učitelji in učiteljice, ki ne znajo jugoslovanskega jezika. Domače učitelje odstavljajo. Tako poročajo na primer iz Rakitovca, da so odslovili u-čitelja Bernetica in poslali tja Italijana. Pri Kopru so te dni otvorili novo italijansko šolo. — Učitelj domačin Fabeta je brez službe že od konca junija. Šolska oblast mu je ukazala prirediti šolsko zabavo. Vse je pripravil, zadnji tre-notek mu je oblast prepove- • dala prireditev, potem pa je prišel orožniški brigadir z ukazom da se mora prireditev vršiti. Potem pa je zopet prilomastil brigadir, ustavil prireditev in pobral denar. I-talijanski učitelj, ki je sodeloval, posluje v šoli, domačin Fabeta je pa radi one prireditve brez službe in plače in preganja ga sodišče. Tako bar-I barsko postopa italijanska o~ 1 blast z jugoslovanskimi učitelji! -o- IZ KOROŠKEGA. V Gradcu so te dni obhajali petnajstletnico slovenskega katoliškega izobraževalnega dr. "Kres!" To društvo i-ma neprecenljive zasluge za Slovenstvo na Koroškem. — Nekemu delavcu v Goričah so sodnijski eksekutorji zarubili žepno uro, ker ni imel obrtnega dovoljenja. Tako preganjajo slovenske obrtnike na i Koroškem — kmalu jim bodo rezali še gumbe od obleke. — V Blačah ob Žili še sedaj "niso dobili duhovnika, dasi je fara že zdavnaj razpisana. Zgled, koliko se brigajo Nemci za Slovence ! — V Zilj-ski Bistrici so dobili 28. sept. nove zvonove. SpreVod je bil veličasten in nepopisno razpoloženje je vladalo med fa-rani, ko je dobila Ziljska Bistrica zopet zvonove. — V Lancavi je utonil g. Plešniko-vi ,družini nad leto star mladi sinček, ko je padel v studenec. — V Kikarji vasi je preminula ga. Katarina Mišic, p. d. Tonički. Bila je vzor žena. IENARNE PfŠHJATVfc v JUSMLAVIje, ITALIJO AVSTRIJO, r^ft Nmia b&fik* ima CTftj* btiat met • Mt* in zanesIJNitti tBmM v mrest kmj» rn našt vm&jmw — »TCjeamkn u te «* a* afffcffc Mfa in fcrez viab ra •rfkitW. c«p« m ptlltike ▼ inA fe » |infllto»i 500 — Din........$ 8.15 1,000 — Din ........ $ 15.95 2,500 — Din ........$ 39.75 5,000 — Din ........$ 79.00 10.000 — Dfh ........ $157.00 1M — Lir ................$ 5.it 2ff — Lir ................$ U5 5#f — Lir ................$ MZS tm - Lir ................$ Sls »m Iz neodrešenih krajev. VELIK POŽAR V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU. — V ITALIJI SE ŠIRIJO GOVORICE O REVOLUCIJI V JUGOSLAVIJI. — RAZNOTERE VESTI. ■ ■'■-———. v^genj v pristamscu. i Trst. — 20. novembra je okoli polnoči izbruhnil v tržaškem "Punto franco" iz do-zdaj še neizsledenih vzrokov ogromen požar in sicer je začelo goreti skladišče št. 20 tržaškega Lloyda. Zapiskale so vse sirene tako v skladiščih kakor na parnikih in lokomotivah. Obenem pa se je vnel tudi krov na parniku "Dnna" slobodne paroplovitbene družbe iz Sušaka. Kmalu je prišel prvi tren požarne hrambe.-1 Skladišče št. 20 sploh ni bilo več mogoče rešiti. Treba je bilo rešiti vsaj pamik, na katerem so delovale sesalke, ki pa niso zadostovale. Gasilci so s kopnega metali nanj močne brizge vode, vendar .pa je bilo potreba izvleči ga na morje, kar se je z velikim trudom končno posrečilo s pomočjo remorkerja in odgovarjajočih manevrov kapitana "Dune". Parnik je bil prispel v Punto franco v soboto s 5200 tonami premoga, katerega je izkladal v skladišču \t. 0. Ker je velika vročina ogrožala tudi druge bližnje I parnike, najbolj pa Lloydov I parnik "Epiro," so še te izvle-j kli na široko morje. Medtem je skladišče popolnoma zgorelo. Požar je bil podoben kraterju, ki bruha ognjene stebre, pa tudi pogled na go-1 reči parnik je bil v noči zen. Od skladišča je ostalo samo železno ogrodje. Zgorelo je 3000 kubičnih metrov I premoga, katerega so imele tam zloženega družbe "Lloyd Triestino", "Libera," "Oceania," "Dalmacija" in druge s; manjše. Na lice mesta so prišle seveda vse oblasti, pred-i stavniki prizadetih družb, vsa policija, vojaštvo itd. Požar ! se je lotil tudi šestih vagonov, od katerih sta dva zgorela; o->j stale, na katerih so bili naloženi sodi vina, so rešili. Proti f jutru pa se je požar razširil še na hangar št. 23, kjer je , bil tudi premog, in na 'han-1 gar št. 28, v katerem je zgo-: relo mnogo sladkorja, ki se je cedil v potokih, pa tudi nekaj j kave. Ogenj je uničil vsega skupaj 10.000 ton premoga in .j dosega škoda okoli -10 milijo-' nov lir. Policija je zaprla nekaj zlikovcev, ki so hoteli po-\ rabiti lepo priliko za krajo. ) Na parniku "Duna" je zgorel J skoro ves nadkrov. Revolucija v Jugoslaviji. Po Trstu, po celi Istri in Re-I ki širijo fasistovski agenti vesti, da izbruhne v Jugosla-' vi ji na dan volitev revolucija, j Radič proglasi neodvisno hr-7 vatsko republiko. To priliko j hoče porabiti Italijanska vlada, da pošlje svoje čete v ' "tretjo zono" in v gorski ko-, tar. Kot razvidno hoče Italija izrabiti vsak morebiten notra- - nji spor v Jugoslaviji v svojo , korist. Ali pa je Pašič tajno najel Italijane, da mu poma- - gajo v morebitnem vročem - slučaju. i Iz Istre. i Iz raznih krajev poročajo, - da so priglasili starši svoje o-troke za dodatne ure pouka v domačem jeziku v ljudski šoli, toda kako naj opravlja- S jo ta dodatni pouk italijanski NEZGODE RADI LEDENIH GEST. Gasilci zadeli v brzojavni drog s strojem, kateri se je poškodoval, nakar so šli peš gasit ogenj. —o— Chicago, 111. — Prerokova-j li so nam hudo zimo, a vre-' menski mož to pot ni imel sreče, varal se je in mu prav | privoščimo. A vendar jo je nekoliko potuhtal, namreč, da j bo ledeno, in res bilo je tako, , da smo se mogli z nova po j ulicah hodit učiti in eden v ""drugega butali in se drsali, da je bilo veselje. Pa za nas pešce je že še bilo, ali avto-i mobilisti so imeli pa prav ve-i liko smolo. Veliko število av-! tomobilov je bilo že v zgodnji uri v sredo toliko poškodovanih, da so jih morali lastniki pustiti na mestu in zahvaliti Boga, da so odnesli zdravo kožo. Gasilci so bili poklicani na Van Buren cesto, kjer je iz-' bruhnil ogenj v neki tovarni, a ledena tla so bila za gasilni stroj usodepolna, zdrknil je stroj raz srede ceste in zadel : ob drog brzojavne napeljave 1 ter se toliko poškodoval, da ni mogel naprej in so morali gasilci peš do gorečega pos-• lopja. -o- ; Morilec svojega očeta pride ^ pred veliko poroto. George Shaw, ki je v pija-, nosti zabodel s sabljo svojega očeta, katerim ranam je oče ' podlegel, pride pred veliko , poroto. Aretirana je bila tudi Ge-j orgova ljubljenka Miss Brady, ki je pripoznala, da je bila vinjena, ko so se vrnili iz jsaluna proti domov, kjer se je George spozabil tako daleč, . da je umoril očeta. Drugo to-{ zadevno poročilo je nekoliko drugačno, kot je pa bilo pr-< votno in sicer sledeča je izpo-j ved umirajočega očeta : "Vi-/del sem Georga, ko je hotel iti v sobo, kjer so bile ženske, ; kar sem mu hotel zabraniti in sva se spoprijela, pri kateri x j priliki me je sunil s sabljo \ jjprsa, katero sem mu pa izvil z rok, jo na kolenih zvil in [ vrgel pod posteljo, nakar me 1 je začel obdelovati s pestmi." i Vdova Mrs. Shaw, mati Ge- - orga je od žalosti zbolela, ^ njeno, stanje je opasno. Umorjenega Bruce A. Sha-wa so pokopali v sredo popol- - dan. Pri pogrebu je bil tudi - sin George, katerega sta J i spremljala dva stražnika iz o-i krajne jetnišnice. -o- j b?* Širite A. S. in EDINOST RAZNE VESTI. ji i - — Mexico City. — Organi-i zirani mehiški delavci so ob • času pogreba Samuela Gom- < persa odložili delo za eno u-| [i ro, v znak spoštovanja de-; lavskemu boritelju. — New York — Cezmeraj no uživanje munšajna je zahtevalo tekom dveh dni devet žrtev, 67 oseb pa se nahaja; v bolnišnici za enak slučaj. ^ Oblasti delajo na vso moč, a . ne morejo omejiti prodaja- nja žganja. * i — Kristjani j a, Norveško - Policija je aretirala poslovod-* i ja družbe Poulsen Co. Obdol-i i;žen je, da je kradel žganje iz; / državnega skladišča, kamor - so spravljali zaplenjeno žga-j nje, odkar je v deželi prohi-j bicija. V to afero je zapletenih še več drugih. — Tokio. — Tsuneo Mat-sudaira je imenovan za poslanika v Združenih državah. V kratkem odide na svoje mesto v Washington. Novi poslanik je .zmeren in je u- _(pati, da bo ublažil razmerje ( med obema narodoma, g j — Chicago, — Trije brat-k1 je McCormick, ki se niso vi-; a, deli že 20 let so se sešli tej dni. Kakor običajno so pri ' tem sestanku pogledali v ko-j. zarce in sestanek se je kon-čal s tem, da so se vsi trije ._ znajdli v ječi radi nespodob-nega obnašanja. Sestanek, ki ga bodo pomnili! — Princeton, 111. — V tu-[_ kajšni višji šoli je nastal iz nepojasnjenega vzroka ogenj, ki je uničil poslopje in na-v pravil $400,000 materialne škode,- — Warsaw, Ind. — Tukaj j j je zaprla znana Farmers Sta-| e te Bank svoja vrata radi pri-j 0 manjkljaja, ki sega do $200.-i [. 000. LJ — Nashville*, Tenn. — Tu-i kaj so linčali te dni črnca jj. Sam Smitherja, kateri je na-j IJ padel in ustrelil do smrti ne-j kega tamošnjega groeerista. i — Pariz. — V vladnih kro-' gih se zanikuje vest, da mi- j_i sli Francija odstopiti svoje o-j točje v južnem morju Zdru-j ^ ženim državam radi svojega dolga Ameriki, kakor je to> poročalo časopisje zadnje dni.' a — St. Louis, Mo. — Sestre iz reda Marije Device Brezmadežne, ki imajo svoj dom >- v tem mestu, so zadnjo ne-i- deljo praznovale 25-letnico svojega obstanka v tem me-stu. — Buffalo, N. Y. — Porer-Jr ča se, da so se mlade dekle-F- ta začele ustavljati striženju i- las. Zavzemajo se zopet za a dolge lase. One, katere jih niti- so pustile ostriči bodo sedaj zastavo nosile! PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE i i Bož ične praznike želimo vsem našim cenjenim delničarjem, zastopnikom (cam), sotrudnlkom, naročnikom in prijateljeni tega lista! <- Vse naše zavedne slovenske trgovce in obrtnike, kakor tudi r f druge, ki so naročili oglase v tej božični številki prav iskreno ^ zahvaljujemo. Cenjenim naročnikom in čitateljem pa prav iz srca ( priporočamo trgovce in obrtnike, ki imajo svoje oglase v tej številki. Rojaki ne pozabite jih in podpirajte jih! , Iskreno zahvaljujemo tudi naše lokalne zastopnike (ce) za ' trud, ki so ga imeli z nabiranjem oglasov. Bog Vam plačaj! j .VSEM VSE NAJBOLJŠE ZA PRAZNIKE! j UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO < "Amerikanskega Slovenca in Edinost." < POSLEDNJA POT ; SAMUEL GOMPERSA. I Pokopan je bil z vojaško častjo ob ogromni udeležbi ljudstva. —o— Washington. — Truplo de- \ lavskega voditelja Samuel Gompersa, rojen na Angleškem, a bil do zadnjega zdih-ljaja Amerikanec, je bilo sprejeto v Washingtonu z vojaško častjo. ; Bakev je krasila zvezdna- t ta zastava, katero je tako lju- ] bil in sedem topničarskih konj ] i je peljalo zemeljske ostanke ] I velikega delavskega voditelja od postaje po ulici, kjer^ ^ j je stala tisočglava množica ^ i odkritih glav do glavnega sta-! nu ameriške delavske federacije na Massachusetts Ave. ( — New York. — V sredo j ob 7 :05 zjutraj je vlak s truplom pokojnega prispel v New York, kjer je bilo tudi z j vsemi častmi sprejeto in v če- " trtek zjutraj ob navzočnosti , : številne množice položeno h : 'večnemu počitku na Sleepv| Hollow pokopališče v Tarrv- i ; town. -o- DRZEN ROP. i Banditi so premagali policista in ga zaprli; odnesli dragocenosti in v gotovini za $50.000. L -O- Chicago, III. — Štirje ele-" gantno oblečeni banditi so ob-i iskali zastavnico na 612 So. ' State cesti, katere lastnik jej - neki David Swesnik, razoro-: . zUl so tam se nahajajočega, -^jjgjcista in ga s tremi urad- i rSp vred zaprli v poleg sto-i j ječo sobo, na to pa delali kot j bi bili gospodarji tam in po- - brali dragocenosti za približ-) no $50.000 in S2.500 v goto- - vini. s -o- ; RUSIJA KUPUJE AMERIŠKO ŽITO. } Šest milijonom preti lakota v Rusiji. Helsingfors, Finsko. — Ru-| sija se je obrnila zopet na A-l meriko, za nakup ogromne količine žita, da pomiri maso šestih milijonov oseb, v spod-i -: njem delu okraja Volga, ka-' - terim preti lakota. Neko ban-? - čno podjetje, kateremu je bil j 1 poverjen ta nakup, je naroci- | lo v Ameriki 30.000 ton ame-j riške rži. Žito se mora takoj a odposlati, nakar bodo sledila še večja naročila, da se zadosti vsem zahtevam in prepre-v či lakoto tudi v vseh večjih j mestih. _ -o-o ^ Sovjetska vlada inscenirala | > upor v Estoniji. u Berlin. — Ligi narodov bo-t- do predloženi dokumenti, ka-e teri pričajo, da je zadrne ne- - mire v Estoniji inscenirala vla-i da sovjetske Rusije. Estonski zunanji minister li M.' Pusta je rekel, da je sov-e jetska vlada založil.a upomi-s ke z orožjem in jim dala na o razpolago 10,000.000 estonskih mark. Zavezniki ostanejo v Nemčiji. ZASEDENEGA OZEMLJA NE IZPRAZNIJO, DOKLER . NEMČIJA NE IZPOLNI VSEH POGOJEV. — TAJNO VOJAŠTVO V NEMČIJI. \|'U [itlr^ - GBSLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN REŠStlCO — OD BOJA MZMAjOK! ■ I . ._GLASILO S. K. DELAVSTVA"— PRUŽEE"^ DRUŽ1l?W JOLIETO — IN S. P. DR. SV. MOHOKJA V CHICAGO. STEV. (No.) 199. CHICAGO, ILL., PETEK, , 19. DECEMBRA — FRIDAY/DECEMBER, 19, 1924. ~ LETNIK JO^S Pariz. — Zaf?topniki Velike Britanije, Francije in Belgije, P ki so te dni proučevali stanje^ sedanje Nemčije, in ako jej varno evakuirati okupirano1 ozemlje v Nemčiji, so skleni-li na podlagi tehtnih argu- p mentov svetovati svojim vladam, da ni še varno evakuira-! ti okupiranega ozemlja. Posebni mednarodni inšpektorji so naznanili zastop- J; nikom zavezniških vlad, da Nemčija še ni razpustila svo- ^ jih tajnih vojaških organiza-| 'J cij, ki obstojajo pod imenom ^ tajna milica. Tn dokler Nem- ^ čija tega ne stori, je zastonj j misliti, da bodo zavezniki od- j; šli iz njenega ozemlja. To je h sklep zastopnikov zavezni- ^ ških vlad. ! J, NEMIRI M BALKANU. o -O- Jn Srbske čete napadle Albani- c jo. — Revolucijonarno gibanje v Albaniji. —o— \T . \ London. — V London jej* prišlo poročilo iz Tirana o ^ bombardiranju na albansko l srbski meji. Poročilo se glasi, s ' da je z napadom pričela Sr- % bija, katere čete so prekorači-le mejo, nato so pa bile zamenjane z nerednim vojaštvom.; Boji se nadaljujejo ob celi obmejni črti. Poročilo tudi I pravi, da »so eolninski uradniki iz Skadra zaplenili v Zo-gai tovorni čoln, v katerem se je nahajala velika množina j municije, ki je bila pripeljana od Črnogorske meje. * Iz Belgrada poročajo, da i je revolucijonarno gibanje v S Albaniji postalo nevarno via- i di Fannolita. Poleg ustašev, ; katerim načelu je bivši pre-^ mier Ahmed Zogu, so se* vsa i plemena severne Albanije in [ j okolice Skadra pridružile re 1 volucijonarnemu gibanju. Da- 1 lje pravi tudi poročilo, da so i se temu gibanju pridružili tu- i di vojaki, tako da zna v kratkem času se slišati, da je ] Skader v rokah upornikov. -o--i Ameriški milijonar — ropar? London. — Meseca junija I t. 1. je bilo pokradeno iz poslopja Lady Ludlow, drago- j cene umetnosti in zlatnine za približno $500.000. • Tat se je pa skesal in vse j zopet vrnil. Govori se, da je i na sumu neki ameriški milijo- , nar, katero ime bo pa seveda za iias ostala tajnost. Neimenovani tat bi bil rad omenjene stvari kupil, ker pa niso bile na prodaj, je pa u-* dinjal v Ameriki profesionalne vlomilce, kateri so šli v | London; in ker se ni mogel polastiti omenjenih dragocenosti postavnim potom, se jih je hotel polastiti nepostavnim. Ko so po izvršenem ropu prišli /vlomilci zopet v Ameriko, so na svoje začudenje zvedeli, da je njih milijonar-ski "boss" med tem časom umrl. Na to so vlomilci obvestili londonsko policijo, kje da se nahajajo dragocenosti, in res našli so vse v redu, kar se bo d. vrnilo lastnici. Joliet, 111. % i V naši naselbini se je to leto dogodilo tudi več zanimivosti. Ce bi hotel opisati kroniko celega leta, bi bila to lepa zanimiva povest o naši j drugi največji slovenski na-j selbini v Ameriki. Deloma so se razni važnejši dogodki o-pišali sproti v tem listu in so nasi javnosti že znani. List Amerikanski Slovenec, ki. je izhajal dolga leta v našem mestu je v tem letu nam slovo in se preselil v na-, So sosedno naselbino Chicago, kjer je skoro pred 34. leti zagledal luč sveta .Odkrito povedano nekoliko žal je nam bilo za njim, ker smo bili na ijega navajeni, ko je izhajal med nami. A na drugi stra-i ni smo pa vsi pravi prijatelji dobrega časopisja se razveselili, ko se je nam pojasnilo, da Amerikanski Slovenec i ni nas zapustil, ampak, da se j 4e le preselil oz. priženil v ^Chicago h katoliški Edinosti in da sta sklenila zanaprej postati en list in skupaj delovati za en cilj in namen, za oja-včenje katoliškega prepričanja med ameriškimi Slovenci, r Pravim vsak odkritosrčen Slovenec je to z veseljem pozdravil. Kajti s tem je bilo tudi ko-( nec vedne zdražbarije v lastnih vrstah, katera je nam večini jako presedala. Hvala Bogu, da se je vse tako le-?po zvršilo, da je list prišel v ^ varnah in premogorovih. Vedno je barve spreminjal in bil. kar je kdo hotel. Popra vid povedano, meni je stokrat Iju-bši odločen rdeči list, kot tak brezbarven hinavski list kot i ie G. N. Za rdečega veš kakšen je, za neznačajen list kot * i p G. N. pa ne veš kdaj bo presedlal in lopnil po tebi. S zanimanjem sem čital razne, članke in dopise za katoliški dnevnik. Ampak g. u-rednik meni se zdi, da ni več daleč čas, ko bodo naši ljudje začeli eden za drugim spre-Javati. Največ h temu pomaga riobro časopisje. Naš č. g. župnik je Nemec. V njegovo faro spada nas skoro iz vseh, narodnosti. "Največ je Ircev in Nemcev, zatem nekaj Francozov, Poljakov, Cehov. Jaz sem edini Slovenec, ki spada v to faro. Toda malo je nedelj, da ne bi4naš g. župnik v svojem oznanilu ne omenili katoliškega časopisja. Dobijo več iztisov "Sun-rlay Visi t or j a," in ga nastavijo v posebno bakso pri vhodu cerkev, kjer ga farani dobijo. In vsako nedeljo faranom priporočajo, naj vzamejo list j iz bakse in ga naj bero. Nekoč sva govorila z g. župnikom glede tega in g. župnik ie rekel, tisti farani. ki berejo redno "Sunday Visitorja" -o naši najboljši farani. „ Torej iz navedenega je razvidno, da kdor čita dobro časopisje je dober katoličan. Zakaj vsakdo nekaj gotovo bere. Zato nikdar dovolj ne priporočamo dobrega časopisja. Ko sem čital dopis rojaka M. Tekavca iz Clevelanda sem se spomnil svojega lastnega življenja prva leta, ko sem j iospel v Ameriko. Kakšen sem bil ? Prišel sem v neko naselbino v Illinois. Najprvo sem £ačel delati v neki tovarni, kjer sem delal 2 leti, potem ^em dobil delo v premogoko- j pu, kjer sem delal 12 let. V tovarni kjer sem delal najprvo smo delali vsak dan naj ie bil svetek ali petek. V cerkev ni hodil noben izmed nas. Čitali smo največ G. Svobo-:o, G. Naroda in pa glasilo S. NT. P. J., ki je bilo tedaj še ;amo tednik. Bolj, ko je kdo *ez duhovnike pisal, bolj smo krohotali. G. Svobode je romal iz rok v roke. Katoliškega lista nisem videl skoro . par let. Potem sem slučajno iobil v roke Amerikanskega