, nato pa bil zadolžen za prodajo zdra- vilišča Laško, ve, da se mora- jo njegovi gostje zabavati in ne samo tiho jesti. Pa čeprav jim pripravlja jedila takšen kuharski mojster, kot je Ko- nrad Purgaj. »Ne, smučanje je zame nevarno. Morda bom poskusil s teki na smučeh,« je dejal indijski poslovnež kma- lu zatem, ko je sprejel še dele- gacijo iz Dominikanske re- publike, v kateri je pred ča- som divjal orkan George in porušil pol države, zdaj pa bi radi kupili nekaj tisoč tovor- njakov, saj drugače ne bodo mogli obnoviti skoraj poruše- ne domovine. Sicer pa je ljubljansko glasbeno pozornost priteg- nila Damjana Golavšek, ki je s svojo spremljevalno skupi- no »Classic Evergreen Orc- hestra« predstavila nov al- bum Nasmeh. »Ljubezen je moje najljubše božanstvo, častim jo tudi z glasbo,« je dejala Damjana in dodala: »če ste zaljubljeni ali pa to nameravate postati, lahko z Nasmehom ljudem poveste, da je njihov nasmeh najlepši in jih mimogrede očarate še s svojim.« Damjana je sicer Damjana Golavšek izgledala vesela, toda iz glasbeno komercialnih kro- gov smo zvedeli, da je njen nasmeh bolj grenak, kajti njene kasete se kopičijo na prodajnih policah. »Novo kaseto je izdala v založbi Nika,« je dejal glasbeni šef RTV Ljubljana, Celjan Ivo Umek, eden iz mogočne di- nastije Umekov, ki bo čez sedem let zavladala Celju. »Zamenjala je že več firm, tudi pri nas je bila, pa ni bila nikoli zadovoljna.« NINA J. KAVRAN NASMEH, PROSIM! Tokrat smo za nagrajenko izbrali Paniko Mlakar iz Šent- janža nad Štorami, ki nam je poslala nekaj šal. Njeno ime dodajamo seznamu potnikov za izlet šaljivcev. Zehanje Babica uči vnučka: »Mihec, kadar zehaš, daj roko pred usta.« »Zakaj vendar? Saj mi ne bo padla ven proteza!« Zadihana Nevesta vsa zadihana pribiti v cerkev. Eden od navzočih zlobno pripomni: »Nič čudnega, ko je pa kar dve leti letala za njim!« TRAČNICE Ljubno po poti Ljubljane Se spomnite, s kakšno velikansko župansko ogrlico sejedi^ ljubljanska županja Vika Potočnik? No, Ljubenci nikd nočejo zaostajati za Ljubljano - ne le, da imajo povsod župd še ljubensko Anko Rakun so okinčali z insignijami. Kerpi^ Ljubno pač manjša občina kot je Ljubljana, se ljubm županja kiti z malce tanjšo župansko ogrlico. Pa kaj potem, pa svetniki na Ljubnem manj prepirajo z županjo! Zastave, zastave... Res je, da je letošnji kulturni praznik na Celjskem postreg toliko dobre kulture kot že dolgo ne in res je tudi, dajojezau. toliko gledalcev kot že dolgo ne. Pa vendar praznikov doživljamo samo navznoter Če imamo ta državni praznik radi, bi ga lahko navzven obeležili z državnimi zastavami, veleva zakon in kultura. Tako pa so zastave (že spet) plapa le na javnih ustanovah in (značilno) tudi na vseh kulturnik Samo sloga... Prejšnji teden je bila revija Jana v Celju razprodana. KoU je niso pokupili člani Šrotovega klana, so jo njihovi naspro kL.. Peto kolo če se po prvi seji mandat pozna, potem bo novinarjeii spremljajo laški občinski svet, v naslednjih štirih letih bolj i predla. Župan bi jih zadnjič pustil kar stati, če si ne bi sad sosednje dvorane zvlekli stolov. O mizah pa so lahko le sanj Edini, ki je do novinarjev pokazal vsaj malo sočutja, js' svetnik Janez Krajnc. Hvala. Šentjur tako, Dobje drugače Vsak šentjurski občinski svetnik potegne iz davkoplačevalk ga žepa za eno samo sejanje nič manj in nič več kot 12 t tolarjev po osebi. V odcepljeni občini Dobje je povsem drugi saj znaša ena letošnja sejnina komaj 2 tisoč tolarjev. Sicer ji vedno velja, da kdor z malim ni zadovoljen, tudi velikegi vreden. i VITEZI BELEGA MESTA Št.6.-n.febrvar199 REPORTAŽA 33 Za tiste z več I 0^1000 aomisl|i|e Najboljšim v akciji Izbiramo naj voščilnico smo podelili priznanja Kar za cel razred otrok se e nabralo v prijetni dvorani »ostišča Pri Marku v Novi Cerkvi. Prišli so iz šol, iz enega vrtca, nekaj pa so jih pripeljali starši. Vzdušje je bilo prijetno, sproščeno, vse ^ je zanimalo, kaj so ustva- rili drugi nagrajenci. Izbra- le mojstrovine smo namreč razstavili vsem na ogled. Tako smo pred tednom za- k\\ut\\i akcijo Novega tednika, ki^fflo jo pričeli ob iztekajo- čem minulem letu. Konec no- giembra smo namreč že drugič apored bralce pozvali k sode- ovanju v akciji Izbiramo naj roščilnico. Odziv je bil zelo iober in v začetku januarja >mo imeli kar nekaj težav, da >mo izbrali tiste, ki so ustvarili najlepše, najbolj zanimive in sploh drugačne voščilnice. Tem smo na prireditvi v go- stišču Pri Marku v Novi Cerkvi prejšnji teden podehli zaslu- žena priznanja in nagrade. ; Akcijo si je zamislil Tone prabl, naš radijski kolega. Njen •^en je bil, spodbuditi bralce ''večji ustvarjalnosti pri izdelavi )ovoletnih voščilnic. Vsako leto ^ namreč vsi skupaj odpošlje- iio ali prejmemo kar zajeten 'Upček, večina pa jih je žal je »■ezosebnih, s klasičnim vošči- velikokrat že odtisnjenim ^ voščilnici. Koliko od prejetih 'oščilnic nas resnično preseneti ' svojo drugačno podobo, izvir- ■ '^Jšim besedilom, koliko nam •h ostane v spominu ali pa jih ''^ranimo za dalj časa? Verjetno ^ malo in prav zato smo se ^ločili dati več poudarka temu '^.^remu običaju pošiljanja praz- *nih voščilnic. j. 2^ lani, ko smo akcijo izpe- prvič, je bil odziv kar lep, pa smo ugotavljali, da je [^'spelo za zajetno škatlo iz- elkov, med katerimi smo kar ^^žko izbrali tiste, ki so se nam ■^Jli najboljši. Na pomoč smo .^l^licali slikarja Jožeta Žlau- s skupnimi močmi smo zbrali nekaj izdelkov, ki so se zdeli najlepši, najbolj do- .'^^Ini ali kako drugače pri- j ^i^i. Večina se je lotila likov- Zanimivih izdelkov, manj bilo besedilno pestrih. 'tlacli ustvarjalci J^snovnošolci so bili kar '^ni. Večinoma so voščilni- ce izdelovali pri likovnem pouku ali hkovnem krožku. Nagrajenega 8. b razreda OŠ Slivnica, ki je izdelal serijo »pikastih« voščilnic pod men- torstvom Marjane Artiček, žal na prireditev ni bilo, saj so morah tisti dan v Ljubljano, prišli pa so njihovi mlajši so- šolci z ravnateljem Rudijem Mestinškom in obljubili, da bodo nadaljevah uspešno delo starejših. Da je likovna dejav- nost na šoli zelo kakovostna, govorijo številna priznanja, tudi iz tujine. 3.a razred OŠ Hudinja, ki je pripravil voščilnice na gro- bem papirju pod mentors- tvom Margarete Juteršek, je izdelal ogromno prelepih voščilnic za potrebe šole in se nato odločil, da nekaj primer- kov pošlje še nam. Njihovo priznanje bo gotovo spodbu- da za sodelovanje še koga iz šole. 4.b razred 3. OŠ Celje, ki je pod mentorstvom Nevenke Dečman izdelal voščilnice na svili, se je sicer izkazal z izdel- ki za starše, posebej pa se je potrudil še za naš razpis. Ustvarjale so cele družine Tri enakovredne nagrade smo podelili posameznikom in družinam. Nataša Gorenak iz Škofje vasi, ki je izdelala serijo bogatih in zanimivih voščilnic, je bila zadržana za- radi izpitnih obveznosti v Ljubljani in je nagrado prev- zela njena mama. Družina Očko iz Škofje vasi je prišla z obema otrokoma, 12-letno Leo in zelo ustvarjalno 7-letno Anito, ki sta skupaj z staršema izdelali vrsto zanimivih voš- čilnic. Te nastajajo vsako leto za praznike in jih razpošljejo sorodnikom. Branka Očka, mizarja po pokhcu, pa smo posebej nagradili za najbolj izvirno besedilo voščilnice, ki nam jo je poslal. Takole je zapisal: »Vi ste novinarji, jaz sem mizar, vehka razlika, a želja enaka: Vaš in moj izde- lek res lepo gori, vendar naj se to nikoh ne zgodi!« Ustvarjalna je tudi nagrajena družina Landekar-Gučdc s Frankolovega, ki s hčerkama Nino in Uršo že pripravlja izdel- ke za Valentinovo in 8. marec. • Pohvale za svoje izdelke pa so si zaslužih: skupina malo- šolarjev iz vrtca Frankolovo z vzgojiteljico Darinko Stajn- ko, ki so bili žal edini sodelu- joči vrtec v akciji, Alenka Ma- rovt (še vedno se nam ni ogla- sila, zato priznanje zanjo hra- nimo v redakciji) in Vera Ro- žanc z Dobrne, naša zvesta naročnica, ki je »sešila« vošči- lo. Za izvirno idejno zamisel voščilnice smo nagradili OŠ Vojnik oziroma mentorico Mileno Jurgec za božično drevo z okraski, ki ponazarja- jo dejavnosti našega podjetja NT&RC. Izdelali sta ga njeni hčeri Urška in Lea. Posebno nagrado za najbolj izvirno voščilnico pa smo po- delili podjetju Ardi marke- ting, inženiring, oblikovanje d.o. o. iz Ljubljane, ki je pri- pravilo osebno voščilnico v obliki žiga. Nagrado je prejela Jelena Jančič, oblikovalka iz podjetja, ki si je zamislila to drugačno voščilnico. Sponzor prireditve je bila občina Vojnik. Njen župan Beno Podergajs je že lani po- kazal velik posluh za tovrstne akcije Novega tednika in Ra- dia Celje in želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Ak- cijo bomo namreč nadaljevali, saj po odzivu sodimo, da je tudi med našimi bralci veliko takšnih, ki so ustvarjalni, ki radi vnesejo več domišljije v izdelavo voščilnic, pa ne le ob novem letu, pač pa ob vseh priložnostih. TC Foto: SHERPA Slikar in glasbenik Jože Žlaus je pomagal pri izboru, izdelal je priznanja in jih nekaj tudi podelil. Na sliki izroča pohvalo Veri Rožanc z Dobrne. Dekleta iz OŠ Slivnica si ogledujejo nagrajene izdelke. Skupinski posnetek vseh nagrajencev v naši akciji Izbiramo naj voščilnico z vojniškim županom Benom Podergajsom (drugi z leve). 