HJ Syt f'tlOC VT 12 comma 20/c legge 662/96 Filiale di Trieste - dicembre 2000 ISSN 1124 - 657% I 117 986 0001316,10 ZBOROV ZCPZ revija pevskih m'm i 1 à | i i; 1 m * á m * ti 1 1 l.ij r i .I! \C\\* 1 v\\\ $ÊÊÎÊÊkÀ . 1 i 1 w 1. » MLADIKA 10 IZHAJA DESETKRAT V LETU LETO XLIV. 2000 KAZALO Ob koncu leta..................225 Alojz Rebula: Molitev za tretje tisočletje. . 226 Edvard Kovač: Božične sanje . 228 Nadia Roncelli: Moje Jaslice . 228 Lilijana Filipčič Corva: Dar . . 229 Ivanka Korošec: Otrok . . . 230 Aleksander Furlan: Samota . . 231 Mogoče vas bo zanimalo zvedeti, da................233 Vladimir Kos: Pesmi .... 234 Pod črto......................236 istrska regija................237 Peter Merku: Iz spominov na starše (Vlil.) . 238 Irena Žerjal: Desetletje, odkar je odšla. . 240 Ivo Jevnikar: Iz arhivov in predalov: Nekaj “padalskih vesti” . . 241 Antena........................245 Martin Jevnikar: Zamejska in zdomska literatura: (David Bandelli)..................253 Ocene: Knjige: K. Ottomeyer: Haiderjev show (N. Zaghet); H. Tuma: Planinski spisi (C. Velkovrh); Bojan Pavletič: Tržaški sokol (M. Jevnikar); Razstave: Dvojna razstava v TK (Magda Jevnikar) . . 254 Na platnicah: Za smeh; Listnica uprave Priloga: RAST 140-2000 Uredništvo in uprava: 34133 Trst, Italija, ulica Donizetti 3 tel. 040/370846 - fax 040/633307 E-mail: urednlstvo@mladika.com Izdaja: MLADIKA z. z o. z. Reg. na sodišču v Trstu št. 193 m Član USPI (Zveze italijanskega periodičnega tiska) Posamezna številka Mladike stane 5.000 lir. Celoletna naročnina za Italijo 40.000 lir; nakazati na poštni tekoči račun 11131331 - Mladika -Trst. Letna naročnina za Slovenijo in druge države 45.000 lir (ali enakovreden znesek v tuji valuti), po letalski pošti 55.000 lir. Tisk in fotostavek: “graphart sne”, Obrtna cona Dolina Dolina 507/10 - tel. 040/8325009 Jerman - Izseljensko društvo vitraž Slovenija v svetu Vsem bralcem, naročnikom in Slovencem doma in po svetu voščita srečen Božič in uspehov polno novo leto Uredništvo in uprava MLADIKE ‘Jpvehod %- baro^otu] i’Aj dvVpm/ 'Zi'avtiwJ Wf-'-Ah v rti&hfhala fr-urjhia. 0m?~k 'ŽA/jž P&ktn' S Nenavaden sprehod po Trstu v knjigi, ki sta jo za Mladiko pripravili Evelina Umek in Živa Pahor. Namenjena je predvsem mladim bralcem in vsem, ki jih zanima slovenska prisotnost v Trstu. Knjigo, ki je primerna tudi za darilo, lahko dobite v slovenskih knjigarnah ali na naši upravi: MLADIKA 34133 TRST, ulica Donizetti 3 tel. 040 370846 ■ Faks 040 633307 E-mail: uredništvo@mladika.com SLIKE NA PLATNICI: V okviru Gledališkega vrtiljaka je skupina Slovenski oder predstavila v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu igrico Lučke Susič “Za koga so igrače?”; na reviji zborov ZCPZ v Prešernovem gledališču v Boljuncu je nastopil tudi MePZ Igo Gruden iz Nabrežine pod vodstvom Adija Daneva; otroški zbor Slomšek iz Bazovice je s koncertom proslavil tridesetletnico delovanja (foto Maver in KROMA). UREDNIŠKI ODBOR: Jadranka Cergol, Lilijana Filipčič, Ivo Jevnikar, Marij Maver (odgovorni urednik), Saša Martelanc, Sergij Pahor, Nadia Roncelli, Matjaž Rustja, Ester Sferco, Tomaž Simčič, Breda Susič, Neva Zaghet, Zora Tavčar, Edvard Žerjal in Ivan Žerjal. SVET REVIJE: Lojzka Bratuž, Silvija Callin, Marija Češčut, Danilo Čotar, Diomira Fabjan Bajc, Ivo Kerže, Lučka Kremžar De Luisa, Peter Močnik, Aleksander Mužina, Milan Nemac, Adrijan Pahor, Štefan Pahor, Bruna Pertot, Marijan Pertot, Mitja Petaros, Ivan Peterlin, Alojz Rebula, Peter Rustja, Marko Tavčar, Andrej Zaghet in člani uredniškega odbora. Ml 1 798o Ob koncu leta Tudi leto 2000 se izteka. Za našo skupnost je to bilo pomembno leto, polno zadoščenj, a tudi razočaranj. Slovenci v Italiji smo doživeli velik trenutek, ko je v juliju italijanska poslanska zbornica odobrila besedilo zakonskega osnutka za zaščito naše manjšine. Zadovoljstvo, ki je bilo podkrepljeno tudi z dejstvom, da manjšini tokrat stojijo ob strani tudi tiste krajevne uprave, ki so v preteklosti bile Slovencem nenaklonjene (kot recimo tržaška občina), pa seje kmalu precej ohladilo, ko je zakonsko besedilo zastalo v senatu, kjer se vsaj doslej zadeva ni premaknila. Seveda vsi upamo, da bo senatna zbornica naposled vendarle odobrila zaščitni zakon, čeprav le-ta ni tak, kot bi si ga želeli in kot bi pravica narekovala, daje. Vendar je treba upoštevati možnost, da do sprejetja v tej zakonodajni dobi lahko tudi ne pride. Vsedržavne stranke se namreč vedno bolj pospešeno pripravljajo na bližajoče se pomladne parlamentarne volitve, politično ozračje v Italiji se iz dneva v dan bolj segreva, tako da postaja vedno manj verjetno, da bodo italijanske politične sile imele čas za ukvarjanje z našim vprašanjem, ki pa je navsezadnje lahko rešljivo, saj terja le nekajurno razpravo. Pri tem je treba opozoriti, da so za to odgovorne prav vsedržavne italijanske levičarske in sredinske stranke, ki v štirih letih niso zbrale dovolj poguma (vendar - ali je bil ta pogum res potreben v tolikšni meri?), da bi enkrat končno rešile ta problem, nasprotno, sami njihovi predstavniki so stalno poudarjali, da mora tak zakon upoštevati tudi stališča tistih, ki mu nasprotujejo, se pravi desnice, od desnih demokristjanov pa do Forza Italia in neofašistov. A to so že znane stvari, ki jih ni treba ponavljati. Veliko ljudi je v zamejstvu upalo na odločen pritisk Slovenije, ki pa ni bil takšen, kot bi si ga bili pričakovali. Lahko rečemo, da ni bilo pretirane vneme npr. pri upoštevanju resolucij, ki jih je svojčas izglasoval (in to soglasno) slovenski parlament v korist naše manjšine. Sedaj pa, po parlamentarnih volitvah 15. oktobra, visi usoda komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu na nitki. Komisija seveda ni predstavljala univerzalnega zdravila, bila pa je simbol pripravljenosti slovenskih predstavniških organov, da posvečajo pozornost rojakom zunaj meja slovenske države. Težnja po tem, da bi jo ukinili, je dokaz že tradicionalnega nezanimanja pretežnega dela slovenske politike (pa tudi slovenske javnosti) do vprašanja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Tako zadržanje pa se ne izraža samo na političnem, ampak tudi na drugih področjih. Slovenija se torej še vedno pretežno ukvarja sama s seboj in le redkokdaj pogleda čez domači prag, v “tujino”, ljudje iz osrednje Slovenije pa v zadnjih letih vedno bolj uporabljajo npr. italijanske nazive za kraje čez mejo. Sicer smo na straneh te revije že večkrat podčrtali, da bo morala naša narodna skupnost najti določene energije predvsem znotraj sebe. Odveč je torej ponavljati, da še tako popoln zaščitni zakon ne bo nič pomagal, če ne bo imela manjšina volje, da se ohrani. Podatki o demografskem upadanju Slovencev v Italiji, o napredovanju mešanih zakonov ipd. so namreč znani. Razveseljivo pa je, daje v zadnjem obdobju manjšina končno stopila na pot skupnega nastopanja in sodelovanja vsaj na ravni organizacij civilne družbe. S tem smo zelo verjetno stopili na pot brez povratka, saj nas same razmere silijo v združevanje. Ob tem pa ne bi bilo slabo pomisliti tudi na oblike skupnega nastopanja na politični ravni, saj je postalo že očitno, da skupnost, ki je razpršena na vse možne stranke in strančice, ni sploh politični subjekt. Tu pa se želja po skupnem političnem nastopu križa z interesi vsedržavnih italijanskih strank - in posledično italijanske države - ki imajo od take šibkosti manjšine samo korist. Vendar mislimo, da nas bodo razmere nekoč prisilile tudi v politično združevanje. Pomembno bo tudi, kakšno stopnjo duhovne živahnosti (da ne rečemo duhovne “higiene”) bomo znali doseči. In to ne samo v krščanskem smislu, ampak predvsem v smislu stopnje spoštovanja lastne biti, ki se izraža v prvi vrsti v jeziku. Mimo vseh debat in polemik o multikulturnosti, slovenska prisotnost v Italiji stoji in pade tudi na prisotnosti in živosti slovenskega jezika. To ni povezano samo s prizadevanjem za enakopravnost slovenščine v javnosti, ampak tudi s spoštovanjem in negovanjem našega jezika med nami samimi. Človeka kar strese, ko posluša posege mnogih naših politikov, gospodarstvenikov, športnikov ter celo časnikarjev, kulturnih delavcev in šolnikov, ki bi morali že zaradi svoje službe in vloge, ki jo imajo v manjšinski skupnosti, posvečati posebno pozornost negovanju jezika. Pa ni tako. Priče smo precej malomarnemu in nespoštljivemu odnosu do slovenščine, odnosu, ki je že večkrat presegel mero škandaloznega. Zato bo treba znotraj naše skupnosti premagati tudi tisti relativizem, po katerem določene vrednote, ki smo jih do pred kratkim imeli za občeveljavne in absolutne (v tem primeru ljubezen do jezika) niso več veljavne, ker skupnost brez vrednot in opornih točk ni več skupnost, ampak samo brezoblična gmota, ki jo lahko vsakdo obrača in manevrira po mili volji. Msgr. Lorenzu Bellomiju v blagoslovljen spomin Božič 2000 mmm Molitev za tretje tisočletje Alojz Rebula Glej, kaj so me prosili, Gospod: naj Slovenec, ob Italijanu in Nemcu, tukaj, med Alpami in morjem, sestavim molitev za tretje tisočletje. A kako naj molim za deset stoletij pred nami, ko si komaj upam moliti za življenjski dan pred sabo? Vendar si prav Ti rekel: “Prosite in se vam bo dalo!” Še več, gore boste lahko premikali, če boste imeli vero: tako si rekel. Zato Ti bom izmolil to molitev med Alpami in morjem, Gospod. Bratje, že smo pozabili na hip, ko je bila odmotana vrv s priveza in je v delirij sveta udaril gong tisočletja. Kje je že tista noč? Že plujemo. Kam? Vse zvezde nam govore, da gotovo ne k Otokom Blaženih. Prej k Otokom Erinij, ko se nam na obzorju kažejo obrisi Ruande in Kosova. Ti veš, Gospod. Saj je Tvoj tudi ta ocean, Tvoja so njegova brezna in plitvine, njegove čeri in njegovi vetrovi. Mi vemo samo, da gremo v temo, dišečo po asfaltu in bencinu, v to težko temo, ki ji pravijo tisočletje. V novo tisočletje plujemo mi, ne Ti. Zate ni tisočletij, kakor zaTe ni stoletij, ni časa. Večni sedanjik. Tvoja je samo večnost. Vsa tisočletja stojijo pred Tabo kakor de-setnije legije v pozoru, pod pogledom Tvoje večnosti. Zato bi Te lahko prosil za vsako izmed njih, za vsa mrtva tisočletja nazaj, posebno za dve tisočletji, ki sta minuli, odkar si odšel od nas. Za prvo tisočletje bi lahko na primer prosil, naj Mark Avrelij ustavi Markomane na ljubljanskih vratih, naj Dioklecijan ne preliva preveč krščanske krvi od Petovija do Sirmia, naj Atila v svojem besu ne prevrne prav vseh stebrov v Ogleju. In še bi Te lahko prosil, naj moji predniki Sloveni, še ne Slovenci, ne rušijo latinskih mest ob Jadranu, naj cestni roparji ne ustavijo Cirila in Metoda, ko neseta kosti svetega Klementa v Rim, naj Madžari ne razjahajo svojih konj ob Timavi, da bi razdejali domovanje sinov svetega Benedikta. In za drugo tisočletje bi Te lahko prosil, Gospod, da obdrži daleč od Evrope demon razkola, da zaustavi valove turških konj, da pomagaj krščanskemu imenu pri Lepantu in pred obzidjem Dunaja, da ne pusti, da bi nam upor iz Wittemberga iztrgal naše največje tolažbe, Evharistijo, Pe-tra-Skalo in Marijo, Tvojo mater. Lahko bi Te prosil, naj Marxovemu stoletju ne daj noreti o nemogočem raju na tej naši zemlji, naj dve svetovni vojni ne prineseta svetu grozot