Slovenca, ko sem bil na obisku pri svojemu prijatelju v Peoriji. Naročnik sem pa po- V neki hiši so sprejeli trije odrasli sinovi zakrament sv. birme. Zadovoljstvo teh starišev je bilo brezmejno in sreča za hišo nepopisna, ker kot dobri stariši so se zavedali, da je edino zadovoljstvo srca, ako človek spolne svoje katoliške dolžnosti. Toraj dan sv. birme, je bil dan vese- » l.ia med našimi katoliškimi so-brati v Newburgu. Pri tem je pa treba vedeti, da je bil tam tudi red in zadržanje ka-koršno se ob takih prilikah in slučajih potrebuje. Ako pa vemo, da je tukaj gospodar Rev. Father Oman, potem pa drugače biti ne more, kakor vse O. K.! Vsaj tako so se pogovarjali botri in botre, ki so se vsi tako zadovoljni vračali s svojimi malčki. In ker zaidem večkrat med farane sv. Lovrenca sem imel triliko videti in slišati zopet njihove zvonove. To pot pa niso veselo potrkavali, kakor tratikrat ob času sv. birme, ko so se pripeljali prevz. g. eVof Schrembs. To pot se je zbrala zopet vsa katoliška naselbina skupaj, večinoma vsa katoliška društva in tudi na-: rodna so uradno prisostvala v znak sožalja spoštovanemu in tako priljubljenemu faranu sv. Lovrenca, ki je to pot odhajal po zadnji poti iz naselbine, v kateri se je trudil in mučil za vse dobro toliko let. Bil je to rajnki John Lekan resen in odločen mož, dober oče svoji družini, dober za vse dobro narodno delo, a Čez vse pa je stal kot steber — mož katoličan! Tako so govorili 2?opet tisti Rev. Father Oman, kateri so farana Lekšana sami ljubili in spoštovali radi njegovega verskega prepričanja. Pri govoru Rev. Omana ob krsti poslova je v solzah ihte-la vsa cerkev, ki je bila polna ljudi. Resnične besede so vsakega prepričale, kako tr-njeva pot je bila pokojnikova in kako dobrih zgledov je svojim prijateljem zapustil, i Bil je to zares v srce segajoč prizor. Cerkvene obrede so opravili č. g. Rev. Oman, Rev. Ma-jer kaplan sv. Lovrenca in Rev. Virant, kaplan fare sv. Vida. Mi pa se iz tega lahko naučimo, kako prijetno in tolaž-: Ijivo je umreti onim, katari so katoliško živeli. Kako z njimi sočustvuje katoliška Cerkev in njeni udje farani. "Kakoršno življenje — taka smrt," pravi pregovor. S smrtjo priljubljenega rojaka in farana pa so vsa srca sočustvovala. Gotovo mu bo dobri Bog v obilnosti poplačal vse prestane muke dolge bolezni in vsa junaška dela za katoli-šla načela. Mi vsi pa mu želimo večni mir in večna luč mu naj sveti! Eden iz St. Clairja. -o- Chicago, III. Pa je tukaj zopet Božič. Vesel čas je to in vsakdo se] ga veseli. To so edini dnevi celega leta, ki človeku nali-jejo v kupo veselih spominov. Pred oči nam stopa izza naših mladih dni, vidimo svoje domače — izmed katerih marsikateri morda že spi večno spanje — in se spominjamo, kako smo kot otroci tekali semtertja in pripravljali za Božič predvsem za sveti večer lepe jaslice. Lepi so bili ti časi, kako blažilni občutki so obletavali naše mlade otroške duše — se ne sporni-, njate več. — — ln spomini na te prijazne trenutke nam stopajo pred o-či vsak Božič in nam nalije i novega veselja v srca. Ce nikoli, o Božiču smo veseli in! dobro razpoloženi. V tem duhu si voščimo vesele božične praznike in srečno Novo le-j to! Zato mir ljudem na zem-i lji, ki so dobre volje! Kakor povsod, tako se tudi v Chicagi pripravljamo na vso moč, da bomo slavili lepe božične praznike na kar najlepši način mogoče. Naše marljive slov. šolske sestre se trudijo na vso moč, da bodo o-krasile našo cerkev in zlasti jaslice za božični dan. Naši pevci se vežbajo, da bodo na božični dan z lepim petjem poveličevali svetost in češče-nje Božjega Deteta v jaslicah. Pri prvi jutranji maši na sveti dan, ki se bo darovalo mesto o polnoči ob 5. uri zjutraj in pri zadnji veliki maši ob pol 11. url bodo svirali in spremljali petje violinisti z i-granjem na gosle. Obe sv. maši se bodo služile slovesno z leviti. Druge maše bodo kakor ponavadi ob nedeljah. Prva mesto polnočnice bo 5. uri, druga ob pol 8., tretja ob 9. uri in zadnja ob pol 11. uri. Po vseh amerikanskih fa-rah vlada lepa božična navada, da cela fara prejme skupno sv. obhajilo na sveti dan, zato se vse farane vabi k skun-nemu sv. obhajilu pri jutranji »v. maši ob 5. uri zi»trai. Pokažimo dejansko svojo ljube-do nebeškega Deteta na božični dan! Na sveti dan se bo pri vsp>i mašah pobiralo tudi božično kolekto. Vsi farani so proše-ni, da store do svoje cerkve in šole svojo dolžnost. Prihodnji petek 26. decembra bo praznik našega farnega patrona sv_ Štefana. Sv. maše ob pol 7., ob 8. in ob 9. uri peta sv. maša. Slovesno praznovanje našega farnega žegnanja našega patrona sv. Štefana na bomo obhajali v nedeljo dne/ 28. decembra. Dr. sv. Alojzija štev. 47, K. S. K?. J. je imelo svojo letno sejo zadnjo nedeljo popoldne. Odbor za leto 1925. je bil izvoljen: Mr. Joe Fajfar predsednik, Mr. John Vidmar podpredsednik, Mr. Joe Ko-bal tajnik, Mr. J. Stefanič zapisnikar in Mr. Math. Kreme-sec za blagajnika. Društvo Najsvetejšega Imena je imelo zadnio nedeljo skupno sv. obhajilo. Od obeh društev od mladeniškega in moškega je pristopilo jako lepo število udov h sv. zakramentom. Vsa Čast našim fantom in možem! Zvečer po večernicah pa je imelo dr. Najsv. Imena svojo letno sejo v cerkveni dvorani. Izvoljen je bil povečini ves stari odbor. Le male spremembe so se naredile. Za Big Brothers sta bila izvoljena Mr. J. Kosmach, Mr. J. Tur-šič in Mr J. Ray Za delegata sta bila izvoljena Mr. Frank Banič in Mr. Korenčan. Vsi drugi stari odborniki so bili izvoljeni ponovno. Slovesen sprejem novih članov v oba oddelka pa se bo vršil drugo nedeljo v mesecu januarju. Naš nreč. ir. žunnik P. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. je odšel koncem predzadnjega tedna v Philadelphijo, kier vodi sv. m i si j on na tamkajšni slovaški župniji. V soboto dne 27. dec. in v nedelio dne 28. dec. prirede "CVlazbeni učenci Mr. Ivo Ra-čiča s sodelovanjem dr. " Adri-ja" božično zabavo. V soboto bodo priredili zabavo ob 8. uri zvečer in v nedelio ob 2. uri popoldne. V nedeljo večer pa bo v šolski dvorani ples in domača zabava. Rojaki so povabljeni, da se zabav udeleže. Krsti zadnjih dni v slov. cerkvi sv. Štefana: Družini Mr. in Mrs. Štefan Gerič se je narodi I sinček, ki so ga krstili za Roberta. Botra sta bila Mr. in Mrs. Mike Hozian. — Družini Mr. in Mrs. Anton Udovich se je narodi I a pa hčerka, ki so jo krstili za Marija Antonija. Kumovala sta Mr. in Mrs. Joseph Kukman. — Vsem naše iskrene Čestitke! -o- Afilwttuk«*, Wi». Kot dolgoletni naročnik, bi tudi jaz Vas prosil malo prostora v nam priljubljenem listu Am. Slov. in Edinost. Ne bom pisal veliko o delavskih razmerah, ker so skoro povsod enake. Dela se tukaj za silo in povsod obdržijo le take delavce, ki si ne prebirajo vsaki teden drugega j dela. Zatoraj je boljši tisti de-I lavec, ki se drži srednje polti, kot pa oni, ki ni nikdar j zadovoljen. Tudi trgovci, ki imajo srednjo ceno na svojem ; blagu, vedno več dobička napravijo, kakor pa oni, ki hoče-[ jo s slabim blagom odjemalca do kosti odreti. , Preminula je tukaj rojakinja z imenom Ana Sagadin, doma iz Sesterš, fara Majš-perg pri Ptuju, katero smo dne 29. novembra v starosti 72 let 'spravili k zadnjemu ^počitku. Poznal sem jo že pred tridesetimi leti, ko je bila še pri najboljši moči. Bila je dobra gospodinja in skrbna mati svojih štirih otrok. Prvi njen sin je bil duhovnik reda sv. Frančiška, katerega pa že krije hladna aemlja mnogo let Drugi sin Leopold, ima pa v W>«conein lepo farmo. Tratil Franc ie pa v Milwaukee in ima lepo poseatvo. pri katerem je živela tudi zadnji čas po- ZAVOJČEK CIGAR je najboljše božično darilo. Imamo nalašč za božična darila izredno fine cigare po 25 cigar v baksi, ki stane $1.51 Ko boste voščili prijateljem in znancem vse dobro za praznike mu podarite eno bakso teh dobrih cigar. JOHN WOLKAR 4 SLOVENSKI IZDELOVATELJ CIGAR 2137 — So. St. Louis Ave.,' Chicago, Ill- Phone Lawndale 5190. Obenem voščim vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem vefcele božične praznike in srečno Novo leto! il katoliškega časopisa šele ^ 1920. ko mi je upravnici^ Edinosti poslalo na ogled velikonočno številko. Do-padlfc So se mi lepe povesti in! naročil sem ga za pol leta. potem1 se mi je priljubil sem IL naročal dalje. Ko je nastala premogarska stavka sem pustil ženo in otroke iri šel za delom na farme v Iowa. Kma-E geni zvedel za farmo, katero želel dati neki lastnik več farm v najem, in sicer eno tretjino vsega pridelka sem jnoral dati njemu in pa plačati polovico davkov. Drugo pa je ostalo meni. Vzel sem družino k sebi na farme in tako sem še danes na farmah. ne več na prvi, ampak drugi 120 a krov obsežno, katero i-mam v najemtf. Moji sosedje so bili sami Irci in Nemci vsi dobri katoličani. Kako je prišel nekoč h meni tukajšni £up-' nik in me pripravil do tega,, da sem postal faran sem že j povedal v enem moiem dopi-» su še lansko leto. Vse druge, časopise sem odpovedal in se-' daj dobivam samo naš katoliški list Amerikanski Slovenec in Edinost, ker izprevidel sem nazadnje, da je najboljši in mi popolnoma zadošča. Zato bi priporočal upravništvu, da list večkrat razpošlje na o-gled. Tupatam se le najde kdo. ki se mir dopade in se nanj naroči. Upam, da bo g. urednik i-mel usmiljenje z mojim dolgim dopisom, ter da mu bo odločil pot v svet v priliub-lienem listu Amerikanskem Slovencu in Edinosti. Ob sklepu mojega dopisa želim- vsem rojakom in rojakinjam po Ameriki vesele božične praznike in srečno zadovoljno Novo leto in Tebi vrli list pa želim, da bi nas začel v novem letu obiskava-ti vsak dan! « Farmar. Vesel Božič in srečno Novo leto želim vsem mojim odjemalcem prijateljem in znancem John Kosmach Trgovina s železnino in barvami 1804 — West 22nd Street, • Chicago, III. Phone-: CANAL 0490 Slovenskemu občinstvu se priporočam v naklonjenost. Barvam hiše od znotraj in zunaj. Lepim papir in popravljam vse, karkoli spada v področje u mizarske in tesarske obrti! * tsr ŠIRITE A. S. in EDINOST ^St IZRAZITE SVOJA VOŠČILA ZA PRAZNIKE CVETLICAMI Za praznike dobite pri nas sveže in umetno narejene cvetlice vsake vrste. Kupite svojemu prijatelju (ici) lepo rastočo rožo, ki jo bo najbolj vesela. Izdelujemo tudi vsakovrstne vence za na krste. — Pušelce za ženitovanje in vsake druge prilike. — Ce hočete dobre rože, tedaj pridite v našo trgovino! Obenem Vam želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto, ter se vam zahvaljujemo za izkazano naklonjenost v minulem letu! FRANK JINDRICH FLORIST . — CVETLIČAR 2127 — West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 1787 Ples.: Lawndale 8065. ti Vesele božične praznike in srečno Novo Leto 1925 želi vsem svojim odjemalcem Fotograf 1439 WEST 18th STREET, CHICAGO, ILLINOIS Izdeluje najboljše in najlepše slike po najmodernejšem načinu. — Zlasti se priporoča za družinske in ženitovanjske slike. Vsako delo jamčeno. da obdrži svojo trajnost. Svoj poklic vrši že nad 30 let! METROPOLITAN STATE BANK 2201 West 22nd Street Chicago, Illinois ŽELI VSEM SVOJIM VLAGATELJEM IN KLIJENTOM RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1925! T Božični Hranilni Klub (CHRISTMAS SAVING CLUB) navadi Človeka sistematičnega varčevanja. Prihranjeni denar v božičnem hranilnem klubu pride človeku prav, kadar se najbolj denar potrebuje, za nakup razniji božičnih daril, itd. Začnite in vpišite se takoj v naš božični klub, da boste lahko praznovali z radostjo božične praznike v prihodnjem letu. t NAUČITE VAŠE OTROKE takega sistematičnega varčevanja. Z vsakim malim zneskom lahko začno in prinašajo potem tedensko v hranilni klub. Nepozabite, da«mali znesek na teden; ki ga vplačate v oožični hranilni klub Vam bo prinesel vesel Božič v prihodnjem letu! PRISTOPITE V BOŽIČNI HRANILNI KLUB! NAŠA BANKA je pod vladnim nadzorstvom in pod strogim nadzorstvom "Clearing-House-a." Kapital.........$ 200,000.00 Prebitek: ..... $ 100,000.00 Promet: ........$3,000.000.00 Uradniki: JOHN B. BRENZA, President-JOHN KROTKAS, Vice-president. S. A. SZYMKIEWICZ, Vice-president. STEV. S- TYRAKOWSKI, Vice-presidcnt. JULIUS C BRENZA, Cashier. Direktorji: JOHN B. BRENZA, JACOB TYRAKOWSKI, i i i i i Varnost JOHN KROTKAS, S. A. SZYMKIEWICZ, JULIUS C- BRENZA, JOS. ZIENTEK, EMIL A. BASENER, EDWARD HAU, B. J. KROLIKOWSKI, J. MACKIEWICH, ALEX DARGIS. je najboljše geslo za vsakega človeka pri delu in povsod. Naša banka je kljub temu, da je s svojim načelstvom pod stalnim državnim in vladnim nadzorstvom tudi v zvezi s ehicaško "Clearing House Association," kar je najboljši dokaz, da je zavod vreden vsega zaupanja vsled dobre protekcije za vse slučaje. Zato ste kot klijent te banke popolnoma zagotovljeni. glede varnosti v največji meri. ker vaše vloge so najbolj zavarovane. * Mi plačamo po 3% obresti na vloge. Posojujemo, zavarujemo vsakovrstno poslopje proti ognju, tornadom, itd. — Dajemo v najem varnostne bakse, prodajamo hipoteke in bonde ki dajejo 6% obresti. — Pošiljamo denar na vse strani sveta. Naša banka je dovolj velika, da Vam postreže v vseh ozirih! : »t h tj $ u f J N 'V. c. .mmmm u i «M-lB J« II ^»Jiuyj PiSIUWiPi!" • ' ' -------- ; j arte! In hotel je poklicati biri-| če, da izvršijo zagroženo ji j kazen. A Kasilda pade znova pred njim na kolena in ga prosi odpuščanja v svoje matere imenu. Ubogemu kralju so solze zarosile obraz. Pritisne hčerko k svojemu srcu in ji odpusti, r^koč: Varuj se, hčerka moja, da bi še enkrat prosila za kristjane ali da bi jih tudi le pomilovalni ; potem bi ne mogel več imeti usmiljenja, za te, ker prorok je rekel: "Iztrebil se bo vernik, ki ne iztrebi nevernikov." (Dalje sledi.) Pozdravljeni mili božični prazniki. O, mili božični prazniki, zopet ste tu! Bodite mi prisrčno pozdravljeni I Kako se vas je zveselilo srce! Da, milijone src po širnem svetu napolnili ste z nebeško radostjo in nepopisnim veseljem, ko so se na sveti večer zasvetile zopet mile lučke ob jaslicah in na božičnem drevescu. Milijone nedolžnih otroških oČesc je zažarelo ob vašem prihodu srčne radosti in veselja in zarajalo o-krog betlehemskega hlevčka in božičnega drevesca. Milijone kolen se je ponižno sklonilo pred revnimi jaslicami in se topilo v veselju in radosti, kakor že celo leto ne. Milijone stiskanih, nesrečnih src je vsaj za nekaj ur pozabilo svoje gorje, ko se je nad dolino solza zopet oglasila tista večno lepa in vedno nova nebeška angel j-ska himna: Gloria in excelsis Deo et in terra pax hominibus! / Milijoni so jo čuli in njih duša se je dvignila po-: živi jena, pokrepeana. Obrisali so za nekaj ur solze iz objokanih oči, poslušali ta spev in, — se veselili spomina največjega dogodka stvarjenja — Še celo ledena srca, pokrita z debelo skorjo, lah-komišljenosti; posvetnosti, greha, hudobij, ki so tako neobčutna za vse, kar ni posvetno blato — se niso mog-gla ubraniti blagodejnega vpliva miline svete — božične noči. še celo po beznicah, po ječah . . . najdemo njene sledove. Da, res, Tiha noč, blažena noč! kako si krasna! Zato bodi prisrčno pozdravljena! Pozdravljeni mili božični prazniki! * * O, da lepa in mila je sveta božična noč, ko se je nebo sklonilo nazaj k zemlji in se je rodil kralj miru in ljubezni — Bog sam! Kako prijetno občuti človeško srce njeno milino! Ves svet postane te dni kakor spremenjen. Sovraštva se pozabijo. Prepiri prenehajo. Med sebojna ljubezen se obnovi-. Bogatin se naenkrat spomni reveža, zdravi bolnega, vsi hite vršiti dela ljubezni. Toda zakaj ostane ta duh svetonočni med nami za stalno? celo leto? Saj to Detice ni prišlo na svet samo za eno noč, samo za nekoliko dni? Ali ni to novorojeni kralj, ki je prišel na svet, da zavlada za stalno nad vsemi srci? da si krepko ustanovi novo kraljestvo ljubezni v naši dolini solza? * * * Da, prišel je ta Jezus na svet, da kraljuje, in sicer da kraljuje za stalno in za vedno, da osreči vsa človeško ustvarjena srca, da bi svetonočno blaženost, božično veselje in božična sreča ostali na svetu za stalno. ' Toda to se bo zgodilo še-le, kadar bo cel človeški rod poslušal nebeško Angeljsko himno in jo krepko u-vedel v svoje vsakdanje življenje: "Gloria in excelsis Deo et in terra pax hominibus bonae voluntatis." L Dva pogoja postavlja ta himna za stalno ustanovitev kraljestva sreče in zadovoljnosti na zemlji 1) 1'Gloria Deo," čast Bogu ; 2.) bona voluntas" — dobra volja bližnjem. * * Svet noče več Boga, še manj da bi mu dal dolžno čast, da bi mu služil. Postavil si je svoj altar in nanj postavil svoj želodec in svoj žep in ta dva si je izbral za svoja bogova. Njima poje slavo in njima služi. , Zato pa izgublja tudi dobro voljo do bližnjega, kajti oba bogova, kakor greh tako denar sta kruta brezsrčna vladarja, tjubezni do bližnjega ne poznata, ker nimata srca. Zato ne poznata tudi ljubezni do lastnih častilcev. Ali osrečujeta vsaj one, ki jima služijo? Ne! Prenapolnjene ječe. bolnišnice, sirotišnice, norišnice, milijone nesrečnih življenj, milijarde prezgodnjih grobov — so strašni sadovi krutosti teh vladarjev. \ : ' n N H »aVrit/.i!. Nu^^^JPrvi in najstarejSi slovenski kat*B&ld list v ** Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen teta 1W1..Edinost leta 1914. The first and tke oldest Slovenian Catkolic AeiQMyer ki ftmrin Amerikanski Slovenec estaklisked 1191. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Ckkmmm. WL _Telephone : Canal »096.___ Cene o (lasom na zahtevo. Advertising rates mm agpHtatiun. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4.00 Za Zedinjene države za pel leta ................$2.0* Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2 50 4UBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year .. .