34 PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Ko kuža in muc delata težave Hišne živali, ki se nepri- merno vedejo, uničujejo svoj duševni mir in povzro- čajo tudi konflikte z okolico. Živalski psihologi znajo po- magati. MmamMmummmmm »Zapuščina« na preprogi, lužica v kopalnici, zgrizene sobne rasthne, spraskane ta- pete - življenje s štirinožcem ni vedno samo čisto veselje. Vendar pogosto za mačjimi in pasjimi razvadami tiči napač- no ravnanje človeka. Če z nji- mi prav ravnamo, se hišni pri- jatelji hitro spet začnejo vesti tako, kot je treba. Kako bo umazanec spet postal cist Posebej neprijetno je, ko neka žival ne uporablja stra- nišča. Jezni gospodarji v ta- kih primerih pogosto pose- žejo po drastičnih ukrepih: zlikovca zgrabijo in ga z no- som potunkajo v tisto, kar je pustil za seboj, ter ga teme- ljito pretresejo. Takšna na- padalnost je do neke mere razumljiva, vendar povsem nekoristna; maček in pes namreč sploh ne moreta ra- zumeti, zakaj ju je doletela takšna kazen. Med zmerja- njem gospodarja ali gospo- darice in svojim »zločinom« ne vidita povezave. Če želi- mo umazanca prevzgojiti v pridnega sostanovalca, mo- ramo najprej ugotoviti, za- kaj onesnažuje hišo, kajti praviloma mačka in pes sa- ma po sebi vzdržujeta sta- novanje čisto. Pasji mladiči se morajo se- veda šele naučiti, kako se brez škode opravlja potreba. Vendar se čistoče hitro priva- dijo, če si vzamemo čas, da jih opazujemo. Če se pes mota okrog po stanovanju, ovoha- va kote, moramo hitro z njim ven. Ko svoje opravi tam, kjer je treba, ga izrecno pohvali- mo. Pri vseh psih moramo paziti, da večkrat na dan - vsaj štirikrat - izkoristijo prilož- nost iti »na stranišče«. Mlajši in starejši psi bodo šh še več- krat. Mucki, ki so vzgojeni v dru- žinski ljubezni, spoznajo smi- sel mačjega stranišča večino- ma prek materinega uka. Ce- lo mačke brez vzgoje pa po- soda s peskom, po kateri se da tako fino kopati, čudežno privlači. Drugačen pa je položaj, kadar odrasle živali, ki so vedno upoštevale hišno hi- gieno, nenadoma začnejo kazati slabe manire. Morda gre za zdravstvene težave, kot so obolenja sečnih poti ah črevesja; v tem primeru se je nujno treba posvetovati z veterinarjem. Če je s tele- snim zdravjem vse v redu, je ponavadi za »nesrečo« kriv porušen duševni mir. Straho- vi in agresivnosti, ki se nav- zven kažejo v ponesnaževa- nju, so lahko posledica seli- tve, ločitve ali prihoda nove- ga kosmatega sostanovalca. V tem primeru bosta poma- gali potrpežljivost in ljubez- niva pozornost. Pomoč pri grizenju in brušenju krempljev Proti neprijaznim mač- kam ne pomaga nobeno ču- dežno zdravilo: žival, ki je izkusila kaj hudega, bo šele s časom pridobila zaupanje. In lahko se zgodi, da bo do tujcev vse življenje nezaup- ljiva in se jih bo bala. Tu pomaga le eno - razumeva- nje; in obiskovalce je treba vnaprej opozoriti. S psi je malo drugače: v krvi imajo življenje v tropu in so rojeni za življenje v hierar- hiji. Pes potrebuje močnega, dominantnega gospodarja. Če dobi občutek, da je sam »številka ena«, bo to tudi po- kazal svoji okolici - v najslab- šem primeru z zobmi. Za vsa- kim oblastnim psom stoji gospodar, ki se pusti tiranizi- rati. Z železno doslednostjo in ljubeznivim uveljavljanjem naše volje - vsako pravilno vedenje mora biti temeljho pohvaljeno - lahko prevzgoji- mo tudi odraslega zlikovca. V vsakem primeru bo v pomoč obisk kakšne pasje šole, kjer se poučujejo manj psi in bolj gospodarji - ti izvejo, kako se s svojim štirinožcem lahko pravilno sporazumejo. Tečaj za pse spremljevalce bi moral biti za vsakega kosmatinca samoumeven. Če žival, ki je bila vedno mirna in prijazna, pokaže ne- nadoma značilne spremembe v vedenju, moramo posumiti, da gre za bolezen. Veterinar naj kosmatinca temeljito pre- gleda, kajti pogosto so boleči- ne tiste, ki povzročajo nenad- no napadalnost. Vekanje iz osamljenosti če so vsi doma, gre tako, kot je treba. Ko pa je gospo- dar zdoma, sosedje slišijo gr- menje: pes, ki je ostal sam, tuli in bevska do onemoglo- sti. Vzrok takšnih koncertov je strah pred ločitvijo. Poma- ga samo počasna terapija z navajanjem: samotne urice postopno podaljšujemo in psa ob prihodu domov pose- bej prisrčno pozdravimo. Druga možnost zdravljenja: v odsotnosti domače družine psa tolaži nekdo drug; tudi ta oseba počasi krajša čas svoje prisotnosti v stanovanju. Uničevanje iz dolgčasa Ogrizeni čevlji, scefrane blazine, »razkopane« pre- proge, načete sobne rast - grozno, kaj skrivajo v \ mačke in psi. Razlog šen gon po uničevanju je gosto enostavno dolgčas, šnim živalim samo hrana zadostuje, potrebujejo 1 zaposlitev. Mlad pes se j prosto ne razbremeni, samo na hitro peljemo q\ bloka. Podeželski mucki je bila vajena velike svobc se mora velikomestno sta vanje zdeti prav pusto, kosmati sostanovalci razveseljujejo, mi pa nn mo skrbeti, da se ne dolg( sijo. Dovolj utrujena žival se je lahko razdivjala, ne napravila nobene neum sti. Še en nasvet; mački, Ig znašajo nad sobnimi rasti mi, v večini primerov sa pogrešajo mačjo travo. M na porcija zelenjave je za s nega tigra življenjsko membna. KOZMETIČARKA SVETUJE Nega mastne kože Tudi zanjo se je potrebno potruditi. Videz negovanosti od vas zahteva potrpljenje, ki vodi k uspehu! Če ste vztrajne, ne jeste preveč sladkarij, mastne hrane, skr- bite za dobro prebavo in uži- vate dosti sadje ter tekočine, se gibljete redno na svežem zraku, se pravilno sončite, potem ste na pravi poti. Tudi nezdrave razvade kot so kajenje, alkohol in kava škodijo. Predvsem pa nikoli ne pozabite, kakšno veliko prednost ima vaša koža. Pro- ces staranja na njej ni tako hitro opazen. Končno je to tudi nekaj vredno! Pri jutranji negi uporabljajte medicinsko milo za mastno kožo. Dobite ga v lekarni. Ob- časno, na 10 dni, lahko upo- rabljate čistilna sredstva, ki vsebujejo drobna zrnca ali mandljeve otrobe. Izogibajte se čistilnih kozmetičnih gobic, razen če jih menjate po vsa- kem čiščenju obraza, saj je v njih mnogo bakterij, vaša ko- ža pa je izredno dovzetna za-— nje. Boljši so okrogli kosi vate. Tudi rahel peeling iz mandlje- vih otrobov lahko kombinira- te z okroglo obrazno krtačko. Pazite na higieno! Sledi upora- ba tonika (do 20% alkohola, vendar ne v okohci oči). Emul- zija za dan naj bo predvsem vlažna. Če se ličite, vedite, da obstajajo za to zvrst kože tudi tekoči puder in korektorji, ki hkrati izsušujejo in prekrivajo neljube mozolje. Njihova upo- raba po celem obrazu ni pri- poročljiva Pri večerni negi bodite še posebno temeljite, posebno če ste bile čez dan nahčene. Uporabite čistilno mleko za mastno kožo, odstranjevalec očesnega make-upa, tonik in vlažno emulzijo. Obvezen je obisk pri koz- metičarki vsak mesec, da vam temeljito očisti obraz, zapre pore, nežno zmasira obraz in uporabi sredstva za vlaženje kot so: serumi, hpo- somi, ampule... Če ste spret- ne, si lahko same enkrat te- densko privoščite parno ko- pel s kamilicami in si s papir- natimi robci pod dobro svet- lobo očistite ogrce. Pazite, da mozolj ček dobro iztisnete, saj se bo drugače vnel. In ne pozabite ga razkužiti. Zatem si na obraz nanesite masko, ki se strdi. Lahko je fango (zdravilno blato) ali pa malce kvasa, pomešanega s kamih- cami. Izogibajte se okolici oči. Kozmetičarka VESNA Moj zdravnik 99 Revija Viva letos že tretjič zapored skupaj z lokalnimi radijskimi postajami iz vse Slovenije izbira najbolj cenjenega zdravnika splošne prakse pri nas. Tej akciji, ki bo trajala tri mesece, se pridružujemo tudi mi, saj menimo, da je tudi na našem območju dovolj zdravnikov, ki bi si zaslužili ta laskavi naziv. Na glasovnico napišite, koga predlagate, in nam jo pošljite na Novi tednik Prešernova 19, 3000 Celje. 35 Krofi in druge pustne dobrote 2;e od nekdaj je bil pust .jpibol novega časa, spre- pgpib, preobilja in nato se- jedi posta. V pustnem času .g mora cediti od ust, ker jj.ygače pust ne bi bil pust, JO taki preobilici hrane pa je jato nujen post, ki traja vse Jo velike noči - v tem času se laužijmo rib. Pustni icrofi potrebujemo: za testo: 1 kg nehke moke, 4 do 5 dag kva- 1 dag soli, 5 rumenjakov, 8 [}ag sladkorja, 8 dag masla, 0,5 [[Iruma, limonino lupinico, sok X)lovice limone, 1 zavitek va- jilina, 5 dl mleka; olje za cvrtje; t zavitek vaniUna in sladkor v prahu za potresanje; za nadev; 30 dag marelične marmelade. Priprava: v skledi z moko naredimo jamico, v katero na- idrobimo kvas. Kvas zalijemo [z malo toplega mleka in doda- fcio žličko sladkorja. Ko se Kvas speni, dodamo v toplem mleku razmešane rumenjake, sol, sladkor, maslo, rum, nari- bano limonino lupinico, Hmo- nin sok in vanihn. Z leseno kuhalnico testo gnetemo tako dolgo, dokler se ne odlepi od posode. Nato ga damo na po- mokano delovno površino in ga še dodatno zgnetemo. Te- sto naj dobro vzhaja v pokriti skledi na toplem. Vzhajano te- sto razvaljamo, z obodcem izrežemo kroge, jih pokrijemo in pustimo, da ponovno vzha- jajo. V kožico nalijemo olje 3 do 4 cm visoko. Temperatura olja ne sme biti previsoka, da se krof počasi rumeno rjavo obarva. Prevroče olje bo povr- šino krofa takoj porjavelo, znotraj pa bo še surov. Krofe polagamo v olje z vzhajano itranjo. Posodo pokrijemo in jo tresemo, da krofi narastejo, to se rumeno rjavo obarvajo, ih obrnemo in do konca oc- vremo v odkriti posodi. Z zo- botrebcem ugotovimo, ali je l^of ocvrt (če je suh, ko ga potegnemo ven, bo vse v le- du). Krofe poberemo s penov- '^o na cedilo, prekrito s papir- •^ato brisačo in malo ohlajene s posebno brizgo napolnimo z Marmelado. Krofe naložimo večji krožnik in jih potrese- z mešanico vanilina in sladkorja v prahu. Krompirjevi krofi . Potrebuj emo: 1/2 dl mleka, l^^g kvasa, žličko sladkorja, ^'^co moke (za kvaseč), 3 prednje velike krompirje, 1/4 bele moke, ščep soli, 5 dag J^asla ali margarine, 1 rume- sesekljano šunko za na- nastrgan sir za posip. Priprava: v mleku razpusti- U° kvas, dodamo sladkor in premešamo in postavi- i^a toplo, da vzhaja. Krom- Jj^ operemo, skuhamo, olupi- in pretlačimo. Na desko presejemo moko, dodamo krompir, naredimo jamico in dodamo še sol, razpuščeno maščobo, rumenjak in kva- seč. Ugnetemo testo, ki naj počiva 5 minut. Nato ga razva- Ijamo za mezinec na debelo in polagamo v primerni razdalji po pol žličke šunke za nadev. Iz polovice testa izrežemo s krapovim obodcem kroge, ki jih polagamo na šunko. Robo- ve potisnemo in z manjšim obodcem izrežemo krofe. Po- ložimo jih na prtič potresen z moko in pustimo vzhajati 1 uro. Nato jih ocvremo kot pustne krofe in potrosimo z naribanim sirom. Flancati - drobljanci Potrebujemo: kvaseč - 1/2 dl toplega mleka, 2 dag kvasa, žličko sladkorja, žlico moke; 1/ 2 kg moke, 1/41 toplega mleka, 1 jajce, žlico sladkorja, 5 dag raztopljenega masla ali marga- rine; mast ali olje za cvrenje, sladkor v prahu za posip. Priprava: v mleku razpusti- mo kvas, dodamo sladkor in moko ter premešamo. Pusti- mo na toplem, da vzhaja. V skledo vsipljemo moko, doda- mo sol, naredimo jamico. Med mešanjem dodajamo mleko, jajce, sladkor, maščobo in kva- seč. Ugnetemo testo, ki ga do- bro stepemo. Pokrijemo ga s prtičem in damo na toplo, da vzhaja. Vzhajanega razvalja- mo za prst debelo in razreže- mo s kolescem na pravokotni- ke, ki jih zarežemo še 2 -3 krat po sredi, a ne do konca. Pola- gamo jih na z moko potresen prt in jih postavimo na toplo, da vzhajajo. V kožici razgreje- mo maščobo (te naj bo za 2 prsta). Ko flancati narastejo, jih položimo v vročo maščo- bo, pokrijemo s pokrovko, da na eni strani zarumene, jih odkrijemo, obrnemo in nepo- krite ocvremo še po drugi strani. Ocvrte poberemo z lo- patico na desko pogrnjeno s papirjem, da se maščoba do- dobra odteče. Nato jih zloži- mo na krožnik in posujemo s sladkorjem. Dobre ocvrte miške Potrebujemo: 1/2 dl mle- ka, 3 dag kvasa, žličko slad- korja, žlico moke (za kvaseč); 