Štev. 198, Izhaja s/sak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K !44‘— za Pol leta K 72 — v OPRAVI STANE MESEČNO K10*— V Ljubljani, sobota, 3. septembra 1921. Poltnln« plaiaiut v gotovini. Leto I. Uredništvo in nprevništvn « Kopitarjevi ulici štev. 5 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = uorevttišivc štev. ?2C ■=> CENE PO POSTI i za četrt leta K 36’— za en mesec K 12*— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA Vi N. Misli ob uellfcem mIiii lian.?a^eS Se. vr“ £b>vesna otvoritev ljub-Prvi velikega sejma. Ta dogodek je Slov SV0'e Y!T*e v Ž°spodarskem življenju, ki nnC?V' . men niegov je, pokazati sve-i.Lie jugoslovanskemu, marveč tudi Je za^uWfanskem velikem sejmu »a' * yati in nasa veiika in mala obrt. Že I popoildne smo imeli priliko opazo- lQOSt VClUotVCIIlU, lUUi ^pžnosti naše industrije in •st < }o š 111 u,.g0!0viti veliko sposobnost, ki so akrtniP-31*^ kro.iZvodl pokazali naši mali OfO .k p1 se jim prav nič ni treba bati navl.J • - z velike industrijo. Danes in žuost’ n*a Qn^ b° p^cd na£oga dela in zmota drv razstaviieri javno na ogled tujcem da S01110”1' ln prav nič ne dvomimo, sWrvsf!;!^ b,ode nvenske industrije: brez sloveu-s6bnosp -avca) brez nie80ve duševne spo-industrii- >& t{desne8a deia bi o slovenski Pozablja b’)° govora! In na to se danes s°jati sT-a e,r ,1C Svet vajen industrijo predobro ver f 'a ističnega vidika. Mi pa čisto odvisna ,r)°' i b* biia slovenska industrija bilo. p0 J.'Venskega kapitala, bi je ne pitaj n-.Vf >e udeležen mednarodni ka-ga vtisne ^ Pr' nas> tudi drugod. Pečat, ki delaje- ^ lnaustvi i osebno delo inženirja, kok rax in magari zasebna podjetnost vsa-pečat E^ovsnskcga ravnatelja — ta llvJ. ]C 1*1 D Č1 nvrtliptri 1 >m o Ir n! Atrije’6 naši industriji znak slovenske bre? j1 Prcs!mvjjala slovenska industrija, _ * UVcina -•______:l____ govo^LCe Ec bo te dni morda v raznih P°slugtiCrrta velika večina govornikov in Oeiši „..,c.eY ne bo mislila na tisti najvaž- de-.», ksnijf u. ^ ,2 žrtvami svojih duševnih, te- c,.L * , . delaVo- l , t tega dela — na slovenskeg ?ICa’ k razde moralnia sil kot pijonir reže Hiateriaf bron, les, kamen, v mrtvi He hod ’ ■ xz 11 ib izkleše produkte, ki niei^u ?,nai"brže nikdar s lužili njemu sa-Ijenik': bedo večali blagostanje izvo- °arodan igali gospodarstvo slovenskega j^anje -m ®cl® države. To napačno pojmo-in jj| 'ev pl°d aanašniih socialnih razmer nam S ldeal- Ta je druga čen, krščanstvo naše:?-, T , va, Zflpjsan je v srcih in željah dnevu, .!C'vnega ludstva. Ob slovesnem Produkf^2 mdustrije, ko se slavi mrtvi PGmcn j ie naša dolžnost, da pokažemo Pije, | I em živega človeka ki kleše, ko-C3taja “e' trpi in dela za druge, sam pa °b otvjC^, .‘l'en- Naš pozdrav današnji dan yssn0sbri,v* velikega sejma, na dan slo-*c^snem •Venrkc industrije, je namenjen •avcal' *U ‘n duševnemu delu našega de- 0dL0ŽILA TLI?J \TEV NAPHAM AVSTRIJI. hi SsBmn ntimriteB oetlkesa sefraa. Danes točno ob 10. uri dopoldne se je na slovesen način otvoril orvi ljubljanski veliki semenj, Če so danes že ljubljanske ulice kazale veliko živahnost in vrvenje radi dohoda številnih tujih posetnikov, je bilo sejmišče danes podobno mravljišču, V imenu slovenske trgovske in obrtne zbornice je otvoril semenj gospod Bonač, ki je pozdravil vse navzoče, posebno Pa došle ministre in zastopnike osrednje vlade. Pozdravu g. Bonača je odgovoril minister za trgovino g. dr. Spaho. ki je govoril o, važnosti razstave. Govoril je še dr. Kukovec, nakar so si gostje začeli ogledovati razstavo, ki je napravila na vse najboljši vtis. Med navzočimi je omeniti poleg ministrov dr. Spaha in dr. Kukovca še zastopnike drugih ministrstev, konzule Francije, Poljske, Češkoslovaške, zastopnike Italije, deželne vlade v Zagrebu, Sarajevu in drugod, trgovskih zbornic jugoslovanskih, zastopnike veleindustrije, šol, inže-nerjev itd. Mestna občina ljubljanska je bila zastopana po dr. Zarniku, navzoča sta bila tudi gg. dvorni svetnik Šuklje in general Maister. Pcsetniki so došli cd vseh strani naše države, zastopane so tudi vse sosednje države. SeazidindBa tisboona .jprsstia prsi parate. Manipulacije z moUo med vcfsks. Danes se je pred lubljansko poroto začela, senzacicnelna razprava proti odgovornemu uredniku »Slovenca« Mihu Moškercu, ki ga toži demokrat dr. Brezigar. »Slovenec« je očital svoj čas tedanjemu demokratskemu poslancu dr. Brezigarju razne stvari, med drugimi tudi to, da je med vojsko na Dunaju kot uradnik avstrijskega osrednjega žitnega zavoda manipuliral z.moko. Vsled tega je dr. Brezigar vloži! tožbo. Zadeva se je vlekla že dolgo časa, ker se je razprava vedno prelagala, Danes je končno došlo'do glavne razprave. Toženi urednik je nastoT pil dokaz resnice. Predseduje dv, svet. Vedernjak, vo-tanta sta višja sodna svetnika Hauffen in Einspieler. Dr, Brezigarja, ki je navzoč, zatopa dr. Josip Hacin, Miho Moškerca pa dr, Natlačen, V obtožnici dr. Brezigar priznaAra, da je res manipuliral z krušnimi kartami, storil pa je to zato, da bi pomagal uničiti Avstrijo. Prečita se obtožnica drž, pravdništva na Dunaju proti dr. Brezigarju, Cirilu Mraku, in Francu Majcnu. Predsednik Vedernjak ugotovi, da se je v časopisju napadal dr. Slokar, češ da je on »spravil notri«. Brezigarja. Res pa je ravno nasprotno. Dr. Slokar sc je celo vedno-potegoval za dr. Brezigarja in ga