Verduna in Stalingrada, Auschwitza in Hirošime. Da, brezčasni Gospod, lahko bi Te prosil za vso Tvojo sedanjost, ki pa je za nas preteklost in smrtna tišina. Prosil pa Te bom za to tisočletje pred nami, za to celino, nabito od neizbruhanih vulkanov in nevidnih morij. Pred vsem drugim Te bom prosil za splav, na katerega smo vkrcani: za ta naš planet, krožeč s svojimi sinjinami in zeleninami med Marsom in Venero, še živ med dvema puščavama. Nisi ga ustvaril za nesmrtnost, na samem začetku si ga preklel, tam med rekami Edena. Že čaka, da ga spodrine neko drugo nebesno telo, novo in odrešeno. Tega si ustvaril za ogenj in pepel. A dokler ne pride njegova ura, ga ohrani vsaj takšnega, kakršen še je, čeprav z raztrganimi pljuči Amaconije in s kupolo dioksida v oblakih. Ohrani ga še z nekaj gozdovi, še z nekaj vodami in kisika, da človeškim otrokom ne bo pretežko bivati na njem. Sam si bil človek na njem, Gospod. Stopil si v eno njegovih rek, plul čez eno njegovih jezer in hodil skozi njegova žita. Občudoval si njegove ptice in lilije njegovih dolin. Kako naj nam pojejo ptice, kako naj nam cvetejo lilije, če ne bodo imele več ne zraka za letenje ne vode za rast? Prosil Te bom, Gospod, za našo skupno mater Evropo. Za Evropo, ne več zeleno od Benediktovih trt, ne več pojočo od katedralskih dlet, v eshatološki strumnosti Dantejevih in Pascalovih razsvetljenj. Naj Te prosim, Gospod, za njeno dušo,judovsko-grško-rimsko-krščansko, da si ne bi v epigonski ihti privzela drugo ime in postala Ameuropa. Glej, oče Benedikt ji je rekel “Ora et labora!”, od svete sintagme si je izbrala samo “Labora!”, opoj motorja in elektronike, marksizma in lacanovstva. Stopi h grobu, iz katerega že smrdi, in ponovi, da je samo eno potrebno in da večno življenje ni v spoznanju genoma, ampak v spoznanju Očeta, Sina in Duha. O, ko bi spet videli, to Evropo, kopati bloke črnega in rdečega marmorja za nove katedrale smisla! Smisla, po katerem vemo, da se nismo rodili iz kozmične šale, ampak iz Ljubezni, rodili za novo zemljo, kjer bodo obrisane vse solze z naših oči... Ja, na koncu naj prosim, Gospod, še za ta košček Alp, Jadrana in Padske nižine, da ne bi nikdar več postal poligon demona krvi in rase. Preobleci nekaj svojih angelov, oboroži jih z evangeljskim navdušenjem in pošlji jih sem izžarevat strpnost, razumevanje in mir! Amen. Sedila, 4. avgusta 2000 Božične sanje in psihiater Quetin Debray pravi, da so sanje začetek človekove ustvarjalnosti. Dokler znamo sanjati tudi podnevi, premagujemo žalost in potrtost z novimi zamislimi. V tej luči je molitev celo višek ustvarjalnosti, saj s svojimi besedami in morda celo slikami nagovarja Nevidnega. Misel na božični večer nas vse navda z nostalgijo. Morda pa to ni le nostalgija po našem otroštvu, ampak se s svetim večerom vračamo prav tja, kjer je bil začetek človeštva. V resnici bi lahko rekli, da je človek, še predno je znal prav misliti, sanjal. Sanjal ni samo ponoči, ampak tudi pri belem dnevu. Ko seje v plesu pred svatbo predajal svojim globinskim silam, je sanjal o dekletu, ki bo pomenila odslej njegovo družico; pred lovom je sanjal o simbolih mogočne živali, ki bodo odslej krasili njegovo ovratnico; slednjič je v plesu radosti sanjal o sinu, ki bo ponesel njegov rod v jutrišnji dan. Toda kmalu je človek opazil, da še veliko več kakor ples izraža pesem. Ko se ritmu pridruži melodija, dobijo sanje nov zagon. Melodije mu ponesejo sanjske podobe tja, kjer še nikoli ni bil. S petjem odpadajo zadnje prepreke strahu in pesem ga naredi še bolj smelega. Končno s pesmijo začne prisluškovati svojim globokim plastem bitja, za katere ni vedel, da obstajajo. Iz njih v njem vstajajo nove podobe. In nazadnje, človek je začel izrekati besedo. Beseda mu je utelesila najlepše in naj pristnejše. Z besedo so sanje dobile ne samo novi ritem in zven, tudi novo podobo. Z besedo si je upal nagovoriti tudi bitje, ki gaje doslej samo sanjal. Sedaj ve, da tega Neznanca iz neskončnih daljav nobena podoba ne more izraziti. Vse, kar lahko misli o njem, je le slutnja, da mu je to ljubeče bitje podarilo Besedo. Ob Božiču se spomnimo, daje Beseda stopila v človeka. Človek jo je nosil v sebi in začel z njo moliti, se bližati tistemu, ki ga neskončno presega, skratka z besedo se je človek začel družiti z bogovi. Beseda je dala človeku možnost, da se njegove prvinske sanje uresničijo. Ob misli na začetek človeštva tudi nam ne ostane drugega kakor preprosta in pristna beseda. Res je, da se bomo v božični noči znova prepustili sanjam: zaželeli si bomo, da bi bili znova otroci, sanjali bomo o miru in bratstvu po svetu, zahrepeneli bomo po bližini ljubečih oseb. Francoski mislec Toda takrat, ko sanje ubesedimo v prijateljskem pogovoru, ko si svojim dragim upamo na glas priznati, da jih imamo radi, takrat postane božični večer trenutek večnostne resnice, saj sanje niso več le polet duha in boj z žalostjo. Z besedo, ki pove to, kar mi smo in kar nosimo v sebi, se sanje utelesijo in dobijo ime: Jezus, Marija, Jožef, morda tudi Franci, Jasna, Janezek... Sanje izpuhtijo, ostane pa ljubeči pogled otroka, ki smo ga nanovo obudili v sebi, naša toplina, ki ga varuje, in beseda, ki nas poveže onkraj vseh naših tegob in razdalj. Edvard Kovač Moje jaslice Kako so bile lepe moje otroške jaslice! In kako velike; čez celo mizo so se razprostirale. Z mamo sva jih pripravljali kar nekaj dni: nabrali sva svežega maha in ga položili po mizi nad časopisnim papirjem. Da bi se miza ne umazala, je velela mama. Uredili sva prostor za štalico, za pastirje in za božično jelko, ki jo je mama vedno zelo bogato okrasila. Domišljija res ni bila najina šibka točka: ceste so bile iz moke, sneg iz cukastega bombaža, reke iz fino zvitega aluminijevega traku. Za hlevček je poskrbel oče. Iz svetlega lesa izdelana hiška je bila prvotno namenjena mojim barbi punčkam, a ker je bila zanje premajhna, so se v njo vselili Marija, Jožef, vol in osliček pa še Jezušček. Zelo sem bila ponosna nad svojimi jaslicami, ki so bile po mojem najlepše od vseh. Dajale so mi občutek topline in, ker je bil za Božič tudi očka več časa doma, da je vsa družina skupaj in smo bolj tesno povezani, da praznujemo in se veselimo nečesa lepega -Jezusovega rojstva, Božjega prihoda med nv , ' Jr.t tjJAMO rt It u . ko' *>qr.r: c*:ii!-~ ZA KATEBIM: >r r.lfJIl A VSAKA 'K ;,MIC t-u.te S. 13' čnuiGOi 'ai c ix GC( OWMIl AN ■?. , ,c-:r rt.!N ft P. 1.3.-'-4 OJ.OK SftS !• P. ',344 S"' A ' fîKKRJANC Z ¿.ODER’ RADKO ft. 1920 ’.SLaVA, SLpVFNSKN .-L i >0U' »HOi ŠKRBINA; ;’30. OKTbBRA 19 4 PRFK0M0RC1 - BCRCi '■p. \ \7 Al R1KL- e IN MEMORY OF THE 18 SLOVENE FREEDOM FIGHTERS WHO SACRIFICED THEIR LIVES FOR THEIR HOMELAND BETWEEN 1943-46 V ČASTNI SPOMIN NA 18 SLOVENSKIH BORCEV ZA SVOBODO, KI SO DAROVALI ŽIVLJENJA ZA DOMOVINO V LET! 343-46 SOBORCI AMERIŠKE SLUŽBE OSS IN BRITISH SPECIAL FORCES ŠKRBINA, 11. NOV. 2000 bhhh WÆZ tôt i A; ’.V t-? Starejša in nova plošča v Škrbini. Vse slike za to poročilo je posnel Alessandro Fegec. verni Afriki kot italijanski vojaki predali Britancem, ali pa so jih ti ujeli. Nekateri pa so bili tudi iz drugih slovenskih krajev, ali pa so prišli v omenjeni enoti po drugih poteh. Tudi se niso vsi spustili v Slovenijo s padalom, saj so jih zavezniki zadnje mesece vojne prevažali po morju. Vendar je naziv “primorski padalci” že domač in nabit z junaško in tragično vsebino. Od leta 1994 je na rojstni hiši pogrešanega Miloša Adamiča v Škrbini št. 75 plošča z imeni šestih med vojno padlih in dvanajstih po vojni pomorjenih primorskih padalcev. Dne 11. novembra 1998 je bila tam prvič komemoracija na britansko pobudo. Kot član veteranske organizacije Special Forces Club jo je dal ugledni angleški časnikar in medvojni kapetan SOE John Earle, ki živi v Trstu. Zbrali so se preživeli padalci, svojci žrtev, znanci, bivši borci. Leta 1999 je komemoracija dobila širši značaj zaradi nastopov krajevnega župana, britanskega veleposlanika v Sloveniji in visokega predstavnika zveze borcev, o čemer smo v tej rubriki že poročali. Kljub težki bolezni žene Anne Marie (ki je pozneje, 2. decembra, žal, preminila) seje John Earle zavzel, da bi tudi letos izvedli primerno slovesnost in se dogovorili za trajnejšo obliko ohranjanja spomina na padle in pogrešane fante. Usoda primorskih padalcev ga je tako prevzela, da je Earle tudi skoraj že dovršil v angleščini pisano knjigo o britanskih misijah pri primorskih partizanih in o vlogi slovenskih pripadnikov SOE in ISDL. Še ena spominska plošča Letošnjo komemoracijo je obogatilo odkritje plošče, ki jo je pod obstoječo dal postaviti v imenu soborcev, ki so bili na Slovenskem v vrstah sorodne ameriške organizacije OSS, Bob Plan, ki tudi živi v Trstu. Na plošči je v angleščini in slovenščini zapisano: V častni spomin na 18 slovenskih borcev za svobodo, ki so darovali življenja za domovino v letih 1943-1946. Soborci ameriške službe OSS in British Special Forces Škrbina, 11. nov. 2000 Spored prireditve je povezovala Ana Godnik. Igrali so mladi člani godbe iz Komna. Ob spomeniku je stala John Earle govori v Škrbini. častna straža slovenske vojske, visele so slovenska, britanska In ameriška zastava, zraven pa so stali bivši borci s prapori. Po uvodnih besedah predsednika vaške skupnosti Borisa Pipana je spregovoril župan iz Komna Uroš Slamič, ki je poudaril, da morajo biti tragedije izpred 55 let spomin in opomin. Pobudnik slovesnosti John Earle je v slovenščini prebral naslednji govor: “Ponovno smo se zbrali, da bi počastili spomin na skupino pogumnih mladih mož, ki so darovali svoja življenja za ideal svobode, saj niso hoteli živeti pod tujo zasedbo. Večino domoljubov, katerih imena so tu zapisana, so izvežbali in poslali Britanci. Druge so izvežbali in poslali z misijami v Slovenijo Ame-rikanci. Ta venec polagam, tako kot v preteklih dveh letih, v imenu organizacije Special Forces Club iz Londona. Njeno geslo je: Duh odporništva. Letošnjo slovesnost bogati odkritje plošče, ki jo je dal postaviti ameriški veteran, ki je bil v Sloveniji z organizacijo OSS. To lepo simbolizira sodelovanje, ki je vladalo in še vlada med obema zaveznikoma. Pri tem pa ne smemo pozabiti, kljub veliki krivici, ki so jo doživeli ti domoljubi, da so oborožene sile naših dveh držav sodelovale kot zaveznice z jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko. Ko opazujemo današnji svet, lahko opazimo za-skrbijivo množitev žarišč napetosti. Sredstva množičnega obveščanja nam ne poročajo več o hladni vojni med Vzhodom in Zahodom, temveč o številnih krajevnih in regionalnih spopadih in sporih. Vzroki za te napetosti so večkrat v tem, da narodi ali etnične skupine zavračajo nadoblast tujcev ali tujih sil. Tako vidimo, da je sporočilo teh mladih mož pomembno še danes in sploh za vse čase. Tudi danes se namreč krivično in brez potrebe žrtvujejo preštevilna mlada življenja. Slovenska država je izkazala čast in spoštovanje do teh slovenskih domoljubov. Tudi od nas je odvisno, da ne bodo pozabljeni. Slava jim!” Spominski dan postaja tradicija Nato je v imenu preživelih padalcev spregovoril Ivo Božič iz Mosta na Soči. Bob Plan, ki je odkril novo ploščo, je v hrvaščini poudaril, da so bili možje, napisani na spomeniku, izredni