30 dag moke, sol, 1 in 1/2 dl mleka, 3 rumenjaki, 6 dag raztopljenega surovega ma- sla ali margarine, žlica slad- korja, pest rozin, maščoba za cvrenje, sladkor za posip. Priprava: v mleku razpusti- mo kvas, dodamo sladkor in moko, premešamo in pustimo na toplem, da vzhaja. V skledo presejemo moko. V jamico vli- vamo med mešanjem mleko, rumenjake, maslo, sladkor in kvaseč. Umesimo testo, ki ga stepamo, da se loči od kuhal- nice. Sedaj vtepemo še rozine, ki smo jih prebrali, oprali ter osušili. Ko ga je za dvakratno kohčino, segrejemo maščobo - naj jo bo za 2 prsta. V razbe- ljeno olje pomočimo žlico in zajamemo testo, ki ga položi- mo v vročo maščobo. Ko miš- ke na eni strani porumene, jih obrnemo in ocvremo še z dru- ge strani. Ocvrte položimo na papir, da se maščoba odteče. Nato jih zložimo na krožnik in potresemo s sladkorjem. MAJDA KLANŠEK ''a cvrenje je zelo pomem- bna izbira olja. Najboljša so '''ja. ki prenesejo visoko temperaturo in se ne penijo •JPr. arašidovo olje). K pust- ■'|ni krofom se bo podalo iz pozne trgatve, jagod- '^^ga izbora, muškat otonel !!fjuineni muškat. UIPOTA IN ZDRAVJE Glavobol v številkah Po podatkih globalnih zdravstvenih statistik, kate- rim se pridružuje tudi mne- nje strokovnjakov WHO, so- di glavobol med najpogo- stejšo težavo današnjega sveta, ki jo je moč v precejš- njem deležu pripisati tudi psihosomatiki. Glavobol kot skupek simp- tomov najrazličnejšega pore- kla (pogosto mu botruje raz- burjenje, preveč ali premalo spanja, alkohol, sladkarije, napetost ali sprostitev, inten- zivna športna aktivnost, stres ipd.) muči praktično sleher- nega prebivalca Modrega pla- neta. Tako po podatkih zvez- ne zdravstvene statistike sa- mo v Nemčiji število trpinov presega magičnih 26 milijo- nov. Izsledki najnovejše zdravstvene statistične študi- je WHO pričajo, da je v sve- tovnem merilu na 100.000 prebivalcev: - 86.000 takih, ki najmanj enkrat letno trpijo zaradi gla- vobola; - 26.000 jih redno muči gla- vobol; - 21.000 jih trpi zaradi izred- no močnega glavobola, ki jih prisili k jemanju sredstev pro- ti bolečini ali celo psihofarma- kov; - 6.000 bolečine ne morejo odpraviti niti z zdravili in oz- načujejo svoje stanje v času glavobola kot neznosno; - 2.000 jih zaradi glavobola redno išče zdravniško po- moč; - 300 jih je zaradi glavobola tako prizadetih, da jih morajo hospitalizirati; - 81.000 glavobolov se poja- vi po uvodnih neprijetnih sen- zacijah; - 20.000 jih nastopi nenado- ma, brez predhodnih opozo- rilnih znakov; - pri najmanj 10 izmed 100.000 pacientov z glavobo- lom, pa bolečini v glavi botru- je drugo, resnejše obolenje, ki ga zdravniki pogosto ne odkrijejo pravočasno. Babicina pustna kuiiinja Krompirjev štrukelj s prekajenim mesom Potrebujemo: 1 kg krompirja, 20 dag moke, 20 dag zmlete prekajene svinjine, olje, 2 jajci, sol (po okusu, ker je meso že slano), slan krop, drobtine za zabelo, sesekljan zelen pe- teršilj. Priprava: kuhan krompir pretlačimo, mu dodamo moko, olje, zmleto meso, jajca in sol ter rahlo in hitro zgnetemo v testo. Nato naredimo štrukelj ter ga zavijemo v ovlažen in z drobtinami potresen prtič. Na koncih zave- žemo in kuhamo v slanem kropu pol ure. Kuhan štrukelj odcedimo, zrežemo na prst debele rezine, zabelimo s poljubno zabelo, potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem in še vročega ponudimo. Pustna leča Potrebujemo: pol kg leče, pol kg prekajene- ga mesa, pol čebule, olje, 2 žhci moke, žhco paradižnikov mezge, 2 žlici kisa, lovorov list, majaron, zelen peteršilj, žlico sladkorja, sol. Priprava: lečo dobro operemo in jo skupaj s prekajenim mesom skuhamo skoraj do meh- kega. Na olju nato prepražimo sesekljano čebulo, moko, sladkor ter vse skupaj dodamo leči. Dodamo še druge sestavine in skuhamo do mehkega. Pred serviranjem dodamo sese- kljan zelen peteršilj. K jedi serviramo prazen krompir ali krompirjevo kašo oziroma ajdove žgance. Prekajeno svinjsko uho s fižolom in krompirjem Potrebujemo: 30 dag fižola, 2 litra vode, pol kg prekajenega svinjskega ušesa, 3 srednje debele olupljene krompirje, žlico moke, sol, jušno zelenjavo (koren, peteršilj, zeleno, kole- rabo), lovor, 1 dl kisle smetane, cel poper in majaron po okusu. Priprava: fižol ter svinjsko uho dobro opere- mo, za nekaj ur namočimo v hladni vodi ter nato vse skupaj pristavimo in kuhamo skoraj do mehkega. Nato vzamemo uho iz fižola in ga zrežemo na široke rezance. Fižolu pa dodamo še drobno zrezano jušno zelenjavo in krompir ter vse skupaj osolimo, popramo, dodamo majaron in kuhamo do mehkega. Jedi dodamo zrezano uho, jo podmetemo z rnoko in pusti- mo vreti še 10 minut. Pred serviranjem prilije- mo jedi še kislo smetano. Narastek s svinjskim mesom Potrebujemo: pol kg prekajene svinjine, 10 dag prekajene slanine, 1 kg krompirja, 1 dl mleka, sol, 2 jajci, 1 dl kisle smetane, 10 dag čebule. Priprava: slanino zrežemo na drobne koc- ke ter na njej prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo kuhan, na lističe zrezan krompir, zmleto svinjino in sol. Vse skupaj dobro premešamo ter denemo v pekač ali v posodo iz ognjeodpornega stekla. Jajca raz- žvrkljamo v mleku in polijemo preko zmesi. Jed pokapamo še s kislo smetano in rumeno zapečemo v pečici. Ponudimo s solato. Kmečka ohcet Na ovalni krožnik denemo dušeno kislo zelje. Zelje obložimo na eni strani s kruhovimi cmoki, na drugih dveh straneh pa z mesom in sicer: koščkom prekajenih in kuhanih svinj- skih rebrc, polovičkami kuhanih kranjskih klobas, pečenico, jetrno klobaso in svinjsko pečenko. Omletna potica s svinjino Potrebujemo: testo za palačinke: mleko, 1 jajce, sol, moko. Nadev: četrt kg kuhane pre- kajene gnjati, četrt litra kisle smetane, 2 žlici drobtin, 2 jajci, zelen peteršilj. Priprava: iz mleka, moke, jajca in soli pri- pravimo žvrkljano testo in spečemo palačin- ke. Palačinke polagamo v pomaščeno proti ognju odporno skledo, med plasti dajemo nadev. Zadnjo plast pokrijemo s palačinko in prelijemo s smetano ter v srednje vroči pečici rumeno zapečemo. Serviramo s solato. Nadev: kuhano gnjat zmeljemo na meso- reznici, nato ji primešamo polovico smetane, rumenjake ter sesekljan zelen peteršilj in pe- nasto vmešamo. Vmešani masi rahlo prime- šamo še trd sneg iz beljakov. _____...... ............bojansešel 36| GUSBA Celjska skupina Nude se bo na EMIpredstavila s skladbo Ši'z d bes. Nude na izboru za pesem Evroviziie Na letošnji izbor slovenske popevke za pesem Evrovizije oz. Emo se je v roku prijavilo 64 skladb, tri pa so prispele z zamudo. Strokovna žirija, v kateri so bili Andrej Karoli, Mojmir Sepe, Mojca Mavec in Miša Molk, je večkrat poslu- šala vse skladbe, vključno z zamudniki. Po prvem krogu so izbrali 20 skladb za drugi krog in povabili še 6 avtorjev k sodelovanju. Štirje so napi- sali nove skladbe, tri pa so se uvrstile v končni izbor. Final- nih skladb je tako 17. Mojmir Sepe, vodja stro- kovne žirije, je dejal, da so bili letos rahlo razočarani nad pre- jetimi skladbami. Čeprav se je v večini primerov žirija eno- glasno odločala, pa so enkrat ali dvakrat morali glasovati. Na Evrosongu letos velja no- vo pravilo, da je lahko pesem predstavljena v kateremkoli jeziku. Ali se bodo za to odlo- čili, pa bo tekla beseda po tem, ko bo znana zmagovalka Eme. To pa bo 26. februarja. Prireditev, ki si jo bo v živo ogledalo 120 gledalcev, bo v studiu 1 RTV Slovenija, tudi letos pa jo bo vodila Mojca Mavec. Še vedno ni znano, na kak- šen način bo potekalo glasova- nje. Zadnja leta se namreč spreminjajo sistemi. Določene države izberejo enega izvajal- ca in zanj napišejo več skladb, drugi pišejo za pet izvajalcev, nekateri se odločijo za telefon- sko glasovanje ali pa za kom- binacijo telefonskega glasova- nja in strokovne žirije. Da bi bil letošnji projekt po- poln, je dejal Ivo Umek, direk- tor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija, so se odločih, da bo 26. februarja izšla tudi kaseta in CD. Tisti izvajalci; ki bodo podpisali pogodbo z založbo, bodo na albumu, tisti, ki pa se s takšnim načinom ne bodo strinjali, bodo svojo skladbo pač izdali na svojem projektu. In koga bomo na EMI videli? Glasbeniki so si na tiskovni konferenci, ki je bila v petek, kar sami izžrebali številke, ki so bile skrite v majhnih krof- kih. Prvi se bo s skladbo Čas je, da najdem te, predstavil Mit- ja. Nato pa bomo videli Tatja- no Mihelj, ki bo odpela pe- sem Dlan okrog srca. S sklad- bo Sanje se bo kot tretja pred- stavila Monika Tratnik. Nato bomo videli skupino Califor- nija, ki se bo predstavila s skladbo Tisoč kilometrov. Drugačen dan je naslov sklad- be skupine Cantor, skupina Victory se bo predstavila s skladbo Le povejte ji. Igra je končana je naslov skladbe, ki jo bodo prepevale Sanja, Damjana in Irena. Številko jim je izžrebal pisec besedila Janez Zmazek. Lara Baruca se bo predstavila s skladbo Ti si se bal, Sound Attack s skladbo Kje si zdaj, Še tisoč let je naslov skladbe, ki jo bo prepevala Darja Švajger. Sku- pina Avia band se bo predsta- vila s skladbo Ne izdajte me. Nekaj lepega je v meni bo pela Nuša Derenda, kot trinajsti pa se bodo s skladbo Ši'z d bes predstavili Celjani, skupina Nude. Kot ocean je naslov skladbe skupine Babilon, Tinkara Kovač bo poskušala prepričati s skladbo Lov valov, Ljubezen je le ena pa bosta v duetu zapela Gianni Rijavec in Vladimir Čadež. Jan Ple- stenjak je izžrebal zadnjo šte- vilko 17, predstavil pa se bo s skladbo Moja dežela. Do 26. februarja bodo ostala ugibanja, šušljalo se bo, sem in tja tudi o čem resničnem. Kdo bo pel zmagovalno pe- sem, pa bo znano prav takrat in zmagovalcu že sedaj želimo uspešen nastop 29. maja v Izraelu. SIMONA BRGLEZ FULL COOL DEMOTOlH Zmagovalec januarske rubrike Full Cool Demo Top na Radiu Celje je Peter Weber, ki je pel skladbo I can't help myself. Tokrat pa so se v starejši kategoriji predstavile Maja Hrastnik s skladbo Rada bi ljubila te, Marjetka Žogan s skladbo Povej mi, zakaj in Barbara Romih s skladbo Neka mi ne svane. Vaše ocene pričakujemo na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Full Cool Demo Top. Med genialnostjo in neumnostjc Skupina Interceptor je s svo- jo glasbo že kar nekaj let pri- sotna v našem prostoru. Pred kratkim so izdali svoj tretji al- bum, to pa je bil tudi eden od razlogov za pogovor z njiho- vim pevcem Grego Čulkom. »Resneje se z glasbo ukvar- jam, odkar imamo skupino In- terceptor, to je sedem let, sicer pa se spomnim, da sem se že kot otrok drl okrog voglov.