tudi obvaroval vojaščine. To ugotavljam, pravi predsednik, ker se je dr, Slokarju delala velika krivica. . Razprava traja. „JOTiia earnnsi pri sssis ni pofflS6a|Miiiis“. Trditev frdiranjega ministrstva. Belgrad, 2. septembra. (ZNU) Danes je objavilo ministrstvo notranjih poslov obširen pregled o javni varnosti v naši državi, kateremu je dodana pripomba za časopisje. V tem pregledu se veli, da napadi na ministrstvo, češ da je varnost v državi pomanjkljiva, v splošnem niso upravičeni. Javna varnost je bila v zadnjem času motena ponekod v Sandžaku in se nahajajo odmetniki še po nekaterih krajih v Hercegovini, Južni Srbiji in Črni gori. Zadnja akcija zoper razbojnike je imela lep uspeh ter se bo nadaljevala. Treba je pripomniti, da se je število zločinov zmanjšalo na stanje pred vojno. Ako vzamemo za primer druge države, vidimo, da tudi v tem vprašanju ne stojimo slabo. Vzemimo samo Pariz, kjer so bile trgovine oplenjene pri belem dnevu, ali pa razbojniški napad, ki se je pred kratkim zgodil na francoskem brzovlaku. Z vnemo se organizira policija in so že otvorjene razne šole, kjer se bodo vežbali policijski uradniki. Pregled se zaključuje s prepričanem, da bo javna varnost zajamčena, čim se reši popolnoma uradniško vprašanje. Htsparshi sbh e Eatjasci. Cpss morebitnega zSožgnca« svet j ’ sept. (DunKU) Švicarski zveznika klon aues ra predlog zveznega svet-i°nov pr j. sklenil, da se terjatev ‘25 mili-otl Avstriji suspendira za 20 let. fi ! 55 begunci in odmetniki ? 16. in^tj1^’ 2. sept. (ZNU) Danes med ha kater: Ur° se ie vr£Ha ministrska seja, fJUnce i7 V° sklenili, da kolonizirajo be-k° se ip ’an.ie v Južni Srbi '. Ravno ;a-Verni m -0vorii° ° možnosti, t.a se na se-fr. i2 kolonizirajo odporni živi ji, n. ^Pravi'aHiskega in topliškega okrožja. Vkrašaniiu - 80 ° nekaterih drugih J h in podpisali nekatere ukaze. V Gorjancih se je izvršil nov roparski umor. Na Vahti ob državni cesti so našli ubitega moža. Bil je Amerikanec Mavser, kateri je šel, nič hudega sluteč, po državni cesti domov čez Gorjance. Mož, doma iz Težkih Vod, se je vrnil iz Amerike precej bogat in je, kakor trde ljudje, nesel seboj pol milijona. Napadli so ga roparji, ki so na tej cesti smrti v zadnjih časih izvedli že več ropov in roparskih umorov. Streljali so na Mavserja, krogla ga je zadela, nato so ga pa še pobili in mu razbili lobanjo. Ljudje so zelo prestrašeni in ogorčeni, ker se ni še čisto nič storilo, da bi se roparska svojat polovila. Oblastnike nujno pozivamo, naj nastopijo z vso silo proti roparski svojati, katera lovi in pobija ljudi na Gorjancih. Da roparjev, kateri so ubili Mavserja, niso dobili, je takorekoč samoobsebi umljivo. Sumili so Mavserjevega brata, da jc morilec, toda dokazal je v polni meri svojo popolno nedolžnost. Razglasi naj se v Gorjancih za rope, uboje in umore preki sod; vsled izrednih razmer naj se pomnoži število orožnikov, ker v sedanjih izrednih razmerah njihovo sedanje število ne zadošča. Policijsko poročilo o tem umoru je sledeče: Dne 26. 8, 2L okrog 16,30 ure je bil 37 letni zasebnik Franc Mavsar, rodom iz Jgienika št. 6, cbčina Šmihel—Stopiče, v Gorjancih na Straži (Vahti) od neznanega storilca na bestijalen način umorjen in oropan. Na licu mesta ni pustil ropar ni-kakih sledov. Ivan Mavsar je prišel dne 18. avgusta iz Amerike ter prinesel večjo vsoto amer, dolarjev seboj. Umorjenemu, Mavsarju so bili baje sledeči predmeti oropani: 10C0 amer. dolarjev, bankovci po 10, 20 in 30 dolarjev, 2 navčanici po 1000, 2 po 100 in več po 10 in 5 dinarjev. Ta denar je imel Mavsar v eni približno 10 cm široki in 14 cm dolgi platneni listnici, na katari je črno vtisnjena ladja in je am. proizvoda; 1 zlat prstan z velikim 4 vogla-tim m c ari m gladkim kamenčkom; 1 navadna amer. srebrna ura s pokrovom. Rob ckcli rimskih številk jc pozlačen; 1 zlata (amer. zlato) verižica z štirivoglatimi sklepi brez priveska. Na enak način kot je bil izvršen umor tu, jc izvršil roparski umor dne 28. V. 19. blizu Sarajeva Vučinovič Jovo, 25. let star pravoslavne vere, srednje velik, močan, kostanjevih las, velikih oči, razbojniškega pegieda, navadno oblečen, kateri je bil v Belgradu ustavljen in znprl ter pobegnil iz zaporov. Omenjeni se izdaja za umno bolnega. BSS3BB8SBB!MBS*^:5SS?r!3B*EHSHHan55EHra*3n5EKK«3 FRANCOSKI MINISTRSKI SVET. Pariz, 2. sept. (Havas) Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo ter ga jc min. predsednik Briand informiral o zunanjem položaju. Pavel Doumer je poročal o delu Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Ministr-stvo saobrača;a je dobilo kredit za gradbo - - . nove železniške proge od Našic do Dja- medzavezniške finančne konference, ki se j kov ega. — Z včerajšnjim dnem so stopile S seclaioiffi delom, n s trasa! PRIMORSKO PISMO. 