patrioti. Več jih je osebno poznal in solze mu stopajo v oči, vsakokrat ko govori o njihovi usodi. Še posebej se je spomnil Radka Zuodarja, ki je pripadal OSS in se mu marca 1944 ni odprlo padalo, ko je skočil nad Metliko. Vence so nato položili John Earle za Special Forces Club (med lovorjeve liste so bil vpeti cvetovi maka), Bob Plan (z ameriško zastavo na traku), glavni odbor ZZB in štirje preživeli padalci, ki živijo na Primorskem: Ivo Božič, Ciril Kobal, Stanko Simčič In Cveto Šuligoj (eden, Vencelj Ferjančič, živi v Argentini). Tako kot lani je v imenu borčevske organizacije spregovoril Tone Poljšak, ki je zagotovil, da bo vsakega 11. novembra pred spomenikom v Škrbini tudi njen venec. Zadnji je nastopil še britanski veleposlanik David A. Lloyd, ki je prinesel še pozdrav ameriške veleposlanice. Nastop Boba Plana. Preživeli padalci in britanski veleposlanik. Od leve: Ciril Kobal, Ivo Božič, Cveto Šuligoj, David A. Lloyd, veleposlanikov sodelavec, Stanko Simčič. V ozadju, med S. Simčičem in veleposlanikovim sodelavcem John Earle, med veleposlanikovim sodelavcem in veleposlanikom pa Bob Plan. Diplomat, ki so ga spremljali nekateri sodelavci, se decembra poslavlja od Ljubljane. Prijazni domačini so nato povabili vse prisotne - med njimi so bili številni svojci primorskih padalcev iz številnih krajev na obeh straneh državne meje - v staro šolo na prigrizek in družabnost. Spominska slovesnost v Škrbini postaja torej pomembna tradicija, saj lahko tragična in junaška zgodba o padalcih marsikaj pove o primorskem človeku in naši bližnji zgodovini. Kot je napovedal komenski župan Uroš Slamič, bo občina oblikovala primerno delovno telo za redno letno prirejanje naslednjih komemoracij. Še o padalcih OSS Na plošči v Škrbini, za katero so sicer dali pobudo primorski pripadniki britanskih služb ISLD In SOE, je zapisano tudi Ime padlega slovenskega pripadnika OSS Radka Zuodarja. Tudi v tej “ameriški” skupini je bilo nekaj žrtev vojne, ne pa povojnega nasilja. Primerno bi bilo pomisliti na počastitev tudi njihovega spomina. Padalec OSS Franc Menčak, ki je svoje spomine opisal v Mladiki (leto 1999, št. 10), je opozoril na Antona Galuna, ki so ga ujeli Nemci na Štajerskem in ustrelili v Mariboru, ter na Viljema Štamola Iz Žalca, ki je bil poleti 1944 ubit pri nemškem napadu blizu Litije. Sicer pa se postavlja tudi vprašanje spomina na padalca skupine ISLD Antona Božnarja, ki so ga s padalom spustili k slovenskim četnikom in so ga septembra 1943 ujeli ter očitno ubili partizani. Prof. Edi Gobec Iz Clevelanda, ki vodi Slovenlan Research Center of America in že 50 let uspešno raziskuje slovenske uspehe po vsem svetu, je 15. avgusta 2000 sporočil našemu uredništvu, kako je mogel z rajnim duhovnikom dr. Ferdinandom Kolednikom leta 1962 pomagati takrat 75-letni materi Tončka Galuna Rozaliji iz Strmca pri Laškem. Ameriške oblasti so ji izplačale, kolikor bi bile dolžne sinu, niso pa dale kake odškodnine ali celo pokojnine zaradi njegove smrti v ameriški uniformi. Kot je dr. Gobec v pismu Rozaliji Galun sporočil 8. maja 1962, je Iz VVashlngtona “že pred par dnevi dobil odgovor, kjer pravijo, da po pogodbi Tonček ni bil niti vojak niti uslužbenec, ampak “independent contractor” (neodvisni pogodbenik), ker je podpisal, da nima vlada nobene druge obveznosti, kot da mu plačuje leto dni, nakar bi lahko pogodbo spet podaljšali. V slučaju ujetništva pa bi se plačevalo do osvoboditve ali do smrti. Plača se je tako nabirala do datuma smrti, drugega pa ne bodo dali.” Odnos ameriških oblasti do slovenskih prostovoljcev pojasnjuje v pismu meni 26. novembra 2000 še Franc Menčak Iz ZDA: “Kar se tiče statusa Slovencev, ki smo bili pri OSS, je pa na žalost res, da so nas po končani vojni, in ko nas niso več potrebovali, smatrali kot civilne uslužbence in nam niso priznali nobenih pravic, ki pripadajo ameriškim vojakom (kot na primer Veterans Hospltal čare). Za časa vojne smo bili podrejeni vojaškim oblastem in smo se morali ravnati po navodilih ameriških oficirjev. Bill smo izvežbani kot vojaki - padobranci, bili smo vedno v ameriških uniformah in oboroženi kot redni ameriški vojaki. Imeli smo ameriške vojaške Izkaznice In tablice (dog tags), katere še sedaj hranim. Sodeč po vsem tem, se lahko brez dvoma reče, da smo formalno bili vojaki.” Novi doprinosi zgodovinarjev Utrinki iz arhiva SOE O vlogi britanskih posebnih služb, primorskih padalcih in sorodnih vprašanjih je bilo v zadnjem času objavljenih več podatkov v strokovnih delih nekaterih zgodovinarjev. Prav je, da jih v tej rubriki vsaj kratko navedemo. Dr. Dušan Blber je v Mikuževem zborniku (uredili so ga Zdenko Čepič, Dušan Nečak In Miroslav Stlplovšek, izšel pa je kot 4. zvezek znanstvene zbirke Hlstoria na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1999) objavil razpravo Utrinki iz arhiva SOE (str. 145-154). Avtor sl je v londonskem državnem arhivu Public Re-cord Office nedavno ogledal tisti del arhiva SOE, ki zadeva Jugoslavijo In je uvrščen v fond HS5, javnosti pa je na voljo od leta 1997. V razpravi je omenil vlogo SOE pri državnem udaru v Beogradu 27. marca 1941, stike In dejavnosti predhodnikov SOE v Sloveniji, a tudi prve poskuse SOE za vtihotapljenje obveščevalcev v Slovenijo spomladi 1942. Takrat je bila organizacija v stiku s prof. Rudolfom, za katerega je znano, da je potem delal z ISLD, ne več s SOE. Dr. Blber omenja načrt iz leta 1942, da bi za vzpostavljanje zvez poslali v Slovenijo Stanislava Simčiča In Alojza Černigoja, pozneje, a vedno 1942, so načrtovali odhod s podmornico Stanislava Simčiča In Iva Božiča, ki naj bi dosegla Nanos, ter Cvetka Šuligoja In Alojza Černigoja, ki naj bi se napotila na Snežnik. Kot vemo iz prejšnjih člankov v tej rubriki, so šli res vsi štirje v Slovenijo, vendar kot padalci, kasneje In drugam. Pred padalci SOE pa je svoje člane 18. marca 1943 poslala v Slovenijo ISLD. Zbornik Milice Kacin VVohinz V Zborniku Milice Kacin VVohinz (gre za 1. št. letnika 2000 revije Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani Prispevki za novejšo zgodovino) je dr. Dušan Blber objavil razpravo Dr. Ivan Marija Čok kot uslužbenec OSS (str. 231-238), ki je osnovana na ameriških arhivskih virih, omenja pa tudi zbiranje primorskih prostovoljcev na Bližnjem Vzhodu. Prof. Jože Pirjevec pa v Istem zborniku na straneh 323-330 objavlja del dokumenta SOE In svoj komentar o delu britanske sabotažne službe, predhodnice SOE, v Sloveniji v letih 1940-41 z naslovom Britanska lajna organizacija na Slovenskem (1940-1941). Tu najdemo tudi podatke o predvojnem delu prof. Ivana Rudolfa. Zapletena razmerja Zelo pomembne podatke o medvojnem zbiranju slovenskih prostovoljcev v Afriki, o odnosih prof. Ivana Ru- dolfa in odv. Ivana Marije Čoka z britanskimi oblastmi in tajnimi službami, o boju za osvoboditev Primorske In njeno priključitev Jugoslaviji - to je bilo namreč gibalo vseh dejavnosti - najdemo v najnovejši publikaciji Društva TIGR Primorske. Gre za 200 strani debelo študijo tržaškega zgodovinarja Gorazda Bajca Zapletena razmerja. Ivan Marija Čok v mreži primorske usode. Avtor je diplomiral na tržaški univerzi, magisterij pa opravlja v Ljubljani. Med dvema študijskima obiskoma v državnem arhivu v Londonu je zbral veliko gradiva tudi o zgoraj omenjeni temi in ga v knjigi obširno navaja. Nekatere fonde so odprli prav v zadnjem času. Ob tem upošteva že obstoječo literaturo, zajema Iz zapuščine Ivana Rudolfa in pa iz različnih arhivov v Ljubljani. Major Darevvski V redni zbirki Goriške Mohorjeve družbe za leto 2001 je kot 11. zvezek niza Naše korenine Izšla temeljita študija dr. Borisa Mlakarja Tragedija v Cerknem pozimi 1944 (Gorica, 2000, 161 str.). Posvečena je problematiki v zvezi z nemškim napadom na Cerkno 27. januarja 1944 In pobojem skupine domačinov, ki so bili določeni za “izdajalce”, naslednjega 3. februarja. V zgodbi nastopata tudi britanski major Nevllle Darevvski, ki je bil član britanske misije pri 9. korpusu, in njegova domnevna vpletenost v domnevno “gestapovsko zaroto”. Tudi Darevvski se je že pojavil v naši rubriki, njegova prigoda pa je prepletena tudi z doživetji nekaterih primorskih padalcev. Mimm .■RADOVLJICA KOBARID'. 'KRAMI *gcho>- TOLMIN ;ČDk umreži primofšl ^COvV£ • \ f sr*' j'pr st i PC5TP.HA » V f porr'i> r'\ CERKNICA giSTRICAj lil 'M VMft UME) (RIJEKA S» P £\(VZ|N - r.si io gßgfc&f PROV, /STS. A V (cnov.otpn.A'. eftes TRAGEDIJA V CERKNEM M POZIM1 1944 i I amtena Društvo slovenskih izobražencev v novembru Društvo slovenskih izobražencev je novembra nadaljevalo z rednimi kulturnimi večeri v Peterlinovi dvorani. V ponedeljek, 6. novembra, je Štefan Pahor predstavil slikarko Jožico Gal-blatl, ki je pred rednim ponedeljkovim večerom odprla svojo razstavo olj. Takoj zatem pa je Ivanka Hergold predstavila knjižni prvenec gorlškega pesnika Davida Bandelllja, ki mu je Mladika Izdala knjigo pesmi “Kile Iz nadzemlja”. David Bandelli je bil ob letošnjem knjižnem sejmu Izbran v petorlco avtorjev, ki so tekmovali za najboljši knjižni prvenec. Nekaj njegovih pesmi sta na večeru prebrala Alenka Hrovatin in Rok Oppelt. Naslednji ponedeljek, 13. novembra, je bilo v društvu srečanje z avtorjem knjige “Utrinki iz mojega življenja”, župnikom Bogomilom Brecljem. V ponedeljek, 20. novembra, je bil gost večera socialni delavec tržaške škofije in sindikalist Mario Ravalico, ki je predstavil delovanje škofijske Karitas v Trstu. Zadnji ponedeljek v novembru je prof. Janez Premk predstavil študijo prof. Fedore Ferluga Petronlo “Kozmični svet Nikole Šopa”. V ponedeljek, 4. decembra, sta dr. Drago Štoka in dr. Rafko Dolhar govorila o Osimskem sporazumu ob njegovi petindvajsetletnici. Naslednji ponedeljek, 11. decembra, pa je prof. Tomaž Pavšič predstavil kulturno delavko, knjižničarko in prevajalko Marto Fllll iz Tolmina, kateri je Mladika v začetku meseca Izdala prevod pesmi In proze Giacoma Leopardija. Knjiievnica Ivanka Hergold je predstavila knjižni prvenec Davida Bandellija najprej v Trstu, potem pa še v Gorici (zgoraj); o 25-letnici Osima sta v Peterlinovi dvorani na večeru DSI govorila dr. Drago Štoka in dr. Rafko Dolhar. OBRAZI ŽIVLJENJA V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so 9. novembra odprli razstavo fotografij tržaškega mojstra Maria Magajne Obrazi življenja. Gre za 50 slik z etnografsko tematiko v Izboru Martine Repinc iz Trsta In Daše Hribar Iz samega muzeja. Ob odprtju je spregovorila direktorica Inja Smerdel. Razstava je na ogled do 9. februarja. NOVI SEDEŽ SREDIŠČA M. ČUK Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Čuk je na Opčinah dobilo nov, a še vedno začasen sedež, saj naj bi mu dokončne prostore pripravila tržaška občina na Proseku. Stavbo je 10. novembra blagoslovil openski župnik Franc Pohajač, priložnostni govor pa je Imela predsednica središča Stanka Čuk. CERKEV SV. JOŽEFA Ljubljanski nadškof Franc Rode je 5. novembra ponovno posvetil svoj-čas odvzeto in oskrunjeno cerkev sv. Jožefa v Ljubljani, ki so jo oblasti leta 1996 vrnile jezuitom. Prostorno stavbo so obnovili, njen rektor pa je p. Silvo Šinkovec. Na slovesnosti sta bila prisotna tudi general jezuitov p. Kolvenbach In apostolski nuncij v Sloveniji Farhat. Slovo od