« Govori se, da je bila skupi- na Interceptor bolj popular- na, kot je sedaj? To drži in za to so tudi razlo- gi. Lani nismo prav mnogo nastopali, zato so nas tudi lju- bitelji naše glasbe lahko bolj poredko slišali. Vendar pa smo ta čas izrabili in priprav- ljali material za nov album, ki je pred kratkim tudi izšel. S tem albumom pa se zopet vra- čamo med svoje poslušalce in upamo na zmago. Lahko poveš nekaj besed o njem? Gre za nove pesmi, ki so bile narejene že pred časom, ko pa smo dobili založbo, smo izdali zgoščenko in kase- to z naslovom Mora, ki jo je izdala založba Corona, ki je sicer komercialno naravnana. Značilnosti naših novih pe- smi so v tem, da so bolj po- slušljive, vse so narejene v slovenskem jeziku, kot celota pa gre za nadgradnjo našega prejšnjega dela, saj so pesmi tudi bolj zrele. Kako bi opredelil vašo glasbo? Postavljanje naše glasbe v kakšne predale mi nikoli ni bilo všeč. Enostavno bi lahko rekel, da gre za rock'n roll, priključen na 380 voltov. Naša glasba je dokaj raznolika, saj tudi mi poslušamo razhčno glasbo, ne samo metal. Tvoja vloga v skupini? Poleg tega, da sem peve opravljam tudi druge nalog kot so odnosi z javnostjo, c ganizacija koncertov, snema in še kaj bi se našlo. Se pripravljate na kakši koncerte? Marca bomo pripravili z pet Fuck Off Commercial f stival, na katerem bo nastol lo precej skupin, kar bo '• ljubitelje dobrega trdega rfl ka pomemben dogodek, s gre za edini in največji takŠ' festival daleč okoli. Pred časom si začel sod lovati tudi z novo skupino? Da, pred kratkim smo usi novili skupino z imenom T' mal curice, pri kateri prav' ko pojem (koncert bomo in^' v celjskem Kljubu v petek, 1 februarja). Skupino smo na( dili preprosto zaradi tega, I' bi radi delali tudi drugače glasbo kot pri Interceptor) Tokrat nam gre predvsem' zabavne in smešne stvari dviganje prahu. Plakat za to skupino je n koliko sporen, mar ne? Na plakatu imamo list ras^ ne, ki nekatere spominja nal' konoplje. O tem ima lah' vsak svoje mnenje, zato menjevanje prepuščamo BORIS GORUP' Grega Culk, pevec skupine Interceptor. Eurovfoodstoclc '99 Woodstock se po tridesetih letih seli v Evropo - Praznovanje glasbe in miru bo sredi julija v bližini Dunaja Letos poleti bo minilo tri- deset let od legendarnega tridnevnega druženja ljubi- teljev glasbe, miru, svobod- ne ljubezni in nedovoljenih naravnih in kemičnih sub- stanc, ki se je v zgodovino glasbe z veliki črkami zapi- sal kot VVoodstock. Več kot 300.000 ljudi je bilo avgusta '69 na farmi Maxa Vasgurja v bližini mesteca Woodstock, dobrih šestdeset kilometrov od New Yorka, priča zadnje- mu velikemu dejanju otrok cvetja in njihovih idolov (Who, Santana, Hendrix, Grateful Dead, Joe Cocker, Janis Joplin, Band, CCR, Jef- ferson Airplane...). ki so ho- teli spremeniti svet. Organizatorji so nato še ne- kajkrat poizkušali ponoviti ta veličasten dogodek, zaradi medsebojnih razprtij in različ- nih pogledov na glasbo in do- gajanj okoli nje pa jim je uspe- lo šele leta 1994. Ob 25. oblet- nici so na istem mestu pripra- vili spektakel, ki pa smo si ga bolj kot po nastopajočih zvezdnikih (Bob Dylan, Peter Gabriel, Green Day, Metallica, Cypress Hill, Sheryl Crow, Ae- rosmith. Red Hot Chili Pep- pers, Cranberries, Live...) za- polnili po deževju, blatnem prizorišču in slabi organizaci- ji. Letos je Michael Lang, eden izmed organizatorjev prvega Woodstocka, okoli sebe zbral novo ekipo in se odločil, da trideseto obletnico obeleži kar z dvema »Woodstockoma«. Prvi se bo tokrat prvič zgodil v osrčju Evrope, med 16. in 18. Julijem, na območju Dunaj- skega novega mesta -Wiener Neustadt - 40 kilometrov od središča avstrijske prestolni- ce, kjer so v preteklih letih koncertirala nekatera največja imena s svetovne glasbene scene (U2, Pink Floyd, RoUing Stones....), drugi pa bo teden dni kasneje v ZDA. V Evropi bo poleg medna- rodnih superzvezdnikov (MetaUica, Iggy Pop, Zucc- hero, Anouk, Faithless, Skunk Anansie (na sliki)...) na dveh ogromnih in štirih manjših odrih nastopilo še skoraj sto lokalnih herojev (med njimi baje tudi en slo- venski bend) vseh barv in glasbenih usmeritev. Poleg odrov bo na več kot 400 hek- tarov velikem prizorišču še non-stop odprt sejemski pro- stor The Global Village, se- stavljen iz različnih svetov - v t.i. The Art Fairu bo raz- stavljalo, prodajalo in ust jalo več kot 250 podjeti posameznikov, Commun tion Area bo namenjen s panju novih prijateljstev,* menjavi mnenj in deskai po Internetu, v park The! treme Sports bodo sprostit našli adrenalinski odvisne kot del prireditve pa si mogoče ogledati tudi potu čo razstavo Woodstock i Retrospective. Organizatorji, ki jih nai liko podpira tudi država dunajska občina, pričakuji 250.000 obiskovalcev, z d pa bodo pričeli že prihod mesec. Oblikovanje in ure nje prizorišča so zaup Marku Fisherju, ki se je preteklosti proslavil z meg lomanskimi odrskimi koi strukcijami nekaterih na večjih koncertnih atrak( (Pink Floyd, U2...). Vstopi ce bo mogoče kupiti že pi hodnji mesec, stale pa najl okoU 220 DEM. V to ceno vključeno tudi kampiranje! parkiranje. Ker bo gnei okoli prizorišča (kljub temi da organizatorji obljubljaj velikanske parkirne povrni ne) neznanska, vam svetuji mo, da se na ogled te najve je letošnje evropske open-č prireditve odpravite z org niziranim prevozom kate izmed številnih turističn agencij, saj je generalni z stopnik Eurowoodstocka k prska agencija Ideal turi (066 402 100) že rezervira več kot 10.000 vstopnic. STANE ŠPEGI it. 6.-11. februar 1999 GLASBA 37 GLASBENI EX-PRESS Dallas je pred nedavnim založil kar dve zgoščenki domačih godbenikov, ki se na tak ali drugačen način dajejo z rock&rol- lom. Bivši terasni rockerji, sedaj pa »novi upi« slovenskega sredinskega ročka SAUSAGES na svojem istoimenskem prven- cu, ki je nastal v studiu Činč, nadaljujejo tam, kjer je v začetku devetdesetih obstala prva zasedba Don Mentony Banda. Precej bolj »up-to-date« pa zvenijo štajerski veseljaki Mi2. Osiroma- šen za poskočnega Fikija in okrepljen z Egonom, Herr Flickom, Tonom in Tižom je Jernej Dimek v studiu Bon-Ton spet posnel zabavno mešanico ročka, funka in kvazi tehna. LP »Čudo tehnike« poleg že uveljavljene »Moja teta Estera« domačo glasbeno sceno bogati še z enajstimi pretežno poskočnimi in zafrkljivimi kreaturami. Sir ELTON JOHN se po nad- vse uspešni lanski turneji, ko je skupaj s spremljevalno sku- pino koncertiral po ZDA, sre- di tega meseca odpravlja še na eno turnejo po Ameriki. To- krat bo 52-letni gospod John nastopal čisto sam, ob sprem- ljavi klavirja, kar pa njegovih fanov prav nič ne moti, saj so že razgrabili večino vstopnic in obenem postavili tudi sve- tovni rekord - Eltonov koncert v Atlanti, ki se bo zgodil 23. februarja, je bil razprodan v neverjetnih 27 sekundah. Precej bolj neslavno pa so letošnji pohod po ameriških dvoranah začeli veliki THE ROLLING STONES. Zaradi gripe, ki je zdelala Micka Jag- gerja, so morali odpovedati nekaj razprodanih koncertov turneje »No Security«. S po- dobnimi težavami se otepa tu- di ponovno reformirana origi- nalna zasedba kultni metalcev BLACK SABBATH, ki je mo rala zaradi pregretih glasilk Ozzyja Osbourna prav tako preložiti del sicer uspešne »come-back« turneje. Skupaj s premierno projek- cijo filmske uspešnice »Practi- cal Magic« (Čarovnije za vsak dan), v kateri ob zvezdnicah Sandri BuUock in Nicole Kid- man igra tudi hrvaški igralec Goran Višnjič, ki ga je mogoče videti tudi v Madonninem vi- deo spotu skladbe »The Povver Of Goodbye«, je založba Nika na domači trg lansirala kom- paktno ploščo z glasbo iz fil- ma. Istoimenski soundtrack je z dvema skladbama počastila tudi abrahamovka STEVIE NICKS, članica bivših maga- zveznikov Fleetwood Mac in ena izmed najuspešnejših ameriških solo pevk osemde- setih. Producentka obeh skladb - ena je predelava stare uspešnice zasedbe Fleetwood Mac, »If You Ever Did Belive« pa je čisto nova - je bila Sheryl Crow, ob Kanadčanki Alanis Morissette najuspešnejša »rockerica« devetdesetih. Bralci angleške glasbene re- vije Q so za najboljši single vseh časov izbrali grunge him- no »Smells Like Teen Spirits« skupine NIRVANA. Na drugo mesto so izglasovali liverpool- ski kvartet THE BEATLES in njihovo »Strawberry Fields Fo- rever«, tretje mesto pa so si z mojstrovino »Bohemian Raph- sody« prislužili QUEEN. Ljubljanska Vinilmanija je pred nedavnim objavila debi- tantski izdelek punk benda UTOPIJA. Dejan Uršič (vo- kal), Tomaž Radšel (bas), An- drej Petrlin (kitara) in Aleš Hrastnik (bobni) so istoimen- ski prvenec napolnili z enaj- stimi drvečimi štikli, ki jih boste v prihodnji mesecih, če ste ljubitelji domače garažne scene, zagotovo tudi slišali v enem izmed številnih sloven- skih mladinskih klubih. Distribucijska in založniška hiša Nika je prejšnji četrtek v klubu Central podelila prizna- nja za največ prodanih pri- merkov plošč hrvaškim izva- jalcem, ki na oni strani Kolpe delujejo pod okriljem založbe Orfej. DANIJELA je za album »To malo ljubavi« prejela 3- krat platinasto ploščo, Maga- zin za LP »Da si ti ja« platina- sto, Peter Grašo pa zlato za projekt »Mjesec iznad obla- ka«. Ta ista založba je na CD format ponatisnila album »Razkorak« legendarnega tria OKO. Kitarist in pevec Pavel Kavec, bobnar Tone Dimnik in basist Franjo Martinec so daljnega leta 1976 v prvem in edinem takratnem zasebnem studiu Akademik, pod taktir- ko mojstra Mira Bevca, posne- li ducat YU ročk klasik, ki se skupaj z Buldožer j evimi krea- cijami z LP-ja »Pljuni istini u oči« uvrščajo v vrh slovenske- ga rockovskega ustvarjanja v sedemdesetih. Slabih dvajset let po razpa- du se na glasbeno sceno spet vrača legendarna zasedba FUNKADELIC. Šef tega kult- nega funk orkestra George Clinton (na sliki) je skupaj z basistom Bootsyem Collin- som in četico pomagačev, med katerimi najdemo tudi nekaj velikih imen hip-hopa (Busta Rhymes, Q-Tip, 01' Dirty bastard, Professor X, Outcast....), že posnel nekaj nabijaških skladb, ki jih bo mogoče prvič v živo slišati na Dan neodvisnosti, na LP-ju naj bi izšle še pred koncem tega leta pri eni izmed Disneyevih založb. Danes, v četrtek, 11. fe- bruarja, bodo v ljubljanskem klubu K4 razgrajal ELEK- TRIČNI ORGAZAM. Že ne kaj krat upokojena legendarna beograjska zasedba bo jugo- nostalgikom poleg svojih ni- koli zares pozabljenih starej- ših »uspešnic« predstavila tudi godbo s svojega aktualnega al- buma »Zašto da ne!