1. sept. 1921. Ko so se vršile volitve v rimsko zbornico, so morali naši ljudje na shodih razvijati socialni program in poudarjati, da je Jugoslovanska narodna stranka šc mlada, zato še ni razvila svojega socialnega programa, da pa se bo delalo na to, da stranka oziroma politično društvo : Edinost« sprejme tak program v bodoče. To je bilo nujno potrebno. Gospodarske razmere pri nas so bile in so še vedno take, da dajo ljudem mnogo razmišljati. Narodna fraza jih ne drži več skupaj. Treba je kruha. Socialno vprašanje je danes z narodnim vprašanjem tako tesno zvezano kot malokdaj poprej. Bati se je bilo, da ne bodo komunisti, za katere so tla v Julijski Benečiji najbolj ugodna, želi še večjih uspehov, kot so jih v resnici, ko so brez lista in brez drugih posebnih sredstev in celo po porazu na livornskem kongresu spravili skupaj samo na Goriškem dovolj glasov za enega poslanca in med temi glasovi jo večina slovenskih glasov. Komunistična nevarnost pri nas je tedaj resna in gospodarski položaj je tak, da v večini krajev ne opraviš nič s samo lepo besedo o narodnosti. Jasno je tedaj, da je bilo po volitvah treba začeti resno razmišljati o tem, da sestavi stranka oziroma politično društvo socialni program, ki bo odgovarjal sedanjemu položaju že zato, ker ga ljudstvo nujno zahteva. Politično društvo se je že svoječasno izreklo za tak program v principu, danes pa misli idejo tudi dejansko izpeljati. V kolikor smo poučeni, se tozadevni referati že sestavljajo in se bo o njem razpravljalo na bodočem občnem zboru, ki se vrši v, teku par mesecev. Po drugi strani pa se dela mnogo na to, da se naši kmetje in delavci politično organizirajo po celi deželi, *-< sicer v »Kmečkih in delavskih zvezah«. Shodi v, ta namen se že vršijo, in sicer sijajni shodi, ki pričajo, da se naši ljudje zavedajo pomena teh organizacij. Nešteto nujnih resolucij je sklenjenih na teh zborovanjih. V, par mesecih bo že razpredena ta organizacija po vseh glavnih središčih dežele. Program organizacij bo moderen, socialen, treba je še, da ga sprejme in potrdi osrednje vodstvo. O tem, ali ga potrdi ali ne, ni dvoma, ker se pri nas vsi od prvega do zadnjega zavedamo pomena tega dejanja in nevarnosti komunizma ter potrebf ljudstva. Le z jasno začrtanim programom bomo smeli v bodoče zopet stopiti pred ljudstvo, če hočemo, da obdržimo zadnjič priborjene uspehe. Sicer bo boj nemogoč. Socialisti pri nas ne pridejo toliko v poštev, dasi imajo ljudi in sredstev. Komunisti so agilni in bodo začeli izdajati zopet svoj list v slovenskem jeziku, ki bo izhajal v Trstu, menda počenši s 15. sept. Ne podcenjujemo njih dela, zato bomo morali napeti vse sile in podrediti koristim našega naroda na Primorskem vse svoje osebne koristi, če pridejo kie v poštev, in ovreči vse pomisleke. bodo danes popoldne proučili določbe tega dogovora. je predkratkim sestala v Parizu in dovedla do dogovora z dne 13. avgusta. Ministri v veljavo neve odredbt glede direktnega prometa z Mažarskc Dr. A, Gosar: a&ses saniBiipraDe. Navadno govorimo samo o politi-! č n i samoupravi, kaker da bi v vseh drugih panogph občesocialnega življenja vprašanje samouprave sploh ne obstojalo. To je naravna posledica političnega razvoja, zlasti v preteklem stoletju. Država je bila kot glavna in najvišja družabna enota vsled vedno bolj perečih socialnih razmer v tej dobi polagoma primorana, kljub liberalnemu geslu, o popolni svobodi in prostosti, zanimati se tudi za razne panoge družabnega življenja, v katere prej ni pcsegala, marveč jih je popolnoma prepuščala prostemu razvoju. Delokrog države se je v tem razširi!, in tako obsega politika danes sploh skoro vse javno življenje, četudi se morda mnogokrat tiče čiste gospodarskih, socialnih, oziroma kulturnih zadev, v katere se država pravzaprav ne bi smela vtikati. Zato tudi govorimo dane:, vedno le o politični samoupravi. Tako ravnanje pa je ne le teoretično zmotno, marveč zlasti tudi iz praktičnih ozirov napačno. Samoupravno načelo, po katerem naj bi vsak posameznik in vsaka družabna ejaoia, oziroma interesna skupina ljudi v mejah, ki jih stavijo temu širše in višje družabne koristi, v svojih stvareh sama odločala ter jih sama urejala, ne more in ne sme namreč veljati samo za politično življenje v običajnem pomenu besede, temveč je prav tako važno za pravilno ureditev vseh gospodarskih ter splošno socialnih in kulturnih zadev, brez ozira na to ali spadajo v delokrog države, ali ne. Že iz vseh teh razlogov je razvidno, da je treba'razlikovati poleg cisto politične samouprave tudi samoupravo v gospodarskem, socialnem, ali morda še točneje, stan o v s k e m ter kulturnem življenju. Še bolj pa bo to jasno, če pomislimo kolike važnosti je samouprava za poedine izmed navedenih panog obče socialnega življenja. Kar se tiče omenja, ki ga ima načelo Samouprave v gospodarskem življenju, velja najprej opozoriti na dejstvo, da je skoro neomejena svoboda in prostost na tem polju privedla tekom liberalne dobe do najbolj kričečih socialnih razmer in vsled tega tuidi do katastrofalnega poloma dosedanjega družabnega reda. Kot povsem naravna posledica tega se je.seveda pojavila reakcija in sedaj hočejo mnogi, da bi prenehala sploh sleherna gospodarska prostost ter bi se poverilo vse gospodarstvo izključno družbi in njenim organom. Tako prehajamo, kakor vedno, iz enega ekstrema v drugega in nevarnost obstoji, da ne bo novi drujžabni red, če bi to obveljalo, nič boljši od starega. Načelo samouprave, ki priznava sicer vsem, poedincem, kakor tudi raznim družabnim :enotam ter skupinam ljudi kar najširšo svobodo in prostost, pa jo tudi primerno, kakor zahtevajo družabne koristi, ureja in omejuje, je že iz tega razloga ravnO v gospodarskem pogledu uprav danes izredno važno in pomembno. Vendar pa niso s tem navedeni še vsi razlogi, ki mas silijo, da govorimo posebej tudi o samoupravi v gospodarskem pogledu. Gospodarstvo je podlaga