Škorklje Novembra je Marijina družba Marije Milostljive, ki ima sedež v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu, prodala stavbo v Ul. Scorcola 26. Zadnja leta se je uporabljala le za bivalne namene, ker pa je bilo v njej nekoč živahno središče verskih in mladinskih pobud ter so se za nakup hiše zbirala sredstva med ljudmi, je prav, da se to zabeleži. Hišo z dvorano, več sobami in vrtom, na katerem so potem uredili igrišče, je kupil leta 1960 dušni pastir pri Novem sv. Antonu in voditelj Marijine družbe dr. Jože Prešeren, da bi postala sedež katoliških organizacij pri Novem sv. Antonu in dejavnosti za mlade. Takrat je stala 9 milijonov lir. Kake 4 milijone lir so spravili skupaj z malimi darovi, predvsem Marijinih družbenic, katerih vidna predstavnica Ana Pelan je vodila zapisnik, 1 milijon je prišel iz nabirke, ki jo je vodil dr. Ivan Vrečar za neuresničeno pobudo ustanovitve dijaškega doma v Trstu, 2 milijona je prispeval od prodaje lastnega stanovanja dr. Jože Prešeren, ki je živel potem do smrti na Škorklji, po 800.000 lir sta za dosmrtno bivanje v domu prispevali dve družbemci. Hišo so vpisali na Marijino družbo, v letih 1960-69 pa so bili v njej številni tedenski sestanki zlasti Slovenskih tržaških skavtinj in več skupin skavtov, mesečne duhovne obnove za mlade, srečanja prvo-obhajancev in birmanskih skupin ter druge pobude. Tam je bilo več let tudi skladišče skavtske opreme. Ko se je večina dejavnosti po izgradnji novega Marijinega doma v Ul. Risorta leta 1969 preselila tja, so skavti in skavtinje po dogovoru v vodstvu Marijine družbe dobili v Marijinem domu svoje stalne prostore, dom na Škorklji pa je stopil v ozadje. ij Umrl msgr. Franc Močnik Dne 4. novembra je v Gorici umrl starosta zamejskih duhovnikov, šolnik in publicist msgr. Franc Močnik. Na pogrebu 6. novembra se je ob koprskem škofu Metodu Pirihu in upokojenem goriškem nadškofu Antonu Vita-lu Bommarcu zbralo več kot sto duhovnikov, kar že priča o spoštovanju, ki ga je užival. Msgr. Močnik se je rodil 26. septembra 1907 v Idriji, kjer je opravil tudi realko, nato je v Bologni doktoriral iz matematike. Stopil je v goriško semenišče in bil leta 1934 posvečen. Služboval je v Črnem vrhu, Vrtojbi in Gorici, kjer je bil stolni vikar in duhovni vodja v semenišču. Po razmejitvi je bil imenovan za župnika v Solkanu in apostolskega administratorja tistega dela gorlške nadškofije, ki je prešel pod Jugoslavijo, vendar ga je nahujskana množica dobesedno vrgla čez mejo. V Gorici je nato 20 let učil matematiko in fiziko na slovenskih šolah in napisal tudi nekaj učbenikov. Vodil je Alojzijevišče, deset let slovensko duhovnijo pri Sv. Ivanu, bil med ustanovitelji Slovenskega Primorca in štiri desetletja odgovorni urednik Katoliškega glasa, 20 let predsednik Goriške Mohorjeve družbe itd. Veliko je delal z mladino (oskrbel ji je tudi Kočo sv. Jožefa v Žabnicah) In bolniki. Še letos poleti je vodil slovensko skupino na romanju bolnikov UNITALSI v Lurd. ITALIJANSKI MUČENCI 20. STOLETJA Papeževa pobuda za zbiranje imen in življenjepisov “mučencev 20. stoletja” je italijanski knjižni trg obogatila še za eno knjigo. Vatikanist dnevnika Corriere della Sera Luigi Accat-toli je pri založbi Edizioni San Paolo izdal knjigo Nuovi martiri, 393 storie cristiane nelhItalia di oggi (Novi mučenci, 393 krščanskih zgodb iz sodobne Italije). Avtor ni zajemal le z uradnega seznama, ki ga je pripravila Cerkev. Izmed pripadnikov slovenske manjšine sta skopo opisani le cerkljanski žrtvi Ludvik Sluga in Lado Pi-ščanc, medtem ko je opisanih več Južnih Tirolcev. Več imen slovenskih duhovnikov vsekakor najdemo v seznamih žrtev. JUBILEJ DRUŠTVA JAKA ŠTOKA Na Proseku in Kontovelu sega tradicija amaterskega gledališča v leto 1878. Sedanje Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka pa je 5. novembra praznovalo 40-letnico. Za to priložnost je uprizorilo narečno predstavo priljubljenega rajnega domačina Alojza Ci-jaka. Govor ob obletnici je imel predsednik Matjaž Rustja. UMRL IVAN LOČNIŠKAR Pri Sv. Ani v Trstu je bil 7. novembra pogreb 79-letnega Ivana Ločni-škarja. Izhajal je iz Ljubljane, v Trst so ga privedli vojni dogodki, vendar se je tu oženil, uveljavil kot obrtnik in se dejavno vključil v slovensko javno življenje. Tako je bil nekaj časa v vodstvih Slovenskih tržaških skavtov in Slovenske krščansko socialne zveze, dolga desetletja pa se je udejstvoval kot filatelist. Leta 1953 je bil med ustanovitelji tržaškega filatelističnega društva Lovrenc Košir, dolgo je bil njegov predsednik, na koncu pa častni predsednik. DUHOVNIŠKA JUBILEJA Dne 20. novembra je praznoval 70-letnico vodja Slovenskega pastoralnega središča v Trstu, slovenski dušni pastir pri Sv. Jakobu in pri Novem sv. Antonu kanonik Marij Gerdol. Dne 1. decembra pa je praznoval 90-letnico dolgoletni pomočnik v Marijinem svetišču na Vejni, zdaj duhovni pomočnik v Ricmanjih Franc Malalan. 25-letnica deželne SSk Podeljevanje priznanj ob 25-letnici deželne Slovenske skupnosti: (od leve) dr. Bernard Špacapan, Ivo Jevnikar, Martin Brecelj, dr. Mirko Špacapan in dr. Zorko Harej. ANTOLOGIJA TRŽAŠKIH PESNIKOV Na tržaškem županstvu so 8. novembra predstavili antologijo sodobnih tržaških pesnikov Poeti triestini contemporanei. Uredil jo je Roberto Dedenaro, izdala pa založba Lint. Med 15 predstavljenimi pesniki so tudi Marko Kravos in Miroslav Košuta (njune pesmi je prevedla Daria Be-tocchi) ter Ace Mermolja (v prevodih Ravla Kodriča). Ob stoletnici Toneta Kralja Ob stoletnici slikarja Toneta Kralja, ki je na Primorskem, na obeh straneh sedanje državne meje, poslikal številne cerkve, so v nedeljo, 5. novembra, priredili koncert v katinarski cerkvi sv. Trojice. Koncert so priredili Društvo Finžgarjev dom, župnija sv. Trojice na Katinari in Fundacija Toneta Kralja, ki zbira sredstva za ohranjanje kulturne dediščine Toneta Kralja. Koncert je bil dobrodelnega značaja in so na njem sodelovali priznani slovenski solisti: sopranistki Irena Baar in Mateja Arnež-Volčanšek, tenorist Edvard Strah in baritonist Janko Volčanšek. Na orgle jih je spremljal Andraž Hauptman. Pred koncertom sta o Tonetu Kralju in njegovih poslikavah katinarske cerkve spregovorila Jožko Gerdol v imenu župnijske skupnosti in mag. Igor Kranjc. Skupni posnetek nastopajočih na koncertu v katinarski cerkvi. Slovenska skupnost je praznovala srebrni jubilej svoje deželne organiziranosti. V polni veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici je bila 3. novembra slavnostna akademija. Govorili so deželni tajnik Andrej Berdon in častna gosta, državni in evropski poslanec Union Valdotaine Lu-cien Čaven ter minister takratne slovenske vlade Andrej Umek. Kulturni spored sta pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča oblikovala mešani zbor Hrast iz Doberdoba in priložnostni komorni orkester. Deželni predsednik Bernard Špacapan je podelil spominske kolajne članom prvega deželnega tajništva SSk, v imenu katerih se je zahvalil prvi deželni tajnik Drago Štoka. Posebni plaketi sta prejela tudi bivša deželna tajnika Ivo Jevnikar in Martin Brecelj, ki še nista bila člana prvega deželnega vodstva. DOM ALBINA ŠKERKA Ob peti obletnici smrti nekdanjega poslanca KPI v rimskem parlamentu in devinsko-nabrežinskega župana Albina Škerka so v Šempolaju bivši vrtec preimenovali v Dom Albina Škerka. Občinska uprava je postavila ploščo, Narodna in študijska knjižnica pa pripravila razstavo. Spregovorila sta sedanji župan Marino Vocci in nekdanja podžupanja Vera Tuta Ban, ki je podčrtala trajne dosežke Škerko-vega parlamentarnega in ostalega dela. 50 LET RADIA V CHICAGU V ameriški zvezni državi Illinois je bil 21. oktober “Slovenski dan”. Tako so se uradno spomnili 50-letnice slovenskih radijskih oddaj v Chicagu. V Lemontu je slovenski konzul iz Clevelanda Tone Gogala podelil posebno priznanje radijskemu klubu. PREŠEREN V ARGENTINI Slovenci v Argentini so praznovali 200-letnico Prešernovega rojstva na svojem 45. Slovenskem dnevu, ki je bil letos 22. oktobra na Pristavi v Ca-stelarju (Veliki Buenos Aires), povezan s praznovanjem 33-letnice tamkajšnjega društva. Pod geslom Edinost, sreča, sprava... so imeli mašo, kosilo in bogato kulturno akademijo v režiji Dominika Oblaka. Slavnostni govornik je bil glavni urednik tednika Svobodna Slovenija Tine Debeljak, pozdravili pa so predsednik krovne organizacije Zedinjena Slovenija Tone Mizerit, odpravnik poslov na slovenskem veleposlaništvu Tomaž Kunstelj in predsednica Slovensko kanadskega sveta Ema Pogačar iz Toronta. Na ogled je bila tudi razstava Prešernovih del, ki jih hranijo rojaki v Argentini. DR. A. ŠUŠTAR 80-LETNIK Upokojeni ljubljanski nadkof dr. Alojzij Šuštarje 14. novembra praznoval 80-letnico. V duhovnika je bil posvečen leta 1946 v Rimu, v škofa pa leta 1980 v Ljubljani. Prof. Fedora Ferluga nagrajena Na hrvaškem konzulatu v Trstu so 23. novembra izročili tržaški slovenski docentki južnoslovanskih jezikov v Vidmu prof. Fedori Ferlugi Petronio nagrado Davidias za študijo o grško-latinskih izvorih pri J. Palmotiču. Izkazalo se je, da je najboljša tuja monografija o hrvatističnih vprašanjih v letu 1999. Že 9. novembra pa so tam predstavili njeno najnovejše delo II mondo cosmico di Nikola Šop, ki predstavlja velikega, a malo poznanega hrvaškega pesnika, ki je 30 let živel in pesnil na vozičku, umrl pa je pred 18 leti. DE PROFUNDIS V sklopu pobud ob razstavi o cesarici Sissi v Miramaru je Koncertna pobuda Rojan v sodelovanju z odbor-ništvom za kulturo tržaške občine 2. novembra v dvorani Tripcovich v Trstu pripravila koncert komorne skupine De profundis iz Kranja, ki jo vodi Branka Potočnik. SPOMINI BOGOMILA BRECLJA Nabrežinski župnik Bogomir Brecelj je pri Goriški Mohorjevi družbi izdal knjigo spominskih zapisov, razmišljanj in dokumentarnih fotografij Utrinki mojega življenja. Na predstavitvi, ki je bila v Nabrežini, je spregovoril časnikar Marko Tavčar, peli pa so Fantje izpod Grmade. Bogomil Brecelj v DSI. Prof. Fedora Ferluga Petronio (v sredini) na predstavitvi knjige o Nikoli Šopu v DSI. EINSPIELERJEVA NAGRADA Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta 9. Einspielerjevo nagrado podelila generalnemu intendantu avstrijske radiotelevizije Gerhardu VVeisu in koroškemu deželnemu intendantu Gerhardu Draxierju. Na slovesnosti, ki je bila 15. novembra v Celovcu, je govoril Reginald Vospernik. Trenutno imajo koroški Slovenci na javni radioteleviziji dnevno 50 minut radia in tedensko 30 minut televizije. Oba nagrajenca sta se v zahvali zavzela za uvedbo celodnevnih radijskih sporedov v slovenščini. 