«. Na turnejo po ZDA se od- pravlja tudi že skoraj odpi- san, po lanskem izidu albu- ma »S« pa spet zelo popula- ren LENNY KRAVITZ. Ne- sojeni kralj retro funk ročka trenutno zažiga z novim ima- geom in uspešnico »Fly Away«, ki se je konec januar- ja povzpela na vrh kar treh uradnih ameriških ročk les- tvic (modern, active in main- stream) in tako postala prva skladba, ki ji je uspel ta pod- vig. STANE ŠPEGEL Čeprav se irska družinska pop atrakcija THE COORS kot kaže še nekaj časa ne bo poslovila z vrha britanske lestvice najbolje prodajanih albumov - njihov LP »Talk On Corners« je 61 tednov po izidu še vedno na tretjem mestu - ima že pripravljenega večino materiala za nov album. Sestre Sharon, Caroline, Andrea in brat Jim nameravajo svoje nove kreacije posneti še pred poletjem, njihov tretji album pa bo izšel šele takrat, ko bo LP »Talk On Corners« zapustil prvo polovico lestvice UK Top 50 Albums. 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV TUJE LESTVICE St.6..11.februar1999 0 RADIO - TELEVIZIJA Radio Celje bo tudi letos za pustne norčije v prihodnjih dneh bomo pustovali, še prej bodo praz- novali tisti, ki~so se navadili Valentinovega. Je pa letos hec, da Valentin sovpada s pustno nedeljo, ko se že zače- njajo pustne norčije. Sicer pa, saj gredo skupaj ljubezen, norčije in včasih celo norost. Na Radiu Celje bomo počasti- li Valentina, še bolj pa bomo že tradicionalno pustovali. Na mestnih ulicah, pa tudi v našem radijskem programu. Sicer pa najprej beseda ah dve o tednu, ki je za nami. Ste vedeU, da je Radio Celje že osem let zvest Dnevom kome- dije? Tam imamo v foyerju v prvem nadstropju mini radijski studio. Vsak večer na Dnevih komedije od tam prenašamo podelitve nagrad komedijan- tom večera, kar pompozno opravi upravnik Borut Aluje- vič. Nato pa s kolegico Matejo še zakolovrativa z mikrofonom med občinstvom in skušava v eter opraviti tudi čimveč pogo- vorov z igralci iz različnih slo- venskih gledališč. Pravi kultur- ni maraton je imela v petek Mateja Podjed. Najprej je obi- skala kulturni sejem, ki je mi- mogrede odlično uspel v Na- rodnem domu. Nato je zvečer obiskala proslavo ob kulturnem prazniku in nato skupaj z mno- gimi udeleženci proslave odhi- tela še v Talijin hram. Takšen delovni ritem zahteva od novi- narke medij, kakršen je radio. In četudi je Mateja že tri deset- letja zvesta radiu, še vedno zelo skrbno in v odlični delovni kon- diciji opravlja radijsko delo. Zakaj to pišem? Včasih sem namreč prav začudena, kako zelo malo delovne vneme po- kažejo mladi bodoči novinarji, ki si menda to želijo postati, a so brez idej, brez volje, brez žara, ki je za novinarski poklic nujen. Poslušam tudi oddaje, ki jih pripravljajo študentje. Skok čez plot, varanje, zakaj Jureta Koširja, kadar mu ne gre smučanje od nog, obsoja slo- venska javnost in podobne te- me, ki jih načenjata voditelja, so sto svetlobnih let od temati- ke, ki naj bi bila zanimiva za študente. Vsaj mislim si tako, naj mi bo oproščeno, če se motim. In potem ni odziva štu- dentske populacije v oddaji. Čudno, kajne? Nič udarnega, nič provokativnega, nič zaradi česar bi, na primer, kot uredni- ca doživela kdaj kakšen tele- fonski klic, s katerim bi kdo izražal nestrinjanje. Ena sama mlaka. Brez j... A odstopih smo jim programski prostor in se v njihov koncept ne mešamo. In potem opazujem svoja starejša kolega Matejo Podjed in Toneta Vrabla, ki sta vsak na svojih področjih še vedno polna idej, vitalna, ki se v službo nikoli ne privlečeta stokajoč, kako ju kaj boh, ah kako se jima nič ne ljubi... To me skrbi. In potem samo srč- no upam, da bodo »starejši borci« še dolgo vzdržali. In potem pomislim na pust. Kdo bo afne guncal na celjskih ulicah? Seveda, Tone, Mateja in moja malenkost. Lanskoletni pustni utrinek. Ptičja gripa ter Mateja in Nataša, ki upata, da ju do pusta v posteljo ne bodo položili virusi. Pust na radiu in na mestnih ulicaii v torek, torej letos zelo zgo- daj, bo pust. Mestna občina Celje, Radio Celje, Turistično društvo Celje in Muzej novejše zgodovine Celje, pa še ZKO smo tudi letos organizatorji te prireditve. Dobro uigrana eki- pa, ki se že dober mesec prej zbira na sestankih pri predsed- nici organizacijskega odbora mag. Aleksi Gajšek Kranjc, zadolženi za protokol pri Mest- ni občini Celje, ve, kaj je nalo- ga vsakega posameznika. Tudi letos bosta dve maška- radi. Za otroke že dopoldne. ob desetih, na osrednjem pri- reditvenem prostoru pred Muzejem novejše zgodovine na Prešernovi ulici. Igral bo ansambel Journal, najlepše maske bodo nagrajene, priča- kujemo pa, da se bo tam zbra- lo veliko vrtčevskih otrok, pa tudi šolarjev, čeprav imajo ta- krat ravno počitnice in orga- nizirano na prireditev ne bo- do prišh. Popoldne, ob 15. uri, pa bo zelo živo na celj- skih ulicah. Pustna povorka se bo sprehodila po mestnem jedru že po tretji uri, nato pa bo osrednja prireditev tam kot lani, pred Muzejem no- vejše zgodovine. Štajerskih 7 bo igralo za zabavo. Tone, Mateja in Nataša pa bomo poskrbeli za program. Tudi letos so pokrovitelji prispeva- li precej lepih nagrad, nekate- re so tudi precejšnje vredno- sti. Katere so glavne, že lahko slišite v najavnih radijskih spotih vsak dan na Radiu Ce- lje. O pustnem utripu na celj- skih ulicah bomo obširno po- ročali na Radiu Celje, pripra- vili pa bomo še kup posebnih pustnih radijskih presene- čenj. Obljubljamo vam, da vam na pustni torek ne bo dolgčas, če boste v naši druž- bi, pa iz kakršnegakoli razlo- ga ne boste prišli na priredi- tev Celjski pust 99. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK SKRITA KAMERA • Nezadržno se bliža trenu- tek, ko bo TV Slovenija dobila novega programskega direk- torja. Za to nadvse ugledno in mamljivo mesto se poteguje- jo štirje kandidati. Medtem ko so vsi oddali svoje vizije vodenja in programske načr- te, pa je redakciji Skrite ka- mere uspelo izvedeti tudi ti- sto, kar so zamolčah. Na- mreč, zakaj so resnično kan- didirali. • Kandidat Janez Lomber- gar, dosedanji direktor, se ponovno poteguje za to me- sto zato, ker meni, da je do zdaj delal dobro in ker zače- tega ni dokončal. (V Sloveniji je še toliko mladih in lepih deklet, ki jim je treba dati priložnost tudi pred kamera- mi.) • Kandidat Lado Ambrožič, odgovorni urednik informa- tivnega programa, bi bil rad direktor zato, da bi na nivoju nacionalke nadaljeval z uspe- šno kadrovsko politiko. (Učinkovito je razsul infor- mativni program, v katerem mu je zmanjkalo uspešnih voditeljev in novinarjev, ki jih je bodisi zamenjal, bodisi pregnal.) • Kandidat Jure Pengov bi se na direktorski stolček iz dopisniškega mesta v Rimu rad zavihtel zato, da bi nada- ljeval tam, kjer mu je ob kon- cu osemdesetih let, kot rdeče- mu uredniku, načrte prekri- žala demokratična ureditev. (Slovenijo znova pretresajo nove ideološke laibachovske nevarnosti.) • Le kandidat Sandi Čolnik ni čisto prepričan, kaj ga žene na visok položaj - slast ali mast oblasti. (Sašu Hribarju alias Sandiju Čolniču pa se vseeno tresejo hlače.) • In komu od kandidatovi pisujejo največ možnosti! posleni na Televiziji? Vodi Ijica TV Dnevnika Lidij Hren meni, da ni pomembn; ah bo kandidat dober direj tor, važno je, da bo »naj. Enako je prepričana prodoru novinarka in nesojena voditf Ijica T V Dnevnika Rosvit Pesek, le da se njen »naS precej razlikuje od Lidiji^ ga. Po mnenju legendarnej urednika TV Dnevnika Vlad Krejača so »naši« vsi kand dati, saj so kot pravoverni k; dri s svojim delom to dokaz; li že v prejšnjem režimu. F; talna ženska slovenske TV i urednica razvedrilnega prc grama Miša Molk pa je dejj la: »Res je, da bomo dobi novega direktorja, res pa j tudi, da kdorkoli že bo i postal, moje večne slave i mladosti ne more ogroziti,« • Nekoliko bolj je nad kandi dati zaskrbljen popularni vo ditelj Zooma Mario Galunii saj so vsi štirje kandidati zj grizeni »mačoti«.___...............^ Tomaž Perovič • Bitko za direktorski položi na »nacionalki« zaskrbljen opazujejo tudi na POP T V. Ši tamkajšnjega informativneg programa Tomaž Perovič t podprl tistega kandidata, ki t ga vzel nazaj v službo na TVS Informativnemu programu n POP namreč zaradi pomanjka nja denarja napovedujejo sko rajšnji konec. Matjaž Tanko • Voditelj 24 ur na POP 1"^ Matjaž Tanko je zagotovil" da so mu vrata Televizije vsf lej odprta, če si bo kdaj pr^ mislil, od zdajšnjega dire'' torja dobil že pred letom, 1^' je zapuščal TVS, kar pa velja za njegovo kolegico tašo Pire, čeprav se zanj' močno zanimajo v koprske'' studiu, kjer je Nataša ustv^f jalcem TV popra neizčrp^' vir navdiha. V DRUŽBI S KANALOM A Junaki v soboto, 13. februarja, bo ob 14. uri na sporedu ameriš- ki film Junaki v režiji Je- remyja Paula Kagana, igrajo: Henry Winkler, Sally Field, Harrison Ford. Jack je veteran vietnamske vojne, ki ne more pozabiti gro- zot, katerim je bil priča na bojišču. Z denarno pomočjo prijateljev se končno odloči, da zapusti New York in začne novo življenje. Na poti v avto- busu spozna Carol Bell (Sally Field), mladenko, ki se je tik pred poroko odločila, da mora na kratko potovanje, da o svoji odločitvi še malo razmisli. Njuno popotovanje ju po na- ključju zanese v čisto druge vode in med nenavadnim pa- rom se razvije ljubezen, zara- di katere je Jack končno spet pripravljen zaživeti normalno življenje. Visoica cena strasti V ponedeljek, 15. februar- ja, si boste lahko ob 21. uri ogledali še eno življenjsko zgodbo z naslovom Visoka cena strasti. Režija: John D. Patterson, igrajo: Bonnie Be- delia, Zar Acayan, William Bassett. Zgodba nazorno prikaže, kako se Amor, hudomušni bog ljubezni rad poigra s čus- tvi ljudi. Če bi se profesorica Diane Weston spoznala tako dobro na moške kot na drame, ki so njena specialiteta, se ji ne bi primeril dogodek, ki se kasneje izkaže za veliko napa- ko. Mora v Ulici brestov 6: Freddyjeva smrt V torek, 16. februarja, bo ob 21. uri na sporedu šesti del priljubljene ameriške grozljivke. Režija: Rachel Talalay, igrajo: Robert En- glund. Lisa Zane, Shon Greenblatt, Lezlie Deane. Freddyju Kruegerju - poša- sti, ki se priplazi v sanje, konč- no uspe ubiti vse otroke iz domačega mesta. Sedaj si za- da nalogo, da razširi svoje me- je zmožnosti in si poišče nove žrtve. V svoje mreže želi vple- sti tudi svojo hčerko in z njeno pomočjo nadaljevati svojo po- šastno igro. Toda hčerka od- krije njegovo demonično moč in očetu napove boj do same- ga konca. Glava družine Med filmskimi uspešnica- mi, ki se vrtijo ob sredah, vas bo 17. februarja ob 20. uri zabavala ameriška komedija Glava družine. Režija: James Orr, igrajo: Chevy Chase, Farrah Favvcett, Jonathan Taylor Thomas. Ker Ben še vedno ni prebo- lel izgube svojega očeta, ki ga je pred leti zapustil, je sumni- čav do vsakega novega materi- nega prijatelja. Ko nekega dne mati naznani, da se namerava poročiti z javnim tožilcem Jac- kom Sturgesom, se Ben zaob- ljubi, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo odgnal zoprnega vsiljivca. V nedeljo, 14. februarja, bo ob 20. uri na sporedu ameriški ljubezenski film Don Juan DeMarco. v katerem igrata Marlon Brando in Johnny Depp. Šf. 6.