$4.75 _" _Ft Chicage. Canada and Enrope per half year $2.50 "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at C%icact. THinois. under the Act of March 3 1879." * * Zato, človek, hočeš v svojem srcu stalno božično veselje, božično radost? Ohrani tam to novorojeno Detice. Postavi tam £ožje jaslice za stalno in potem poslušaj nebeško angeljsko himno: čast Bogu in dobra volja ljudem! Očetje, hočete duh svetonočni za stalno v svoji hiši? Dobro, potem naj ostanejo jaslice za stalno v vaši hiši. Ne pahnite to Detice iz svoje hiše po božiču temveč naj ostane tudi po božiču, vsikdar Jezus kralj vaših src in sreča vaše družine njegove jaslice, njegovi podložni. Dajte čast Bogu in ohranite drug do drugega dobro voljo. Katoliški Slovenci, hočemo da bo kraljeval med nami mir, sloga, edinost? Da bomo živeli v ljubezni vsaj mi, ki smo enega duha in srca? da bomo tako napredovali? O, skrbimo, da bo dobil Bog med nami svojo čast! Skrbimo za njegovo kraljestvo, pospešujmo ga! Imejmo pa tudi dobro voljo drug do drugega. Bodimo potrpežljivi, če opazimo slabosti eden na drugim. Dobra volja bo vse premagala, pa tudi vse dosegla. e * * Da: čast Bogu na višavah, nam ljudem, nam ame-! riskem Slovencem na zemlji pa veliko dobre volje, ljubezni in tako — miru, sloge, edinosti in "sveta noč" "blažena noč" se bo spremenila v sveto leto, blaženo leto! v kar nam, pomagaj svetonočno betlehemsko Detice! Chicago, 111. Zahvala. — Kot potovalni zastopnik katoliških listov me veže dolžnost, da se zahvalim vsem č. gg. slovenskim duhovnikom, ki so mi v tem letu tako iskreno pomagali pri razširjanju katoliškega tiska, tako na vzhodu, kot za-padu in severu.'Dalje iskrena hvala vsem našim marljivim in gostoljubnim lokalnim zastopnikom (cam), kateri so tudi zelo veliko pomagali pri agitaciji, ter me spremljali od hiše do hiše, da se je tako list razširil po slovenskih hišah v naselbinah. List Amerikanski Slovenec je pridobil v tem letu lepo število novih naročnikov in novih dobrotnikov; tudi tem najlepša hvala za prijaznost in naklonjenost. Obenem zahvaljujem tudi vse one, ki šo me na en ali drug način pomagali doma moji družini za časa mojo <,d sotnosti. Vsem se še enkrat iskreno! zahvaljujem in obenem vos- čim vsem č. gg. duhovnikom ■ gg. zastopnikom (cam), vsem naročnikom, prijateljem in 1 znancem prav vesele božič ne praznike in zdravo srečno No-vo leto! Leo Mladič, pot. zastopnik. o Ako Tvoj sosed aH prija. telj ni naročen na A. S. in Ed skrbi, da se nanj naroČi! A. JANICKI TAPETAR Popravljam vse vrste pohi- ? štva zanesljivo in po zmernih cenah. Poizkusite in prepričali se boste. 1758 S. Wood St., Chicago, 111. Phone: Canal 0151. KASILDA. Španska legenda — Poslovenil — sr. I ' i I. V Toledu je kraljeval arabski kralj Almenon, iskren prijatelj kastilijanskega kralja Ferdinanda velikega, i Imel je lepo in blagosrčno hčerko, po imenu Kasildo. Neka kastilijanska sužnja j je pripovedovala hčerki, arab-iskega kralja, da vsak kristjan ljubi svojega Boga, svojega kralja, svoje stariše, svoje brate in sestre in svojo soprogo. Tudi ji je pravila, da kristjani nikdar ne osirotijo; če jim umrje mati, ki jih je rodila, imajo drugo neumrljivo mater, Marijo. Pretekla so leta in leta in Kasilda je rasla iaz njo je rasla njena lepota in njena čednost. Ko ji je umrla mati, je zavidala srečnim kristjanskim sirotam njihovo drugo mater. Na koncu vrtov, ki so se razprostirali za palačo arabskega kralja, so bile temne podzemske ječe, v katerih so vzdihovali v okovih nebrojni kristjanski ujetniki. Ko se je Kasilda nekega dne sprehajala po vrtovih svojega očeta, je slišala, kako so ječali v temnicah ubogi u-jetniki. Vrnila se je v palačo z neskončno bolestjo v srcu. I II. Privratih palače je srečala Kasilda svojega očeta. Vrže se pred njim na kolena in ga roti: Oče ! častiti moj oče ! V temnicah onkraj vrtov ječi nešteto ujetnikov. Odvzemi jin^ spone, otvori jim vrata 1 ječ in pusti jih, da se vrnejo j v deželo kristjanov, kjer jo-| če j o po njih stariši, bratje, sestre in soproge. Kralj je v svojem srcu blagoslovil svojo hčer, ker je bil dober in je Kasildo ljubil ka-' kor punčico svojega očesa. Ubogi kralj ni imel drugega otroka nego njo. Ljubil jo je, ker je bila njegova kri in ker je bila živa podoba nad vse ljubljene soproge, koje izgube ni mogel preboleti, j A bolj ko oče je bil musliman in kralj in smatral je za svojo dolžnost, da kaznuje drznost svoje hčere. Kajti imeti usmiljenje s kristjanskimi robi in prositi za nje osvobojenja, je bil zločin, ki ga je bilo po preroko-vi zapovedi kaznovati s smrtjo. Zato je zadušil glas svojega srca in rekel hčeri s čemernim pogledom: Proč od mene, nevernica! Tvoj jezik se ti bo izrezal in tvoje telo se bo izročilo plamenom, ker je to kazen, ki jo zasluži, kdor prosi za krist- Vesel Božič in srečno Novo leto! _____ ——■itafc— _ __ _ želimo vsem našim številnim vlagateljem in klijentom! Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost in prijaznost v minulem letu in obenem se vsem priporočamo še v naprej! KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave. 1 CHICAGO, ILL. \ * Imovina $20,000,000. ^g^HS^g^ Glavnica in prebited $2,000,000. VARNA BANKA ZA VLAGANJE ^jfcy^^ VAŠEGA DENARJA. DOBRI par hišnih čevljev (Slipper) je primer- A f no in koristno darilo za BOŽIČ, bodi^si za moške, j ženske ali pa otroke. Cene od 59c. do $2.50 S 1 Fini čevlji — Oxford — vse vrste gumijastih in suk- f nenih čevljev po veliko ZNIŽANIH cenah za BOŽIČ, i ( PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE KRASNE KOLEDARJE ZA LE^O 1925. " el r BREZPLAČNO. P. Kapper-jove dve trgovine f na 18. in Wood cesti Phone: Loomis 763 I CHICAGO, ILL. S Družba j j sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIET Y.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1§14. tSTiS^ SEDEŽ1 JOLIET, ILL. ITcZ:: £ Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse/* GLAVNI ODBOR. Predsednik ...... GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.. J»liet, II L#»^redsed .... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet. II [f. fipreds. ..JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. 31 tajnik ............ JOS. SLAPNIČAR, 311 Summit St., Juliet. II Zapisnikar .......... PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, II Uaiajntk ........ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, II fc,b«Yni vodja----REV. J. C. MERTEL, 223—57th St. Pittsburgh. F NADZORNI ODBOR^ ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. ■ JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St., Joliet. 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111 JOS. KLEMENČIČ, 1212 N. N. Broadway, Joliet, 111 fRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ©o dne 31. dec. 1923. je D. S. D. izplačala svojim članom in član »m ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin nesku $32,778.16. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, d r svojih naselbinah' ustanovijo moško aH žensko društvo, ter ga pr Iružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 člano ic) Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. d 6. Jeta. ^ Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2001 ie zvi^a zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje 1 » $250-00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe i ►peraciie. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! lili Km n Pr ti v vesele in zadovoljne božične praznike želimo vsem cenjenim uradnikom (cam) krajevnih društev in vsemu članstvu Družbe '!l sv. Družine! 11 i 1 i ! y GEO. STONICH, gl. predsednik. JOSIP SLAPNIČAR, gl. tajnik. SIMON ŠETINA, gl. blagajnik. ■ By 1| 11 __!' * C. J. EVANČIČ — SLOVENSKI ADVOKAT —. ; želi vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom jJ- vesele božične praznike in srečno Novo leto ! r . . • « 1737 W£ST 59th STREET CHICAGO, ILL. I f I j j, |'J Uraduje tudi i 4 vsako sredo večer v uradu Edinosti, kjer ga lahko J 4 dobite. Za hitre važne slučaje ga dobite takoj. " PAZITE! Na našo veliko raz- ^iiiittiiHiioiiHiitmoniiiiiMiiui P rod a j o v®e h razpro- ,,,,,,,,,,0,HU,m,iaiim„„mtj„„. daj, ki jo bomo imeli v j JANUARJU! | Božično poročilo - Božične prodajalne j Pridite v to trgovino trgovin ta Božič. Kupujte j | tukaj, kjer lahko zbirate v neomejenih zbirkah bo- \ | žičnih daril. In dalje kupujte tukaj, kjer vaš dolar i I kupi največ vrednosti. j C * r g = Ko se vrnete domov — povzročite veselje z Vaši- 1 mi darovi, ki ste jih kupili od ALBERT LURIE CO. [ | - Z Vami gredo naša voščila, da naj bi bil letošnji f 1 Božič najveseljši in prihodnje Novo leto Vaše naj- | 1 srečnejše leto! 1 1 * ! In v nov^m letu se zopet vrnite. Mi Vam bomo | pomagali napraviti srečno Novo leto, z večjo vred-f nostjo — boljšo postrežbo in višjo kvaliteto! | ft n I ■ I ^ H k v ■ I U kV I m W Ji I CHICAG0, ILL" Vesel Božič in srečno Novo leto vsem mojim prijateljem FRANK MARINCEL 5308 Buttler Street, PITTSBURGH, PA. KLOBUČAR IN ROGINA Slovenska mesarija 5236 — Buttler Str. PITTSBURGH, PA. F. TREMPUŠ Pittburgh, Pa. želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto* Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem prijateljem in znancem sirom Ameri-He. JOSEPH KOROTEC 5172 Buttler Street, PITTSBURGH, PA. ^iiiiiitiiininiiiiiiiHiioiiiiiiiiiiiaiiiiiiiMiimminmiitniiu*:* i h | John Radovič | | McCance Bldg., 7th ave. | g i and Smithfield St. PITTSBURGH, PA. Želi tem potom vsem | j svojim odjemalcem, pri- J | jateljem iii znancem ve- f j sele božične praznike 1 | in srečno zdravo Novo | | leto! |1 | Krojačnica za moške 1 § obleke. g M. A. Hanlan POGREBNI ZAVOD 5126 Buttler Street, PITTSBURGH, PA. Tem potom želi in Vošči vsem svojim prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečen o Novo leto! FRANK ARH Slovenski mesar PITTSBURGH, PA. želi-vsem vesele praznike in srečno Novo leto! Michael Žugel želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto! Obenem se priporoča še v nadaljno naklonjenost; 5117 Buttler St. PITTSBURGH, PA. MARY CADONIČ * 5143 Buttler Street, PITTSBURGH, PA. Phone: Fisk 2079-R. želi vsem vesele praznike! DEWITT C. BARR LEKARNAR 53rd and Buttler Street, PITTSBURGH, PA. Vesele božične praznike zdravo in vspeha polno Novo leto 1925 želi vsem naročnikom tega lista JOHN GOLOBIC 5730 Buttler Street, PITTSBURGH, PA. Zastopnik Amer. Slovenca _ Edinost in Ave Maria. John Špehar Slovenska gostilna | 5100 Buttler St. PITTSBURGH, PA. I j „ * | Vošči tem potom vsem I prijateljem in znancem vesel Božič in srečno Novo leto! Vesele božične praznike in srečno Novo Iet6 vošči vsem Trilling Hardware Company Največja trgovina s železnino v Sheboyganu • t — Michigan Ave., Sheboygan/ Wis. Phone: 1190. Vesele božične praznike vošči WHITE HOUSE BAKERY Always best 509 — No. 8th St. SHEBOYGAN, WIS. Vesele božične praznike in zdravo in zadovoljno NOVO LETO želim vsem naročnikom naših katoliških listov! 1| j MICHAEL PROGAR Zastopnik Amer. Slovenca — Edinost in Ave Maria. 2231 No. 8th Street SHEBOYGAN, WIS. i i ♦>!iiiiiuaiii ^MmnmommmiiEiimiMtHiamimitiiiamiuurmnim^ = ts I I Gorenz &I I Markelz I Slovenska mesarja I 9 E i i 13th and Centre Sts. | EE 3 ri S J SHEBOYGAN, WIS. | = s I I 1 § g Voščita vsem odjemal- | I š | cem, prijateljem in = g | znancem prav vesele | | božične praznike in j E srečno Novo leto I .......... ..........................»•"••HiinitJiniiimiMUlIlIlIlIllllUlMimilllUlIHIMV ^^^^^ Vesele božične praznike in LaMpti/ srečno Novo leto želim vsem svojim odjemalcem, prija-tel jem in znancem! ^^^^^^^^^^^ ZLATARS^ ! Jewelers and Opticians S^jfo RAZVESELITE | j Diamonds Watches, svoje domače &n j | Clocks, Silver- - /jp^S prijatelje za Božič, s 1 I ware. Xkakim lepim božičnim | S^ypS darom, ki ga lahko kupi- | te v naši zlatarski trgovini. | -S Povabljeni ste, da pridete za | praznike v našo trgovino in si 1 ogledate razne pripravne predmete § t za božična darila! 1103 North Eight St. Tel. 2417-W | f SHEBOYGAN, WIS. »»muniimninnnnniiimiinnniHniHCMimMHaiiimH^ Radostne božične praznike in srečno zadovoljno Novo leto želi vsemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu JAKOB GEREND Pogrebni zavod in trgovina s pošitvom 704-706 — North Eight Str., Sheboygan, Wis. v eseit; uozxene praznitce zen MRS. JULIA MICHALCZYK trgovina s cvetlicami umetne rože 1831 W 22nd St. blizu Lincoln Chicago, 111._ A. S. PEARSON Grocerija božična drevesca od 25c do $2 2eMm vesele praznike in srečno Novo leto. 2021-2025 W. 22nd Street Chicago, lil. Vesele praznike in srečno Novo leto želi HLAVATY'S PHARMACY ' Slovenska lekarna Posebno pozornost po zdravniku predpisanim zdravilam. Jos. HIavaty, lastnik 1758 W. 21. in Wood St. _Chicago, 111. Phone: Canal 7026 JOS. BEKIER & SON 1801 W. 22nd Street Grocerijska in delikatesna trgovina razne steklenice in sode. — Domače klobase — cigare in slaščice. Za obisk se priporočam in voščim vesele praznike. Vesele praznike in srečno novo leto želita KUKMAN BROS. , f Slovenska grocerija in mesnica Kdor želi pristne kranjske mesene in jetrne klobase, naj' ne odlaša, ampak zaupljivo j se obrne na naju« kjer sa do-i j bi tudi vse vrste neso, ajdova I i moka in sploh vse živi jenske i potrebščine. Za obisk sa priporočava. 1901 W. 22nd St., Chicago Vesel Božič in srečno Novo leto želim vsem mojim odje- j malcem in prijateljem! JOHN FABJAN SLOVENSKI KROJAČ 1932 W. 22nd St., Chicago, III. Obenem se priporočam v na-dalino nnklornpnnst' BOŽIČNA VOŠČILA PITTSBURŠKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV BOŽIČNA VgSClLA SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. ^]unii!iiitinHiiitiiimC3Hiiniiiiiiniiuiiiiniianiiiiii!!ii[]in!*> j Knether f S Studio f Izdelujemo najboljše § | slike vsake vrste. | Se priporoča v naklo- § njenost! | Cor. 8th and St. Cla* | i i | SHEBOYGAN, WIS. | I š Phone 609-J. 9 } l Radostne božične praz- \ nike in srečno vspeha i polno Novo leto! { v- [. Security j National Bank { Kapital in prebitek $1,000,000.00 I V SHEBOYGAN, WIS. • " I--- _1__ j ....................—..^..w^-.T^irn Vsem čitateljem moje kolone želim vesele in, zadovoljne božične praznike ter srečno vspeha polno Novo leto 1925! * & * Naj Božje Dete prinese mir in ljubezen v vsa slovenska srca, da bodo vneta za vse dobro in plemenito . . . * * * Pozabimo bratje, kar je bilo včeraj in mislimo na jutri! Prosimo Boga, da bi nas ir prihodnjem letu spremljal njegov blagoslov, mir, ljubezen in sloga . . . * * * Dobri zgledi vlečejo; zato delajmo dobro sami, pa bodo nas drugi posnemali! * * $ Kar ti misliš o svojem sosedu, to prej ali slej misli tvoj sosed o tebi. * * * Človek ne sme nikdar pozabiti, da vsak človek ima svoje slabosti; če bomo to pogostokrat mislili, ne* bomo slabo sodili svoje sosede! * * Pusti veljati tudi drugim, če hočeš, da bodo drugi pustili veljati tebi. * * * Vračuj dobro za dobro, pa bodo tudi drugi tebi vračali dobro. * * * Nikdar ne pozabi; da kakor ti drugim, tako bodo drugi tebi! Vesele božične praznike in SREČNO NOVO LETO želim vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znanacem JOSEPH KUKMAN Slovenska grocerija 2270 — Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. «|HMIIIIIMIIIIIIMI i^miiummmiHaTOimiitipmMn WMMfff^ y | Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto želita vsemu slavpemu občinstvu BRATA ČEPON GROCERISTA in MESARJA 1039 — Prescott Street, NORTH CHICAGO, ILLINOIS. Se priporočata slovenskemu občinstvu v naklo- 1 | njenost. | C j Slovenske gospodinje dobijo* v naši prodajalni | g vedno najboljšo grocerijo in vsakovrstno meso. « — ^ ffiii^nmiiiiiM Phones: CANAL 6138—ROOSEVELT 2107 VSAKOVRSTNE PREPROGE dobite v naši prodajalni. Okrasite -Vaš dom z lepimi preprogram!, karpeti. Predno si kupite preproge kje drugje pridite in ogleite si naše! fiO^ST For Every Interior There is a HOME CREST rag that harmonizes so perfectly with the surroundings, that it seems to have been designed expressly far that ■ particular room. HOME CREST Floor Cov-«ingi aSer a wide range erf prices as well as of patterns and colors. The various gradesa&xrd such a wide variety for selection that every home, regardless of style of decoration or financial standing of the owner, can well aSard to c*wn one of these very fine ruga. They are now on display in aarKu* Department. We w^yat that you make it a point to call and see them. •I« i RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ZADOVOLJNO NOVO LETO 1925 ŽELI VSEM ___^ else rs KI JRTNITUKK "HOUSE FURNISHINGS" Trgovina ustanovljena leta 1912. 2107-11 W. 22nd Street, Chicago, III. Imamo v zalogi vsakovrstne otroške vozičke v vseh barvah za igračke kakor tudi vsakovrstne druge otroške igrače za božične praznike. Naredite vašim malim veselje ob letošnjih praznikih s kako igračko. Pri nas iih imamo v zalogi vsake vrste. V zalogi imamo vsakovrstne peči na premog in plin skupaj kombinirane. — Vsakovrstne male in velike peci za gretje sob. Pridite in oglejte si naše ? Radostne božične praznike in srečno zadovoljno t Novo leto 1925. želim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem! | ANDREW ORRIN j SLOVENSKA GROCERIJA 720 — 10th Street, Waukegan, 111. j * i i Slovenskim gospodinjam se priporočam s svojo j moderno urejeno grocerijsko trgovino. — Pri nas { dobite vedno točno postrežbo in dobro blago za j zmerno ceno l j ——____________________i 1 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO USPEHA 'U POLNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, 1 \ PRIJATELJEM IN ZNANCEM FRANK OPEKA Trgovec z mešanim blagom in obuvali za vso družino! 26 — 10th STREET, North Chicago, III. ■ - ■ Vsemu slovenskemu občinstvu se priporoča v naklonjenost. § V zalogi ima vedno vsakovrstne obleke za fante in može._ Najboljše praznične in delavne čevlje. — Vsakovrstno spodnjo *i obleko, srajce in vso opravo od vrha do tal! Kadarkoli potrebujete kake oprave — tedaj se zglasite v 'f njegovi trgovini! i Domača trgovina za vse j domače potrebščine ! i Najboljša trgovina za nakup pohištva. Karkoli j « Prihranite denar! Iz gospodarskega stahsca bo koristno za vas. ako kupite pohištvo za vaš dom v tej trgovini. j Poizkušnja bo prepričala vas, kakor je tudi druge da je to najboljša trgovina za nakup pohištva! Pohištvo kuhinjsko posodo sploh vse, karkoli ra- ! bite za dom dobite pri nas! _ Prodajamo za gotov denar in na lahke mesečna odplačila. V tem oziru ustre- zemo vsakemu, kakor mu bolj ugaja! I | +w*mmi ■■■■,«,,■■ ............................. —--imintmmrimmiiii ■■-„■, „,,,„„, ,„„„ „ j TRINAJSTIČ f | j imamo Priliko, da Vam voščimo naša iskrena vos- 1 I | ciia za božično sezono. | V to je nas omogočila Vaša naklonjenost do 1 I | trgovine za katero sem Vam iz srca hva- jj 1 ri*1 fl ?se ^enade uresničijo, da bi živeli še 1 ! | veliko let in eden drugemu pomagali v enakem! j j ♦wraraHJtiiKHurainumwicaiimnffltti!