20. HVALEŽNICA Pri Sv. Justu v Trstu je bila 12. novembra že 20. hvaležnica slovenskih vernikov tržaške škofije, združena s svetoletnim romanjem v stolnico. Kot vsa leta doslej jo je pripravilo Slovensko pastoralno središče, ki ga vodi kanonik Marij Gerdol. Pobožnost se je začela s spokornim bogoslužjem v kapucinski cerkvi na Montuci, od koder je šla procesija do stolnice. So-maševali so škof msgr. Evgen Ravi-gnani in slovenski duhovniki. Vidna je bila prisotnost skavtov in skavtinj, cerkvenih pevcev in noš. 70 LET ORGLANJA V Borštu so se 5. novembra spomnili 70-ietnice, kar tam orgla Drago Petaros, rojen leta 1913 v Zabrež-cu. Na orgle je igral in vodil cerkvene ali društvene zbore v Borštu, Ricma-njih in Dolini. NAGRADA NADI RAVBAR MORATO V Kulturnem domu v Izoli so župani treh slovenskih obalnih občin podelili Kocjančičevo nagrado za leto 2000 upokojeni Solnici in kulturni delavki Nadi Ravbar Morato. PEVSKI REVIJI V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je bila v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete 18. in 19. novembra tradicionalna, že 42. pevska revija Cecilijanka. Nastopilo je 20 zborov iz goriške, a tudi iz tržaške in videmske pokrajine, iz Koroške in matične Slovenije. Prisotne sta pozdravila Franka Padovan in predsednik ZSKP Damjan Paulin. Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta Pesem jeseni 2000 pa je bila 26. novembra v Boljuncu. Nastopilo je 13 zborov. Nagovor je imel predsednik ZCPZ Zorko Harej. Za večdesetletno delo v pevskih zborih so podelili priznanja Marici Zupančič, Karlu Glaviču in Aleksandru Žerjalu. UMRL MSGR. MARIO VIRGULIN V Ronkah so 15. novembra pokopali msgr. Maria Virgulina, ki je tam delal od leta 1952. Pred tem je bil v vojnih letih župnik v Nabrežini, kjer se je dobro naučil slovenščine in jo uporabljal v dušnem pastirstvu. Rajni duhovnik se je rodil 6. februarja 1914 v Villi Vicentini, posvečen pa je bil leta 1939 v Gorici. Mag. Luisa Antoni je predstavila novi pesmarici, ki jih je izdala Zveza cerkvenih pevskih zborov. PESMARICI ZCPZ Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta je 7. decembra v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu predstavila dve novi pesmarici: Izbor vokalnih skladb Staneta Maliča in Zborovske duhovne pesmi zamejskih avtorjev. Uredila sta ju Zorko Harej in Marko Tavčar, opremil pa Edi Žerjal. O novih publikacijah in skladateljih so spregovorili Luisa Antoni, Marija Kerže in Zorko Harej, zapel pa je priložnostni zbor pod vodstvom Janka Bana. 40-LETNICA SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA V Slovenski hiši v Buenos Airesu so se 28. oktobra spomnili 40-letnice izredno dragocene pobude: Slovenskega srednješolskega tečaja ravnate-lja'Marka Bajuka. Stari in novi tečajniki so se zbrali pri maši in na akademiji z bogatim odrskim prikazom. Slavnostni govornik je bil Franci Markež. Posebno priznanje so podelili ustanovitelju tečaja Marku Kremžarju, ki vseh 40 let na njem tudi poučuje. Sedanja ravnateljica je Nada Vesel Dolenc. SKLAD DORČE SARDOČ V Sovodnjah je Sklad Dorče Sardoč 2. novembra petič podelil svoje štipendije: petim učencem zasebne dvojezične šole v Špetru, petim univerzitetnim študentom in mlademu na podiplomskem študiju. Spregovorili so predsednik Sklada Boris Peric, krajevni župan Igor Pete-jan in Igor Tuta, ki je predstavil knjigo spisov svojega očeta Slavka Cena za svobodo. Pela so Sovodenjska dekleta. BERT PRIBAC Gost “torkovega večera” Slovenskega kluba v Trstu je bil 14. novembra istrsko-avstralski pesnik Bert Pri-bac ob ponatisu zbirke Bronasti tolkač pri založbi Capris. Prvič je izšla leta 1962 v Avstraliji. Pribac se je dokončno vrnil domov. O njegovem delu je spregovorila Alferija Bržan. Nastopili so Šavrinski godci, izbor pesmi pa je podal Ivan Buzečan. 100-LETNICA SPD NA KOROŠKEM Slovensko planinsko društvo na Koroškem je 16. novembra v Celovcu praznovalo stoletnico. Ob tej priložnosti je izdalo zbornik Na pianine vleče me srce... Uredil ga je Jože Rovšek. Na prireditvi sta spregovorila predsednik SPD Celovec Hanzi Lesjak in akademik ter planinski pisatelj Matjaž Kmecl. DIJAŠKI DOM V GORICI V Gorici so 16. novembra predali namenu povsem prenovljeni Dijaški dom Simona Gregorčiča, v katerem poteka predvsem pošolski pouk otrok in dijakov. Ravnateljica doma je Kristina Knez, predsednica upravnega odbora pa Aleksandra Devetak. JELINČIČEVA KRIMINALKA Tržaški časnikar in pisatelj Dušan Jelinčič je pri založbi Lipa v Kopru izdal novo knjigo, kriminalko Umor pod K2. O delu so na torkovem večeru Slovenskega kluba v Trstu 12. decembra spregovorili Loredana Umek, Ines Cergol Bavčar, Sergej Verč in avtor. Jelinčiča pa so uvrstili tudi v mednarodno antologijo planinskih spisov, ki jo je italijanska založba Vivalda iz Turina izdala ob oblikovanju 50. zvezka svoje zbirke I Licheni z naslovom II cinquantesimo lichene. Knjigo je uredil Marco Ferrari. GORIZIA 2001 V Državni knjižnici v Gorici so 5. decembra predstavili novo, v italijanščini pisano knjigo prof. Alda Rupla Gorizia 2001. Izdala jo je založba La Laguna. MALA CECILIJANKA V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je bila 8. decembra Mala Ce-cilijanka. Na reviji otroških in mladinskih zborov je nastopilo devet skupin z Goriškega in Tržaškega. Govor je imela Marilka Koršič Čotar. ZGOŠČENKE Na 2. Zamejskem večeru 10. decembra v Zgoniku je Kraški kvintet predstavil svojo zgoščenko in kaseto z naslovom Hej, hej, hej. Naslednjega dne je Oktet Odmevi iz Zgonika, ki ga vodi Rado Milič, v Bajti predstavil svojo zgoščenko. Tretjo zgoščenko pa so pripravili učenci osnovne šole P. Tomažič iz Trebč, ki so posneli kolednice in glasbeno pravljico. JADRANSKI KOLEDAR Pri Založništvu tržaškega tiska je izšel Jadranski koledar 2001. Uredil ga je uredniški odbor pod vodstvom Aceta Mermolje, izvirno pa oblikoval Studio Link. Na več kot 320 straneh je 34 razprav in drugih prispevkov. ŠTUDIJA PROF. M. OUALIZZE Pri založbi Edizioni Paoline je beneški duhovnik msgr. Marino Oualiz-za, ki predava na skupni teološki fakulteti videmske, goriške in tržaške škofije, izdal svojo peto teološko knjigo v italijanščini. Njen naslov je II pro-feta oggi, Per una teologia della pro-fezia (Biti prerok danes, Za teologijo preroštva). RAZLIČNI SPOMINI V Trstu so 21. novembra predstavili didaktični zvezek in videokaseto Memorie diverse (različni spomini). Gre za sad raziskave zavoda VVesen iz Turina o vlogi in prenašanju zgodovinskega spomina v treh generacijah, zlasti kar zadeva medetnične odnose. S pomočjo nekaterih krajevnih institucij in dijakov več tržaških slovenskih in italijanskih srednjih šol so intervju-vali 100 pripadnikov treh generacij, kar je nato analizirala antropologinja Marta Colangelo. V knjigi so še eseji, ki sojih prispevali Piero Purini, Nanni Salio in Sandi Volk. Na tržaški pošti so ob predstavitvi tudi postavili razstavo. NOVA DOKTORJA ZNANOSTI Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je 21. novembra promoviral nekdanji urednik zdomske strani Slovenca Zvone Žigon z Inštituta za slovensko izseljenstvo pri ZRC SAZU v Ljubljani. Disertacijo z naslovom Političnost kot polje ohranjanja etnične identitete v izseljenstvu je posvetil analizi slovenske politične emigracije v Argentini. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa je 28. novembra promoviral dr. Samo Kristen z disertacijo Proces jugoslovansko italijanske razmejitve 1945-1954 v luči diplomatske korespondence jugoslovanskih ambasad v Wa-shingtonu, Londonu, Rimu, Parizu in Moskvi. BRANKO PAHOR 80-LETNIK Dne 22. novembra je v Trstu praznoval 80-letnico družbeni delavec Miroslav Pahor - Branko. Rodil se je v Dolu na Goriškem, ves povojni čas pa živi v Trstu, kjer je imel pomembne zadolžitve v organizacijah levega tabora. Vrsto let je bil najvidnejši predstavnik tržaških slovenskih članov Socialistične stranke Italije, ki jih je zastopal tudi pri številnih skupnih pobudah. TUMOVI SPISI Založba Tuma v Ljubljani je v dveh knjigah zbrala in ponatisnila planinske spise dr. Henrika Tume. Gre za Imenoslovje Julijskih Alp, ki je že izšlo leta 1929 in ga je zdaj opremil z opombami dr. Dušan Čop, in za antologijo Planinski spisi, ki jo je uredil Vladimir Habjan. 120-LETNICA CERKVE NA VRHU Na Vrhu v občini Sovodnje ob Soči so 25. novembra praznovali 120-letnico cerkve. Somaševala sta župnik Viljem Žerjal in goriški škofov vikar za Slovence Oskar Simčič. Pel je Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Sare Devetak. Priložnostni govor je imela Martina Černič, otroci pa so spregovorili o zgodovini vasi in cerkve. Izdali so tudi brošuro o jubileju in izročili priznanja župniku ter ostalim, ki redno skrbijo za lepoto bogoslužja in cerkve. LOJZE ABRAM NAGRAJEN Na 36. podeljevanju slovenskih športnih nagrad, Bloudkovih priznanj, sta v Ljubljani prejela plaketo tudi nekdanji predsednik Slovenskega planinskega društva Trst, upokojeni časnikar Lojze Abram, in prof. Milan Kup-per s Koroškega. ZOISOVE NAGRADE V Narodni galeriji v Ljubljani je Ministrstvo za znanost in tehnologijo 27. novembra podelilo Zoisove nagrade in priznanja. Za življenjsko delo sta Zoisovi nagradi prejela akademika prof. dr. Stane Gabrovec (arheologija) in prof. dr. Vinko Kambič (medicina). Zoisovo priznanje je med drugimi prejel zgodovinar dr. Jurij Perovšek za delo Liberalizem in vprašanje slovenstva 1918-29. ZGODOVINA SLOVENCEV V ITALIJI V ugledni zbirki Korenine, ki jo ureja zgodovinar dr. Marjan Drnovšek, je pri Novi reviji v Ljubljani izšla knjiga dr. Milice Kacin VVohinz in dr. Jožeta Pirjevca Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000. Gre za predelano in obogateno gradivo, ki je sprva nastalo za gesla obeh avtorjev o Slovencih v Italiji v Enciklopediji Slovenije, nato je doživelo priredbo za knjižno izdajo v italijanščini (Storia degli Sloveni in Italia 1866-1998, zal. Mar-silio, Padova 1998, s ponatisom 1999), zdaj pa za razširjeno in dopolnjeno slovensko knjižno izdajo z zelo dragocenim dokumentarnim gradivom. Ob slikah in zemljevidih je v drugem delu knjige, ki skupno šteje 336 strani, objavljenih 21 pomembnih, tudi še neobjavljenih dokumentov. ZORKO JELINČIČ NAD PREZRTJEM IN MITOM Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Tolmin sta ob stoletnici rojstva javnega delavca in planinca Zorka Jelinčiča izdala knjigo z gradivom s simpozija Zorko Jelinčič v slovenski preteklosti, ki je bil 20. maja v Tolminu. Gre za izredno lepo oblikovano knjigo na 246 straneh Zorko Jelinčič nad prezrtjem in mitom, ki jo je uredil Žarko Rovšček, oblikovala pa Mojca Dariš. V njej je 20 z viri temeljito podprtih in z dokumenti ter fotografijami obogatenih prispevkov. KNJIŽNI DAR GMD Na 16. Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani je Goriška Mohorjeva družba 30. novembra predstavila svoj knjižni dar za leto 2001. V Gorici je bila nato predstavitev 1. decembra, v Trstu pa 7. decembra. Koledar 2001 je na več kot 250 straneh in prispevki kakih 50 sodelavcev uredil dr. Jože Markuža. Zgodovinar dr. Boris Mlakar je znanstveno popisal pokol 47 partijskih tečajnikov in nato 14 nedolžnih domačinov s kaplanoma Ladom Piščancem in Ludvikom Slugo na čelu v monografiji Tragedija v Cerknem pozimi 1944. Milan Pasarit iz Trsta je prispeval otroško knjigo Pravljice na potepu. Ob 110-letnici rojstva pa je v knjigi izšel še ponatis epa Jože Lovrenčiča Sholar iz Trente s spremno besedo prof. Lojzke Bratuž. Delo je najprej izhajalo v Domu in svetu leta 1922, prvo knjižno objavo pa je pod sedanjim naslovom doživelo leta 1939. KAMEN Preko 40 razstavljalcev se je odzvalo vabilu Kulturnega društva Igo Gruden, ki je 1. decembra v Grudnovi hiši v Nabrežini odprlo že 9. razstavo kamnitih izdelkov in skulptur Kamen. NOVE KNJIGE SM Slovenska matica je 14. decembra v Ljubljani predstavila tri pomembne nove knjige. Izšli so roman Draga Jančarja Katarina, pav in jezuit, Dnevnik 1914-1920 Frana Milčinskega, ki ga je uredil Goran Schmidt, in Srednjeveški cvetnik. Za to knjigo je Primož Simoniti izbral, prevedel in komentiral bogato lirsko produkcijo v latinščini iz obdobja skoraj tisoč let. OBLETNICE DRUŠTEV V decembru se je zvrstlo kar nekaj prireditev ob obletnicah naših društev. V Gropadi so se 8. decembra spomnili 115-letnice društva in 15-let-nice zbora Skala, ki ga trenutno vodi Herman Antonič. V kinodvorani v Bazovici je bila 10. decembra proslava ob 30-letnici otroškega zbora Slomšek, ki ga zdaj vodi Zdenka Križmančič. Najmlajše društvo, Rojanski Krpan, pa je 10. decembra v Marijinem domu v Rojanu proslavilo svojo prvo obletnico. Mladi člani so oblikovali prireditev in razpisali literarni natečaj Rade Pregare o gledanju mladih na narodnost, na katerem so prvo mesto odnesli s skupnim prispevkom Peter Jev-nikarter Mitja in Matjaž Suhadolc. Rojanski Krpani so ob prvi obletnici društva pripravili kulturni popoldan. TIGR: OBČNI ZBOR IN KNJIGA GORAZDA BAJCA V nedeljo, 26. novembra, je bil v Ajdovščini 6. občni zbor Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske. O opravljanem delu je poročal dosedanji predsednik Svito Vižintin, o nadaljnjem delu in načrtih pa tajnik Karlo Kocjančič. Društvo šteje danes več kot 500 članic in članov, ob rednem delu in postavljanju spominskih obeležij pa ima v načrtu gradnjo mogočnega spomenika braniteljem zahodne meje, ki bo zrasel na Velikem Cerju. Za novega predsednika je bil imenovan podžupan občine Nova Gorica Franjo Batagelj, za tajnika pa potrjen Karlo Kocjančič iz Kopra. Iz zamejstva je bila v odbor potrjena Nadja Maganja iz Trsta. Občni zbor društva TIGR je razglasil za častna člana društva 91 -letnega Janeza Fona in 83-letnega dr. Radivoja Bobiča. Društvo je tudi podelilo nekaj odličij krajevnim upravam in pa zgodovinarki Miri Cencič ter prof. Samu Pahorju iz Trsta. Na občnem zboru v Ajdovščini je bila na voljo še ravno dotiskana nova publikacija društva TIGR. Gre za knjigo mladega tržaškega zgodovinarja Gorazda Bajca o znanem političnem in javnem delavcu iz Lonjerja Ivanu Mariji Čoku z naslovom Zapletena razmerja. VELEPOSLANIK MARKO KOSIN Prvi slovenski (a že prej jugoslovanski) veleposlanik v Italiji Marko Kosin je pri Založbi Fakultete za družbene vede v Ljubljani izdal knjigo Začetki slovenske diplomacije z Italijo (1991-1996), ki predstavlja razvoj dvostranskih odnosov od osamosvojitve do španskega kompromisa, razmišlja pa tudi o njihovi prihodnosti. Pri tem avtor opozarja na kolebanje politike pod pritiskom zagovornikov in nasprotnikov dobrega sosedstva, podrobno pa osvetljuje tudi spodleteli “oglejski sporazum”, ki ga je tudi sam sooblikoval. MURKOVA NAGRADA DR. MARIJI STANONIK Slovensko etnološko društvo je svojo najvišjo, Murkovo nagrado 21. novembra podelilo etnologinji in zelo plodni publicistki ter urednici dr. Mariji Stanonik z Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU za izjemne dosežke na področju slovenske slovstvene folkloristike. SONČNICA Skupnost družin Sončnica iz Gorice je 9. decembra priredila v Kulturnem centru Lojze Bratuž zelo dobro obiskano srečanje z duhovnikom in psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom, ki je govoril o mladostniku. Večer je vodila prof. Mirjam Bratina Pahor. RAZSTAVA V LEMONTU Ob 5. obletnici Slovenskega kulturnega centra v Lemontu so v njegovih prostorih postavili že 16. likovno razstavo. Tokrat jo oblikuje 12 sloven-sko-ameriških umetnikov iz Chicaga in okolice. NAGRADA ZDRAVNIKU GRUMU V Chicagu je 28. oktobra prejel visoko ameriško državno priznanje za pedagoško delo 48-letni zdravnik dr. Ciril Grum, ki predava na University of Michigan Medical School. Tudi Grumova brata sta zdravnika. NIKO GRAFENAUER 60-LETNIK Dne 6. decembra je praznoval 60-letnico pesnik in urednik Nove revije ter založbe Nove revije Niko Grafenauer. Ob tej priložnosti sta pri Mladinski knjigi izšli njegova pesniška antologija Dihindih ter otroška zbirka Kadar glava nad oblaki plava. PRAVO IN ZGODOVINA Pravnica in zgodovinarka dr. Jelka Melik Granda je v knjižni zbirki Arhiva Republike Slovenije, kjer je zaposlena, izdala svojo doktorsko disertacijo V imenu Njegovega Veličanstva kralja. Gre za analizo ustroja in delovanja kazenskega sodstva v Sloveniji v letih 1930-41. Že pred leti je avtorica objavila analizo kazenskega sodstva v Sloveniji v letih 1919-29. Dr. Štefan Falež 80-letnik Prvi slovenski veleposlanik pri Sv. sedežu dr. Štefan Falež je 3. decembra praznoval 80-letnico. Rodil se je v župniji Slivnica pri Mariboru, od leta 1941 pa s petletnim ameriškim študijskim presledkom živi v Rimu, kjer si je ustvaril družino in se uveljavil kot podjetnik. Znano je, kako je predhodno pripravljal vrsto velikih pastirskih potovanj papeža Pavla VI. in Janeza Pavla II., ki ju je nato tudi spremljal po svetu. Veliko jo pomagal v času slovenskega osamosvajanja in demokratizacije. Od leta 1997 je veleposlanik malteškega viteškega reda pri Sv. sedežu. MARKO TAVČAR O ŠČEKU Tržaški časnikar in kulturni delavec Marko Tavčar, ki že vrsto let proučuje življenje in delo primorskega duhovnika in politika Virgila Ščeka ter je o tem napisal več razprav, je pri Ognjišču v zbirki življenjepisov v žepni obliki Graditelji slovenskega doma izdal knjigo o Virgilu Ščeku. V njej se prepletajo še neobjavljeni spomini Ščekovega prijatelja, tomajskega dekana Albina Kjudra (1893-1967) in Tavčarjevo spremno besedilo z dopolnili. UMRL PISATELJ NIKO KOŠIR V Poljščici pri Bledu je 5. decembra umrl 81-letni pisatelj in literarni zgodovinar Niko Košir. V letih 1955-75 je predaval italijansko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Veliko je prevajal klasike italijanske in španske književnosti. ŠPORTNIKI Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ki povezuje 52 društev, je 7. decembra praznovalo svojo 30-letnico. Slavnostni govornik je bil prof. Ivan Peterlin. Ob tej priložnosti so predstavili novo knjigo športnega časnikarja Branka Lakoviča Naši “azzurri” -1 no-stri azzurri, v kateri je opisal vseh 71 slovenskih športnikov iz Furlanije-Julijske krajine, ki so kdaj nastopali v italijanskih državnih reprezentancah. V Kulturnem domu v Gorici pa je bila 14. decembra že tradicionalna čezmejna prireditev Naš športnik 2000. Za najboljše zamejske športnike oz. skupine so bili razglašeni odbojkar Matej Černič, atletinja Claudia Coslovich in odbojkarji kluba Val Im-sa. tJjJudllu v vsako slovensko družino SEKRETARKA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Nova slovenska vlada je 14. decembra imenovala za novo državno sekretarko na zunanjem ministrstvu, odgovorno za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za zadevni Urad, nekdanjo mariborsko županjo in nato veleposlanico pri Svetu Evrope v Stras-sburgu Magdo Tovornik. Nasledila je državnega sekretarja Zorka Pelikana, ki ga je bila imenovala Bajukova vlada. PREŠERNOVO LETO Ob 200-letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna se je v večjih in manjših krajih zvrstil niz prireditev in proslav. Kar zgostile so se na samo obletnico, 3. decembra. Na osrednji prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani je bil slavnostni govornik donedavni minister za kulturo, pisatelj Rudi Šeligo. Pred tem je predsednik Kučan v Narodnem muzeju v Ljubljani odprl razstavo o Prešernu, v Vrbi pa odkril pesnikov spomenik, bronasti odlitek po osnutku Franca Ksaverija Zajca izpred 135 let. Slavnostni govornik je tam bil akademik Matjaž Kmecl. V Trstu je bila največja prireditev istega dne v Kulturnem domu v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenskega stalnega gledališča, in sicer v trijezični obliki. Prof. Miran Košuta pa je 13. in 14. decembra pripravil mednarodni simpozij o Prešernu na univerzi La Sa-pienza v Rimu. UMRLA JE LIDIJA ŠENTJURC Dne 6. decembra je v Ljubljani umrla ena zadnjih vodilnih pripadnic partizanske in revolucionarne generacije ter visoka predstavnica povojnih oblasti - Lidija Šentjurc. Rodila se je 18. marca 1911 v Flrastniku in leta 1938 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaradi delovanja med študenti je bila obsojena na dve leti zapora. Med vojno je imela velik vpliv tudi na tržaške zadeve. Po vojni je bila med drugim ministrica, podpredsednica zveznega parlamenta in članica predsedstva zveznega CK-ja Komunistične partije Jugoslavije. P. RUPNIK V MISALU V Pordenonu so 9. novembra predstavili novo izdajo Rimskega mi-sala, in sicer latinski vzorec, po katerem se bo prevajal v žive jezike. Knjigo krasijo risbe z ogljem p. Marka Rupnika iz Rima. ANNUARIO 2000 Tržaška škofija je v jubilejnem letu poskrbela za novo izdajo svojega šematizma, ki nosi naslov Annuario 2000, Anno del Grande Giubileo. Podatki odražajo stanje 3. novembra 2000. zamejska in zdomska literatura MARTIN JCVNIKRB David Bandelli: Klic iz nadzemlja Pri tržaški založbi Mladika je izšla nova pesniška knjiga, ki jo je napisal David Bandelli pod naslovom KLIC IZ NADZEMLJA. V uvodni besedi se pesnik sprašuje, če ima literatura danes še smisel in more kaj povedati. Izjavili so, da po Auschvvitzu ni več mogoče pisati poezije. In še: ko svet preplavljajo vse mogoče vrste šunda in trivialne literature, sploh nima smisla govoriti o književnosti. Odgovor je, da ima smisel. “Ima smisel, dokler so še taki ljudje, ki vedo, da je poezija po Auschvvitzu dobila še višji smisel, in sicer ta, da človeka vzgoji v spoštovanju. Tudi v spoštovanju besede, ki gre v javnost. Ima smisel, ker je njen poglavitni cilj prevrednotenje same sebe. Da bo nad literaturo zavladala Resnica, ki bo osvobajala. Ob koncu časov.” Že prva pesem je polna pesimizma: Umetnost resnice: “resnica laže pred / nami... / svet je iztrebek / prodanih čustev.” Pesnik se usede in ozre proč “in lažem naprej”. Brez lučke svetlobe, brez upanja v spremembo, v poboljšanje. Ob meji ugotavlja, da je meja za omejene. “MEJO vidim in / se ji sMEJEm.” V Ontološki pesmi pravi, da vsi “iščejo / don Kihota / da bi jim / dal smisel obstoja”. V Hvalnici norosti je svet zmešan, “umiram v morju oznanil / umetniškosti”. “In še sedaj mi ni uspelo / napisati take ljubezenske / pesmi kot jo pišejo najstnice”. “Ta je / prava / pesem / brez / naslova / ker / ne / bo / v / njej / ničesar kar lahko pričakuješ // koleno me boli / in / nekateri zamejci so zafru-strirani”. Ko bo velik, je rekel mali Hitler, bo odrešil svet, mali Stalin je rekel, da bo sprejemal ljudi v svoj dom, da bodo imeli kaj jesti in da bodo živeli v miru, mali Broz je rekel, da bo prvi med enakimi, mali Karadžič, da bo pesnik. V ciklu so še trije repati soneti, vendar nič posebnega. “... nekoč sem / bil angel / ki je / hotel postati / človek”. Njegova duša, “napolnjena z vedro bolestjo / molči”. Beži “pred / varnostjo / zaprtih / svetov”. Ko bo njega odnesla reka uvelega listja, se sprašuje, če bo tudi on zavržen stvor ponavljajočih se dni. V ciklu Ples sedmih tančic odlaga plesalka tančice in ob zadnji zahteva njegovo glavo na srebrnem pladnju. V zadnjem Psalmu prosi: “odpusti svojega hlapca iz podzemlja da ne bodo rovi njegovo prebivališče naj upamo v Gospoda da nam bo dobro naj v Tvoji