kulturnega in socialnega napredka ter blagostanja. Zato ga moramo brezdvoma smatrati kot eno najvažnejših' panog vsega zasebnega in socialnega življenja, kajti pravilna ureditev gospodarskih razmer je predpogoj za dobro rešitev najrazličnejših kulturnih in cbče socialnih vprašanj. Iz tega pa zopet sledi, da nikakor ne more biti prav, ali vsaj, da ne odgovarja velikemu pomenu stvari, ako se ne govori o gospodarski samoupravi samostojno, marveč le — in samo toliko, kolikor spada v okvir političnega življenja in po tem tudi politične samouprave. Gospodarsko življenje je prevažno in prepomembno, da bi mogji njegovo ureditev smatrati za zgolj politično zadevo in zaradi tega je nujno potrebno, da ločeno in samostojno postavimo ter p o v d a -rimo načelo gospodarske samouprave. Vprašanje samouprave je dalje jako važno tudi v čisto socialnih, zlasti stanovskih zadevah. Na prvi videz se sicer zdi, da spadajo tudi te na čisto politično polje ter vsled tega v okvir politične samouprave. Vendar ni temu tako. Moderno, na »demokratičnih« načelih sloneče politično življenje priznava in vpo-števa samo poedince-državljane, popolnoma brez ozira na njihovo stanovsko pripadnost, Ta prihaja samo toliko vpoštev, kolikor se pripadniki poedinih stanov organizirajo v posebnih stanovsko-p o 1 i -t i č n i h strankah, drugače je nihče ne uvažuje ter se nihče ne meni zanjo. Moderni »demokratizem« je človeško družbo desorganiziral in atomiziral. Zato vidi v posameznem človeku edinole kot državljanu nosilca političnih, t. j. državljanskih pravic in dolžnosti. In vendar tvorijo posamezni stanovi mnogokrat dokaj trdno spojene socialne enote z nebrej važnimi skupnimi težnjami ter interesi! Njihovi člani niso, nočejo in ne morejo biti samo državljani, marveč so primorani potegovati se tudi za svoje specifično stanovske pravice in koristi ter jih braniti, ščititi in varovati. Kljub vsem poskusom modernega demokratizma, da bi obrnil ljudsko pozornost od njihovih stanovskih zadev k čisto političnim vprašanjem, se jc ravno v novejši dobi stanovska zavest med ljudmi znova poživila in okre-ila, tako da stopajo razna čisto stanovska vprašanja pred političnimi v ospredje in zanimajo vso javnost. Kakor je iz pravkar povedanega samopesebi razvidno, je ta pokret v svojem jedru brezdvoma zdrav, kajti stanovska organizacija ljudi je v sedanji moderni dobi gotovo še vedno nele naravna, marveč tudi velepomembna. Ijprav zal o pa je tudi potrebno, da se vprašanje stanovske samouprave loči od politične in samostojno obravnava. Da je mogoče tudi v kulturnem pogledu, s pridom govoriti o samoupravi ter utemeljiti njen pomen in njeno potrebo, mora postati jasno, če se spomnimo samo šolskega vprašanja in zlasti tudi pravic, ki jih v tem pogledu pripisujemo staršem šoloobveznih otrok, V resnici pa sega načelo samouprave na kulturnem polju mnogo dalj ter se nikakor ne omejuje na šolstvo, zlasti ne samo na ljudsko šolstvo, kot bi utegnil kdo misliti, marveč spada semkaj predvsem tudi vse prosvetno delovanje raznih javnih kulturnih zavodov in organizacij, kakor tudi časopisja, nepolitičnega in političnega. V vseh teh ozirih je našim splošnim samoupravnim načelom (enako glede prostosti, kot glede omejitev) odgovarjajoča samostojno zasnovana samouprava nujno potrebna. Samoupravno načelo ne sme torej veljati samo v političnem, marveč v vsem socialnem življenju, politični dogodki. + Sami neuspehi! V naši zunanji politiki« beležimo »uspeh« za »uspehom«. Izvedeli smo, da je medzavezniška komisija v Szent Gothardu izdala našim prekmurskim finančnim in orožniškim oblastem ukaz, da morajo najdalje do 26. avg. do 4. ure popoldne izprazniti sledeče občine: Strgarjevo, Žabjo vas, Edelsbach in Budašino. To se je v omenjenem času tudi zgodilo. Naše orožniško in finančno osobje je imenovane občine zapustilo ter zavzelo določeno demarkacijsko črto. Pismo sefa šentgothardske ententne komisije, s katerim je bila evakuacija ukazana, so naše oblasti odposlale pokrajinski upravi v Ljubljano. Navedene občine pripadajo po mnenju komisije — Avstriji. Zelo smo radovedni, kaj je naša vojaška in politična oblast ukrenila, da nam po fiasku v Baranji prihrani to novo blamažo v težko osvobojenem Prekmurju. In zopet smo prepričani, da bo vsled malomarnosti naše vlade triumfirala Avstrija. Enkrat se blamiramo pred Avstrijo, drugič pred Mažar-sko, pred Italijo pa vsak dan. -f- Iz tajnih avstrijskih arhivov. Svoj čas so demokratski listi z velikim pompom oznanjali, da se bodo objavili vsi tajni avstrijski arhivi, ki bodo pokazali, kdo je bil v službi avstrijskega špijonstva. Sedaj so začeli celo te arhive vlačiti v Belgrad, a o uspehih preiskav vse molči. Arhivi gredo v Belgrad. Zakaj? Belgrajska »porodiea« ni samo poklicana, da nas zastopa na zunaj, da vodi naše finance, vojsko in sp.jh vse važne posle, ona ima tudi edino prave roke, da išče in obsoja naše narodne zločince .Ona, edino sposobna, edino čista in merodajna ima radi tega seveda »puno posla« in zato ni čuda, da tako dolgo čakamo na razkritja. Pregledovanje špijon-skih arhivov je jako važno, ker se med njimi nahajajo častitljiva imena raznih »državotvornikov«, ki pa v interesu države nikakor ne smejo priti v javnost. Zato se prevoz v Belgrad vsakokrat prav posebno pospeši, da ne bi kako »proti-državno« oko naletelo med listi in omoti na znana imena. To se pa včasih vendarle zgodi, kot n. pr. sedaj, ko je 54 skrinj spisov »črnega kabineta« z največjo naglico romalo iz Sarajeva v Belgrad. »Črni habi-net« je bil središče avstro-ogrske balkanske špijonaže in ker se že precej govori o intimnih odnošajih raznih Velesrbov do avstrijske in mažarske diplomacije, je naglica arhivskih transportov v Belgrad prav umljiva, četudi ni kaj prida, ker je splitska »Sloboda«, štev. 7, le ujela sledečo, prav značilno notico: »8. nov. 1913, P. 154 — An Danilo Dimovic — Sarajevo. — Fiir ein zu griindendes selbstandiges ser- j bisches Parteiblatt 15.000 K.