-11. lebf«qr 1999^ o pu jsM, ki želi postati pes Drugi del uspešnice o pujsku Babe vas razveseljuje no platnih kina Union j Babe: pujsek v mestu je na- laljevanje z večimi oskarji lagrajene uspešnice Babe, tgodbe o ljubkem in prisrč- lem pujsku, ki je prepričan, la \t pes ovčar. Babe tokrat potuješ podeželske kmetije v ^rfaljeno mesto, da bi poma- il svojim človeškim prijate- !m. Na poti spozna pisano ruščino novih živali, mestne eripetije pa ga naučijo, da rijazno in zvesto srce lahko dravi vse tegobe tega sveta. v film se vrnejo tudi pojoče liši iz Gogettove kmetije in N glasbeni repertoar razširi- i) s pesmimi Edith Piaf, Dea- »a Martina in Elvisa Presley- Randy Newman je tokrat fPisal besedilo in glasbo prve Nmi, posvečene pujsku Ba- ^. That'll Do, ki se zvrsti v FJavni špici in jo izvaja pezdnik Peter Gabriel. [Zgodba o pujsku Babe se pne leta 1995 v prvencu Ba- ko se mali pujs priseli na 'osestvo, na katerem živijo Hogget, njegova žena :5nia in kopica domačih živa- I- Babe se hitro prilagodi živ- Nu na kmetiji in preživi FSgettov poskus, da bi ga F^menil v okusno božično ^^erjo. v vrtincu dogodkov J^tie zmaga na državnem tek- '^ovanju ovčarskih psov, kar ^. utrdi v absurdnem pre- '"^^^^nju, da je ovčarski pujs. Babe je bil nominiran za ^'^^rja kar v sedmih katego- ^)3h, prejel pa ga je za vizual- efekte. Film je bil nagrajen J ^' z zlatim globusom v ka- ^goriji komedij in mjuziklov, Jeriško združenje filmskih 'tikov pa ga je razglasilo za ^ipoljši film leta. f-eprav je pujsek Babe še ijl^jiič, ga režiser George 1 '''^r pozna dolgih trinajst 5 • ^se od tiste noči brez jjP^nca na letu od Sydneyja L Londona, ko se britanski J'^evni kritik na letalskem . 'jskem programu ni mogel tj^eti smehu, ko je ocenjeval ^'^80 The Sheep Pig. MiUler je postal radoveden, kupil je knjigo, jo prebral in kupil še pravico do predelave v film. Čeprav je bila to že 72. knjiga o živalskih junakih kmeta in pisca Dicka Kinga Smitha, je bila tudi prva, ki je dočakala uprizoritev na velikem plat- nu. Jane Kustiuk, Babeova osebna trenerka, pravi: »Puj- se spoštujem bolj kot katero- koli žival. Pujsa lahko v 20 minutah naučim, kar bi psa učila cel teden, in tudi po treh tednih se spominja naučene- ga.« ^^^^^^^^^m NMS Gremo v kino! Delo na črno, v originalu Moonlighting, se je imenovala serija, v kateri je zaslovel Bruce Wilhs. Nagrajenci so: Tanja Kompan, Malgajeva 2a, 3000 Celje, Tadej Strnad, Tremerje 6, 3000 Celje in Andrej Pezdevšek, Milčinskega 5, 3000 Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Režiser filma Babe George Miller je ustvaril tudi povsem drugačne filme. Najbolj znan je akcijski znanstveno fantastični film, ki je po velikem uspehu dobil še dve nadaljevanji. V njem se je v glavni vlogi proslavil Mel Gibson. Za kateri film gre? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 15. februarja. Izžrebali bomo tri dobit- nike vstopnic za kino predstavo. Helenini ljubezni Kako se odločiti med dvema enako privlačnima scenarijema iste zgodbe... ali .............................._............_................................. v življenju se včasih ne- pričakovano vse obrne na glavo. Niste še nikoli pomi- slili, kaj bi se zgodilo, če bi storili nekaj, in kaj, če bi storili kaj drugega? Tečete na podzemno in se še za las uspete izvleči skozi zapirajoča se vrata. Sedete in poleg vas se znajde oseba, ki vam bo za vedno spremenila življenje. Prava ljubezen. Morda pa ste podzemno za las zamudili. Vrata se zaprejo delček sekunde prekmalu. In oseba se za vedno odpelje. Kaj storiti v takšnem prime- ru? Helenini ljubezni je zabav- na in vznemirljiva zgodba o tem, kako Helena (Gwyneth Paltrovv) pred nami podoživi obe obliki scenarija in na last- ni koži odkrije, kaj bi se zgo- dilo, ko bi podzemno še ujela in tudi, kaj bi se, če bi vlak zamudila. V filmu pa gre še za Gerry- jevo zgodbo (John Lynch). Gerry je Helenin fant, ven- dar jo vara z nekdanjim de- kletom, Lydijo (Jeanne Tripplehorn); poleg osred- njih likov pa igrata pomem- bni vlogi še Anna, Helenina najboljša prijateljica, in Ja- mes (John Hannah), tujec, ki ga je srečala na podzemni železnici. »Helena je čudovi- ta vloga; je zgodba o usodi in vprašanju, ali se človek res pravilno odloči. Potem ko sem odigrala klasično Angležinjo, Emmo, sem z veseljem sprejela vlogo mo- derne ženske v filmu Heleni- ni ljubezni. Všeč mi je reži- serjev optimizem, umetniš- ka svoboda in še zabaven je,« je o njem povedala glav- na igralka. Film je prvenec Petra Hovvitta, ki je hkrati tudi scenarist, zgodbo pa je napisal po lastni izkušnji; potem ko bi ga avto skoraj povozil do smrti. »Takrat sem se začel spraševati, kaj je pravzaprav naše življenje, kdo vodi niti naše usode in kako hitro se ti življenje lah- ko spremeni,« pravi o filmu režiser Hovvitt, ki ga gledalci v Angliji poznajo predvsem kot igralca v irskih filmih (Some Mother's Son in V imenu očeta). NMS Viktorji Do prvega tedna v marcu bomo sku- paj z revijo Stop objavljali kupone, s katerimi lahko sodelujete v izboru za najpopularnejše medijske osebnosti minulega leta. Podelitev nagrad bo ko- nec marca v Cankarjevem domu. 44 ZAAVTOMOBILISTE Renault izpodrinil Zastavo v letu 1997 je bilo v Slo- veniji registriranih 760 ti- soč osebnih vozil, kar je bilo za 4,5 odstotka več kot leta 1996. Lani je bilo pri nas registriranih 798.314 osebnih vozil, kar je bilo za nekako pet odstotkov več kot predlani. Bolj podrobni podatki so znani predvsem za leto 1997. Po slovenskih cestah se je tedaj vozilo največ re- nauhov, in sicer 143.957. Ta- ko je Renault s prvega me- sta izpodrinil Zastavo, kajti avtomobilov te tovarne je bilo tedaj še 138 tisoč ali za deset odstotkov manj kot leta 1996. Povečalo pa se je število vozil tovarne Volks- wagen, Opel in Fiat. Zanimi- va je tovrstna statistika za avtomobile nekaterih bolj prestižnih znamk. Leta 1997 je bilo pri nas malenkost več kot 13 tisoč audijev, beem- vejev pa dobrih deset tisoč; mercedesov je bilo 8090, volvov pa 3427. Zanimivo je tudi to, da smo imeli predlani 47 ja- guarjev, pa 156 porschejcv, tudi dva nova ferrarija ipd. Pri japonskih avtomobilskih tovarnah je bilo razmerje naslednje: največ je bilo leta 1997 nissanov (9247), sledih so suzukiji (7576), medtem ko je bilo tudi 7688 južnoko- rejskih daewoojev ipd. Revoz uspešen pri gospodarskih vozilih Tako kot je bil Renault ob pomoči novomeškega Revo- za, ki je njegov uradni pred- stavnik pri nas, uspešen pri osebnih avtomobilih, so bili dobro rezultati tudi pri pro- daji gospodarskih vozil. Lani so sicer v Sloveniji prodali 4022 gospodarskih vozil s skupno dovoljeno težo do 3,5 tone, vendar je bilo to za dobrih 11 odstotkov manj kot leto prej. Zanimivo pri tem pa je, da je Revoz proda- jo gospodarskih vozil znam- ke Renault povečal za 65 od- stotkov, saj je prodal 787 vo- zil. Tako si je pridobil 19,5- odstotni tržni delež in seveda zasedel prvo mesto. Na slild: Renaultovo gos- podarsko vozilo. Ford je kupil Volvo že nekajkrat smo poročali o tem, da postaja Volvo zelo zanimiva avtomobilska to- varna predvsem zaradi na- povedi o tem, da išče novega strateškega partnerja. Veli- ko se je denimo govorilo o Fiatu, pa o General Motorsu, tudi o Fordu. Sedaj pa je vse jasno: za nekako 6,5 milijar- de dolarjev je ameriški Ford, druga največja avtomobil- ska tovarna na obli, kupil avtomobilski del Volva. Za sedaj še ni jasno, kaj se bo zgodilo s tovornjaškim de- lom, vendar je znano, da je Volvo pred nedavnim kupil 16-odstotni delež Scanie. Slednja je velik izdelovalec gospodarskih vozil in združi- tev Scanie in Volva bi bila po tej strani povsem logična. Ford je torej postal novi last- nik Volva; slednji je bil doslej zelo uspešen v ZDA, saj tam proda nekako 25 do 5o od- stotkov vseh svojih avtomo- bilov. Združitev je po svoje dovolj logična, saj sta tovarni dokaj kompatibilni, poleg te- ga ima Ford ustrezen odnos do takšnih tovarn. Tako je že dolgo časa lastnik britanske- ga Aston Martina, ki naredi zelo malo avtomobilov, ven- dar je Ford ohranil njegovo blagovno znamko. Še bolj očitno je to pri Ja- guarju, ki je prav tako v For- dovi lasti. Prav to »pokrovi- teljstvo« mu je omogočilo, da je ostal pri življenju, povečal obseg izdelave in postal do- kaj uspešen. Volvo bo pod Fordom seveda ohranil svoj program, pač pa bo skoraj zanesljivo prišlo do sodelova- nja pri razvoju, raziskavah, dobaviteljih in kar je še po- dobnega. Na sliki: volvo S4. Porsche 911 Dobri rezultati Porscheja o tem, da je nemški Porsc- he v minulem poslovnem letu posloval zelo dobro, se kar veliko ve. Sedaj pa omenjena nemška avtomobilska tovar- na sporoča poslovne številke tudi za prvo polletje finančne- ga leta 1998/99, ki se je kon- čalo avgusta. V tem času je tovarna ustva- rila za 116 milijonov dolarjev dobička pred obdavčitvijo. To je bilo za 143 odstotkov več kot v prejšnjem primerjalnem obdobju. Čisti dobitek se je povečal za 65 odstotkov. V tem času je tovarna prodala 18.900 avtomobilov, pfi ^emer je šel boxster bolje v promet kot legendarni 911, kar seveda niti ni presenetljivo - ob upo- števanju razlike v ceni. Porsc- he se sicer pripravlja tudi na začetek izdelave enoprostor- skega avtomobila, ki naj bi ga po sedanjih načrtih izdeloval skupaj s prav tako nemškim Volksvvagnom. Kot pravijo, naj bi to vozilo na trg pripelja- lo v drugi polovici leta 2000. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prou^ avtomobilov. Organizatorji so izdali 35 kupoprodajnih pogodb, p, so 8 vozil. Sejem je obiskalo 1500 obiskovalcev. Š». 6.