^ | 'AMERIKANSKI SLOVENSKI GROCERIST 66 — 10th Street, Slovenca doletela smrt v rudniku. JOHN DROBNICH BIL NA MESTU UBIT. — DRUGI ROJAK ANTON KOČEVAR UŠEL ZA LAS SMRTNI NESREČI. — ROJAK DROBNICH JE BIL STARI MINNESOTSKI NASELJENEC. Poroča Joseph J. Peshell Ely, Minn. — Dne 10. decembra na ponočnem šihtu se je smrtno ponesrečil naš znani rojak John Drobnich, ki je delal nad 25. let v rudniku in si s trdim delom služil kruh, a na stara leta ga je doletela neizprosna smrt na delu. Na njega se je vsul a velika množina rude s tramovjem vred in ga na mestu ubrlo. Rešilni pddelki so šli takoj na delo, k vzelo je več ur predno so dobili izpod ruševine truplo ponesrečenega Drobnicha. Z njim je delal v istem pro-' štoru Slovenec Anton Koče-var rodom iz Sel pri Črnom-! lju. Njega je rešilo smrti tra-movje, katero ga je krilo, da ga ni zasula težka železna ruda. On se nahaja v Ship-man bolnišnici samo lahko poškodovan. Pokojni John Drobnich zapušča žalujočo soprogo brez otrok ter nekaj sorodnikov na Evelethu. Bil je rodom iz Male vasi 2, pri Grosuplju na Dolenjskem, kjer živi njegovi brat Jožef. Star je bil 55 let in član dr. sv. Cirila in Metoda JSKJ. in dr. Rudar S. S. P. Z. Pokopan je bil 12. dec. s sv. mašo. katero je daroval Rev. Fr. Jerše sorodnik vdove Mrs. Drobnich. Pogrebne obrede za umrlim pa je opravil domači g. župnik. Tako izumirajo naši stari, prvi našel-1 ienci in stari člani društev kot žrtve delavskega poklica za ; dobiček drugih. Naj mu sveti večna luč in naj v miru poči-1 va! Ako Tvoj sosed ali prijatelj ni naročen na A. S. in Ed.! skrbi, da se nanj naroči! Vesele in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo in vspeha polno Novo leto želim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem JOSEPH DRASHLER Vesele božične praznike in zdravo uspešno in zadovoljno Novo leto želi vsem delničarjem in vsemu cenjenemu občinstvu STAVBINSKO DRUŠTVO m MESAR Slovenski North Chicago, Illinois. Slovenske gospodinje poznajo mojo trgovino že več let. Vsem se zahvaljujem tem potom za doslej mi izkazano naklonjenost in obenem se tem potom najtopleje priporočam še za nadaljno prijaznost in naklonjenost. 4 Najboljšo grocerijo, vsak dan sveže meso vsake vrste, doma prekajeno suho meso, prave domače kranjske klobase, mesene in krvave imam vedno na razpolago za slovenske gospodinje. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! 1 Obenem naznanjam vsem naročnikom "Amerika nske ga Slovenca in Edinost" in "Ave Maria," da sem prejel od uprave imenovanih listov krasne stenske koledarje. Pridite po nje! A Ob tej priliki si šteje doli podpisani odbor v dolžnost se zahvaliti vsem onim, ki so pristopili in pomagali do napredka gori imenovanega društva v preteklem letu ter obenem izraža željo in upanje, da v bodočem letu 1925. ne bo nobenega Slovenca, da ne bi bil delničar gori imenovanega stavbinskega društva, tako, da nam bo mogoče koncem leta 192». se s ponosom ozreti nazaj na naše delo in trud, ter da bomo lahko rekli da stavbinsko društvo "SLOVENSKI DOM" je od Slovencev 100% zastopano. • v Vse naše delovanje je samo za korist slovenskemu narodii, zato je dolžnost vsakega Slovenca, da postane član stavbinskega društva "Slovenski Dom." Nova 66. serija delnic bo odprta 6. januarja 1925. tu lahko iste kupite omenjeni dan ob 7. uri zvečer v cerkveni dvorani, ali pa vsaki drugi dan na domu pri tajniku. 1 DRUŠTVENO PREMOŽENJE $375,000.00 FRANK GRILL, predsednik, LOUIS DULLER, podpredsednik, JOSEPH ZUPANCICH, tajnik, JOHN TERSELICH, blagajnik. NADZORNIKI: Anton Kremesec, John Petrovčič, And rew Glavach, Pete Prach, Leo Jurjovec,. Louis Bobich, Frank Kozjek, Max Omerzel. I !. = ii I i ^ i esedo proroško, s čedo svojo k staji hite, z dušo zaupno — otroško, našli so Dete milj enih licf Mater, Kraljico devic! Z vam*, pastirci, naj bom otrok, v duhu pokleknem z vami spoštljivo, božje skrivnosti zaklad je globok, z vero ga morem dvigniti živo —! — _ Molim te, Dete: duhov si Vladar, hvala za milosti dar!-->— Mi BOŽIČNA PRILOGA ■p- • . _ • \ ii. \ X \ • i . / A * ____ ___» ^ ^________. Zložil Rev. P. Evstahij Berlec, O.F.M. v V K? Svetonočna blagovest. $ % Bilo je nekdaj v daljni de-j želi, kjer je živelo ljudstvo v bednih razmerah. Krivični odloki so ga stiskali, na svoji zemlji in imelo ni domovin-stva, v votlinah in iz desk zbi-' tih kočah je prebivalo in trepetajoče čakalo še hujših dni.' Zaničljivo so ga zvali za narod pastirjev in hlapcev, njegove najboljše so porivali v gore in rodovitna polja so mu zavzemali čez noč. Dogodilo se je, da je to ljudstvo v sveti noči videlo angele in čulo zgodbo, tako čudovito lepo in tolažilno. Glasila se je takole: "Izšla je v teh dneh povelje od cesarja Augusta, naj se popiše ves svet. In vsi so »Ji, da bi se popisali, vsak v svoje mesto. Šel je tedaj tudi Jožef iz Galileje iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto! Davidovo, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše tn rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo. Prigodilo se je pa, ko sta bila tam, da nista našla prostora. Šla sta ven iz mesta na pašnike, kjer so pasli pastirji. Tedaj so se pa dopolnili dnevi, da bi Marija porodila. In porodila je sina,; prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker ni bilo zanju prostora v preno-eevališču. In pastirji so bedeli v tisti okolici in stražili po noči svojo čredo. Pa glej! Angelj Gospodov je stal pri njih, svetloba jih je obsijala in silno so se bali. In angel jim reče:! "Ne bojte se, zakaj glejte, oz-! nanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Danes je rojen v Davidovem mestu Zveličar, ki je Kristus Gospod. To vam bodi v znamenje : Našli boste dete v plenice povito in v jasli položeno!" In mahoma se pojavi z angelom množica nebeške vojske, hvaleč Boga in rekoč: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje." V istem času je živelo tam za deveto goro drugo ljudstvo, ki je molče prenašalo hinav- ski strah tlačiteljev. Brez rešilne zvezde so tavali ljudje v temi in s strahom trpeli u- 1 darce strahopetnih. Dogodilo : se je, da so celo materam trgali zatiralci otroke od prsi in jim zastrupljali jezike. Jok in stok sta bila neizmerna. In ravno na sveto noč so slišali ; ti trpini iz višav blagovest, ki se je glasila takole: ''Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu na Judovskem, v 1 dnevih kralja Heroda, so prišli modri iz Jutrovega v Je- ' ruzalem in ga vprašali: "Kje! je novorojeni kralj Judov? Zakaj videli smo njegovo zve-' zdo na Jutrovem in smo ga' prišli molit." Ko je Herod to : slišal, se je silno prestrašil in.: 1 ves Jeruzalem z njim. Po na-j 1 svetu velikih duhovnov je po- j si al modre v Betlehem in re- ^ kel: "Pojdite in skrbno pov-; J prašujte po detetu, in ko ga 1 najdete, pridite mi nazaj po-i 1 vedat, da tudi jaz grem in ga| 1 molim. Ko so modri slišali 1 kralja, so odšli, in glej zvez-j : da, ki so jo videli na Jutro- 5 vem. je šla pred njimi in jim kazala pot. Ko so se pokloni- 1 li Novorojenemu, so se po an- * gelovem opominu vrnili po 1 drugem potu nazaj v svojo : deželo. ! Ko je pa Herod videl, da so ga modri ukanili, se je silno razsrdil. Poslal je vojake in pomoril vse dečke, kar jih je bilo v Betlehemu in vsej ! njegovi pokrajini dveletnih in mlajših. Takrat se je dopol- * nilo, kar je bilo napovedano po preroku: "Krik se čuje v ! Rami, jok in grozen stok. Ra-I] hela plaka za svojimi otroki t in se ne da utolažiti, ker jih ni več!" i; Po Herodovi smrti, glej, se pa prikaže Angel Gospodov . v Egiptu Jožefu v saniah re-T koč: "Vstani, vzemi dete in njegovo mater in se vrni v iz-! raelsko zemljo; zakaj pomrli ; so. kateri so stregli detetu po' življenju." { Te dve tolažilni blagovesti sta slišala rodova, ki sta prebivala nekdaj za deveto goro. . Slišala sta ju pa na — sveti večer. denec. Baje je segel prav do: dna gore same, na kateri stoji grad. V gradu sq imeli tudi kapelico, ki je imela izredno; blagodoneč zvonček. Kdor je ta zvonček čul, temu je postalo mehko pri srcu, pomiril in zravnal se je in naj bi ga ta-rale še tako hude srčne bolečine, naj bi mu razsajale v duši še tako strasti. Glas tega zvončka je prinesel vsakemu pravi mir božji. Umevno je, da so hodili poslušat glas tega zvončka od vseh strani, saj nemirnih človeških src nikoli ni manjkalo in jih ne bo zmanjkalo nikdar. Nekoč je prihrul pred grad močan sovražnik in začel skal-; nato trdnjavo naskakovati. Stiska prebivalcev gradu in i braniteljev je naraščala od lire do ure. Izgledalo je, da se ! bodo le težko ubranili moči napadalcev. V ti sili so grajske gospodične vrgle čudoviti ^vonček, da bi ne prišel v| roke sovražnikov, v globoki grajski studenec. Sila je minula, grad se je sovražnika ubranil. Ko so sovražne tolpe odšle, so gospodične hotele prenesti zvonček iz studenca zopet v stolp grajske kapelice, a zaman je bil ves trud dobiti zvon iz globočine. Jokaje so stale ob robu studenca, zdiho-vale. tožile , . . zvončka ni bilo. Pride pa prvi božični večer. Zopet se zberejo vsi ob studencu, in glej čudo, tokrat začujejo iz globočine kakor; pesem sladko mili glas izgubljenega zvončka. Veselje zavlada, mir se povrne v srca, prav kakor je bilo prej, ko je zadonel glas raz stolpa grajske kapelice. Pravliice izidejo iz ljudske domišljije, a domšljja ne za-iemlje z praznega nič. Tudi stvor najbujnejše domišljije i-|ma svojo podlago. Ako si narod pripoveduje, da se čuje iz grajskega stu-idenca glas čudovitega zvončka vsako božično noč, potem je to samo izraz istinite resnice v obliki pravljice, da namreč Božič, rojstvo Gospo-j dovo v istini prinaša mir srcem, uteši vse, ki so dobre vo-i ' lje, saj so oznanjevali angeli prvo božično noč: "Mir ljudem na zemlji." * * * Ni treba da greš med razvaline gradu Bekštajn ob stu-denčni rob posluškavat, če ne! zaslišiš glas pravljičnega zvončka. V globi se v resnične skrivnosti božičnih tajnosti, in ravnaj po njih, skušaj biti "dobre volje," imeti za vsej blago in dobro vneto srce, in I začul boš zvoke čudovitega' zvončka, ki izvenevajo v tako bladodejnem glasu: Mir, 1 mir. mir . . . Kako se je Srakaijev Matevž ženil? Napisal —n. — ločini cas se je onzai svojemu korcTL Tik pred Božičem j je bilo. Na domu župana An- drejčha v Hudem je vladalo' velijo veselje, in to baš na božični preddau popoldne. Iz j vse vasi i i bližrge okolice so ! ^e zbrale brhka dekleta, da dopredejo zadnje predivo, iz katerega naj bi tkalec še pred svecnico stkal dolgo in dvojno čiroko platno za rjuhe, na katerih naj bi počivala v prvih medenih tednih lepa Marieka; in njen mladi ženin Tone Po-j gačarjev. Veselje je bilo ner* ponisno za vsakega, kdor še ni t>il nikdar na takih zbirali- j ščih. Dekleta so predle hitrejše, kakor pajek, kadar zapre-da muho v svoje mreže, a fan-tie so bili razposajeni in ne-! ugnani, kakor muha, ko čuti,! da bo že skoraj premagana. Med dekleti je vzbujala j naivečjo pozornost Minka, dekle staro kakih 18. let, vesele narave sicer, a v družbi jako kratkobesedna, zato pa | tembolj pridna. Radi pridno- j sti njene, so jo zavidale mno-| ga vaška dekleta, vsled krat-1 kobesednosti pa jo niso radii gledali fantje. A bila je vzor deklet, baš kot napol razcve-l la roža. Očeta sirota sicer ni poznala, zato jo pa nihče izmed pametnih zavidal ni. Njena mati je služila že dolgo vrsto let pri županu ; v njegovi hiši se je tudi njena hčerka rodila. In hudobni jeziki so hoteli več znati od nje, same, in so zatrjevali, da je Minka Županova hčer. Župan dober in krščanski mož je pre-! slišal vse te govorice ter obdržal vbogo mater z Minko v svoji hiši. Toda pri županu je služil še Srak ar je v Matevž. Tudi o njem so take stvari govorili. Z materjo je prišel v vas, ki sta se naselila v malo kočo na konci vasi. Dokler je bil majhen je bil doma mati pa je hodila delati h županovim inj drugam in'si tako čez leto služila svoj kruh. Ko je pa! Matevž dorastel je šel služit! k županovim. Minka in Matevž sta si sicer bila dobra, ali do kake ljubezni ni prišlo med njima, j Iz istih razlogov, kakor dekle-j ta Minke niso marale, tako tudi fantje niso marali Matevža, Na preji je bil pa tudi Matevž. "No Matevž, kdaj se oženiš ti?" izpraševali so ga fantje. "Matevž pa ženitev, katera bi ga bila marala!" dražile so ga dekleta. Le Minka je molčala, in videti je bilo, da ji prav me ne ugajajo tane šale z Matevžem. Parkrat je sicer nekaj ugovarjala, a žela je zato le smeh tovarišic in fantov. Ko se je začelo večeri ti in so dekleta že končala svoje delo, prišla je v vas h županovim stara Reza iz vasi. Dekleta so jo sprejela z največjim veseljem ter jo prosila, naj jim pove kako božično povest. Bila je daleč na o-krog znana kot dobra pripo-vodovalka raznih povesti. Re-> za se ni dala mnogo prositi | ter je pripovedovala pravljico o v kačo zakleti grajski hčeri, ki baje vsak sveti večer prileze izpod kamna porušenega gradu in čaka na nedolžnega mladeniča, ki bi od nolnočnice prvi prišel mimo, jo vdaril z enoletno leskovo; šibo in to tako odrešil zaklet-ve; dobil bi jo za ženo in z njo veliko doto. Svetovala je« tudi prav zaupno dekletam, naj pač ne opusttrstare dekliške naVade na sveti večer ter na i se ustavijo k polnoč niči grede pri bajerju kraj vasi, v katerem bodo gotovo videle obraz svojega zaročenca. Glasen smeh in mnogi slani in neslani dovtipi so sledili Rezinemu pripovedovanju. Le Minka in Matevž, ki sta jo ves čas zvesto poslušala, sta ostala mirna in nekam zamišljena. — Ko pa vstopi gospodar, župan sam* s posodo žarečega oglja, z nad katerega se je dvigal prijetno vonj kadila, ter poškropil z blagoslovljeno vodo sobo in navzoče, nato pa odšel kadit in škropit ostalo poslopje, zapustili so dekleta in fantje županovo hiso ter odšli sleherni na svoj dom. Tudi Minka in Matevž sta odšla po opravkih. — Ko je bil Matevž sam v hlevu ter krmil živino, je venomer premišljeval besede sta-! re Reze. Mislil si je, da bi bilo; zanj veliko boljše, ako bi se; oženil. Leta ima, in hišo s po-; ljem tudi. Po smrti materini,j precej časa je že od takrat,! vedno sameva; in to mu že nreseda. Prav oženiti se mora, in še ta predpust. Toda, ka* tera bi ga marala ? Govoril še ni z nobenim dekletom o tem; preplah je in nevajen fanto-vanja. 2e kaj bo storil. K j polnočnici grede se ustavijo dekleta pri bajerju, da vidijo v vodi obrazrbodočega moža. Gotovo pojde tja tudi M inka. Ah, Minka! Kar tlesknil je z jezikom, kakor da bi! okusil kaj posebno sladkega. Kako ji naj pove, da jo ima rad. In če izve, ali bi ga pač tudi hotela? Morda ... in sklenil je, da pojde še on k bajVrju. Zlezel bo na ono- drevo, ki steza svoje suhe veje! preko vode, in, ko pridejo de-1 kieta in z njimi Minka, za-j gledajo v vodi njegov obraz. In to mu olajša snubitev . . . Sklenjeno, storjeno. Precej časa je čakal Matevž na drevesu. Skoro je že obupal, zakaj v farni^ cerkvi je! pravkar od vabilo k polnočnici, a deklet še ni bilo. Tudi njega je vabilo v cerkev; nerad bi bil opustil nocoj sv. ma-' šo, h kateri je zahaja! vsa \e-\ ta še iz za otroške dobe. Že je plezal z drevesa, kar začujef od daleč glasno govorjenje in zvonki smeh deklet. Hitro je bil zopet na veji. Medtem so prišla dekleta bližje in so' stopile na breg bajerja. Tudi Minka je bila med njimi. Skrbno se je ozirala po vodni gladini, kakor da bi iskala' njega, ki ga ji je namenila u-; soda. Ko je Matevž opazil njeno vedenje, se je pomaknil bolj proti koncu v veje, češ,] vsaj zdaj ga mora opaziti na' vodi. Ali — jo j! Veja se pod, njegovo težo prelomi in Ma-I tevž štrbunkne v bajer. Za-1 kričala so dekleta in v divjem; teku bežale proti cerkvi . . J Precej časa je poteklo in bi- lo je treba precejšnjega napora, da se je izvlekel Matevž iz vode. Sram ga je bilo samega sebe in po ovinkih in stranskih potih se je splazil v svoja kočo. Dolgo ni mogel v tej sveti noči zatisniti očesa, zakaj vznemirjalo ga je vprašanje; ali so ga dekleta in zlasti Minka, spoznale, in kaj poreko ?--- Res se je marsikaj govorilo o tem dogodku. Kmalu pa je šla novica po vasi, da je Matevž z županovo Minko na oklicih. Tik pred pustom je bila poroka. Matevž pa še v pozno starost ni pozabil prostovoljne kopeli v vaškem bajerju in često je pripovedoval Minki svojim otrokom in prijateljem, kako se je ženil na božični sveti večer. noyega~duhTje TREBA - - ! Napisal —n. Med nami ameriškimi Slovenci čezdalje bolj nronadajo stare šege in navade. Ne trdim. da niso bile nekatere izmed njih naravnost naivne navade in šege, a naša duša je bila sredi teh navad in šeg srečna in zadovoljna. Se spominjate stari Amerikanci. ki ste prišli v to deželo pred 30, • 20. ali 15. leti? Po slovenskih rfaselbinah je bilo polno slovenskega veselega življenja sredi katerega smo se čutili srečne, če tudi smo trpeli in garali. Imeli smo vesele druščine in ta nas je poživela in razveselila, kadarkoli smo bili <*redi nje. Pojdi sedanj po teh naselbinah, vse je mrtvo. Vse je nekam zamišljeno, nekako žalostno, kakor v hiši, kjer od-neso mrliča. Pa vprašaš, čemu ta zamišljenost, pa dobiš isti odgovor, kjer ti bodo potožili, da ni več tistih časov, kakor smo jih imeli. Pa družabne razmere niso slabše, kakor so bile. Ljudje sedaj mnogo več zaslužijo. Skoro vsak, ki količkaj zmore se vozi z avtomobilom, oblečeni so modno, stradajo gotovo tudi ne. In vendar tolika otožnost. Pa porečete, ja pred vojno so bili saloni, odtam je izviralo veselje in radost. Kdor hoče na£ verjame — jaz pa tega ne verjamem. Pijača se dobi tudi še sedaj in tisti, ki pijo, če s>o le količkaj previdni ne zapijo niti polovico toliko. kakor so poprej. Pametna družina si lahko naredi za primeroma mal denar dobre kapljice za celo leto. Ne ni to. Ampak veste kaj je ? Naš duh se je predrugačil! Naš duh ni več duh tistega tipa, kakor je bil pred 10. 