« Kake »samostojne« srbske Iste je Avstrija ustanavljala in kako vlogo je igral gospod Dimovic, je jasno, treba dodati samo to, da je ta gospod — prej sarajevski advokat — danes velika osebnost v demokratski stranki, ki cika in stremi za poslaniškim mestom na Dunaju. Pa naj kdo reče, da ni avstrijakantstvo zatrto do korenin in do devetega kolena! -f O ministru policije Svetozarju Pri' bičeviču piše povodom zadnjih dogodkov v Sandžaku belgrajska »Tribuna« od 28, avgusta: »A kje je pri nas ta organizirana državna oblast? Tri leta od osvobojenja, tri leta namigavanja na odmetnike in hajduke. Pripoveduje nam minister notranjih del o dobro organizirani policiji, a v San-džak so morali poslati vojsko z artilerijo, da se bori proti celim vasem, ki so se s prezirom na državno oblast priključile od-metnikom, kajti verovale so v nadmoč hajdukov nad policijo, sicer ne bi tako lahkomiselne hitele v prepad. To pa nam samo kaže, da ti kmetje preje niso prav nič čutili, da obstoji »jaken organizirana policija« g. Sv. Pribičeviča. Poročajo, da je načelnik okroga, kjer se je to dogodilo, odstavljen, Kaj je g. minister šele sedaj zapazil, kako nesposoben je ta okrožni načelnik? In, ali se šele ocl včeraj govori o sandžaških odmetnikih? Če je temu, tako in če se čuvanje reda, ali bolje rečeno izboljšanje reda mora izvrševati s pomočjo artilerije in vojske, potem bi bil lahko vsak vaški orožnik iz Like minister notranjih del, ali še enostavnejše: vojni minister bi bil lahko obenem tudi minister notranjih del .. . Moralo je priti do nemirov v Sandžaku in do smrti Draškoviča, da vidi lahko vsakdo, da je dobro organizirana policija g. Pribičeviča navadna bajka in — reklami za njegovo ,sposobnost’.« —- V takem tonu piše skoro vsak dan »Tribuna« in ostali radikalni listi. Zanimivo je to pisanje radi tega, ker se vidi, da je tem ljudem še premalo policije in orož-ništva. Še bolj zanimivo pa je mnenje teh , liste.v o »sposobnostih« velikega demokrata in policijskega strokovnjaka Pribičeviča. -j- Nemški monarhisti so korajžni. Onega dne, ko je izšel, odlok državnega predsednika in oklic državne vlade proti monarhistom in reakciji, so v Potsdamu napravili polkovno praznovanje s sodelovanjem ne samo cesarskih princev, temveč tudi s sodelovanjem republikanskih državno brambnih čet. O tem poročajo naslednje: »Prejšnji oficirji 1. gardnega polka so praznovali v ponedeljek popoldne na strelišču, pri mestu Borustedtu...svoje vsakoletno st. Quentinsko praznovanje s streljanjem v tarčo. Vse se je izvršilo kot v predvojnem času. Prva kompanija drž. brambnega polka št. 9 je bila kot častna kompanija postavljena in je potem pozdravila princa Eitel Friedricha. Razen tega so se udeležili te slavnosti tudi soproga princa Eitel Friedricha in oba princa Oskar ter Avgust Wilhelm, kakor tudi otroci prestolonaslednika. Med streljanjem je igrala godba državno brambnih čet.« Hssiitee @ e&rfno saši-S£a. Dodatno k tuuradnemu razglasu z dne 27. avgusta 1921, štev. 10.666/21, se uradno naznanja še sledeče: 1. IV. skupina, to za višja trgovska in višja netrgovska opravila nastavljene osebe in njih delodajalci volijo prisednike in namestnike v obrtno in prisednike v vzklic-no sodišče v Ljubljani, v občinski dvorani na magistratu, in sicer: a) delojemalci v nedeljo, dne 11. septembra 1921 in b) delodajalci v torek, dne 13. septembra 1921 — vsakokrat od 8. do 12i ure in od 14. do 17. ure. Ostala volišča ostanejo neizpremenjena. 2. Za glavno volišče, kamor je prinesti zapečatene vse volivne spise vseh VIII. sekcij, se določa mala dvorana Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg. 3. Ob dnevih volitev otvori volivni komisar ob določeni uri volitev, neglede na število došlih volivcev ter jo zaključi ob določeni uri, nakar smejo glasovnice oddati samo še oni volivci, ki se nahajajo v volivnem lokalu. Voli se na ta način, da v volivnem imeniku vpisane Qsebe osebno oddajo glasovnice, pri čemur je pokazati izkaznice v svrho, da jo volivni komisar zaznamuje. Osebe, ki nimajo izkaznice, ali pa imajo že zaznamovano izkaznico, ne morejo voliti. Radi tega se vsi volivni upravičenci, ki tri dni pred začetkom tozadevne volitve ne bi prejeli izkaznice, poživljajo, da iste dvignejo pri mestnem magistratu v posvetovalnici. V ostalem se opozarja na predidoče in objavljene razglase ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani z dne 30. aprila 1921, št. 2783/21 in z dne 18. avgusta 1921, št. 3869/21 ter na magistralni razglas z dne 27. avgusta 1921, št. 10.666. 