-11. februar 199fj ZA AVTOMOBILISTE 45 Subaru predstavlja novega outbacka 2000 Kiponski Subaru je na ne- javnem detroitskem avtomo- jjjskem salonu predstavil ^pvsem novi outback 2000. ivta pri nas skoraj ne pozna- 1,0^ vsekakor pa je na oni jjani luže dovolj uspešen. ' voljo je v limuzinski kot ^jji karavanski podobi, ipreinljen pa je, kot se za su- aruja spodobi, s stalnim štiri- olesnim pogonom in zaporo jdnjega diferenciala. Avtomo- bilu za sedaj namenjajo 2,5- litrski bencinski bokserski mo- tor z močjo 165 KM pri 5600 vrtljajih v minuti (navora je za 144 NM pri 4000 vrtljajih), zra- ven pa dodajajo bodisi štiristo- penjsko avtomatiko ali petsto- penjski ročni menjalnik. Avto bo oziroma že nastaja v Suba- rujevi tovarni v ameriškem La- fayettu v zvezni državi Indiana, na tamkajšnjem trgu pa naj bi se pojavil letos spomladi. Kdaj bo pripeljal v Evropo in k nam, pa ta hip sploh še ni znano. Subaru outback 2000 limuzina Subaru outback 2000 karavan Opel si želi boljših rezultatov Nemški Opel, ki je v last- ništvu ameriške avtomobil- ske korporacije General Mo- tors (GM), lani na evropskih trgih ni bil pretirano uspe- šen oziroma bistveno manj kot leto nazaj. Razlogov za takšno stanje je bilo kar nekaj, nenazadnje naj bi k temu precej pripomoglo tudi nesoglasje v vrhu Opla ozi- roma GM, ki je dokaj pogosto menjaval najpomembnejše lju- di. Lani se je tržni delež Opla v zahodni Evropi zmanjšal s predlanskih 12,1 na 11,5 odstot- ka. Še bolj boleče je bilo to, da se je Oplov delež zmanjšal na domačem, torej nemškem tr- gu, kjer sicer proda kakšnih 25 odstotkov vseh avtomobilov. Lani je njegov delež v Nemčiji padel za 1,4 odstotka, zato se- daj v tovarni pravijo, da naj bi bilo letos vse drugače. Tovarna precej pričakuje od nekaterih novih ali pa obnovljenih avto- mobilov. Tako bo spomladi na trg že pripeljala obnovljena vectra, eden najuspešnejših av- tomobilov v srednjem razredu. Stekla bo tudi prodaja zafire, na osnovi astre narejen eno- prostorski avtomobil, vseka- kor pa naj bi drugačne čase prinesel tudi novi kupe, prav tako narejen na osnovi astre. Na sliki: opel astra. Renault se ne strinja Pisali smo že, da si ro- munska vlada oziroma tam- kajšnji privatizacijski sklad prizadeva prodati avtomo- bilsko tovarno Dacia. Med resnimi kupci se je pojavil tudi francoski Renault, s katerim je Dacia pred deset- letji že sodelovala, saj je iz- delovala renaulta 12. Pred nedavnim je bilo podpisano tudi pismo o na- meri, pri čemer je Renault za nakup 51 odstotkov to- varne postavil nekaj pogo- jev. Tako naj bi romunska vlada za nekaj časa prepo- vedala uvoz rabljenih avto- mobilov, hkrati pa naj Dacia v začetnem obdobju ne bi plačevala davka. Ko je že vse kazalo, da sta se strani dogovorili, so Francozi ugo- toviU, da je cena, ki jo priva- tizacijski sklad zahteva za 51 odstotkov tovarne, pre- velika. Pri Renaultu namreč menijo, da so delnice Dacie vsaj štirikrat precenjene. Zahodna Evropa: bolje kot so računali Podatki o prodaji v Zahod- ni Evropi oziroma 18 drža- vah tega območja, pri čemer gre tudi za nekatere države, ki niso članice EU, so sedaj znani. Tako so na teh trgih lani prodali 14,3 milijona osebnih avtomobilov, kar je bilo za točno sedem odstotkov več kot leto prej. Tako se niso uresničile napovedi, po kate- rih naj bi bilo leto 1998 slabše kot leto 1997. Največji tržni delež si je zagotovil Volksv^a- gen (18 odstotkov), ki je pro- dajo povečal za 12,9 odstot- ka. Za njim se je uvrstil GM Europa (Opel, Vauxhall, Saab ipd.), katerega tržni delež je bil večji 11,5 odstotka, proda- ja pa je bila večja samo za 1,3 odstotka. Na tretjem mestu je bil lani francoski koncem PSA, ki ga sestavljata Citroen in Peugeot. Ta si je pridobil 11,4-odstotni tržni delež, ob- seg prodaje pa se je povečal za 7,9 odstotka. Četrti je bil Fiat, peti Renault, Šesti Ford... Japonske avtomobilske to- varne so lani v tem delu Evro- pe prodale 1,6 milijona vozil, si odrezala 11,8 odstotka trga in prodajo povečale za 8,8 odstotka. Južnokorejske av- tomobilske tovarne so bile bistveno skromnejše: prodale so 382 tisoč avtomobilov, kar je zadostovalo za 2,7 odstot- ka trga, vendar je bila prodaja večja za 32,8 odstotka. !*>6.. 11. februar 1999 46 IZ OTROŠKEGA SVETA STARŠEM KRATK||yy£NIKOV Maškarada v vaši liiši če ste se odločili prirediti posebno veselje svojim otrokom in niste preveč v skrbeh za dragocene vaze in pohištvo, jim organizirajte zabavo v maskah v svojem stanovanju. Dovolj bo malo domisehiih okraskov in mnogo dobre volje. Pravočasno se dogovorite, kdo vse bo prišel, da se boste lahko pravilno odločili glede količine hrane in pijače. Najboljša rešitev je, da vsak nekaj prinese s seboj. Vendar naj ta dogovor res velja, da ne bo nekaterih stvari preveč in drugih premalo. Pripravite zadostno količino brezalko- holnih pijač, ker bodo vse maškare zelo žejne. Za ples v maskah je potrebno dobro premestiti pohištvo. Zagotovite dovolj praznega prostora za ples in družabne igre, pa tudi dovolj stolov za počivanje po napornem rajanju. Modro je odstra- niti lomljive kose pohištva in okraske, preproge pa zvijte, da ne bodo v napoto. Določite tudi čas prihoda na zabavo in približno do kdaj bo trajala. Nabavite potrebni pribor - od papirnih okraskov in konfetov do plastičnih kozar- cev, krožnik, prtičkov in serviet. Plastični jedilni pribor bo ravno tako poenostavil življenje. Nekaj dni prej opozorite sosede, da bo pri vas zabava in hrup in se jim opravičite. Kupite vse potrebno, napravite si zalogo pijače in napitkov. Predvidite mesto, kamor bodo maš- kare odlagale plašče ali se morda preoblačile, če je dogovorjeno, da ne pridejo že preobleče- ni v kostume. Mesto, predvideno za hrano, po možnosti prekrijte s papirnatim ah plastičnim prtom. Če se odločite za bombažnega, naj bo pisan (zara- di madežev) ali takšen, ki se enostavno pere. Razporedite krožnike, kozarce in jedilni pri- bor, papirnate prtičke in brisače. Nabavite male nagrade za najboljše kostume - naj bodo to vsekakor smešni predmeti in ne kaka večja vrednost. Glavno je, da izzovete smeh. Če se boste odločili za šaljivo loterijo, naj vsak^ maškara prinese s seboj kakšno nagrado, vi pa pripravite papirčke s številkami in nalepke s številkami, da boste lahko označili dobitke. Pripravite hladne prigrizke že dan prej. Manj- kati ne smejo tudi krofi. Okrasite celo stanova- nje in vhodna vrata. Za okrasitev uporabite kupljene okraske, lahko pa jih tudi naredite sami. Okrasite tudi mizo, vendar mora ostati dovolj prostora za odlaganje kozarcev in krož- nikov. Dovolj dela boste imeli tudi med plesom: skrbeti boste morali, ali je treba obnoviti zalo- ge hrane in pijače, ali dovolj čistih kozarcev, krožnikov in pribora... Morda je treba kaj oprati ali pobrisati. Vnaprej se dogovorite, kdo vam bo pomagal. Zapomnite si: ples v maskah v vašem stanova- nju je zabava tudi za vas, ne pa mrcvarjenje. LIDIJA SENIČAR PusI Prišel je pust, lačnih ast in si vzel dopust. Otroci so po vasi odhiteli, pesmico zapeli in si krofe zaželeli. Tine bil je čarodej, Nika muca Mika, Mojca spremeni se v pingvina. Maja je postala drog. Rok pa velik kozorog. Ko pa konec b'lo je pusta, vsi so imeli mastna usta, drugo leto bo še bolje, ko pust prišel bo dobre volje. TAMARAJECL, 3.a OŠ Petrovče Traiaia, hopsasa, pustne smo šeme s tem naslovom so v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine v Celju včeraj, 10. februarja, odprli razstavo pustnih mask, ki so jih izdelali otroci vrtcev Tončke Čečeve iz Celja. Kaj vse je pred pustom nastalo v domiš- ljiji najmlajših, si boste lahko ogledali vse do 19. februarja. Sporočilo »Oh, še zadnjo uro moram zdržati. Le zakaj mora ta ura biti ravno matematika? Ko bi danes bil petek! Pa še učitelj sprašuje, jaz pa nič ne znam.« Vse te stvari sem premišljevala pred zadnjo učno uro, potem pa je v razred stopil učitelj in vsi smo morah vstati. Najprej je za oceno vprašal nekaj mojih sošolcev, nato napovedal pisanje nove snovi, še prej pa je v dnevnik vpisal nekaj učencev, ki jih ni bilo pri uri. Med njimi je bil tudi največji frajer v našem razredu in hkrati moj sosed Rok, za katerega sem vedela, da je zbolel. Potem smo odprii zvezke in začeli pisati. To smo počeli do konca ure. Končno je zazvonilo in vsi smo veseli zdrveh iz učilnice ter se odpravili domov. Ko sem se vračala proti domu, sem se spomnila, da mo- ram obiskati še Roka in mu dati zvezke, da si prepiše novo snov, kot sem mu obljubila. Šla sem k njemu, mu dala zvezke, nato pa sem se odpravila domov. Dogovorila sva se, da se bom po zvezke vrnila proti večeru. Bližal se je večer in tako sem se napotila. Doma sem tiste zvezke, ki sem jih naslednji dan potrebo- vala v šoli, dala v torbo, druge pa sem pospravi- la v predal. Naslednji dan sem k matematiki prišla brez naloge in tako ponovno dobila minus. Učitelj ta dan k sreči ni spraševal, zato smo takoj začeli reševati računske naloge. Odprla sem zvezek in na prvem nepopisanem listu našla sporočil- ce. Začela sem brati: »Živijo, hvala za zvezek. No, naj ti povem, veš, zelo si mi všeč, no, zaljubljen sem vate. Če čutiš enako do mene, pričakujem, da boš tudi danes prišla k meni. Če te ne bo, bom to razumel, kot da ti nisem všeč. Uživaj, Rok.« Bila sem čisto iz sebe in sem sporočilo hitro pokazala svoji sosedi Anji, ta pa je novico hitro sporočila še drugim dekletom. Anja me je vprašala,,če bom šla k njemu, jaz pa sem ji vsa vesela prikimala. Sama pri sebi pa sem si mislila: »Zakaj ne bi šla? Rok mi je bil všeč že odkar sem ga spoznala, čeprav mu tega seveda nisem povedala.« Opazila sem, kako me je Nina grdo pogleda- la. Seveda, tudi ona je bila zaljubljena vanj. Kmalu je minila še zadnja ura. Vesela, a hkrati presenečena sem se napotila k Roku. Ko sem prišla do vhodnih vrat, me je postalo strah. Sama pri sebi sem se spraševala, kaj naj mu rečem, saj sem vedela, da me bo zelo, zelo sram. Zajela sem sapo in pozvonila. Odprl je moj princ na belem konju. Bil je vesel in na usiui je iinei pieiep nabuien. nn nn jg j. všeč, pa čeprav je imel lase popolnoma s| štrane in je bil oblečen v pižamo. Bila sem okamenela, on pa me je povabil v hišo. Pov^ mi je, da staršev ni doma, da so odšli na objj teti. Bil je torej sam in jaz sem stala ob nj, rdeča kot kuhan rak. Kaj naj pa zdaj? Kaj rečem, kaj naj naredim? Pogledala sem gj rekla, da sem prinesla zvezka. Vprašal ali sem dobila sporočilo. Pa smo tam. šel sem zardela in rekla: »Ja.« »No, potem to, da si prišla k meni, poinj da čutiš tako kot jaz?« Ob teh njegovih besedah sem skoraj p^, dol. Pokimala sem, saj iz sebe nisem niQ| spraviti niti glasu. Potem me je nežno prijel roko in me poljubil na lice. Kaj takega pa, nisem pričakovala! Stisnilo me je pri srcu vedela sem, da sem najsrečnejši človek] svetu. Sledila pa je še ena bomba. Rok je rekel: »Zdaj pa sva končno par!« Rekla sem: »Ja.