15. leti. Naš duh se je moderniziral. Vojna ie predrugačila in dala nov obraz celemu svetu in tako ga je dala tudi našemu duhu. Vojna je dala slehernemu clov&ku novega sebičnega duha. Ta duh pa povzroča, da ljudje le samtf sebe iščejo in ne svojih bližnjih. Zato naglo propada ljubezen med ljudmi in celo v družinah, med. stariši, otroci, brati in strami, kar vsak si prizadeva ^ le sebi koristiti, skupni družabni blagor pa prezira. Ali s*e spominjate, kako ie bilo nekdaj ? Kako lepo ie bilo naše življenje? Zlasti doma med Slovenci. Kako so prebivalci skupaj držali, kako je sosed sosedu stal ob strani v veselih in žalostnih pojavih, o tem nam pričajo le-T>e vaške prireditve, prazniki in slovesnosti, sktapne kapelice, znamenja, kjer so se shajali. Danes vse to tudi doma propada, kakor med nami v Ameriki. Vsak je zase sosed sosedu tujec, moderni sebicnL j duh je razkropil naše nekdanje veselo občestvo. Pa prihajajo med nas moderni učeniki brezverstva inj uče ljudstvo, otresi se verskih i snon pa boš srečen. In omah-| Ijivci, katerih ni malo med I (Dalje na 3. strani te priloge)! Rev. J. M. Trunk: Božična pravljica* Sveti Trije Kralji. Trije kralji, sveti kralji: Gašper s konjem v zlati halji Miha s slonom v halji beli, Boltezar pa na kameli v Betlehem so jezdili < in pred hlev prijezdili. Prvi se je ves zamaknil, drugi k jaslim- se pomaknil, tretji pa je zadaj čakal, da bi Jezus- ne zaplakal, ko bi videl tretjega, Boltezarja črnega. Sveti Jožef mu veleva: fi Kralj, le stopi v sredo hleva; jfiC*^ saj ne bo se zasolzilo ^SJ Dete naše, Dete milo: ^^ Ne boji se črnih lic, ^ R^^Src črnih se boji dušic! " ,\vrtf Silvin Sardenko. '. i Koroška je znana po svo jih gradovih. Sicer jih v Sloveniji nikjer ne primanjkuje, a toliko, kakor na Koro-škefh, jih ni nikjer. Spomini na te gradove niso najblažji za Človeka, ki pozna zgodovino in ima srce za ljudstvo, ki je stoletja prebivalo v senci teh gradov. Večinoma so bili gradovi postavljeni kot trdnjave tujega gospodarstva. Nasilstvo, tlaka, sužnost . . . na vse to se moraš spominjati, ako zreš sivo zidovje teh trdnjav, ki so dandanes večinoma v razvalinah. Sužen-stvo se še ni zrušilo, vsaj ne povsod. Morda se je izpreme-nila oblika, bistvo je ostalo. Tudi moderni čas je ohranil še mnogo znakov prejšnjega podloženstva tujim gospodarjem. Tik mojega doma ob pobočju mogočnih Karavank štrlijo na navpični skali v sinje nebo še dobro ohranjene razvaline gradu Bekštajn. Cela občina je zadobila po tem gradu ime. Nemški gospodje so grad imenovali Finkenstein.j Ljudstvo mu navadno pravi; Stari grad. O zgodovini gradu je v ljudski duši malo sledu. Gotovo ta zgodovina ni bila vesela, in ni nobene škode, da i se je narod ne spominja več. Saj je narodu kakor tudi polk * samezniku dobro, ako spomin na temne dni pokoplje v grob pozabljivosti. Ljudska domišljija pa ne zamre tako lahko. Domišljija spleta in spleta, in kar splete, ne pokoplje zlahka. Od časa do časa bukne na dan, kar si je domišljila ustvarila. Kdor opazuje narod, zapazi, da si narod ob gotovih prilikah kliče nazaj v spomin to, kar si je ustvaril v svoji domišljiji. Pravljice, dasi so samo prazne pripovedke, ne zamro zlahka. Pride čas v teku leta, iji pravljica oživi znova. O bekštajnskem gradu si ljudstvo marsikaj pripoveduje. Oi> mehkih jesenskih nočeh plešejo, tako se pripoveduje, ob pobočju strmega brega bajne žalik žene, rojenice in sojenice ... Z nekim strahom smo se deca ozirali na temni gozd ob grajskih stenah, in vsaj podnevi so mnogi zatrjevali, da so videli plesati ob vrhovih temnih smrek bajne žene . . . Pa gre še v narodu prava pravljica, ki se oživlja na božičnih večerih. Ko vstopiš pri strmem vhodu med razvaline, zapaziš na desno globoko jamo, ki je pa precej že napolnjena z odpadajočim šutom in gramozom. Tu je bil nekdaj grajski stu- Bossuet, slavni francoski škof, je nekoč naročil lepe jaslice za opatijsko cerkev svojega prijatelja, Ranče po i-menu, katerije bil velik trapi-stovski reformator. Na sveti večer je bil Bossuet pričujoč, ko so izpopolnjevali jaslice. Ko je bilo vse izvršenot je rekel škof: "Imenitno delo je to. Tu je vaše plačilo. Ker pa je jutri sveti dan, imam za vas tudi mal dar; pojdite z me-i f noj. Skof jih je peljal v lepo sobo. Tam so ležale na mizi Štiri lepo vezane knjige, "Življenje svetnikov;" poleg vsake knjige pa je bil položen tudi po en zlatnik^ Škof je nagovoril delavce: "Začeli bomo z najstarejšim. Vsak izmed vas naj si izbere en dar, ali knjigo, ali zlatnik." Najstarejši ni nikakor dolgo pomišljal. Rekel je sam pri sebi: "Kaj naj počnem £ to smešno knjigo? Z denarjem pa imam lahko jutri dobre čase." Navidezno pa se je delal, kakor da bi premišljeval ; potem pa je sprego voril: "Gospod škof! Kake hi rad imel knjigo! Ker mi ps čitanje ne gre gladko, zate moram vzeti denar." Pri tel besedah je pobasal zlatnik \ žep. Drugi si je mislil: "ZlomeV naj vzame še knjigo! Jutr grem s Pepco na ples in z? tako priliko rabim denarja,1 ne knjige." Ko se je približeva mizi, je govoril popolnoms drugače: "Gospod škof! Ka ko rad bi imel knjigo TToda zelo potrebujem zimske suk nje. Mrzlo je na poti v cerke> in cerkev sama ni gorka." Tu di ta je spravil denar v žep Tretji se je že davno odlo 1____* •____J____ šli so. Veliko je ljudi, kateri ne marajo citati nabožnih in dobrih knjig. Njem gredo v slast le svetne, nevarne in pohujš-ljive stvari. Taki ljudje se ne bodo nikoli naučili, ljubiti Boga. Nevede in nehote se človek nauzame misli in idej,-kakoršne ima pisatelj, katere-; ga berejo. Zle posledice slabega čtiva se kažejo posebno v naslednji zgodbi. Neka žena, katera se je spreobrnila h katoliški veri, je imela za prijateljico neko zelo pobožno dekle. Bile sta večkrat skupaj in se \razgo-varjale prav intimno o vsem, kar napravi življenje lepo in prijetno. Strinjale ste se v vseh rečeh. Ko ste se nekoč tako raz-govarjale, je nanesel govor na verske stvari. Stara gospa je prikrivala dejstvo, da je bila protestantinja. Mlada prijateljica jo je nekaj časa začudeno gledala, potem se je začela pa jokati. Stara gospa jo je začudeno gledala, ker ni razumela, kaj naj bi ta žalost ppmenila. Povedala ji je, da i-majo protestantje iste zapove-' di, kakor katoličani, da tu^li protestantje časte Jezusa kot zveličarja. Dekle pa je bila trdna in se ni dala pregovoriti. Rekla je celo, da dvomi, če so protestantje kristiani. Da bi jo prepričala, ji je dala knjigo, kjer so bile prote-stantovske pridige in pesmi. S tem ni hotela stara gospa spreobrniti dekleta in tudi ni mislila, da bi bila knjiga dekletu na kvar. Stara gospa se je preselila v drugo mesto. Mlada prijateljica jo je vsako | leto obiskavala. Na začudenje ! je opazila, da dekle jemlje ( knjigo, katero ji je ona dala, 1 v cerkev. Na njeno žalost je zvedela še več. Stara gospa se je spreobrnila h katoliški cerkvi, njena | prijateljica pa je postajala i brezbrižna do cerkve. Dekle-I tu je umrl oče. Ko jo je čez I nekai mesecev dekle obiska- la, je z vidnim zadovoljstvom pravila, da ni pustila, da bi bil prišel duhovnik k njenemu umirajočemu očetu. Ko je hotel duhovnik blagosloviti križ, katerega je držal njen umirajoči oče, mu je povedala, da ni večjega blagoslpva, kakor ta, da ga je držal v rokah njen oče. Ko se je gospa spravljala v nedeljo v cerkev, je na veliko začudenje opazila, da j« šla njena prijateljica v prote-stantovsko cerkev. Skušala jo je pregovoriti, pa vse zastonj. Dekle se je odpravila proti domu. Starejša gospa in njen oče sta šla na potovanje. Nikoli več se niste videle. Čez devet let je dekle umrla. Nagrobni kamen ima očetov in hčerin napis, pa nikakega križa ali nabožne vrste. Hčerina služkinja še živi in ta nam pove, da dekle ni bila v cerkvi cela tri leta pred smrtjo, j V zadnjih trenutkih je njena sestra poklicala duhovnika, drugače bi bila umrla brez vsakih zakramentov. Stara \ postrežkinja je še navadno pristavila: "Čitala je prote-1 stantovske knjige in te so bile njena poguba." Kakor nož"^ so rezale te besede v srce postarane gospe. Nikar ne misli, da je vseeno, kaj čitaš ti in tvoja družina. Vsak članek pusti nekaj malega čitalcu na srcu. Mala kaplja sčasoma skoplje veliko jamo v kamenu. Lahko je samo en stavek ali ena sama beseda. katera povzroči dvom in tako obsenČi tvojo dušo. Morda bereš tak list samo enkrat: tam stoji: "Nadaljevanje prihodnjič." Zanima te in poskrbel si boš še eno in še ena številko. Ti nadalini članki bodo storili, česar ni storil prvi. I-mamo slovenske liste in knjige in brezštevilno t zbirko v angleščini za otroke. Ce jih ne naročiš, bo vera zginila prej, kakor pričakuješ. r?^ ŠIRITE r^ A. S. in EDINOST Novega duha je treba (Nadaljevanje s 2. strani.) "ami padajo dan za dnem v •rjih mreže — in ali so srečni, ^o veseli — zadovoljni?! — Pogjčjte, kako hodijo otožno po ulicah s sklonjenimi glavami, kakor.bi jim pravkar najdražjega odnesli na miro-dvor. Kje je med njimi veselje, kfe zadovoljnost ?! — Najdete med njimi kak vesel zadovoljen obraz, ki bi izražal le majhen del onega veselja. kakoršnega smo bili pred leti?! Ne! Še veliko manj je med njimi Veselja in ljubezni kot med nami. Oni so postali materialisti in za medsebojno ljubezen mrtvi. Toraj naš duh je bolan — je okužen. Nam je treba novega duha, ki bo nas poživil, dal nam novega življenja, v katerem bomo imeli zmisel do veselja in ljubezni. Zato je skrajni čas, da se narodi oži-ve in zberejo tiste moči, ki jih bodo poživele in spravile nazaj v pravi tir. Nazaj moramo v tiste čase, v katerih je tudi naš slovenski rod živel na drug način, spoštoval vero, se navduševal za vse to, kar je podedoval od svojih prednikov, ki so bile plemenite šege in navade, se žrtvoval rad za bližnjega, družino in narodno skupnost. Ne mislim pa s tem, da naj s tem zavržemo moderne •pridobitve. To bi bilo nespametno. Ampak našega sebičnega duha zavrzimo in oprimi-mo tistih notranjih duševnih temeljev, ki ohranjajo narodno dušo zdravo in nepokvarjeno, veselo, iskreno, navdušeno. Globoka vera v nadnarav no, nadsnovno, nadzemeljske življenje je slovenskemu na rodu, kakor drugim ožarjak vse njegove zemeljsko življe , nje. Napravila ga je spremlji vega za lepoto družinskegf življenja, ga delala požrtvo valnega za družabnost za na rodni skupni blagor. Zato na zaj k veri in obnovimo naše ga duha! r Radsstne božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem MATH KREMESEC Slovenski ^ Mesar j 1912 West 22nd Street, - - - Chicago, 111. Telephone: CANAL 6319 V moji mesnici dobite vsak dan sveže in prve vrste meso.— Najboljše prekajene šunke in vsakovrstno drugo suho meso. — Po domačem načinu doma narejene PRAVE KRANJSKE KLOBASE — krvavice in mesene. — Perutnino vsake vrste. * « Vse, kar spada v področje mesarske obrti, dobite pri meni vsaki čas! SLOVENSKIM GOSPODINJAM SE NAJTOPLEJE PRIPOROČAM V NAKLONJENOST! Mali dogodki, važnega pomena. I Rev. J. Plaznik. ft j I msno knjigo še požirka pija- č če ne dobim." Na zunaj pa se j, je delal, kakor bi mu bila od-' ^ ločitev zelo težka. Popraskal t se je po glavi in rekel: "Ka- s ko lepa knjiga je to, gospodi škof! Toda, tako razkošje ni s i 7a merie. Zima je letos tako j huda in kurjava tako draga. 5 Ce mora človek sedeti v mrzli > sobi, se mu ne ljubi ne čitatil > in ne moliti." Ko je to izgo- 1 voril j^ pobral denar.' j Prišla je vrsta na četrtega t in najmlajšega, da si izbere svoj dar. Kakor bi se izgo- , varjal, je rekel: "Oprostite, , gospod škof! Rabil bi denar, } ravno tako kakor moji tovari-ši, ker . gotovo nisem bogatej- j ši: toda, doma imam ubogo ( mater, katera je že skoro sle- ^ pa. Zelo pobožna je in je že^ j dolgo želela, da bi dobil knii- } j go "Življenje svetnikov," da ^ j bi me poslušala, ko bi jo či- , tal. Zato si izberem knjigo, j ( Škof je bil vse štiri natanč- 1 no opazoval in ničesar rekel.; Dobro je poznal človeško na- 1 ravo in je vedel, da ni bila ne- >, učenost v čitanju ali huda zi-: ( ma vzrok, da so prvi trije vzeli denar. Ko je četrti vzel knji- i go. je škof spregovoril: "Do-bro si storil, moj sin. Ker i-L maš rajši knjigo, kakor raz- j veseljevanje, ijfranje in pijančevanje, boš imel tudi denar. Da boš videl, kaj si dobil in i kai so oni trije zavrgli, odpri 1 knjigo in tudi ostale tri knji- j ge." Mladenič je ubogal in našel v vsaki knjigi po šest zlat-' ■ ni kov. Bossuet mu je prijazno , rekel: "To je plačilo za tvojo dobrosrčnost." ^ato se je škof obrnil k ostalim trem in - spregovoril z ostrim glasom:] , i "Na svojo škodo ste sprevide- j -j li. kaj vam je pohlepnost pri-j ■ nesla." Namignil jim je in od-1 Edino v veri prenovljeni duh bo zaustavil ta rapidni razvoj navzdol ter nam dal zopet veselih družabnih ljudi, kakoršne se je videlo pred leti. Treba je novega duha! -o- ČE SI DOBRO VZGOJEN. t. Ros vedno uljuden. 2. Ne boš se surovo izražal. 3. Prizadeval si boš druge osrečevati. 4. Nikdar ne opustiš spoštovanja, ki gre starosti. 5. Nikdar se ne ponižaš do zlobnih opravljanj. 6. Nikdar se ne boš ponašal in bahal s svojimi deli. 7. Svoje uljudnosti ne bos meril po bančni sposobnosti ljudi. 8. Vestno se boš oziral na pravice drugih ljudi. 9. V razgovoru se ne bofc prepiral. • 10. Nikdar ne pozabiš na obveznost, obljube in dolžnosti kakoršnekoli vrste. 11. Nikdar se boš smešil ljudi zaradi njihovega Čudaštva in zaradi njihove občutljivosti. 12. Ne boš dolgočasil ljudi s stalnim pripovedovanjem o sebi in o svojih skrbeh. 13. Ne boš imel dveh vrst vedenja, eno za "družbo", e-no pa za dom. 14. Ne boš si domišljeval, da "dober namen" odtehta neuljudno in surovo vršenje. 15. Nikdar in nikakor ne pozoriš pohabljenca na njegove hibe in se ne dotakneš bolestnih strani občutljive duše. 16. Ako si gost, ne boš da! spoznati, da ti ne diši predložena jed. 17. Ne boš obračal nase pozornosti z glasnim govorjenjem ali s smehom, tudi ne boš obračal pogovor na sebe. 18. S finim nastopom in x višjo inteligenco pokažeš, da si mnogo ^potoval, namesto da stalno govoriš o krajih, ki si iih obiskal. Najboljša Darila! "KAKŠNA BOŽIČNA DARILA SO NAJBOLJŠA"?? sf !!!!!# SEDAJ da se pripravite za dolge vsakovrstne muzikaliene ii sate čas. *.■....... ■I z? i ■■ & 0 & & & 5 S 6 & Najboljša darila so taka, katera kaj koristijo vašim •prijateljem! Mi trgovci smo tega mnenja, da so božična darila najboljša taka, katera so trpežna, da vsaj nekaj let obstanejo, in da ima do-! oseba »b družina, kateri ste vi podarili kakšno korifct od podarjenega darila: — Om, kateri želi kaj darovati svojim prijateljem, sorodnikom ali pa drugače dolžnim osebami m družinam se mora najprvo do dobra prepričati kaj je v dotični hiši ali družini najpotrebnejše. Kaj tam se nimajo, ali kaj jim najbolj ugaja, itd. Vsaki izmed vas pa dobro ve, da je v hiši vedno prostora za kakšen fini komad "pohištva"*in to pa seveda po meri vaših prijateljec in vaše volje. Recimo, Ha ste pripravljeni dati več ali manj • — , ... , Recimo da >raate prav veliko ljubezen do vaših najbližnjih družin, katerim se čutite dolžni podariti ep dar ; al, ne bi bilo prav, če bi takim vi odločili kupiti fino "PEC"? Gotovo vas ne bodo nikdar pozabili v tisti nisi. Saj peč je najboljša stvar v vsaki hiši, katera služi v največjo službo vsej družini) O tako dan o bl kričalo bogato, in kdor se hoče odrezati, ta naj kupi fino peč za božično darilo svojim prijateljem .Pri nas se dobe vedno najbolje peči in vedno po pravični ceni. katere jamčimo vsakemu Komur pa je peč prevelika ali predraga, aH kjer se peči tudi ne potrebuje, ta naj si pa vmisli kaj drugega Ako mu ne ugaja peč, katera kuha in greje, pa naj kupi "Ledenico" katera hladi. Tudi to n »Zl r^• «Tte" -1C n?,°b\°df P°treben v vsaki hiši; in kateri ostane za dolga leta v tflagi spomin. n, POSTFT TA ^T H f"1C V*?*™' * še stvari, ki so potrebne brez pomisleka. _ O, kaj i pa POSTELJA . Tudi to je nekaj, kar mora biti in ako ne cele pa vsaj dobra gorka "BLAZINA" za sedanji zimski cas. Kaj pa je boljega, kakor ravno gorka postelja v mrzlih dneh in nočeh? In kaj pa še vse druge potrebne stvari vaše hiše: To so preproge, Carpets, pregrinjala in Linoleum in drugi komad,, kater, so tem podobni, vecj, ,n mali. In da še vas spomnim na lepe omare vseh vrst, na krasne sve-i bike vseh_ vrst m lepe mize, stole, katere se potrebuie v vseh hišah povsod. In. ko bi vi vedeli da imamo! 3»3 50 z'afemiflrt importirane iz "Jugoslavije" narejene od naših Slovencev, bi takoj prišli po nje samo al° venfar r0Čni zarabo- in kaj pa še take metle za pometanje na s L j, vse take stvar, so za Bozic kakor nalašč najpripravneje in ni mogoče, kakor da se take stvari kupilo vašim dragim prijateljem in sorodnikom. To so darila, katere ostanejo za dolga leta v val kred" f Zapomnite s, to da ako vi to storite vašim, bodo vaši isto storili vam,-in tako boste imeli vsi! dobre stvari. In ker kup,t, morate, že tako ali drugače, je torpj najboljše, da kup te za Božič - za dar 1 na nišite kai n,^teVSb.ka-t6riSte bHzU' drUgi ki ste v drugih mestah oddaljeni pa p,site kaj ze rte, vam prav lahko postrežemo z istimi sredstvi. Mi pošiljamo blago na vse strani saj vsaka prodajalna dobiva blago iz vseh delov Amerike. Zato tudi lahko pošiljamo^ na vse stranf Posebno pa imamo v Clevelandu dobre "PECI," katere radi pošiljamo kamor potreba iam šCilTa°tevf 2 nami VSeleJ Zad°VOljni: ~ In tak0 80 tudi Postelje in blazine dobre stvari za po- POSKUSITE NAS! ZADOVOLJSTVO VAM JAMČIMO'" A. GRDINA in SINOVI, 6019 St Clair Ave., Cleveland 0 ar kdor pa jih hoče poslati svojcem v stari kraj ali kam drugam ta mora na JarJi^L zapohistvo : ssk"" p°m' - ™k-s- - • ixn sr £ Harmonike lastnega iz imamo vedno v zalogi Garantiram za vsak inšti vedno polno vrednost dei Najboljše Cheney in radio, dobite vedno pri m in vam torej ni treba ho< vrste gramofone, od $25.( koj, d in go na lahka odpl Najnovejše slovenske bite vedno pri nas, in s tako da vsakemu po želji calion plošče, katerih st sedaj zamenjate za nove, i eno novo. Velika zaloga violin, njo, tenor banjo, itd., d< cenah. Razpošiljam ANTON m 6921 St. cm CLEVELiN® ... ; ; iV ; fe . - - rr~-' * ___ BENO B. LEUSTIG Edina slovenska trgovina vsakovrstne gotove oprave za žene in dekleta. 6424 St. Clair ave., . -Cleveland, Ohio. :♦> :♦> :♦> :♦> :♦> <♦> :♦> <♦:. » :♦> :♦> ^ $ JABLONSKI BROS. t $ PHOTOGRAPHERS 6122 St. Clair ave. and 2302 Professor ave. § CLEVELAND, OHIO. £ :♦> :♦> •;♦> •:♦> <♦> <♦> as-. <♦> <♦> .;»> •:♦><♦> < ❖MiiiniiiiaiiHiiuliioI^^ NAROČAJTE IN PODPIRAJTE 1 1 » * * | "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST"! 1 $.3»iiunmiannnt»iHa»uHtmiiu»miiiMiHiiim^ j Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem odjemalcem ! MIKE ŽELE ! | GROCERIJA — SADJE — ZELENJAVA | 1123 Norwood Rd. Cleveland, Ohio. j lj Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem odjemalcem znana j^} slovenska trgovina JXJ |j GRDINA HARDWARE ^^^^^^^^^^^^ pj potrebščine. Se priporoča v naklonjenost! [|1 Sgf 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Kil ^/E/H/E/H/E/S/S/S/^TE/H/S/ETH/H/H/^ W —■—— ^—-A-^—__ JL ...........»------r {J Vesele božične praznike srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem Frank Kužnik i Trgovina z mešanim blagom 3525 East 81st Street, Cleveland, Ohio. \ Phone: Union 529-K. Obenem priporoča svojo moderno urejeno trgovino z mešanim blagom vsemu cenjenemu občinstvu. - Vesele božična praznike želi vsen ANŽLASUEV \ trgovina z meš-mi.n blagom '•A ^ j C202 St. Clai-ave. I I * Tel.: Penn 1741. " ——————— jr, J* ČE hočete citati dobre dela /- | ske članke, če hočete slediti | , vsem dogodkom in življenju i po slovenskih naselbinah v | Ameriki, potem si še danes 1 i naročite C* "Amerikanskega Slovenca in j Edinost," ki vse to prinaša! i --- . i | F. Znidaršič ■ l Slovenska grocerija. t 1204 Norwood Road. Frank Krasovic1 I Grdina Hall 6025 — St. Clair Ave. VAL. E. KOCI , j i Real Estate — Insurance 1266 East 71st Str. i Phone : Rand 6241. ^ i £ U1 f I F VAHČIČ ti S'oven si: n ir.odna trgovina 725 East 152nd St. j i J. S. WIDGOY S c. r iiki fotograf. J ■ ir s Se priporoča Slovencem in Hrvatom. Delo dobro in garan-j tirano. Ob nedeljah je tudi od-; ™ prto. Podpirajte slov. podjet-) je! i" 489 East 152nd Street. C- HOTEL SERSCHEN €94 East 152nd St. ! RESTAVRACIJ - Sobe za tujce in ootr-'Vr. v EUCLID VILLAGE HOMES I You can own ot* ' Real Estate — Investments 6411 St. Clair Ave. 1*1 D. TOMAZIN j i SLOVENSKA GROCERIJA I 6128 Glass ave. Vesele božične praznike vsem odjemalcem ! Radostne igt božične prazJ zdravo mm sirom m 4 H it o T D r>r\vT» 11H TRGOVCEV IN OBRTNIKOV § L«vttvt^^ --------v, * g rnuae: renna - j NEW YORK DRY CLEANING CO. J. SMUK POSLOVODJA Stara zanesljiva tvrdka 6220 St. Clair ave., Cleveland. Ohio. P"-3K3 $ strehe zastore in barvanje Š nizke cene točna postrežba $ GENERAL AUTO REPAIR CO * 6506 St. Clair ave., r. . J * .