3)nevni dogodki — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah ^Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 21. do 27. avgusta 1921 dela 212 moških in 87 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 193 moških in 93 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 257. — Promet od 1. januarja do 27. avgusta 1921 izkazuje 22,509 strank in sicer 11,243 delodajalcev in 11.266 delojemalcev, Posredovanj se je izvršilo v tem času 6279. — Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, kolarji, strojniki, kurjači, peki, mlinarji, mesarji, rudarji, dninarji, dninarice, zidarji, trgovski pomočniki, prodajalke, vzgojiteljice, bolniške strežnice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle za polje in živino, mizarji, ključavničarji, krojači, šivilje za obleko in perilo, čevljarji, tesarji, zidarji, slikarji-pleskarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Ečbin Kristan v Ameriki. Socialno-demokraški voditelj Ečbin Kristan je prispel v Ameriko. Ko je prišel v New»York, je bila njegova pot med najprvimi ta, da jc obiskal bankirja Saserja, nakar je odšel pridigat sodalnodemokraški evangelij po Ameriki. Slovenski delavci pa so medtenl postali precej drugačni in bolj radovedni. Zato bo imel g. Kristan tam težje deiOj nego si je mislil. — Razpisana zdravniška služba. Zdrav* stveni odsek za Slovenijo in Istro v Lju ljani razpisuje mesto asistenta na okuj1, stičnem oddelku splošne bolnice v LjuDj ljani. Interesenti se opozarjajo na razp v Uradnem listu. , — Zdraviliška vest. Zdravniško dr ’ štvo v Mariboru obvešča vse štajerske « variše, da je kot zastopnik blagajniškega zdravnika imenovan od društva g- ‘ Tavčar, na katerega naj se obračajo s sv jimi željami in pritožbami. G. dr. se nahaja do torka zvečer v Središču, srede dopoldne pa v Ljubljani, kamor n J sc pošiljajo dopisi poštno ležeče. Obene ? se gg. tovariši zdravniki vabijo, da se petek dopoldne ob 9. v restavraciji 1]® Ijanskega Narodnega doma udeleže P°tr vora o skupnem nastopu. i, — V dinarski veljavi morajo biti oo slej zapisani zneski na nakaznicah in P®, z e t j a na poštnih pošiljkah, sicer p0®/* ke na pošti ne sprejmejo. Toliko občina v blagohotno obvestilo. . „ — Pristojbine za pošiljke, ki so n®siljene v kraje, ki smo jih odstopili Pošiljke namenjene v kraje: Zadar, rica, Arbanasi in Lastovo, ki so po rap^* pogodbi pripadli Italiji, morajo biti n kirane po mednarodnem pristojbeniku. . — Odprava mažarskega jezika Ministrstvo prosvete je odredilo, da®®®, ra v vseh ljudskih šolah v Vojvodini odP viti poučevanje mažarskega jezika, H*e katerega se uvede srbščina. cj j — »Jugoslovanska Matica«, tako se imenoval tednik, ki ga bo izdajala J^g0® vanska Matica v svrho populariziranj3 1 . je. List bo izhajal v Zagrebu in izide P1-' številka v najkrajšem času. — Nov list. V Belgradu prične *e j izhajati nov dnevnik »Športsiri Lis^ P uredništvom Vojina Djordjeviča. u; £jubljanskl dogodki. Ij Narodna galerija v Šolskem drev* redu št. 2 bo odprla vse dni Ljubljanske?*.; velikega sejma od 9. do 12. in od 14-17. Vstopnina 1 dinar. Vabimo obiskovale® semnja, da si ogledajo lo zbirko moder11 slovenske umetnosti. _ ij Pričetek šolskega leta 1921/22 ^ javnih mestnih meščanskih šolah ljubjM skih. Na javnih mestnih meščanskih #>•*& ljubljanskih prične se- šolsko leto 10^* v sredo dne 14. septembra 1921 s skup00 sv. mašo in v četrtek dne 15, septeff^ 1921 z rednim šolskim poukom. VpisoV^ se bode v ponedeljek dne 12. in v t® , cke 13. septembra vselej od osmih do najstih dopoldne in sicer: Za I, deško meščansko šolo v šolskem poslopl Na prulah št. 13; za II. mestno deško AJ?, ščansko šolo v šolskem poslopju na Gasl* cesti št, 242, za I, mestno dekliško ščansko šolo v šolskem poslopju na, ®' Jakoba trgu št. 1, za II, mestno deklič meščansko šolo v šolskem poslopja Gasilski cesti št. 242. Vstop v I, , meščanske šole je dovoljen le onim cem in učenkam, ki so dovršili(e) V. šol®*, leto s splošno povoljnim uspehom, Otr0£! ki ne stanujejo v Ljubijam, se načelno P sprejemu odklanjajo. Vse podrobnosti K poizvedo pri šolskih ravnateljstvih ob sovanu. ij Pričetek šolskega leta 1921/22 javnih mestnih ljudskih šolah v Ljubi)*8® Na javnih mestnih ljudskih šolah ljubil3^* skih, izimši I. in II. mestne deške ljudsK šole in pa mestne pomožne šole, se p« novo šolsko leto 1921/22 v sredo, dne septembra 1921 s skupno sv. mašo in v trtek dne 15. septembra 1921 z rednim Š0»' skim poukom. Vpisovalo se bode v po®® deljek dne 12. in v torek dne 13. septefflb*j* 1921 vselej od osmih do dvanajstih dop°* dne, in sicer: Za III. in V. mestno ^ ljudsko šolo v šolskem poslopju na Eri8iT čevi cesti Štev. 21.; za IV. mestno deš*? ljudsko šolo v šolskem poslopju Na prulan št. 13; za I. mestno dekliško ljudsko šol® šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu šte^ 1; za III, mestno dekliško ljudsko šolo *. za mestno manjšinsko šolo v šolskem P0* slopju na Erjavčevi cesti št. 19; za šiše,£ sko deško in dekliško ljudsko šolo v skem poslopju na Gasilski cesti št. 24*j za mestno barjansko šolo v šolskem slopju na Ižanski cesti št. 40, — Otroci« ' ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odkla' njajo, po čemer se je šolskim vostvom t°f' no ravnati. — Vse podrobnosti pojasnjuje0 šolska vodstva pri vpisovanju. Ij Cirkus Kocska. Sinoči se je vršil-® v Latermanovem drevoredu otvoritve0* predstava novodošlega cirkusa Kocska* Obširni cirkus je bil nabito poln. Največ)8 atrakcija je bila produkcija šestih dresira* nib