hiši bivamo do večnostnega diha”. Vseh pesmi je 52 in so razvrščene v pet ciklov, ki imajo naslednje naslove: Pristopi, Podobe, Tebi, Pred-večnostne in Večnostne. Zbirka je zelo mnogovrstna, začetniška, iskanje vsebine in oblike, vendar napisana z zamahom in navdušenjem. Mladi avtor obvlada pesniško govorico, z verzi in kiticami se poigrava. Ljubi proste oblike in cikle, pozna sonet, celo repatega, ki ga že davno nihče več ne uporablja. David Bandelli je na najboljši poti, da se razvije v uglednega pesnika, ker ima smisel za vsebino in obliko. V komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, je društvo Ars iz Gorice priredilo predstavitev knjižnega prvenca mladega goričkega pesnika Davida Bandellija. Avtorja in knjigo je predstavila književnica Ivanka Hergold (levo), prisotne pa je pozdravila prof. Vida Bitežnik (desno). ocene ...knjige.................. Klaus Ottomeyer: Haiderjev show Časopis za kritiko znanosti je letos prevedel brošuro Avstrijca Klausa Ot-tomeyerja, ki se na dobrih stotih straneh poglablja v vzroke vzpona avstrijskega svobodnjaškega politika Jorga Haiderja: knjigi je naslov Haiderjev show in prinaša obširno slikovno gradivo, združeno z obsežno bibliografijo. Zakaj show? Ker se Haider vede kot igralec na velikem odru z Imenom Avstrija. Ottomeyer je mnenja, da Haiderjev vzpon sloni predvsem na treh temeljih in sicer na Robin Hoodovskem nastopu, dalje na razkazovanju športnih, torej fizičnih sposobnosti, in končno na sproščenem odnosu z množico. Avtor pa ne pozablja na četrto, bolj skrito plat, se pravi na Haiderjevo identifikacijo z vojno generacijo, ki je naklonjeno sledila vzponu nacizma. Haiderjev Robin Hoodovski nastop je razviden v njegovem populizmu, v obljubah o čeku za otroke, v obsojanju skorumpiranih birokratov in končno v njegovem zavračanju “lakomnih tujcev”. Kjer pa Haider ne more uresničiti vsega, uporabi t.i. teorijo zarote, zaradi katere na Dunaju onemogočajo uresničitev njegovih predvolilnih obljub. Zanimivo pa je to, da Haider v resnici nikoli ne nastopa proti vladavini premožnih, ki so krivi za izkoriščanje v zasebnem gospodarstvu in v delovnem razmerju. To ima dvoje posledic: najprej to, da t.i. mali človek ostaja prepuščen samemu sebi; in končno tudi to, da Haider največkrat nastopa proti posameznikom: vendar odstranitev enega reprezentativnega človeka ne pomeni reorganizacijo družbe ali sistema, ker ne odpira vprašanja o vseh nacionalnih in mednarodnih vplivih na stanje v državi. Haiderjeva vloga športnika pa veliko dolguje teoriji socialdarwinizma. Kaj to pomeni? Kar je močno, je tudi lepo In vredno; kar je šibko, je treba zavračati kot nevredno. Ottomeyer opozarja, da je že Hitler stremel za idealom novega človeka, pri katerem bi fizična popolnost bila odsev umske. Danes, v času krize moške identitete, se Haider postavlja kot vzor pravega moškega: pri tem je zanimivo, da doseže tudi drug učinek, ki mu sociologi pravijo “erotizacija politike”, saj tudi ženske z občudovanjem spremljajo Haiderjeve športne podvige v ekstremnih športnih panogah. Poleg tega se njegova športna agresivnost zrcali tudi v njegovi moški, agresivni politiki, ki se brez pomislekov loteva nizkotnega besednega obračunavanja z nasprotnikom. Ni naključje, da se je Haider poslužil ravno filmskega lika boksarja Rockyja, da je volilce skušal prepričati, naj svoj glas oddajo njemu. Proti takemu poveličevanju fizične moči so ostro nastopile organizacije handikapiranih, vredno pa je ob tem zabeležiti tudi mnenje psihologov: tovrstno poveličevanje fizične moči lahko namreč razumemo tudi kot globok strah pred staranjem, osebno šibkostjo in ženskim elementom v sebi - z drugo besedo bi temu lahko rekli “kontrafobija”. Ottomeyer se slednjič posveti tudi analizi tretje oblike Haiderjevega nastopanja oziroma temu, kar avtor imenuje “lik socialista pivskih šotorov”: tu je mišljena Haiderjeva pripravljenost na preseganje družbeno-razrednih razlik, kar se navzven kaže v zaupnem tikanju namesto hladnega, običajnejšega vikanja. S tako domačnostjo in populističnimi gesli se Haider prikupi delu volilcev, ki ne zaupa več “uradnim” političnim krogom in ki ravno v Haiderju vidi oporo v svojem strahu pred brezposelnostjo in pred tujci - za te namreč vlada prepričanje, da so socialno bolje zavarovani kot Avstrijci in da domačinom kradejo delovna mesta. S svojo agresivnostjo je Haider začel pravo ofenzivo proti t.i. socialnim parazitom, kar bi utegnilo postati nevarno orožje proti vsem osebkom z zmanjšano delovno zmogljivostjo. Ottomeyer ugotavlja, da se isti izraz - namreč “socialni paraziti” - pojavlja v političnem jeziku tudi drugih avstrijskih strank, kar kaže na propadanje delavske kulture in na nevarno stopnjo pripravljenosti na preganjanje. Pomemben dejavnik v Haiderjevem političnem sistemu je tudi njegova identifikacija z generacijo, ki je do- živela nacizem in ga v marsičem podpirala, kar je veljalo tudi za Haiderjeve starše. Ottomeyer razlaga to povezanost kot posledico potuhnjenosti in nerešenih zgodovinskih vprašanj znotraj avstrijske družbe: ker ni nikoli prišlo do resnega razmisleka o avstrijskem deležu v nemški osvajalni vojni, Haider lahko zastopa tezo o kolektivni nedolžnosti avstrijskih vojakov in njihovih družin v obdobju druge svetovne vojne. Ottomeyerjev esej je skratka izredno zanimiv: gre za predstavitev in poskus razlage sodobnega političnega fenomena, pri čemer se avtor opira tudi na paralelizme s propagando v času fašizma in nacizma. Ob tem je Ottomeyer skušal podati tudi psihoanalitično in sociološko interpretacijo nekaterih Haiderjevih političnih izbir, kar bralca še dodatno privlačuje. Ot-tomeyerjeva knjiga s pomenljivim naslovom Haiderjev show hoče torej biti v opomin, da se ne bi uresničila bojazen, ki jo zasledimo v Uvodniku: namreč ta, da nam kratek spomin ne bi zabrisal smisla za državljanski pogum. Neva Zaghet Henrik Tuma, Planinski spisi in imenoslovje Julijskih Alp Založba Tuma nadaljuje z izdajanjem publikacij, posvečene svojemu velikemu sorodniku in vzorniku. Henrik Tuma je bil pravnik in politik, ki pa je storil izredno veliko tudi na področju planinstva. Čeprav je bil po očetovi strani Čeh in Dolenc po materini, je kmalu vzljubil gore Gorenjske in drugih predelov Slovenije. Čeprav je študiral v Trstu in na Dunaju, je po vrnitvi v Ljubljano želel primerjati naše gore s tistim, kar je videl v drugod. Prehodil je skoraj vse in ob pomoči domačinov pridobil vsa Imena gora in njihove okolice. Leta 1926 se je priključil Turistovskemu klubu Skala, kjer je bil tako kot pri Slovenskemu planinskemu društvu zelo aktiven na kulturnem področju. Dr. Henrik Tuma je zapustil izredno bogato planinsko-alpinistično pu- Znamenje s planinsko markacijo in napisom Marija prosi za nas v Griži pod Podrto goro nad Ajdovščino (foto Velkovrh). blicistično dejavnost, ki je še danes vredna in pomembna za bralce in raziskovalce. Zato se lahko le razveselimo izdaje dveh knjig, ki sta izšli pri Založbi Tuma. Planinski spisi so 414 strani obsegajoče delo, v katerem je urednik Vladimir Habjan izbral le potopise in opise, ki so primerni za branje. V knjigi najdemo še mnogo Tumovih skic in risb ter popoln seznam Tumovih objav in člankov o Tumi. Druga knjiga, znanstvena študija Imenoslovje Julijskih Alp, je le ponatis knjige iz leta 1929, ki jo je takrat izdalo Slovensko planinsko društvo. Dr. Henrik Tuma je v predgovoru zapisal, da je to le ogrodje za nadaljnje delo, izdano z namenom, da se ugotovi in ohranja slovenska imena naših Alp. Ciril Velkovrh Župna cerkev sv. Lenarta na Colu iz l. 1896 (foto Velkovrh). Bojan Pavletič: Tržaški sokol in njegov dolgi let Pred kratkim je izšla v Trstu v tiskarni Graphart knjiga večje oblike, ki jo je napisal prof. Bojan Pavletič pod naslovom Tržaški sokol in njegov dolgi let, 1869-1999. V avstroogrski monarhiji so se začele razvijati športne in telovadne organizacije razmeroma pozno, v glavnem po letu 1860, ko so dobili novo cesarsko ustavo. Italijani so ustanovili telovadno društvo v Trstu leta 1863, ki se je hitro razširilo, pri tem pa vedno bolj zapadalo iredentizmu, da so ga oblasti v naslednjih letih kar petkrat razpustile. Slovenci so 1844 ustanovili v Ljubljani prvo telovadno šolo, kakor je bilo tedaj moderno. V Skednju so imeli 1850 veslaški klub Nereo, ki pa je le malo časa deloval. Končno so se odločili za sokolsko društvo, ki so ga imeli že v Ljubljani, malo prej pa je začelo delovati v Pragi. V Mestni čitalnici so imeli tržaški Slovenci 16. maja 1869 ustanovni občni zbor, na katerem so izvolili prvi odbor: predsednik je bil Franc Andrej Pleša, namestnik Matija Žvanut, blagajnik Ignacij Dok-sat, tajnik Ivanc Kovšca, odborniki Ivan Zor, Matevž Sept, Ferko Krsnik, Niko Trifiš in Ivan Valenčič. Naslov društva je bilo: Slovensko telovadno društvo “Južni sokol” v Trstu. Poročevalec je v Domovini zapisal, “da bode Južni sokol širil tem krepkejše narodno zavest na Primorskem, kjer posebno dandanes zmaj potujčevanja hudo razsaja.” V skladu s predpisi so vložili prošnjo s pravili na cesarsko kraljevo namestništvo v Trstu, toda to jih je 3. junija 1869 zavrnilo, češ da bi to “društvo utegnilo pri sedanjih okoliščinah javni mir kaliti”. Po mnenju oblasti naj bi ta mir ogrožale predvsem barva društvene zastave in sokolska obleka. Ustanovitelji se niso vdali, ampak so poslali izčrpno slovensko in nemško pritožbo naravnost na avstrijsko notranje ministrstvo. Toda Dunaj je 14. avgusta 1869 potrdil tržaško odklonitev, češ da predstavlja političnost društva njegova slovenska zastava, člani društva so izključno Slovenci, prav tako pa tudi v odboru samo Slovenci. Želja po športnem udejstvovanju pa ni usahnila. V približno to obdobje spada ustanovitev prvega športnega društva na Tržaškem. Novembra 1878 so ustanovili v Boljuncu strelsko društvo, ki je imelo v načrtu tudi zgraditev strelišča. Oblast ga je dovolila, ker je bilo strelstvo odlična predpriprava za služenje vojske. Prvi javni poziv za ponovno ustanovitev Tržaškega sokola so priobčili v tržaški Edinosti maja 1882. Edinost je začela izhajati kot 14-dnevnik leta 1876. Članek je vabil rodoljube in prijatelje na pogovor o ponovni ustanovitvi društva Sokol v Trstu. Že pet dni pozneje je prišlo v dvorano Delavskega podpornega društva do ustanovnega sestanka, na katerem so izvolili začasni odbor in za starosto Ivana Dolinarja. Zanimivo je, da so bili starosta in odborniki drugi kakor pri prvem Sokolu, dokaz, da so imeli tržaški Slovenci tedaj dovolj ljudi, ki so bili sposobni voditi telovadno društvo. Dolinar je že dan po izvolitvi obvestil cesarsko kraljevo policijsko direkcijo v Trstu in ji dostavil imena članov. Odborniki so odločno poprijeli za delo. Junija 1882 so predložili namestniku v predpisanih petih izvodih pravila v odobritev kot tudi opis društvene zastave in “oprave”, spremenili pa so tudi ime v Telovadno društvo Južni Sokol. Dne 23. julija 1882 je bil redni občni zbor. Za starosta je bil izvoljen Juraj Vučkovič, za odbornike pa Viktor Dolenc, Franc Sakser, Ivan Dušnik, Franjo Čokelj, Martin Kerže, Ivan Dolinar in Anton Škabar. V pravilih so tudi zapisali, da bodo razširili društvo po vsej Primorski. Oblast ni ugovarjala. Društvo