««». _ .Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem JOHN GORNIK Trgovina z oblekami in krojačnica. 6217 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike in srečno 1 FRANK SUHADOLNIK Prva in največja trgovina z obuvali. — Cene zmerne postrežba točna! * _____—J^Zl1™^10' 1 |£ » :♦> S S S 55 :♦> •:♦> :♦> ■.»> <♦> .;♦> ^ ' Vesele božične praznike in srečno in* zdravo Novo leto vsem 8 THE FRANK MERVAR'S CO. $ MODERNA ČISTILNICA OBLEK ^ Glavni urad in tovarna $ 1 na Bona Avenue and East 60th Street. L § PODRUŽNICE: $ 6511 St C,air ave- 12306 St. Clair ave. I 12431 Superior ave. 58i0 Broadway. $ S Prinesite v naše podružnice ali pokličite po g telefonu: Randolf 5694. „ $ ^ ^ <45v ^ ^^ ^ g Radostne božične praznike in srečno zadovoljno Novo leto vsem Slovencem v naselbini! Glavni urad v: Slovenskem Narodnem Domu Telephone: Penn 1885. ^^ t ^^ Podružnice: Superior Photo Studio ' ^^^ Superior avenue —^--------Telephone: Rand 4892. Cleveland, Ohio. ^^^ Izdelujem vsakovrstne slike. Rojakom ^^ se priporočam v naklonjenosti _-- FRANK ZAKRAJŠEK SLOV. POGREBNIK 1105 Norwood Rd. Vesele praznike vsemu občinstvu ! IGNAC STEPIČ Cigars — Tobaco — Candies 1225 Norwood Rd. I Želi vsem vesele praznike in srečno Novo leto! # - JOS. FERLIN GROCERIES and MEATS j 15416 Saranac Rd. > - ; Želim vsem vesele praznike in srečno Novo leto! Phone Rand. 7416. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair ave. VESELE PRAZNIKE ter srečno Novo leto želi vsem odjemalcem in dobrotnikom FRANK KURNIK pot. zastopnik A. S. in Ed. FRANK MATJASIČ Grocerija — cigare in Confec tionary 1115 Norwood Rd. Želi vsem vesele praznike! FRANK A. HOCHEVAR CONFECTIONARY 7031 Superior ave. Vsem vesel Božič in srečno Novo leto! ......_ JOHN ASSEG / GROCERIJA in MESNICA I 15638 Holmes ave. Vsem vesel Božič in srečno Novo leto! 1 SLOVENSKI Fotografski umetniški zavod Frank Rožnik 6214 St. Clair ave. CLEVELAND, O. Prijatelji umetniških slik pridite si ogledati našo izložbo in prepričajte se, da pri nas, sedaj izdelujemo najceneje in najbolj krasne slike! t j s Obenem želim vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto! » \ Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA The North American Banking & Savings Co. 6131 — St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO. i * t Obenem se priporoča cen j. rojakom po celi Ameriki in jim daje na razpolago vse ugodnosti moderne banke: hranilne in čekovne vloge; oddelek za denarne pošiljatve in prekmorske listke. Premoženje nad tri milijone dolarjev. f Kapital $125,000.00 Preostanek $125,000.00 Hv- \ y f CAS ziintfere. Pri nas dobite inštmte, da si lahko kraj- r * iz«a tri ali štiri vrste, tli »delam po naročilu, niiwej dobite pri meni SoAmofone, kakor tudi as »eno kot kje drugje, liti vi). Imamo tudi razne .00 m Nekaj plačate ta- I e in« plošče t^er role do-temiidobro preskrbljeni, i p gače so pa farji delavski sovražniki." "Vidite za eno ste mi dali j že prav. Zdaj mi pa povejte, j kje ste Vi videli, duhovnika I v sovražnem taboru delavstva ?" "S kapitalisti se pajdaši j o in zato so nič vredni, tako nam pišejo naši delavski listi." "Pa ste že vi sami kdaj videli duhovnika, da je delal proti delavskim interesom?" "Sama ne, ampak čitala sem to v naših delavskih listih." "Pa ste se prepričala že kdaj, če je res kar ste bra-1 li?" "Ne tega nisem, saj naši listi vendar pišejo resnico, saj so delavski listi." Naši listi ne lažejo, kakor vaši črni farji, ali pa rjavi frančiškani, ki so Prosv. nagrado razpisali, plačali jo niso pa nikdar." "Ravno na pravi predmet ste pogovor obrnili. Hvaležen sem Vam, da zamorem osebno dokazati, kako Vaši "de-I lavski listi nesramno lažejo, j Poglejte Mrs. N. Jaz sem do-tičnik. ki sem napravil kupno pogodbo in kupil list "Amerikanski Slovenec" za našo delniško družbo Edinost. Govorim Vam kot načelnik te družbe. Družba je inkorporirana po zakonih države Illinois, i vsakdo tudi vi lahko pišete v Springfield. 111. na korpora-cijski urad in odtam Vam poš-ljeio vse informacije glede naše družbe. Zahtevajte imena delničarjev in videli boste, • da pri družbi nimajo ničesar ! in nobenega vodstva frančiškani. Vaši "delavski" listi so poročali, da so Frančiškani kupili list, in zraven še, da je \A. S. prenehal izhajati. Vi pa sedaj po moji izpovedi, ki je taka, kakor je resnica, veste, •da je to laž, morete še dalje trditi, da vaši "delavski" listi pišejo resnico? Ali mislite Mrs. N. da bomo mi za laži plačevali vašim "delavskim" listom nagrade? Ho, ho, če bi bilo tako, potem f>i vaši delavski listi prejeli brezštevilno nagrad za vsako svojo u-mazano izdajo. Prejeli bi nagrad. kolikor besedi bi bilo v vsaki njih številki ? Ali vidite sedaj, kakšno "zlato, resnico" pišejo Vaši "delavski li-jsti?" "Well, ker te poznam ti verjamem, da v tem ozitu so se | morda res naši "delavski" li-■j sti zlagali, ali so pa bili na-i pačno poučeni." j "Napačno poučeni! ? Kaj še ! Bolj so vedeli za resnico j v tem oziru, kakor najsi bo v j tem oziru kdorkoli drugi. To-i da oni so hoteli laž raztrositi, j hoteli so narod zbegati in ga j napačno mformirati. Vaši | "delavski" uredniki so naj-1 večji zavajalci in potvarjal-ci. Great Scott! Poglejte samo v zapisnike vašega glasila, kako so vašega lawndalskega diktatorja Zafrknika za jezik prijemali na letnih in polletnih sejah. Naravnost so mu j dokazali črno na belem, da je potvarjal. Vidite in vi verjamete takim lažnjivcem, kar j vam na trobijo po vaših "delavskih" časopisih." "Morda je res, kar praviš. Vendar jaz farjem ne morem j verjeti." ; "Zakaj ne? Kaj so ti pa tako žalega storil! ?" "Zato, ker učijo, da so nebesa in pekel, kar pa ni res, j saj ^naši "delavski" listi tudi pišejo, da ni res in ti tudi i nekaj vedo!" "Hm. ti tudi nekaj vedo," sem dejal sam pri sebi. "Kaj na vedo, ali lawndalski diktator Zafrkhik more dokazati. da ni Boga, da ni nebes, da j ni pekla ? Ne, ne more, edino j kar more. je to, da se lahko debelo laže — and that's all! i V laganju in zavijanju je pa ŽRTEV SLABEGA ČASOPISJA/ Napisal —n. Poznal serfi jo izza svojih mladih dni. Poznal sem tudi njene stariše, ki so bili dobri in verni. V Ameriki sem jo srečal tam nekje v sredini kontinenta Združenih držav. Sedaj se piše N. "Ti si pa ta in ta," me je nagovorila pred hišo, kjer je stanovala. "Da, sem," sem ji odgovoril. "Pa kaj hodiš po tej okolici, oz. sčem se pečaš?" "Sem zastopnik katoliških listov in obiskujem naše ljudi, da bi se naročili na nje." "Agent za katoliške liste?" "Da!" "Kaj si ti tudi še tako neumen, da zato stvar delaš?" "Ne vem zakaj naj bi bil neumen, če agitiram za katoliško Časopisje. Potrebno je, pravico pa tudi imam." "Kaj bo potrebno, to je samo farški humbug. Fant imej pamet pa pusti to neumnost pri miru, če te veseli agitacija agitiraj rajši za delavske liste kot so Gl. S. Pros, in Prol. To so listi, ne pa farški papirji ti ljudi samo neumne delajo." Zdaj sem šele videl, koga imam pred seboj. Videl sem, da imam pred s§boj žrtev slabega časopisja. 2ena se je bila pri tem raztogotila in videl sem, da v njenem srcu plamti smrtno ' sovraštvo do duhovščine, cerkve in vere. "Iz česa sklepate vse to, a-ko smem vprašati?" "Iz česa? iz tega, ker nam tako naši delavski listi povedo." "Pa ste že kdaj pomislila, če je vse resnica, kar Vam ti Vaši "delavski" listi povedo?" "Kaj treba pomišljati. saj so vendar delavski listi, ti j a pišejo resnico." "Mrs. Vi ste človek in imate pamet, katero je Vam Bog dal. Premislite s to Vašo pametjo, kadar čitate — kaj či-tate in ako je resnica ^ar čitate. — Ali bi n. pr. verjeli meni, ako bi Vam napisal v list, da so ljudje začeli po glavi hoditi, pa bi vendar sami videli, da hodijo po nogah ?" "To je pa vse nekaj drugega. Jaz ne verjamem farjem nič. Oni so protidelavski „ elementi, oni delavce izkoriščajo, oni so njegovi sovražniki, tako sem se naučila od naših časopisov Gl. Sv. Pros, in Prol. tako verjamem, pa je amen." "Dobro le verjemite če hočete, zato se svet ne bo podrl, če Vi tem listom verjamete in se pustite od njih far-bati. Ampak prosim samo nekaj. Povejte mi, ali so Vas ti Vaši delavski listi že okoristili s Čem?" "Menda ja, saj nas vendar učijo izobrazbe in to je veliko vredno. Nam razkrin-kujejo delavske sovražnike itd." "Mrs. Zakaj pa naj bi bili ravno duhovniki delavski sovražniki ?" "Zato, ker strašijo s peklom in ljudi begajo, zraven pa s kapitalisti drže." "Se motite, duhovniki učijo delavce in kapitaliste en „ nauk, en evangelij ljubezni. Če se pa kapitalisti ne ravnajo po tem nauku in evangeliju, ali naj pripisujemo duhovnikom to krivdo?" "Mi ni treba nič praviti tega humbuga, jaz ne verjamem nič!" "Prosim, dovolite mi, da vsaj dokažem nasprotno z resnico, kar vi zanikujete. Vi pravite, da so duhovniki vaši sovražniki, dovolite mi, da vas vprašam, ako imate duhovne zato za sovražnike ker se mučijo z ljudmi, jih učijo resnice, poštenosti, zmernosti in^ učijo otroke, da morajo ljubiti svoje roditelje stariše in predpostavljene, da morajo g | 1 Tel. 259 s = I John (Zupančich j | Dealers 1 in | * General Merchandise | E L Y, M I N N. | | Vsem odjemalcem ve- | | se le praznike in srečno | Novo leto! 5 č <^inc3iiuujuiuaitmruiiiiaHimiuniuiimiiiunaa«niuiuc«B> j Laing Howe i j Company j | Hardware and j | Furniture | JAMES J. LAINNG | j želi vsem vesele praz- J | nike in srečno Novo leto! i | ELY, M I N N. I I I > li, 11 . j1 i N | 5 Vsem mojim odjemal-ceni voščim vesele božične praznike in vese- 1 | lo srečno Novo leto, da 3 j bi bili vsi zdravi in za-dovoljni, ter obenem se > | vsem še za nadaljno | j naklonjenost priporoča | Frank Veranth ! j Phone 96. j I ! ELY, M I N N. j J O S. K L U N Dealer General Merchandise Ely_ Minn. s I J. A. Rothman 11 | Trgovec | z Fordovimi | automobili. Premog in olje = | E L Y, M I N N. | ft VeseJ Božič in srečno Novo leto vsem! ^funiiaMma»miuimintHttit]Hiinm»tm)aMMM|fl j Vesele božične praznike | srečno Novo leto 1 ŽELI i FIRST I | STATE BANK j j OF ELY. I ! Obenem se zahvaljuje- 1 mo za posebno slovensko naklonjenost v preteče-| nem letu. » VESELE POŽ1ČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO ŽELI VSEM THE jI First National Baak ELY, - - - - MINNESOTA '^r^^r^r^r^r^^M^ WWW^^vkwww stvvvto^m Božična voščila Slovenskih Trgovcev in Obrtnikov z Ely, MinnT^B "ČE HOČEM POVEM ~ ČE NOČEM PA NIČ." (Spomini) —n. Vsakdo se spominja na svo-Ha mlada leta. Meni čestokrat topijo pred oči in z njimi spojni na tiste, v katerih druž-,i sem bil. Med temi mi če-tokrat pride na.spomin prijazni mož naše vasi, ki se je [imenoval Mohor. Kako se je »isal ne vem, vem samo to, da ga klicali za Mohorja. Pra-rim prijazen mož je bil. Ved-jno se je smejal in jaz ne pom-iim, da bi ga kdaj videl jez-jega. Rad je burke uganjal >sebno pri otrocih je rad kačo špasno povedal in mi smo radi imeli. "Mohorjev oče redo," smo rekli, ko smo jih zagledali že oddaleč. "Dajmo, vprašajmo jih kaj." Tako smo začeli pripravljati načrte ^svoje nagajivosti. Pa veste zakaj ? Zato, ker prijazni mož Mohor je vedno šaljivo odgovoril. Njegov odgovor je bil najprvo: "Ce hočem povem — če nočem pa nič." Potem se je malo nasmehnil in odgovoril na stavljeno vprašanje. Kadarkoli sem moža srečal ^sem ga vedno vprašal, če drugega ne, vsaj, koliko je ura. Jdgovor sem vedno dobil: "Če hočem povem — če nočem pa nič." Pa Mohor je bil stari Ame-rikanec. Nekako še pred letom 1891. je odšel z nekate-, rim drugimi v Ameriko. Slišal je mnogo praviti o tej srečni; deželi, da se tu lahko srečo; najde, dobro služi itd., kakor j to misli vsak naseljenec, ki se pripelje črez morje. V tistih letih se je le redkokedaj dogodilo, da so oblasti, kakega ustavile na potu v Ameriko. Naseljeniških postav tedaj še ni bilo, takrat je lah-j ko potovalo v Ameriko vse. Vendar ravno tisti čas se je pa dogodilo, da je neki mož, ki je imel klobuk in petelinovo perje na njem, stopil pred moža Mohorja v Ljubljani in ga vprašal kam gre. "Če hočem povem —če nočem pa nič," je dobil odgovor. Z ro-,ko je pa že vlekel spod pazduhe potno dovoljenje v A-meriko. Moža postave je odgovor ujezil in kmalu bi ga a-retiral. Njegovi potniki pa so dopovedali, da ima tako navado, da da vsakemu tak odgovor. Kondukter je že mahal naj [vstopijo hitro na vlak, Mohor 'pa je godrnjal: če hočem •em, če nočem pa nič. Do-je bilo^ da je bil kondukter Nemec, da ga ni zastopil, [sicer bi ga v svoji nadutosti .nagnal. V Ameriki je bil nekako Ive leti in se vrnil domov, [ohor je bil eden izmed prtih Amerikancev, zato veste, smo ga vsi mladi in stari >blegovali z" vprašanji, kako v Ameriki. On pa po stari ivadi najprvo: če hočem po-sm — če nočem pa nič. Mohor se je pa tudi nekoliko angleško navadil. Gonil je "roj "šur" — "orajt" — "je-— itd. Zdel se je nam ve-mož, pripovedoval je nam, :o se je vozil čez morje, fako je morje ploskalo ob lad-in kako so se bali, da ne u-c°nejo. Pripovedoval je tudi velikih ribah — h vsaki je -nda še nekoliko pristavil pridjal, da je bila res veta in smo si predstavljali,! so bile te ribe večje kot | lrnik sam, itd. Bil je pa tudi moder, ni se ir tjavendan smejal. Nekoč M> ga pa le videli, da se ie teno nasrnpial. "Rjio ie ne-i nedeljo. Pod vaško lipo je ivil o Ameriki in zvesto | *o ga poslušali. Čakali smo Popoldansko službo božjo, -d jias je prišel tudi naviha-cerkovnik, ki je rad ljudi | >al. Tako Mohor njemu »rašanje odgovori: "šur". tovnik pa hitro pristavi: v nebesih je pa sv. Jur." Mohorju je ta odgovor ugajal. Nasmejal se je od srca. Tako mu je ugajal, da je po popoldanski pobožnosti poklical cerkovnika v bližnjo gostilno in mu dal za pijačo. Humoristično sta kramljala z cerkovnikom pri kupah. Kar sama nista uganila je uganil za nju on, ki sta ga pila. Cerkovnik je postal kmalu sam tako moder, da je začel odgovarjati Mohorju, ko ga je silil naj pije: če čem pijem, če nečem pa nič. Razšla sta se že proti večeru. Donja pa je očeta Mohorja čakal tisti večer bolj oster uradni sprejem od njegove žene, ki je bila ob takih slučajih precej huda. Kako je njej odgovarjal pa ne vem . .. Če smo ga pa za tako stvar vprašali je nam pa samo odgovoril ^ če hočem povem — če nočem pa nič, drugega pa od njega nismo zvedeli. To je bila pač njegova zasebna stvar in do te nismo imeli pravice, da bi jo vedeli. Kaj dela Mohor sedaj ne vem. Še tlači travo ali ne, tudi ne vem. Vem pa toliko, da Mohor je bil "fejst" mož, veselega značaja, kakorsnega se" le malo najde v današnjih dneh. Kjerkoli je, ga naj spremlja vse najboljše — to mu povijam in pošiljam ob tem spominu na moja mlada leta. -o- ČEZ PAR TISOČ LET. Človeštvo je zapustilo mater zemljo, živi v letečih oziroma v zraku plavajočih me-stitvjn se koplje v večni solnč-ni luči. Izginili so vsi bacili, ki povzročajo bolezni, prahu ni in tuberkuloza je neznano ime, živeče samo še v zgodovinskih knjigah. Mesta držijo v zraku različni mehanizmi, ki delujejo proti privlačnosti zemlje. Zračna elektrika je postala vir moči, kakor danes o nji niti sanjati ne moramo. Človeštvo se je navadilo razredčenega zraka in je izredno zdravo. Na zemljo pa ljudje ne smejo več, ker bi se vsled prepogostega zraka zadušili. Le malo je še tam ljudi, Ki spravljajo žetev itd., pripravljeno seveda vse z e-lektrično močjo. Zračnih letal ni več. temveč je vsak človek sam leteče bitje, zavito v toplo, električno kurjeno pletenino. Kajti gori v zraku je bolj mraz. Tisto malo zraka, ki ga potrebujemo za dihanje, nosimo seboj v majhni posodici. Moč, ki jo potrebujemo za premikanje, vzamemo kar iz zraka. Brez porotnic smo, kajti elektrika je samo žarenje. Potrebno energijo-nam daje čarobni aparat, pritrjen okoli pasu. Gremo lahko na vse strani, kamor hočemo : tudi hitrost je poljubna. Izredno hitro se premikamo po zraku, a nikdar nismo sami; z brezžičnim brzoja-vom sipo zvezani s stanovanjem in z družino, z delavnico in pisarno. Govorimo lahko kjerkoli in karkpli. Naše prerokovanje se bo morda komu čudno zdelo, pa bo res tako. Kar so ljudje pričakovali pred dvajset leti. vse to je že dolgo za nami; smo že naprej. Zgodi se lahko, da se prerokovanje ne bo uresničilo čez par tisoč let, temveč že čez par sto let. In morebiti bo vsaj delne njegove ure^ sničitve deležen še marsikdo, ki te vrstice bere. Kai je bilo pred dvajset leti in kaj je danes!! -o- GRKI REORGANIZIRAJO SVOJO MORNARICO. Grška vlada je sklenila, da se mora njena mornarica v najkrajšem času temeljito reorganizirati. V ta namen je prosila za pomoč britansko vlado v Londonu, ki ji bo dala na razpolago posebnega angleškega admirala. Grška mornarica leži sedaj zasidrana v pirejskem prstanišču. -o- Ako Tvoj sosed ali prijatelj ni naročen na A. S. in Ed. skrbi, da se nanj naroči! Kako se govori današnji dan v Jeruzalemu. . Današnji Jeruzalem je majhen jezikoven Babilon. Urad-I ni jeziki so: angleščina, arab- I ščina in hebrejščina. Jako do- II sti se govori tudi francoski je-• zik, ker je francoščina diplomatski jezik in občevalna govorica izobraženega sveta in ker ima veliko oporo v številnih francoskih cerkvenih za- . j vodih, samostanih in šolah. Tudi nemški se precej govori. Zlasti med židovskim življem,j ki tvori skoraj dve tretjini jeruzalemskega prebivalstva, je ( nemščina največkrat občeval-ni jezik. Dandanes živi v Je-. ruzalemu približni 100.000 .! ljudi. . ! -O- UTRINKI. Najvažnejša stvar na sve-j I tu je ljubezen, kjer te ni je " vse narobe. i j * * * j! Če bi ljudje več mislili in . več delali — ter manj govorili, bilo bi veliko bolj na svetu, kakor je. * * * j Ženske so allright, dokler . so allright; kadar so pa hude - so pa iz zlomka! .j * * » Najbolj mučno za zgovorne , ženske je tedaj, kadar morejo - dolgo tiho in nepremično se-ij deti. -——————— COLVIN LUMBER and COAL COMPANY ) Gilbert, Minn. J ■ > Obiščite novi OPTICAL PARLOR .j v Mr. ROHRER i zlatarski prodajalni. Izboma ] postrežba — moderne napra->j ve. l. Dr. J. A. MILLER Optician ! Eveleth, Minn. > Tel. 620. ( Vsem naročnikom naših listov, kakor tudi vsem čita- -tel jem in sotrudnikom | želim vesele božične praznike in srečno NOVO LETO 1925. FRANK ULČAR Zastopnik "A S. in Ed." Gilbert, Minn. I t_;_ , GEORGE KOBE Grocery and Meat Gilbert, Mhin. i / I - GOLDEN RULE i « Head to Foot Outfitter For Men, Women and Children Gilbert, Minn. L_ Vesele praznike in srečno | Novo leto želi vsem JOE KOLAR Grocery and Candy Tel. 218 Gilbert, Minn. WILLIAM WIITAMAKI Najboljši zlatar 213 — Grant ave. I Gilbert, Minn. Tel. 94. j -i I ^mmtmmm— Vsem vesele praznike in sreč-Vsem vesele praznike in srečno Novo leto! RANGE HARDWARE CO. 319 — Grant Ave. Gilbert, Minn. ___I VICTOR AHA Shoe Repairing Gilbert, Minn. East 18 Broadway. Vesele božične praznike želi vsem GILBERT HARDWARE AND FURNITURE CO. LEO KUKAR, lastnik Gilbert, Minn. Tel. 30. Dr. S. M. STEIN Dentist Gilbert, Minn. Phone: 245. NORTHERN LUMBER and COAL CO. Gilbert, Minn. Želi vsem vesele praznike in »rečno Novo leto! THE MIDGET NEWS Prodajamo na debelo in razpošiljamo Magazine in časnike za vzhodni del Mesaba Ranča. Eveleth, Minnesota 406 — Jones St. MATSON'S GROCERY 204 — Grant ave. Eveleth, Minn. Želi vsem vesele božične praznike! R. SHUSTERŠICH Meat and Grocery Gilbert, Minn. Tel. 106 •?