levov. Ta točka je bila zadnja in je aplošno ugajala. Tudi jahalne, telovadne druge vratolomne vaje so žele obilo p®' hvalo. Danes se vršita dve predstavi: ena popoldne ob štirih, druga zvečer ob osnu >< Danes bo program še bogatejši, ker nasto- pilo Ljul nad 1 v Stič zor kat del tro Se na na| tem dni. elo, ■av' ;Ub" uli ul> :pis ruto* jga dr. '8-■at od iaj m 'i b- v i- v Y u r* i. artisti, ki včeraj niso še prispeli v nar! 0° ^'r'’:UG *ma nac^ 40 artistov, dalje 1 li? ^orno dresiranih konj, 6 levov in stttS •' Ž*mnastičnimi in ekvilibristi-_>roi točkami so vzbujali največjo po-iroiica belooblečenih artistov, med »rimi je bil eden nrlm r>na dekl troi,1Ca *n en dietni deček, tudi artistična ojica Demelcr je zelo ugajala. Tudi dnina'?' posebno nazadnje visoko v zraku stojalu na glavi stoječi artist jo vzbujal naPeto pozornost. činnfv Poiicij?ko lavnaleljstvo opozarja obšita V Ustnem interesu, da veljajo zgla-seim tudi za časa ljubljanskega jj*. a da se ima torej vse osebo, kate- Dl0,'i-e Prenočišče, zglasiti oziroma od-glas»ti tekom 24 ur Tatvina kolesa. Dne 29. avg. ______________________ do- Now ” bile trgovcu Ivanu Krcšelj iz Ppldan v8£ si. 98 iz veže justične v«.j 2 u*,«rac!cno kole znamke > Torpedo < Ponil-V Kolo je črno pleskano, z Sni • P°. .r?rvR0 bilanco z obrabljenimi dajp1 ,^’ii; n.ečo črto ob kolesih, pe-^pajo klipjne, desne pedale nekoliko ^°8n,en.o. Jfaža društva. M nov tl Šentjakobski Orel. °sinih zvečer važen sestanek vseh čla ponedeljek ob fia tnvL-^r0Svet‘ • Pridite gotovo vsi! Glav-_ a: °rlovski tabor v Trebnjem. Unbiiansša purofe v Ote umoril hčer. I zadeva^1 Se !c razpravljala ta žalostna 17. juli?S mojster Jernej Štirn, rojen Ijarci.: . ^t) v Stolniku, je živel kot eev- blizno m°^ster v Spod. Stranjah. Do pr.i-JernJ Plec* dvema letoma se je mojster Ko pj .J3'?1'0 razumel s svojo ženo Marijo. se je seznanil z Marijo Potočnik, je grdo za «, „e'rnal s svojo ženo in otroci, ni dajal je nrc?0 lrF‘V0 potrebnega denarja in jih 17 -.a1, tako, da so se ga vsi bali. Dne opjt ,ain’ka 1921 je prišel Štirn nekoliko Odšel °m°V* se 3e na klop, nato je je r-,v Podstrešno sobo. Ko se je povrnil, pon • SVoi'1 hčer i Angeli, ki je pri vratih ohruV^a zid: : Danes bomo pa imeli v« 3 i (obračun)k Pograbil 0 roko je sekiro z ie-in jo skril za hrbtom, z desnico je pa prijel svojo hčerko Angelo in jo začel daviti. Potisnil jo je v svojo delavnico, v kateri jo je davil za vrat. Nesrečna mati Marija Štirn, ki je zbežala pred možem na prosto, je ves ta prizor gledala, pomagati hčeri, katera jo je klicala na pomoč, pa sl ni upala. Angela je prišla končno iz delavnice v vežo, dasi jo je oče držal za vrat in rame. Oprijela se je ograje ob stopnicah, naenkrat pa sta hči in oče zginila v klet. Jernej Štirn je kričal na svojo hčer: : Hudič. boš povedal, kaj si naredil! Ona mu je odgovarjala: : Ata povejte koga! ; Marija Štirnova se ni upala stopiti za obema v klet,, stekla je na prosto in gledala skozi lino v klet. iz katere je slišala obupne klice svoje hčere. Jernej Štirn je prišel nato po stopnicah v vežo, kjer je pobral tolkač in je odšel ž njim nazaj v klet. Angela Štirnova je takrat popolnoma umolknila. Mati je potem videla svojega moža, da je nesel škaf vode v vežo in da je šel zopet v klet, odkoder se je vrnil v delavnico. Takrat je prišel nadučitelj Maks Koman, da plača dolg. Marija Širn je očitala svojemu možu grdo ravnanje nad hčerjo. Jernej Štirn je hotel skočiti na svojo ženo, kar je Koman žabranil. Med. tem ko se je Štirn pogovarjal s Komanom, je odšla mati k svoji hčeri v klet, v kateri je našla Angelo mrtvo, kar je povedala možu. Prenesla sta jo nato v zgornje prostore. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je zverinski oče prebil svoji hčeri Angeli medrebrno mišičevje in porebrni-no, ter ji prerezal mozeg hrbtenice, vsled česar je nastopila smrt. Dalje je Jernej Štirn dne 8. maja udaril v Sp. Stranjah v gostilni Tomaža Gradiška z litersko steklenico Jožeta Komatarja po glavi in ga je lahko telesno poškodoval. Štirn se mora zagovarjati zaradi hudodelstva uboja in zaradi lahke telesne poškodbe. Porotnemu senatu je predsedoval danes g. dvorni svenik Regally, votanta sta bila gospoda višja deželna sodna svetnika Leopold žužek in Fran Pernuš, obtožbo je zastopal g. državni pravdnik dr. Ogoreutz, Jerneja Štirna je zagovarjal g. dr. Fettich. Kot zdravstvena izvedenca sta pri razpravi navzoča gospoda dr. Dolšak in dr. Mayer. Sodna izvedenca dr. Dolšak in dr. Mayer sta povedala, da je Angela umrla, ker ji je bilo s sekiro prebito medrebrno mišičevje in porebrnina. Drž. pravdnik dr. Ogoreutz je rekel: , V svoji dolgoletni praksi še nisem doživel slučaja, ki bi bil tako grd, kakor današnji. 