« In se rahlo nasmejala. Toliko lepih stvari se mi v enem dnevu nikoli ni zgodilo. SANJA HRASTNIK, 8 OŠ Vraji Zaljubljena najstnic Pravi: Njegova ljubezen je kot bolezen, ki te omami in zdivja. Ko te pogleda, si bleda kot kreda, a vesela, da bi pela. S poljubom na usta greva skupaj vesela, ne pusta. Z ljubeznijo obdan, svet sanj, v resničnost podan. sara zupanJ Oš Poli Ljubezen Ljubezen je lepa, če se ljubita dva, skrinjico prijateljstva zakopljeta na dnu morja. Če kdo komu ni zvest, se ljubezen spremeni v par zvezd, ki na nebu čakajo na nov zaljubljeni par, katerih ljubezen jim je mar Ko ljubezen najde svoje mesto nazaj, čeprav mora čakati na maj, se ljubezen nova rodi in še več veselja nam pusti. anita čauševič, 5.b Oš štore Št. 6.. 11.februar 1999 v MODNEM VRTINCU 47 Moder korak v modno pomlad Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Stopiti v modro je narediti jigkaj takšnega kot Alica v deželi čudežev - stopiti na drugo stran zrcala.« (slikar Kandinsky) Ko med lebruarske pustne jeme, krofe in Valentinove srčke prisaplja prvi vetrič z vonjem po pomladi, se mod- no kolesje znova zavrti. Na jej poti svojo novo zrcalno podobo obrača, reciklira, pa- rodira, cefra in ponovno lepi, ob tem pa se vrti vsako leto tiitreje in hitreje... Ja, včasih, denimo v mrač- nem srednjem veku, je bila ta reč mnogo bolj preprosta. Kakšna moda! Kralji, cerkveni in mestni veljaki so predpiso- vali vzorno obnašanje in spo- dobno oblačenje. Modne spre- membe, kolikor jih je sploh bilo, so trajale desetletja, pa še 'te so bile namenjene le ime- nitnejšim slojem prebivalstva. Sicer pa tlačan ob srednjeveš- \ kih davkih, ki so ga tlačili, res ni imel veselja razmišljati o barvi novih podvezic... In kakšna je modna filozofi- ja nekaj sto dni pred letom 2000? Ja, davki so še vedno nujno zlo našega vsakdanjika, kljub temu pa lahko - ne glede na številke, ki jih boste vsak tas morali zapisati v dohod- ninske obrazce - z veseljem stopite na modno stran. Z modno barvo letošnje pomla- di, če že drugače ne. Poleg bele, črne, breskvine in sive, je to barva, ki dominira na vseh modnih straneh časopi- sov. Modra. Najglobja med vsemi barvami, najhladnejša, vendar najčistejša, nadreali- stična barva, ki so jo stari Egipčani častili kot barvo re- snice, zvestobe. In zaradi če- sar je modro barvo »modro« vključiti v vašo spomladansko garderobo - pristaja skoraj vsem tipom ljudi. Nič manj moškim kot ženskam. In nič manj je ni videti na modno oblečenih moških kot žen- skah. Pa ni nujno, da le na tistih z modrimi očmi... Torej, modra kot jasno nebo, kristal- no čisto morje, gorska reka, temna, tirkizna gladina jeze- ra. Gotovo vam je vsaj en iz- Hit pomladi - modra barva za modrooke, sivooke, rjavooke... moške in ženske. med naštetih trendovskih odtenkov všeč in gotovo vam bo modrina v »total-looku«, ki je letos modo še posebej navdušila, nudila zado- voljstvo ob srečanju z vašim domačim ogleda- lom. Topla geometrija na nogah Nobena juha se ne poje ta- ko vroča, kot se skuha. To je pregovor, ki še posebej drži za modne trende. Namreč, lansko jeseni so bila v sve- tovnem modnem tisku in vi- zualnih medijih vsa krila, ki so odkrivala kolena ali celo del stegen, označena kot »de- mode«. Čas je - tako kot vselej, po- kazal, da ženske kljub zapove- dim dolgih in še daljših kril, s katerimi je treba kar tla pome- tati, še vedno ljubijo svoje no- ge. In jih tudi rade pokažejo. Pa je seveda - bistroumna moda znova obrnila veter na svoj mlin, in lansirala - atrak- tivne zimske nogavice, ki bi jih bilo res greh skrivati pod krilom. Tople, debele, volne- ne so, z obvezno vtkano nitko lycre, da ne drsijo in se v gležnjih nadležno ne gubajo. Nadele so si živahne barve in tipično letošnje vzorce - črte, ki se lomijo, ovijajo in zlivajo v abstraktne geometrijske lini- je. Če vas rado zebe in če ste rade modne - uživajte torej v njih! Geometrija na nogah - za toploto in osvežitev zimske garderobe. Nagradno vprašanje KAKO JE IME SESTRI POKOJNEGA ITALIJANSKEGA MODNEGA KREATORJA GIANNIJA VERSACEJA ? a) Guilia b) Donatella c) Linda USPEŠNI SLOVENSKI OBLIKOVALCI »Odklonil sem povabilo Versaceja« V skupni kontaktni oddaji Radia Glas Ljubljane in Radia Celje V modnem vrtincu oziroma Vrtincu trendov zadnjo januarsko soboto, je bil gost Dan Lenard, arhitekt, ki že nekaj let živi v Benetkah in je solastnik uspešnega podjetja, ki se ukvarja s projekti- ranjem najbolj prestižnih jaht na svetu. Mlad arhitekt atraktivne zunanjosti, sicer Ljubljančan, ki je začel svojo bleščečo kariero v Franciji in jo zadnja leta nadaljuje v Italiji, projektira najbolj prestižne jahte za najboga- tejše ljudi na svetu. V oddaji je med drugim dejal: »Trend jaht postaja med premožnejšimi ljudmi vse moč- nejši - to je namreč še edini način, da se za nekaj časa umaknejo medijem, reflektorjem... O oblačenju bogatašev: »Slovenci imamo za bogatega človeka že nekoga, ki ima nekaj milijonov mark. Takšen člo- vek uživa v tem, da se izka- zuje tudi z obleko prestižnih blagovnih znamk. Vendar, če opazujem človeka, ki ima ne- kaj milijard dolarjev - njemu ni treba sebi niti drugim ni- česar več dokazovati - že to, da obstaja, je dokaz njegove- ga statusnega simbola. Se- kundarni statusni simboH kot npr. obleka so čisto irele- vantni in nimajo v njegovem življenju nobenega pome- na.« O svojem stilu oblačenja: »Črn total-look v glavnem. Ne potrebujem vpadljivosti, zato mi je Armani najbolj bhzu. Za podpisovanje pogodb pa mu dodam individualno noto - Dan Lenard npr. oblečem rdeče nogavice. Pri mojem poslu je namreč bolj pomemben lasten izraz, saj tudi prodajam original- nost. Zato ne morem biti že na prvi pogled videti kot nek trendovski klon iz modnega časopisja...« O ponudbi slovitega modne- ga kreatorja Versaceja: »Gian- ni Versace mi je leto pred smrtjo, ko sem projektiral zanj novo jahto, res ponudil delo manekena. Vendar sem ga moral žal razočarati, kajti uveljavljen sem v svojem po- klicu in res ne vidim nikakr- šne potrebe, da bi se sprehajal po modnih stezah in slikal za modne revije...« Foto: ANDREJ KRIŽ St. 6.. 11. februar 1999 0] {^■■■■■F KRONIKA S CEUSKEGA ^ Branko Dobravc-Laki Andrej Pavlina Željko Cigler-Combe Zvonko Čoh Načelnik udaril po mizi ^elSlTofroznega soHisca sp^^ Željko ^^^^W7^^^^r^^^m^^m^o^^nA\ kumaric, Egoist nad Thalerja, bančnik v letalu in s prazno garažo Po odstopu Boruta Likarja je bil za začasne- ga direktorja policije imenovan Stane Veniger iz Celja, ki pa pri notranjem ministru Mirku Bandlju nima več pravega zaupanja. V časni- ku največjega formata je bil jasen namig, da je do krhanja odnosov prišlo zaradi pločevink, ki jih je nekdanji načelnik celjske UNZ spreje- mal kar v službenih prostorih. Dogodek tedna brez primere je bila četrtkova otvoritev razstave Branka Dobravca. Slikople- skarja, ki je reden gost večine kulturnih prireditev v Celju, mnogi poznajo le kot Lakija. V njegovi zbirki je okrog 1000 zgoščenk vseh zvrsti glasbe, v zadnjem času pa mu je najbolj blizu jazz, ki ga je pred leti tudi aktivno igral na bas kitaro. Po nekajletnem premoru se je v nedeljo za klaviature vrnil predsednik okrožnega sodišča v Celju Andrej Pavlina. Že kot gimnazijec je bil navdušen pevec (v zboru so z njim prepevah tudi Oto Pestner, eden najboljših slovenskih pianistov Hinko Hass, odvetnik Marjan Feguš in drugi), nato pa se je priključil Young Onesom in z njimi je igi"al in pel celo v elitnem ljubljanskem klubu Babilon. Žena Darja je prav tako pravnica in načelnica oddelka za pravna in premoženjska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijstvo, ki občino zastopa na sodišču in tako se z možem službeno srečujeta v zgradbi pravice. Promocija zgoščenke Kralji vina in kopriv je najbolj razgrela najstniško razpoloženega načel- nika celjskega oddelka za družbene dejavnosti Željka Ciglerja, ki ga večina pozna po vzdevku Čombe. Po mizi je udarjal s prsti in podoživljal vojaške mesece, ko se je prijavil za bobnarja in si prislužil kratek obisk Celja. Na avdiciji je uspel na »blef«, saj bobnov sploh ni imel in zato jih je za vstop v vojaški orkester moral najprej kupiti. Young Onesi so predstavili tudi spremljeval- no skupino Lahke živalce. Popestritev sta bili mladi umetnici Manja Vadla in Saša Presker. Prva je likovna pedagoginja, ki grafike najraje riše na folije in jih razstavlja prostoviseče s stropa, druga pa je želela postati kiparka, vendar ji ni uspelo in nadaljuje družinsko tradicijo svečarstva. Sicer pa je praznično kulturno dogajanje zaokrožila podelitev Prešernovih nagrad, ki jo je dobil tudi Zvonko Čoh iz Rogaške Slatine. Skupaj z Miranom Eričem sta z nekaj deset tisoč risbami sestavila prvo slovensko celove- černo risanko Socializacija bika, ki je bil nagra- jen na lanskem festivalu v Portorožu, v kine- matografih pa ga še ni bilo mogoče videti. Risbe so jima najbolje uspevale z avstrijskimi svinčni- ki, ki sta jih na koncu spravila v dva kozarca za vlaganje kumaric. Celje je bogatejše tudi za Egoista. Za novo modno znamko, pod katero je podpisan bivši županski kandidat Peter Thaler, ki se je tako spravil nad Thalerja. Nad blagovno znamko, s katero je uspel z bivšo ženo Jolando, ki je z nekdanjim lastnikom pizzerije v Žalcu in šefom servisa za točilne naprave Jožefom Janežičem konec lanskega leta preživela na poti okrog sveta. Prve obleke moške linije Egoist so bile opažene na maturantskih plesih, do bolj mno- žične proizvodnje pa naj bi prišlo v drugi polovici leta. Poslovni svet je bil v velikem številu zbran na torkovi otvoritvi prenovljene poslovalnice Banke Celje na Prešernovi ulici. Niko Kač je direktor že dobro desetletje, čeprav je sprva želel med arhitekte. Med bankirje je zašel kot recenzor investicijskih programov za naložbe, zadnja leta pa so njegova strast letala in nad Savinjsko dolino je pogosto kot kopilot. Žena Terezija je vodja notranje kontrole in revizije Banke Celje, sin Tadej pripravlja magisterij iz ekonomije in je zaposlen na Davčni upravi Republike Slovenije (oče je ob družinski hiši na Polzeli zanj zgradil garažo), hči Tina pa bo kmalu končala študij ekonomije. Predsednik upravnega odbora Banke Ce je Boris Završnik, sicer uspešni direktor Zd vihšča Atomske toplice. Čeprav je bil sekre ZSMS in SZDL, je v bivšem režimu mo projekt term zagovarjati pri komisiji reput kega izvršnega sveta, a je bil dovolj trmaJ vztrajen. Zato ima na Otočcu še nekaj 129 iz menedžmenta, obogateli pa poskuša tm vztrajnim igranjem lota in obiskovanjem m nic. ^■■■■■■■■■■■M ŽEUKOZl ■■■■■■■■■■Hi Foto: Peter Thaler Niko Kač Boris Završnik Manja Vadla in Saša Presker Šf.6.-11. februar 1999