*iiiniiii!fiiniiiriitiiiiintiinmiiimimiiitiiiinii)iitiniimii GILBERT, MINN. Ta prodajalna se je začela z delavci. Delavci v jo lastujejo. Delavci svoje potrebščine kupujte pri j nas, od česar boste edino sami imeli korist. Delavci podpirajte svoje lastno podjetje! OBENEM VOŠČIMO vesele božične praznike in srečno Novo leto vsemu slovenskemu občinstvu! M G LIKE-NU SH0PPE želi vsem svojim odjemalcem radostnte božične praznike in srečno, zdravo Novo leto! Čistimo obleke — klobuke čistimo in popravljamo — popravljamo in čistimo črevlje — izvrstno delo na prazničnih čevljih — popravljamo in zbru-simo drsalke. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporočamo! EVELETH, MINN. Tel. 686. Božična Voščila Gilbertskih in Evelethskih Trgovcev in Obrtnikov -AMERIKANSKI SLOVENEC* IN "EIMnegi » ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Ako ne pridejo, pridejo, ako pa pridejo, ne pridejo. O cesarju Jožefu II., sinu Marije Terezije, ki je vladal od 1780.—1790., se pripoveduje na stotine anekdot. Naslednji dve sta manj znani, pa bi znali zanimati naše citate-lje: Nekega dne je hodil po bogati Hani na Moravskem, kjer je nekoč pomagal kmetu ora-ti. Vidi kmeta, ki seje konoplje. Cesar ga vpraša: "Ali pridejo?" (namreč konoplje iz setve na površje). — Hanaki so znani šaljivci, pa mu seja-vec, ki seve ni poznal cesar-; ja, odgovori "Ako ne pridejo, pridejo; ako pa pridejo, ne pridejo." — Cesar ni razumel šaljivega odgovora in prosi pojasnila. Kmet pokaže na jato divjih golobov na drevesu in reče: "Ako ne pridejo golobi nad setev, pridejo konoplje iz zemlje; ako pa pridejo golobi, ne pridejo konoplje do žetve." -7°- Slecite se! Profesor dr. R. Mueller na Dunaju je bil na dobrem glasu kot zdravnik za notranje bolezni; znan pa je bil tudi po svoji brezobzirni strogosti napram bolnikom. Neki dan se ob sprejemni uri uvrsti medt številne bolnike na videz: zdrav Človek. Po dolgem čakanju pride tudi on na vrsto in stopi v sijajno opremljeno i sprejemno sobo glasovitega zdravnika. Ta mu brez vsake-1 j ______________11 m ----- ga obotavljanja zakriči: "Slecite se in ležite!" — "Ali, gospod profesor!" . . . "Slecite se, sicer vas vržem ven!" Dozdevni bolnik se v naglici sleče in profesor preiskuje vse dele- telesa, a ne more ničesar najti in dognati. Naposled mu prismoli par gorkih po nagem "debelem" mesu in zakriči: "Čemu hodite k meni? Že leta in leta nisem imel tako zdravega človeka pod roko V* — "Oprostite, gospod profesor, nisem prišel radi kake bolezni, ampak prinesel sem vam račun mestne elektrarne, a vi me niste pustili do besede !" -o- Več gibanja! Bolnik pride v mesto k zdravniku in mu toži svoje nadloge: "Ne morem jesti, glava me večkrat boli, ves iz-(mučen sem in slab!" Zdravnik ga dolgo preiskuje, pa ne najde nič posebnega: "Gla-vobolje vam preide, ako bo-i ste jemali po tri praške, ki j vam jih sedaj predpišem. Da | pa boste mogli spati in da po-j pravite svoj slabi želodec, se i morate dosti gibati in dosti hoditi !" — "Moj Bog, kako , bo to mogoče, ko hodim vsak dan ob vsakem vremenu po deset ur?" — "Kaj pa ste pravzaprav?" vpraša zdravnik. — "Oh, jaz sem pismono-ša na deželi, gospod doktor!" -o—- Profesorska. Znano je, da najbolj učenim profesorjem v r* a si h kakš-........... ■ Ta trgovina je za Vas! Tukaj kupite vaše suknjej in obleke po zmernih cenah. Zapomnite si nas, kadar potrebujete oblek ! SAM PRESS AND CO. Eveleth, Minn, j J. KETOLA & CO. Eveleth, Minn.; želi vsem vesele praznike in' srečno Novo leto! Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem pri j a- i teljem in znancem. Obenem se zahvalim vsem, ki so me podpirali in podirali v moji trgovini. Tel.: 515 A. C. NEMANICK Eveleth, Minn. v R. D. JIRAMES Dry Goods _ Store Eveleth, Minn. Želimo Vam vesele praznike in srečno Novo leto! PEOPLES HARDWARE FURNITURE CO. Vesel Božič in srečno Novo leto vsem ! Toplicky & Muhich prop. <♦>•:♦> ppasw •»> S ^ ^ i $ PEOPLES K STATE BANK $ * OF EVELETH g . 3; k želi vsem vesele in za- $ i _ $ a dovoljne božične praz- * . * a nike in srečno Novo leto f £ * 1925! * s y; % S! 'Sbhct ---________v. na "izpodleti," ki služi porednim dijakom v šalo in zabavo. Na stari goriški gimnaziji je pred mnogimi leti; služboval nemški profesor, o katerem povemo o priliki našim čitateljem marsikatero anekdoto. Za danes napišemo naslednjo : Nekega dne je med odmorom ob 10. nadzoroval dijake v drugem nadstropju: Ker so dijaki v nekem razre-j du razgrajali in kričali, odpre vrata in vidi cele gruče i JOHN SCHWAB 423 Monroe Str. Eveleth, Minn, j Prodajalna električnih naprav. Želi vsem vesele praznike in srečno Novo leto! AUGUST PACIOTTI Meats, Provisions and Feed. 512 Hayes Str. Eveleth, Minn.! Phone 239. - pri odprtih oknih. "Tiho in - mirrrr! Takoj zaprite okna! •I Ako pade kdo skozi okno, bo i| zopet lagal in trdil, da ni bil > on!"_• _ > MATT PRIMOŽICH H . Groceries and General Merchandise 511 — Grant Ave. Eveleth. ■ t Phone 415. Vesel Božič in srečno Novo leto! ( Dr. L..W. KUKAR Slovenski zobozdravnik I u V Jeromom poslopju , i 2141/2 Grant Ave. \ Eveleth, Minn. ( I : 1 MESABA CASH STORE 1 Primo Chiodini prop. Groceries, Meats, General, \ Merchandise. Tel. 91. 417 — Pierce St. Eveleth, Minn- , GLASSES THAT SATISFY , Na stotine ljudi po ranču smo zadovoljili z očali. Dr. E. E. JOHNSON Optician 1st Nat. Bank Bldg. J j Eveleth, Minn. KADAR POTREBUJETE I dobre kave ali čaja ali druge 1 grocerije pokličite No. 6 na 1 Chisholm, Minn. Želimo Vam vesel Božič in 4 srečno Novo leto! RANGE TEA CO. ' I & »> <♦> >:♦> •:♦> •:♦> m ;« 4 c S £ g, % ^ __2J5 jj ^ 4 u • * >j I A. F. CHERNE CO. * $ '4 'd 209 Grant Ave. * 9 . « $ ' Š Eveleth, Minnesota $ v '4 ' £ • , v * '4 T-i £ v The House of better * v $ Plumbing! * £ »jj v '4 * i Phone 65-W. v & * V * 4 a • $ $ $ Želi vsemu občinstvu * • ^ JJ! £ vesele praznike in sreč- v * v V • $ no Novo leto! v * V M * 4 & K . ft v •:«• •:♦> .5» « ----Cf THE ITASCA STORE $ je najbolj popularen store na § Eveleth, Minn. § Črevlje, narejene obleke in § vsa druga oblačila. 4 " —— JJ5 Naj bodo Vaša božična darila A praktična, vsi okraski in dru- $ go naj bo $ KLEKTI; ir^NO c 4 ZENITH ELECTRIC CO. Jetrwin prop. $ Eveleth, Minn. Jv $ L. HITY — HIHO & CO. $ želi vsem vesele praznike in $ vspešno in srečno Novo leto! *. sjs Eveleth, Minn^ § " £ W. NANCARROW a * Confectionary — Notions — \ Cigars and Magazines. — Eveleth, Minn. ----_ £ EVELETH DRUG CO. Drugs — Candies Full lines of holidays goods. 1 :♦> * ss i 9 i T' , : i M- 4 * E 4 — § CITY MEAT AND | V t GROCERY COMPANY ^ p y, Geo- J- Brince Prop. ji> * ? 9 y 0 '4 '4 * £ ® Najstarejša in naj- $ bolj zanesljiva trgovi- ^ -a na za meso in grocerijo ^ " v tem mestu ! * v 1 * Za postrežbo — kva- $ $ liteto in zmerno ceno * pokličite: 90 $ ^ A * 117 Grant Ave. 9 Q A Eveleth, Minn. ¥ ^ / v 0 8 4 S R 0 s 1 * i: it I I. H. WINER - General Merchandise Grocery and Dry-Good Cheap Prices! 1 416 — Hayes Str Tel. No. 420. Eveleth, 1 I GOLDEN RULE STORE 3 Dry-Goods, Clothing, Shoe« | 1 For Men, Women and Ch i 1 i "THE STOR^WHICH SELu I FOR LESS" Eveleth, ^jj <♦> -a* » sk I; ' * ^ I » w HELLO! GIVE ME |j| I I No. 332! 3 $ PARLANTI — NEGRI 1 4 i • % ^H ; A Quality Grocery 1| ; $ Meats Vegetables a § at right prices. I* i. ! v JZl. JL a -r1, . i ■i • i : y Polite attention ' g Prompt delivery! ^ ^ : '4 Eveleth, Minn. » i ! c <♦> <♦> -se- <♦> •:♦> -as- ;♦> * j as- :♦> <♦> » « ^ - s ? • s t THE PEOPLES CASH ! Si? MEAT MARKET ! : jij želi vsem vesele prazni- S ^ ke in srečno zadovoljno ; $ Novo leto 1925! Nepozabite, da mi j|i ^ prodajamo na :♦> » < I SEDEJ — PLININŠEK Meats — Groceries Želi vsem vesel Božič mj srečno Novo leto! CITY DRUG STORE Casey & Mather THE REXAL STORE Viktrole — Gramofoni 'j j Eveleth, ' „ Minn, j Voščim vsem vesele božičnegj praznike in srečno Novo let di vsemu slovenskemu občinstvu voščim prav vesele božične praznike, srečno in zdravo ^ Novo leto 1925. A. N E M G A R zastopnica "Amer. Slovenca in Edinosti." umm i fnj THE MINERS NATIONAL BAIK of ■ Eveleth, Minn. V želi vsem svojim klijentom in vsemu slavnemu ob- I činstvu vesele božične praznike in srečno vspešno I Novo leto 1925.! k- IDEALNI BOŽIČNI DAROVI I kateri bodo vzradostili vso družino in bodo trpeli i.a ! s življenje j ^J^ J HAD 700.000 > j Guibransen Player Piano se rabi. To je edina J perfektna registrovana piano na prodaj. J Dovolite, da mi igramo za vas samo 10 minut, 'i pot^n: pii sodite. _ Cere so: $450.00; $530.00; $515.00; $700.00; 1 $295.00; $350.00 in 440.00. j EDISON — PHONOGRAPHS j m ., "—- , -—„ The £v1i^>n's I Masterpiece j I 1 ^JnjSpRS j Cena od $100.00 do 1 II frViY^ i $500.00. I f 10 lAfAW ll Kupite si enega za ] M jfijlfafey _ SV°J dom za Božič. I " ~zzzji" ^ Pridite in slišite Ade- " f^i sta Fideles in "Come jI I all ye Faithful on I j \ earth. _ / ^ Phonographs ali ! Piane imate časa za splačevati 2 leti. I Največje veselje ob praznikih je lepo igranje na J piano ali phonograph! - THE PIANO SHOPE — EVELETH, MINN. ? __(G. P. Finnegan, Prop.) Vesel Božič in srečno zdravo j Novo leto 1925. vošči vsem First National Bank Eveleth, Minn. "AMERIKANSKI SLQtVEWEC,> IN "EPINOST." mo dela, da te nasitimo." "Le pomisli Stanko, kako bi bilo, če bi bil to tvoj sin, pa bi ga poslali v sirotišnico? Če bi prišel kak sosed in ga vzel k sebi, kako vesel bi bil r "To je že res; toda, koliko ljudi je premožnejših, kakor smo mi; naj bi ga ti vzeli! Taki ljudje bi ne pogrešali tega. kar bi mu dali." "Tudi mi ne bomo, Stanko. Ali nam ni dobri Bog sam povedal, da damo njemu, kar damo revežu ? Gotovo bi mu ne odrekel malo jedi, če bi ga; videl pri mizi v podobi malega otroka." "Pa naj bo po tvojem; ne bom mu štel požirkov." Nikoli več ni Stanko ničesar rekel, kar bi značilo, da ni zadovoljen z dečkom. Morda se ie mali Edvard možu prikupil: bil je namreč zelo j prikupljiv dečko. Ko je gos-I pod župnik zvedel, da je Magda vzela Edvarda za svojega. je sklenil, da jih obišče: i pri prvi priložnosti. "Toraj ste vi dali otroku dom." je nagovoril Lenarčiče-| ve. Drugi ljudje bi bili poslali dečka v sirotišnico. Bog vas | bo poplačal. Ta otrok vam bo i prinesel blagoslov: zapomnite se moje besede!" To je bilo pred letom. Med tem časom je Lenarčičevim večkrat trda šla. Magda pa ie bila vedno pogumna in vesela. ker je zaupala v Boga. Polje tisto leto ni skoro ničesar obrodilo, njihov edini koni ie ohromel, najhujše pa ie prišlo, ko si je Stanko zlomil nogo. Ko je tako sedela pri oknu. je resno premišljevala. kako bo pripravila pošteno kosilo na božični dan. V hiši je bilo malo hrane, denarja pa nič. "Edino, kar morem storiti, bo to, da poprosim v prodajalni, da mi dajejo na upanje toliko časa, da bo Stanko zopet mogel delati. Res mi je prodajalničarV'4 zadnjič povedala, da mi ne more ničesar več dati na upanje, dokler saj nekaj ne plačam, pa vem. da ima dobro srce in ne bo pustila, da bi otroci stradali. Mrzel svet je, na katerem živimo. pa se ne smemo pritoževati ; saj sam kralj nebes in zemlje še toliko ni imel, ko je prišel na svet." Začuli- so se koraki in gospo Lenarčič je opazila, da se približuje njena prijateljica Ana, učiteljica v vaški špli. Po kratkem pogovoru^je Ana odložila taško in vprašala, kje so otroci. "Na polju so najbrže, ti paglavci : kadar nimajo šole, kar podivjajo." "Prav. da se zabavajo in so veseli o božiču. Taki smo bili tudi mi o božiču. Kdo pa naj bo vesel, če ne otroci?" Ana je odprla torbo in položila na mizo šest igrač za o-troke. "To je za otroke, jaros-pa Lenarčič. Žoge za dečke, punčke za deklice, knjiga, je pa Edvarda, ker rad čitn " "Preveč ste dobri. Ana. Tako bodo veseli, kadar jih do-; be. da jih še spat ne bom mogla spraviti." Četudi je bila Ana sama; revna, je poznala Lenarčiče-j ve razmere in .je hotela na- Gospa Lenarčič pe sedela pri oknu v svoji mali hišici mrzlega decemberskega dne. Ravno je bila zaposlena z ročnim delom. Tako je ,bila zamišljena v svoje delo, da je komaj povzdignila oči, ko se je začul ropot, veseli glasovi j in smeh ljudi iz sosedne va-| si, kateri so se vračali domov! iz: vasi, kjer so nakupovali dobre stvari za božični praznik. Bila je vedno niena navada, da je dala možu Stan-kotu par nogavic za božično darilo, katere je naredila sama. Sedaj mora hiteti, če jih j hoče dovršiti o pravem času. Stanko je bil bolan: imel je zlomljeno nogo: zato je morala sama opravljati vse delo, zunaj in znotraj. Otroci, katerih je bilo pet/ še niso bili za nikako delo: najstarejši je bil komaj devet let star. Naša gospa ni poznala počitka in vse sosede so se čudile, kako more opraviti tolrko dela, zraven tega pa imeti še dom v takem redu in otroke tako snažne. Četudi je imela veliko dela, je vendar imela dovolj časa. da ie še obiskala kako sosedo ali soseda, kateri je bil bolan ali v kaki drugi potrebi. Oni dan. ko je konju spodrsnilo in se ie voz prevrnil na Stankota. je gospa Magda Lenarčič našla Še dovoli časa. da je obiskala neko revno ženico v sosedni vasi. katera sicer živela ob miloščini; tisti dan pa se vlegla v samotni koči, da umre. Magda ii je stregla in olajševala niene zadnje trenotke. Uboga žena se je smehljala in smehljala v njenih zadnjih vzdihliajih, ker je mislila, da stoji Marija sama ob njeni smrtni postelji. Nekako eno leto prej je u-mrla neka vdova v sosedni vasi in zapustila petletnega sinka brez vsake pomoči. Uboga žena je bila silno žalostna, ko je videla, da mora zapustiti otroka brezsrčnemu svetu. Prišla pa je Magda in obljubila. da bo skrbela za otroka. Žena se je pomirila in se na? smehnila, ko je videla svojega otroka v Magdinem naročili. Drugi sovaščani bi ga bili Poslali v sirotišnico, kjer bi nikoli pe poznal doma in materine ljubezni, Magda pa je imela srce in vzela dečka na svoi dom in k svojemu srcu in je skrbela za njega, kakor bi bil njen lasten otrok. Ravnala je z njim še boliše, kakor s svojimi otroci. Če ga je kdo izmed njenih otrok nadlegoval. mu je rekla: "Ne jbod-i neprijazen z u-bogim otrokom: saj veš, da nima ne očeta, ne matere in ne prijatelja, kateri bi se. potegoval za niega. Ali ne veš, da je Bog blagoslovil sirote in da ga Bog zelo ljubi in je hud na take ljudi, kateri ne ravnajo lepo s sirotami?" Otroci ga niso imeli dolgo za tujca in postali zelo prijazni z njim. Stan kotu se ta dodatek k družini sprva ni posebno do-padel. Ker je pa zelo čislal svoi o ženo, je bil tiho in odobril vse, kar je storila, četudi se mu ni dopadlo. "Kakor bi ne jmeli dovolj svoiih!" je reki. ko je prvič zagledal tujca. "Dovolj ima- praviti otrokom malo veselja, katerega bi drugače gotovo ne imeli. Edvarcf je bil še prav posebno njen ljubljenec, ker je bil sirota : zato je storila vse, da bi bile njegove šolske ure vesele. Za ta božič mu je obljubila, da si bo smel sam in najprvi ogledati jaslice; prišla je namreč vrsta na njo, da pripravi jaslice. Zato je rekla gospej Lenarčič, predno je odšla: "Edvard tako rad vidi jaslice. Obljubila sem mu, da si iih bo smel ogledati, predno iih kdo drugi vidi. Povejte mu, naj pride jutri v cerkev, predno se zdani in pokazala mu jih bom. Jaslice bom pripravila nekoliko prej, ker grem za praznike drugam k svojim prijateljicam; seveda, iaslice bodo do praznika zakrite." "Povedala mu bom. kakor hitro pride domov. Zelo sem vam hvaležna za vašo prijaznost. Edvard ima vas tako rad. da vedno govori p vas." "Saj ga mora vsakdo rad imeti, ker ie tako priljubljen. Bog vam bo nekoč poplačal, ker ste mu dali streho." Voščili ste si še vesele praznike in Ana je odšla. Kmalo so prišli tudi otroci domov. * Brezmejno je bilo veselje teh otrok, ko so ugledali i-grače. Edvardove oči so kar plesale veselja, ko mu je gospa povedala, da naj gre drugi dar«/ pogledat jaslice. To ga je še bolj veselilo, kakor dar, katerega je prejel. Mali Jezušček je že našel prostor v n jegovem srcu. Sreča je bila za otroke, da so dobili igrače, drugače bi bila njihova žalost prevelika. ker so morali iti spat brez večerje: v hiši je bilo le še dovolj hrane za mal zajtrk drugi dan. Otroci niso nič mrmrali : zadnje čase so bili že vajpni. da niso dobili vselej jesti: vedeli so tudi dobro, da hi jim mati rada dala jesti. Četudi bi morala sama stradati. Mati je bila pomimna in otroci bi srdoh ne bili vedeli, da io revščina v hiši. če bi jim ne bilo treba iti brez večerje v posteljo. Ko se je Edvard drugi dan odpravljal v cerkev, je vprašal : "Mama. ali Jezus ve, kje je skrit zaklad ?" "Seveda ve: saj on ve vse in vse ie njegovo. Moč ima, da lahko stori, kar hoče." "Potem bom pa prosil Je-znščkp. da mi pove. kie je zaklad. Ne bom prosil škrateli-na, o katerem se bere v knjigi. da čuva zaklad." Gospa Lenarčič se je nasmejala in rekla: "Če ga prosiš, da nam pošlje hrane za božič, nam jo bo gotovo poslal." "Pa zaklad tudi." Ko ie prišel Edvard v cerkev, je Ana že postavila jaslice. Ana ie bila v tei zadevi prava umetnica. Edvardu se je zdelo vse popolnoma naravno in Ani se ie posebno dopadlo. da se Edvard tako veseli jaslic. Ko si je Edvard vse natančno ogledal, je no-kleknil pred nodobo malega Jezusa v jaslicah, povzdignil roke in pričel prav pobožno moliti. Učiteljica je še izpopolnjevala svoje delo in preslišala tudi. kako je Edvard moli1, da bi mu Jezušček pokazal zaklad. kjer se je Edvard večkrat i-gral ob nedeljah popoldne. Škrat mu je pokazal neko skalo, skoraj popolnoma skrito v zemlji. Tedaj se je Edvard zbudil in ves iz sebe hi-t°l pravit svoji krušni materi, kaj je vse videl in kako mu je škrat pokazal, kje je zaklad. Razočaran je bil, ker mati ni bila nič posebno vesela te novice in s solzami v o-čeh je rekel: "Oh, bile so samo sanje in sanje ne pomenijo ničesar!" Vendar se je spomin na ta zaklad tako globoko vtisnil v njegovo srce, da je moral iti gledat, kje je tisti kamen, katerega mu je škrat pokazal. Res je našel nek, z mahom pokrit kamen, kateri je bil nekoliko podoben tistemu, katerega mu je pokazal škrat. Z največjo težavo ga je dvignil, našel je le neke živali, katere so hitro zbežale, ko je solnce posijalo na nje. Nekaj je še ostalo tam, kar se je nekoliko zasvetilo v solnčni luči. vendar ni bilo zlatu podobno. Ko je očistil svojo najditev, je mislil, da je kaka svetinja. Ker imajo tudi revni ljudje svetinje, je