8. maja je Štirn v Spodnjih Stranjah vrgel litersko steklenico v glavo in je poškodoval na glavi Jožefa Komatarja, ker mu je rekel: Ti pomandi-raj svojo Nuklo« (vulgo-ime Potočnikove). Porotniki so soglasno potrdili nanje stavljeni vprašanji. Dvorni svetnik g. Regally je razglasil sodbo: 8 let težke ječe, po- ostrene s temnico, poslom in trdim ležiščem vsako leto 17. maja in 17. novembra. Danes je na vrsti tiskovna pravda Slovenec — Brezigar. Odgovorni urednik Antoa Marinček. izdaja konzorcij »Novega Caaa«. Tiska lugoslovanska Uskaraa v LjuhlUet. Tovarna JOS. REICH Barua vsakovrstno blago. Kcmižtto ilsti oblaka. Svetlika ovratnike, za pesinlca In srajca. Ljubljana, Poljanski ns$Šp4 Podružnica: Selenburgova ul. 4. Podružnice: Maribor ttovo mesto Kočevje Gosposka ut. 38. Glavni trg. Stav. 39. išče Vas za mal denar, ako kupite srečko Državne razr. loterije, katerih vsaka druga zadene dobitek. Srečke prodaja v to pooblaščeni prodajalec srečk ? v Ljubljani. Cenjenim naročnikom mogoče je še postreči s polovičnimi, četrtinskimi in osminskinii srečkami. Naročila za III. razred se sprejemajo do dne 5. septembra 1.1. ter mora vsak igralec, ki začne igrati v poznejših razredih, plačati prejšnje razrede nazaj. Cene srečkam: Cela srečka 192 K, polovica 96 K, četrtina 48 K, osmina 24 K; za priporočeno pošiljatev zaračunamo 8 kron. Postni ee^.rae. št. 11.323. ® ga « a ■ @83«.® * ■ Jugoslovanski kreditni iawod Z. Z O. Z. v LJUBLJANI. Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. Hranilu18 hran,,ne vloge in v,ogc na tekoi;i račun ter iih obrestuje po „ čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. e vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z od- g j Izdaja čeke, nakaznica in akreditive na vsa tu- In inozemska mesta. — Daje posojila ni Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Wolfoua ulica it.1. povednim rokom se obrestujejo po dogovoru. Denarni promet v lanskem letui 128,000.003 kron. ^govski krediti pod najugodnejšimi pogoji. 4 ;2 !0 vknjižbo, poroštvo, vrednostna papirje In na blago, ležečo v javnih skladiščih. Jamstvena glavnica 2 in pol milijona kron. Zavod le neposredno pod državnim nadzorstvom. Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon št. 21. Podružnice: D JAKOVO. MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatlijsko banko d.d. _ v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu Kapital in rezerve skupno z aJiSšistš Jasne tez K 59,3QO.0®9'—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. r* —7/ ~/t—7/—-trn ^Plačana delniška K 30,000.000. toresiuje SLOVENSKA BANKA Telefon štev. 567. Ček. račun 12.205. n knjižice in v tekočem računu. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti „MESTNEMU 0GMU4‘. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Ustni razstavni paviljon na ljubljanstieni »elem sejmu 1 do IZ. sept. M Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, delniška dražba v Ljubljani. Telefon 3t. 1-fi? gLliiblJana) Brzojaul: Papirnica VenCe, j« C. centrala: Papirnica oMaSi, Pmla: 0.1. d Polju pri L)iib]|ani. Postaja gu£ne Zeteznlce: Zalog. Papirnice u Ueo£ab, papirnica, toornica ceiniaie In lesBOine p 6prS£anah is toarmca leseoine v medeniSaSi. Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrsi papirja: cemr iZ *kanlne« brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. Brazlesni dokumentni kon-pi-meliran, nebeljeni konceptni paptr; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za nausSnike (s ročuice.) navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. Ratacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojn’ papir. Stran 4. »Novi Cas<, rine 3. septembra 1921. Štev. 198 i £ Centralna pisarna a Sv. 9etm mk telefon 528. Car pre, tovarne usnja m usnj ELBBBBSE& I. Industrija usnja. A. Vegetabilno (čreslostro-jeno) usnje: 1. kravine rujave, črne in cha-grin, ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovčine in kozine a) mazane, rujave in črne, b) barvane za mobilje in ta-peciranje in konfekcijo, vacheftes a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogomet, žog, c) za izdelavo razne usnjate konfekcije. 6. svinjine (specialiteta) a) za fino jahalno opremo, barvano ali naravno b) za kovčeke, c) za mobilje in galanterijsko konfekcijo (Portemonnais, portefeuillesinknjigoveštvo. 7. podplati. a) Trovloženi, hrastostrojeni podplati. b) Vache. 8. crouponi za izdelavo trans-misijskih jermenov, a) spec. strojeni (angl. sistem) b) hrastostrojeni. B. Chrom usnje. 1. Box-calf črno in barvano, 2. Chevreaux, 3. Chevrette, 4. Chrom usnje za izdelavo nogometnih žog. 5. Chrom usnje za izdel. jermen. C. Galun usnje za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov. D. Lak usnje. 1. Box calf, 2. Chevreaux. II. Industrija usnjatih izdelkov. H. Čevljarski izdelki: 1. čevlji za štrapac, 2. čevlji za rudnike, 3. čevlji za šport in nogomet, 4. čevlji po vojaškem vzorcu, 5. sandale. B. Konfekcija transmisij-skih gonilnih jermenov. 1. Specijalni stroj, 2. hrastov stroj, 3. chromstroj, 4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov. C. Konfekcija za: dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom in lak usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd. tržne torbice. L ' - v; : ,c ■ ■ } ■>' Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev 7% drž. investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din. 500,000.000* ZIVnaVPIS. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis 7% drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000 To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 % na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanje ali odku- pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis sc bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po- BEOGRAD, meseca julija 1921. sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine S. H. S. poročilo o skupni porabi istega. Minister financ dr. Kosta Kumanudi 1. r.