je že v začetnem obdobju sodelovalo pri narodnih manifestacijah, v povorkah, prirejalo družabne prireditve, organiziralo izlete. Izleta v Ricmanje 15. oktobra 1882 seje udeležilo več kot sto ljudi, od teh 22 sokolov v sokolskih krojih. Imeli so tudi že sokolsko zastavo. Tržaški Sokol je prirejal v gledališču Politeama Rossetti plesne vaje, kar je sodilo med elitno družabno dogajanje mestnih Slovencev. Društvo je uspešno napredovalo in štelo leta 1885 211 članov. Po tržaškem zgledu so tudi v Gorici ustanovili Sokol. V začetku 20. stoletja je prišlo v Avstriji in Nemčiji do razhajanja med O o sokoli, kar se je preneslo tudi v Slovenijo. Razdelili so se v liberalne In katoliške, v sokole in orle. Pomemben dogodek za tržaške Sokole je bilo leta 1894 odprtje telovadnice v ulici Far-neto. Izredna pridobitev za tržaške Sokole je bila zgraditev Narodnega doma v središču mesta leta 1904. Tu so našli prostor za sedež in urad, tudi prostorno in sodobno telovadnico. Telovadnica pa je imela hudo napako, da je bila brez oken, zato je bila vedno temna in je niso mogli prezračiti. Zato so se Sokoli 1909 odpovedali Narodnemu domu. Ker se je Sokol zelo razširil, saj je štel leta 1905 17 društev, so ustanovili leta 1905 Slovensko sokolsko zvezo. Tržaški Sokol je bil zelo delaven, med drugim se je 1905 udeležil odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani. Na vsesokolskem zletu v Pragi 1907 so se Slovenci prvič udeležili mednarodnih gimnastičnih tekem kot Slovenci. Narodni voditelj dr. Edvard Slavik je odstopil sredi mesta svoj vrt Sokolom in na njem postavil kroge in drog za telovadbo. Že leta 1897 so tudi v Barkovljah postavili Narodni dom. Leta 1908 se je rodil tudi odsek tržaškega Sokola v Rojanu, kjer so v bližini cerkve imeli na razpolago Narodni dom. Dne 5. februarja 1911 so Tržaško sokolsko župo razdelili na Tržaško s sedežem v Narodnem domu in Goriško. V tržaškem Sokolu je bilo skupno včlanjenih 895, med temi 285 žensk. V mestu in predmestjih pa je bilo včlanjenih 3.260 sokolov, skoraj polovica je bilo mladih. Ob izbruhu prve svetovne vojne so prenehale vse sokolske dejavnosti, po vojni pa je fašizem vse zatrl in prepovedal. Ustanovili so kar tri krovne organizacije, toda vse tri so bile prepovedane. Počakati je bilo treba na konec vojne in na nove razmere. Pavletičeva knjiga Tržaški Sokol je zelo bogata in zgrajena na pisanih in tiskanih virih, ki pa jih je vedno manj. Knjiga ima italijanski prevod, ki ga je opravil Sergij Pahor, in veliko slik iz vseh dob sokolskega delovanja. Tako je delo odlično, neprekosljivo in ga je mogel izpeljati samo prof. Bojan Pavletič. Martin Jevnikar razstave Dvojna razstava v Galeriji Tržaške knjigarne V sredo, 25. oktobra, je bilo v Galeriji Tržaške knjigarne odprtje razstave, na kateri sta se predstavila dva umetnika: Lea Bernetič Zelenko in Rok Zelenko. Dvojna razstava nosi skupni naslov Mediteran. Ob odprtju sta o obeh umetnikih spregovorila kustos galerije Insula Mehmetovič in vodja knjigarne Igor Starc, lep glasbeni utrinek pa je prispeval mladi kitarist Walter Gregori, gojenec tržaške Glasbene matice. Odprtje je spremljalo pozorno občinstvo, ki je s svojo prisotnostjo dokazalo, da je ta slovenska galerija v samem središču mesta uveljavljena in priljubljena. Mislim, da je nedvomni uspeh pobude jasen znak in hkrati obvezujoče vabilo vodstvu knjigarne, naj nadaljuje po tej poti. Likovni kritik je pojasnil Izbiro naslova Mediteran. Gre za enotno izhodišče, iz katerega nastajata dva različna svetova in dva različna načina izražanja. Lea Bernetič razstavlja dekorativne keramike, Rok Zelenko pa svoja akrilna platna. Umetnika povezuje živahna barvitost, enostavnost oblik in pa odločen optimizem, kar je značilno za sredozemski prostor. Lea Bernetič se posveča keramiki že od osemdesetih let, že na samem začetku pa se je usmerila v dekoratlv-nost. Ob krožnikih se torej pojavljajo oblike, ki nimajo nič skupnega z uporabnostjo predmetov, ampak nagovarjajo našo domišljijo in občutljivost, predvsem za barve. Pred nami so predmeti, ki nas spominjajo na jadra, in stožci z manj določljivim pomenom. Lahko bi rekli, da gre za samostojna kiparska dela, in tudi avtorica jih imenuje keramoplastike. Ta dela se lepo skladajo s slikarskimi stvaritvami, tako da je razstava pravzaprav enovita in s trdno notranjo logiko. Rok Zelenko se rad dalj časa poglablja v kak problem in iz tega nastajajo številna dela, tako da jih je na koncu mogoče povezovati v sklenjene cikluse. Doslej se jih je izoblikova-I lo pet: Istra, Rdeče, Spomini iz sna, Čarovnice in Interno. Slednji je slikarska upodobitev razkroja Jugoslavije: pravzaprav je šlo na začetku za intuicijo, nato pa za trpeče spremljanje dogajanja okrog vojne. Tokrat razstavljena dela so nekaj novega, umetnik z njimi napoveduje preobrat, to pa je v galerijski postavitvi razvidno. Če so prva platna še prežeta s turobnostjo, gra za prizore z domišljijskimi arhitekturami, opazimo vendar, da se pojavljajo v njih elementi umirjene fantastike s poudarjeno pravljičnostjo. Palače in mesta se nato umikajo morju, pomolu, osamljenemu ribiču na njem. Pripoved nas vodi iz obljudenega naselja v samoto, temino nadomešča modra brezbrežnost spojitve morja z nebom in nekdanjo nepogrešljivo luno zamenja svetloba sonca. Ključna slika tega prehoda je platno z naslovom Obala. Barve nas ščemijo s svojo predrzno živostjo in že na naslednji sliki se srečamo z novim vprašanjem: odkod prihajamo? In pred nami se razvija nov, še ne do kraja izčrpan ciklus, ki ga umetnik sam zase imenuje Geneza. Nanj se odziva z mitološkim prizorom Venerinega rojstva, nato pa ga po zemlji in vodi prevzame tretji prvobitni element - zrak. Letenje v vseh svojih oblikah je tu, od Ikarovega poskusa mimo vseh doslej uporabljenih sredstev do letala in novodobnih raket. Religiozne razlage dopolnjujejo mitološke in na naslednjem platnu je tu pred nami paradiž z Adamom in Evo v današnji preobleki. Sledijo fantastične upodobitve nastalega kontinenta, ki so gotovo odmev česa realnega in doživetega, a zaradi kakih posebnih dodatkov izzvenijo kot nadre-snične. Zelo zanimivo je platno z naslovom Nedelja, s katerim se umetnik vrača k priljubljenemu motivu drevesa, le da so tu kombinacije elementov povsem nenavadne. Ciklus Geneza je še na svojem začetku in umetnik pravi, daje hotel s to razstavo nekako dobiti distanco do svojega sedanjega ustvarjanja, hotel je ugotoviti, na kateri točki se zdaj nahaja, nato pa bo krenil dalje. Razstava nas takoj pritegne s svojo navidezno preprostostjo, njena mikavnost pa se nato razkriva korak za korakom, dokler se ne ujamemo v čar njene pripovedi. Magda Jevnikar - Tako sem nesrečna! Konrad jo vsak večer pobriše, še sama ne vem, kam! - Potolaži se. Če bi vedela, bi bila še nesrečnejša. -o- - Ali je res, Marjan, da si spet padel na izpitu za voznike motornih vozil? - Ja, res, ampak tokrat sem bil najboljši od tistih, ki so padli! -o- - Ko si me jemal, si vedno govoril, da na svetu ni takšne ženske! - To trdim še zdaj! -o- - Ali ti je delodajalec povišal mesečne prejemke? - Podvojil. Vendar jih bom prejemal le vsak drugi mesec. -o- - Sin, zapomni si: če ženi lažeš, ne goljufaš nje, ampak samega sebe, ker se dela, da ti verjame. -o- - Zakaj pa pretepaš sina, saj ti ni nič storil. - To je že res, ampak jutri bo prinesel domov cvek, jaz pa že danes odpotujem. VOŠČILO TREM SLO VENI JAM: Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči Slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 2001 prinese vsem trem Slovenijam: doma, zamejstvu in v svetu, dokončno in zasluzeno blagostanje. Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih slovenskega naroda. To so moje želje in voščila vsem rojakom - Slovencem! Cav. VINKO LEVSTIK GORIZIA - GORICA (I) - Mami, Mišo me je povabil na dom. - Lepo, potem boš spoznala njegove starše. - Kje neki, oni so vendar odpotovali! -o- - Izbral sem si poklic, v katerem vedno dobim, tudi če izgubim. - Takega poklica pa ni. - O, je. Sem odvetnik! ZNAMKE VSEH VRST IN ODRABLJENE TELEFONSKE KARTICE! Iskrena zahvala sodelavcem, ki so mi doslej pomagali pri nabiranju znamk in odrabljenih telefonskih kartic za misijonarje, ki so tako potrebni naše pomoči. Ker se akcija še naprej nadaljuje, se vsakdo lahko pridruži. Obenem želim vsem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2001! Znamke in kartice lahko izročite Misijonski pisarni, Poljanska 2,1000 LJUBLJANA ali pa pošljete na moj naslov: SAKSIDA FRANC, ul. Biasoletto 125, 34142 TRST - TRIESTE ITALIJA /isft-i iG£u im rcme DAROVI V TISKOVNI SKLAD Ivan Peterlin, Trst - 10.000 lir; Janez Grum, Milwaukee, ZDA -105.301 lir; Floriano Šuligoj, Gorica - 10.000 lir; Grazia Gerdol, Trst - 30.000 lir; Franc Saksida, Trst - 20.000 lir; Felicita Vodopivec, Trst - 20.000 lir; Irma Sardoč, Prečnik - 20.000 lir; Drago Štoka, Opčine - 10.000 lir; Jožko Gerdol, Trst - 10.000 lir; Milka Klun, Sesljan -10.000. DAROVI V SPOMIN V spomin na starše daruje Joži Peterlin 100.000 lir za Mladiko. V spomin na Jožeta Peterlina in ženo daruje Felicita Vodopivec 50.000 lir za Mladiko. V spomin na Ivana Ločniškarja darujeta Zinka in Marko Cerkvenik 50.000 lir za Mladiko. Vsem prisrčna hvala! Knjižne novosti pri založbi MLADIKA Knjige za prijetno branje lahko naročite tudi na naši upravi: MLADIKA, Trst, ulica Donizetti 3, tel. 040 370846, faks 040 633307, E-mail: urednistvo@mladika.com Cene v letu 2001 Kljub stalnemu naraščanju stroškov bomo skušali v prihodnjem letu ohraniti skoraj iste cene. Posamezen izvod Mladike bo tudi prihodnje leto stal 5.000 lir. Naročnina za Italijo bo ostala ista, to je 40.000 lir. Malenkostno moramo zvišati le zunanje naročnine in to zaradi vedno višjih poštnih stroškov. Zato bo naročnina za Slovenijo in druge države v prihodnjem letu 45.000 lir, po letalski pošti pa 55.000 lir. Biti naročnik se splača l/se, ki bodo do konca tega leta - 31. decembra 2000 - poravnali naročnino za leto 2001, bo založba Mladika nagradila s knjižnim darom. Pri vplačilu naročnine na poštno položnico napišite, katero knjigo želite prejeti v dar! Ponudba seveda velja samo za tiste, ki naročnino poravnajo do konca tega leta. Za naročnike v tujini bomo upoštevali vplačila, ki bodo opravljena do 15. januarja 2001. Uradi uprave za tiste, ki žele poravnati naročnino osebno, so odprti od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Seznam knjig, ki so na razpolago za naročnike: L. Antoni D. Fabjan Bajc F. Jakomin S. Janežič A. Kosmač A. Kosmač M. Maver P. Merku M.Nadlišek Bartol B. M. Pertot M. Pirjevec A. Rebula A. Rebula SKK V. Šorli Puc I. Tavčar Z. Tavčar Z. Tavčar Razni avtorji Razni avtorji Razni avtorji Oder, šola življenja Lažni prijatelji Istrske pesmi Moj prvi dnevnik Ricmanje včeraj in danes Boršt skozi čas Vinka Beličiča pogled nazaj Slovenska krajevna imena v Italiji Fata morgana Pesmi iz pipe Tržaški zapisi Previsna leta Cesta s cipreso in zvezdo Večer z Alojzom Rebulo Zgodbe z repom in glavo Ta mala zemska večnost Slovenci za danes Slovenci za danes II. del Posamezni zborniki Drage Svobodni mikrofoni Drage Sledovi Drage MLADIKA, Trst, ulica Donizetti 3, tel. 040 370846, faks 040 633307, E-mail: urednistvo@mladika.com