vedel, da ta stvar ne more biti veliko vredna. Vzel jo ie domov, da jo pokaže materi. Mati je bila zelo zamišliena na ta sveti večer: ni še vedela, odkod bo \ * I % ^^ N > \ •i • / ^^^BOŽ I Č N A PR I L O G listo noc se je Edvardu ) sanjalo, da je hodil po veli-i kanskem gozdu, kjer je mo- - gel le s težavo naprej. Ko se ? je že skoro zgrudil vsled utru--j jenosti, je prišel na planja- - vo, kjer je solnce prijazno ob-) sevalo lep travnik, kateri je i bil ves pokrit s krasnim, ze- - lenim mahom. Na mahu so se- - deli škrateljni in krpali čev- - lje. Edvard je vskliknil vese-l Ija in začudenja; to je pa škrate tako prestrašilo, da so • bežali na vse strani in se po-3 skrili, le eden je zaostal, ker a navidezno ni vedel v katero stran bi zbežal. Edvard se je; ^ zmislil na zaklad in da mora! ta škrat vedeti, kje je. Stekel r je za škratom in ga po dolgi; . gonji vjel za peto. Škrat je' zakričal, ko je opazil, da je 'l vjet: Edvard pa ga je še trdnejše prijel, da mu ne uide. ; Škrat je kričal, kakor da bi ga r| strašno bolelo; Edvard pa ga rtj ni spustil, ampak samo rekel: "Te bom že spustil, če mil >, poveš, kje je zaklad skrit." j1 "Saj ti bom povedal, le spu-t sti me." "Ne morem te prej spustiti, predno mi ne poveš, kje je za-jkliid. Pravijo, da si zelo zvit," e je rekel Edvard in ga še krepil j ke je prijel. "Ko je škrat videl, da vse j nič ne pomaga, je peljal Ed-e varda k nekemu skalovju. prišla hrana za drugi dan. Pogledala je to najdbo in jo brezbrižno položila na mizo, češ, da je neka stara medalja. Vsa zadeva bi bila kmalu pozabljena, da se ni res nekaj prigodilo. Začulo se je trkanje na vrata in vstopil je zdravnik in neki tujec, kateri je stanoval pri zdravniku. Ta tujec je bil Amerikanee, bogat in pravili so, da je čuden človek, da vedno stika po kakih razvalinah. Bil je namreč numizmatik, to je, zbirat je star denar. Ker je bil zdravnik načelnik starinarskega društva, sta bila z Amerikan-cem kmalu prijatelja. "Ravno sem šel mimo in sem stopil noter s svojim prijateljem, da vidim, kako se Stankova noga zdravi," je rekel zdravnik. "Hvala vam lepa, gospod zdravnik." je rekla gospa Lenarčič. "Če vas mož le vidi, j mu je takoj boljše. Vsedite se i tu k peči; napravila bom luč in povedala možu, da ste tukaj." Nista se hotela vsesti, ker ju je hoja ogrela in bi se pričela potiti, če bi se vsedla k ognju. Vsedla sta se k mizi. Kakor hitro je bila luč narejena, je tujec opazil Edvardovo I najdbo. "Glej, kaj imajo pa tukaj?" i (Dalje na 4. strani.) Vesel božič in srečno Novo leto 1925 vsem mojim odjemalcem in vsemu občinstvu! - - Vaš trgovec, GEO STONICH. OBENEM VAM TEKOM BOŽIČNIH PRAZNIK OV PRIPOROČAM SVOJO LEPO ZALOŽENO T TRGOVINO. KAKOR SLEDI: _ ^ LEPE POVRŠNJE SUKNJE / $; fj-^' (overcoats) j^r"' f/ vsake vrste, ki so izborno narejene in jamčene. V"^ i /V Vsakega kroja in mode. različnih barv za fante in f. -f /gh/ \ '^/^^v može. ki jih prodajamo po: / ^ S^B^' ^^i/i \ $20.00: S25.00; $27.50: $30.00: $32.50 in / /S % \ $35.00 r /^i v TV/ ''S N LEPE ŽAMETASTE KLOBUKE . ^J^hSH wJjfc.___ vsakovrstne barve po $5.00; $5.50; $6.00 in "J. ' l/jf '"^Wx^' 4 STETSON" po $7.00. Veliko zalogo drugih klobu- T/J? !■-» V A \V 4 kov po $3.00 in $3-50 5 j*L > i ij&w t LEPE IN TRPEŽNE ČEVLjfc, tj j katere Vam bodo služile v popolno zadovoljnost: j' J;_ .M, jff 2. obuvali sem še vsakega zadovoljil in hočem tudi £[ Jjjf /&<' Vas. Pridite in izberite si Vase prihodnje čevlje v /Cp**" »"n /Jff j moji trgovini. Lepe praznične čevlje prodajamo za /X VK^j praznike po: /M®" $4.50; $5.00; $5.50; $6.00; $6.50; $7.00; U f $7.50; $8.00 in $8.50. /| j jj\ j/ ' M v Čevlje za na delo prodajam po: !j ; j \ i i / f 1 \ $2.50; $3.00; $3.50; $3.75; $4.00; in $4.50 jfcl/ ^^^ ^ ^^ ' ^ ^ praznične ^ in za na ^^^ ^ ZA BOŽIČNA DARILA imamo vsakovrstne stvari. Posebno blago priprav- SgMmj&M; Ijeno v lepih baksah za božična darila. Pridite in j^&tt.mM' N POSTREŽBA SOLIDNA — BLAGO JAMČENO ^^ ALI DENAR NAZAJ! • V GEO STONICH Clothing and Shoe Store 815 North Chicago St. nasproti slov. cerkve Joliet, iii. Edvardova najdba. »- Rev. J. Plaznik. -AMERIKANSKI SLOVENEC IN "F.D!NO?T" Rojstvo Gospodovo Sra (kakor ga opisuje sloveči Pappini v svoji moderni knjigi "Life of Christ", katero prav toplo priporočamo vsem, ki razumejo angleško.) Jezus je bil rojen v hlevu, v pravem hlevu, ne v jasni in zračni palači s stebri, kakor-: šno so krščanski slikarji ustvarili za Sinu Davidovega,! kakor bi se sramovali, da bi njih Bog ležal v revščini in nesnagi. Tudi ne v modernim božičnim "Svetem hlevčku," narejenem iz mavca, z malimi sladkornimi kipi, ne v svetem hlevu, snažnem in lepo poslikanem, z malimi, čednimi jaslicami s zamaknjenim oslom in skesanim volom in z angeljci, ki pleto vence nad streho — ne tak ni bil hlev, v katerem je bil Jezus rojen. Pravi hlev je poslopje, ječa za živali, ki služijo človeku. Revni, stari hlev ker v Kristusovi stari, verni domovini so bile samo štiri gole stene, nesnažna tla, streha z nekoliko tramov in slamo. Zamazano in zakajeno. Edini snažni prostor v nji so jas]i, kamor gospodar poklada seno in živež za živali. Bilo je zgodnjega jasnega jutra in vetriček je pihljal, ko so kosili solnčnato, sočnato, prijetno dišečo pomladno trato. Kosa je podirala zeleno travo in s travo krasne rožice j v njih najlepšem cvetju, bele,j rdeče, rumene, višnjeve. Vse to je potem zvenelo in se posušilo in sprejelo nase mrtvo barvo sena. Voli so pripeljali potem to seno domov na hlev — kot mrtvi rop maja in junija. In ta trava je postala su-; ho seno in one cvetlice, še prijetno dišeče, so sedaj v jaslih kot hrana sužnjem človeka. Živali ga grabijo počasi s svojimi velikimi ustnicami in tako se vračajo cvetoče livade, spremenjene v mokro blato,! na steljo, ki služi živini za po-j stelj. To je oni pravi hlev, kjer je bil Kristus rojen. Naj ne-snažnejši prostor na svetu je bilo prvo stanovanje edino čistemu človeku, kolikor jih je bilo kedaj rojenih. Sin Človekov, ki je bil odločen, da ga bodo požrle divje zveri, Vi se imenujejo Ijudie. je imel za svojo prvo zibelj jasli, kjer so živali prežvekovale živež, iz lepih cvetlic lepe pomladi. To ni bilo slučajno, da je bil Kristus rojen v hlevu. Kaj je svet pač drugega kot nezmerni hlev, kjer ljudje proizvajajo nesnago se potem valjajo v nji ? Ali ne spreminjajo dan na dan najlepši, najbolj božanske stvari v blato? In potem se pa vležejo podol-gem na te kupe blata In pravijo pri tem "da vživajo življenje?" Na tem svinjskem gnojnem kupu sveta, kjer noben okrasek, nobena duša ne more skriti smradu nesnage, prikazal se je neko noč Jezus, rojen iz brezmadežne Device, oborožen samo z nedolžnostjo. Prve, ki so molile Jezusa, so bile živali, ne ljudje. Izmed ljudi si je poiskal samo najpreprostejše in izmed najpreprostejših si je poiskal otroke. Toda bolj preprosto in nežnejše, kakčr otroci pozdravile so ga tovorne živali. V tem smislu popisuje ta znamenita knjiga življenje! "največjega moža," kar jih je i kedaj videlo solnce — Jesusa Gospoda. Pappini, pisatelj te knjige, ie še kot dijak izgubil vero in! bil dolga leta popoln brezverec, kakor sam pravi v Uvodu. Toda proučeval je spise velikih ruskih mislecev Tolstoja in Dostojevskega. To ga je privedlo, da je začel čita-ti življenje Jezusovo in ga premišljevati in to ga je pri-vedno. da se je vrnil k Boeru in spisal to krasno knjigo "Life of Christ." katera ie prevedena že v 12 jezikov. Samo angleškega prevoda se je razprodalo devet izdaj, nad en mili ion in pol iztisov. To je najmodernejša knjiga in skoraj ni izobraženega Ame-I rikanca, ki bi ie ne bil ore-čital. Stotisoče je že ta knjiga spreobrnila in vsem slovenskim starišem, ki imajo odra-ščeno mladino prav toplo r>ri-poročamo, dajte jim to knjigo1 v roke. Ce so odpadli od vere. ko bodo to knjigo prečitali, se ^o-do vrnili k Bogu. ako sn Se verni, pokrepili si bodo svojo vero. da jim je ne bo kdo ta- j ko hitro omajal. SOJ — NOVA IDEALNA HRANA. Soj — kaj je to? Po ^angleški se piše: Soy; ali ter ni angleška beseda, marveč kitajska in označuje neko stroč-ki je vdomačeno na Kitajskem. Po naše bi se morda mu reklo: kitajski bob. Pravzaprav ni to nikaka nova hrana — saj tvori soj važen del kitajske in japonske hrane če od pamtiveka —, ali nova je za nas, kajti se v zadnjih letih čimdalje bolj vdomačuje tudi- pri zapadnih narodih, zlasti v Ameriki. Le nekaj čez sto let je, kar je postal krompir tako popularna hrana, da bi danes ne vedeli, kaj bi storili brez njega. Morda je soju usojeno isti zmagoviti pohqd proti predsodkom kot krompirju. Preobljudena Kitajska se je morala v svoji večtisočlet-ni zgodovini boriti z ogrom-nipi vprašanjem, kako prehranjevati svoje prebivalce, da ne bi miljoni izmed njih sestradali. Posledica tega je bila,' da so Kitajci tekom 3000 let razvili jako umno dijeto, pri kateri ima vsaka najmanjša hrana največjo hranilno vrednost. Izkušnja in sila je naučila Kitajce, dasi niso nič' znali o moderni vedi, ki nam razlaga, koliko hranilne vrednosti je v vsakem živežu in kake snovi potrebuje naše telo. Zlasti so bili Kitajci v stanu preživljati se skoraj brez mesa in mleka. Pri nas v A-meriki je meso glavni del hrane in zelenjava je le postranska. Pri Kitajcih je to ravno narobe in meso igra v kitajski kuhinji več aH manj le vlogo prikuhe. Zrezani koščki govedine ali svinjine, v-mešani v "chop suey," ali par drobtin kuretine na vrhu dajejo človeku iluzijo mesne jedi. In s tem, da Kitajci jedo poganjajoča zrna, dobivajo iz hrane one vitamine, ki so potrebni za zdravo hrano in ki jih mi pogrešamo v naših žitnih jedeh. Gl avna težkoča vegetarijanske hrane je dobivati iz nje zadostno količino in raznovrstnost protejine; proteji-na oziroma beljakovina je — kakor znano — najbistvenej-l ši del vsake hrane. Fižol in grah sta med rastlinami najbogatejša na protejinah, ali jih nimata niti toliko niti take vrste, kakor jih imamo v mesu in drugih živinskih pro-1 duktih in kakor jih potrebujemo za ustroj svojih mišic. Imamo pa izjemo proti temu pravilu, in ta izjema je — soj ali kitajski bob. V njem ni skrobovine, pač pa 30 do 45 odstotkov protejine in 18 do 24 odstot. olja. Iz tega je razvidno, da je soj glede hranilne vrednosti ppdoben mesu, ker je bogat na masti in i protejini in je breZ škroba.J Vsem mojiir^ prijateljem in znancem želim vesele praznike m srečno Novo leto! Frank Duša RESTAVRACIJA 807 — N. Chicago, Street, Joliet, lil. Vesele božične praznike in srečno zadovoljno Novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalcem, Prijateljem in znancem in obenem se vsem priporočam v nadaljno naklonjenost. J. PflZDERTZ SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA 1425 — North Center Street, Joliet, 111. Cor. Center and Hutchinson Strs. V moji trgovini dobite vedno najboljše vrste grocerijo, meso in vse drugo, kar spada v grocerij-sko in mesarsko obrt! ČS Established 1857 I VSEM NAŠIM PRIJATELJEM. • KATERIH prijateljstvo in naklonjenost smo uživali že leta in ravno tako prijateljem, ki jih bomo srečali in prišli z njimi v dotiko ljem letu, katerih prijateljstvo in lost bomo gojili, vsem tem, tem oščimo in želimo najveselejše £ PRAZNIKE IN SREČNO VS-DLNO NOVO LETO 1925., kate-im prinese vse najboljše in izpol-iše želje in načrte! nje te banke znaša $13.000,000.00 m m®®©? .—..IMlMHUarT xr7 ; Kar je še bolj čudno, je okol-j ščina, da sojev bob vsebuje i tucat protejinskih sestavin, ki I so enake kot one v mleku, i In zares se iz soja naprav-Ija neko "rastlinsko mleko," kakor tudi skuta in sir. Te-le jedi tvorijo važen del hrane Kitajcev in Japoncev, ki se vzdržujejo mesnih jedi, bodisi ker so budisti po veri ali ker so siromašni. S tem, da "mol-zejo" sojeva bobe, dobivajo j desetkrat več mlečne hrane za oral zemlje, kot da bi tam pasli živino. Italijanski zdravniki, ki so tekom vojne rabili sojevo mleko za prehrano dojenčkov, so izjavili, da so deteta v mnogih slučajih prenašala sojevo mleko še rajše kot kravje. Sojevo' mleko se ni še vdo-j mačilo pri nas, ali oni, ki ra-! di pohajajo kitajske restavracije — Chop Sqjey —, so se j privadili k ukusii rjave omake, ki jo tam servirajp v mali stekleničici in ki se rabi za zabeljenje riža. Izgleda in i-ma ukus kot kak mesni eks-trakt in zares mu je enaka po sestavi in hranilni vrednosti. Ali nič mesa ni v njej, marveč je to sojeva omaka — shoyu —, ki je produkt dolge fermentacije in dozorevanja neke zmesi sojevih bobov | in nasoljene pšenice. Čim da-• lie traja ta dozorevanje, tem boljši je produkt. Šest mesecev aH leto dni utegne zadostovati, dokler omaka ne dozori. ali orijentalski sladko-snedneži čakajo, da se solnči pet let in celo kar do trideset let. Posodo strpljivo odpirajo vsak dan in jo zapirajo ponoči ali ko dežuje. Na Japonskem izdelujejo vsako leto čez dva milijona sodov soje-ve omake. j Soj je bil prvič vpeljan v Združene države 1. 1804., ali šele tekom zadnjega desetletja ga splošno sadijo v svrho - olja in krme. V nekaterih dr-I žavah postaja ena izmed važ- ■ nejših letin. Ako bo v državi Ohio obdelovanje soja nadaljevalo v istepi razmerju, i kot dosedaj, bo tam sojeva letina za deset let prekašala letino ovsa. Naše gospodinje so seve-i da konserv ativne in le počasi pripuščajo soj k dostojanstvu [ domače hrane vkljub priporočilom strokovnjakov poljedelskega departmenta, ki trdijo, da se iz njega daje pripravljati kakih osemdeset vrst raznih jedi, začenši od juhe do zadnjega namizka. Zdi se, da ima soj dolgo borbo pred seboj, predno si pribori splo-I šno priznanje. Potolaži pa naj se z usodo nekdaj zaničeva-nega krompirja, ki ga je bilo treba prejšnjim generacijam takorekoč siliti v usta, predno so se ljudje k njemu privadili — pa še kako! -o- SLADKORNI VLAK. Na otoku Manu Ldvu, naj-i večjem v otočju Fidž, vozi majhna železnica, cenejša in , bolj sladka kakor katerakoli na svetu. Vsakomur jo priporočamo. "V treh dneh," — ta-: ko piše nek sloveči potovalec J — "sem prepotoval samotno rajsko notranjščino otoka; prišel sem v sladkorni okraj na severni obali in sem se s ■ sladkornim vlakom ravno še ; o pravem času pripeljal do od- ■ hoda parnika. Kakšen je ta ■ vlak? Ob štirih popoldne je - počivalo vse delo. ljudje so hiteli na cesto:- Hinduii. ki t zemljo obdelujejo, Fidžijci, ki je njih last, in Angleži, ki i jo vladajo. Vlak je bil tudi na ■ cesti, ves preobložen s slad-ri kornim trstom. V edinem pre- delku železniškega voza so sedeli Angleži, rjavo občinstvo ; se je pa obesilo ali postavi-lo zunaj kam, kamor se je kdo mogel. Ko se ie vlak že pomikal, sem skočil brž na plošči-» no zunaj ob vagonu; zraven m stražnika domačina sem stal, ki je spremljal zvezanega ■ Hinduia. Visoko gori na trstu j prednjeera voza je sedela sku-j pina Fidžiiank, v svežih ka-j tunastih oblekah, veselo so čebljale in se smejale. Večkrat je kdo skočil na vlak ali pa z njega in je zginil v pisani množici. Bilo je kakor v predpustu. Najlepše so bile žene Hindujev, fino oblikovane, zibajoče se postave, plemenito glave, členki na rokah in nogah polni žvenketajočih novce- • b-lo so mod Fidžijan-kami kakor princezinje in vendar so pripadale najnižji indijski kasti. Polagoma je cesta zginila in nič več nismo videli pestrega življenja na njej. Ko so Fidžiiankam vsi predmeti smej an i a in nagajanja pošli, so začele vleči cu-krov trst izpod sebe. so trn zavile in so jedle sladki stržen. Gledal sem jih, in ko so me opazile, so mi nametale vse polno trsta. Tudi jaz som ga zavil in sem jedel stržep. dal sem stražniku in jedel je tudi on. Vožnja je trajala noldru-go uro, pojedli smo trst za strstom, ovoj in prežvečeni mozeg smo metali ven v ravnino. Prav tako je v Fcrintu in drugod, samo da nrov.voro-ne snovi ne mečejo v*»n torn več kar na tla in sadeži včasih kar izginejo, toliko cn nabere. Samo kaznjenec ni dobil. Zagledal sem pamil-sem dal znamenje, naj se vlak ustavi, postaje ni bilo tam nobene. Vzel sem novec iz žepn in se vprašal, kie naj plsčn^i Vsi so se smejali, celo vklenje-j ni Hindu. Kai takega se še ni j zgodilo, da bi hotel kdo pla-j čati. Na parniku sem zvedel, da morajo tovarne sladkorja za odstopljeni svet popotnike brezplačno prevažati. Sre-I čno otočie! In sladkor je tudi zastonj." -o- Plačana. Gospa Iluber je obiskala! svojo sosedo in jo je našla še v postelji: "Kaj," je dejala, "deset je ura in ti si še v po ! stelji. Kaj takega bi jaz ne mogla!" "Tako?" je dejala soseda, "ali nimaš postelje?" RAZNOTEROSTI. Kako postaneš bogat. Znameniti šaljivec Saphir je dal šest navodil, kako lah-fko postaneš bogat. Drži se jih lin se ti bo gotovo posrečilo. 1. Potrudi se, da boš ro-kn v premožni rodovini, naj->ljše kot dedič kakšnega ve-posestva. 2. Tvoja sveta dolžnost naj bo, da postaneš vsako le- dedič bogatega strica; to onavljaj petnajst let, vrhu ega živi zmerno in nikar ne zapravljaj. 3. Potrudi se, da odkriješ vsako drugo ali tretje leto bogat zaklad. Samo če desetkrat ali dvanajstkrat to ponoviš in si obenem še priden in delaven, boš gotovo postal bogat. 4. Potrudi se, da ne greš noben večer prej spat, dokler nisi vložil par sto dol. v hranilnico. Verjemi, da ne boš dolgo časa revež. 5. Glej, ni. PIŠITE PO NAŠ CENIK katerega Vam pošljemo brezplačno. V ZALOGI imamo vsakovrstne molit-venike, slovenske in angleške. Vsakov^ftne rož-nevence in sploh vse de-vocijonalne predmete. KRASNE KIPE v vseh velikostih, kakorš-negakoli svetnika ali svet* nice. > ZA CENE in vsa naročila pišite na: Knjigarna Edinost 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. msgr omHmminuuNUHHaniiii^^ I Radostne božične praznike in srečno Novo leto 1925. želi vsem i i j THE EAGLE HIGH GRADE FURNITURE * Math Simonič, poslovodja i *■ i * JOLIET, ILL. vw'fflimmimiiiaumiiuunuMMim [STO Vesele božične praznike, in srečno zadovoljno Novo leto želi vsem Slovencem in bratom Hrvatom JOLIET SLOVENIC COAL AND TRANSFER CO. A. Golobitsh, lastnik Urad na: Cor. Jackson and Indiana Sts. Joliet, 111. Telephone: 2789. Obenem se tem potom priporoča vsem še v na-daljno naklonjenost! 1 K I R I N Č I C H DRY-GOODS STORE THE WEST SIDE'S GREATEST BARGAIN CENTER G Corner Ruby and Summit St., I Joliet, III. | . Tem potom voščimo vsem našim cenjenim slo-venskim in hrvatskim odjemalcem vesele božične jj|j praznike in srečno Novo leto ter se obenem vsem JM priporočam še v nadaljno naklonjenost! RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO 1925. želi vsem jolietskim rojakom Slovencem in bratom Hrvatom Katoliška Tiskovna Družba EDINOST 1849 West 22nd Street, „ Chicago, III. Obenem želimo izraziti prisrčno zahvalo vsem katoliškim društva m, slovenskim trgovcem in obrtnikom za naklonjenost v preteklosti in se za isto še nadalje priporočamo! NE POZABITE ,na našo katoliško tiskarno, kadarkoli potrebujete za . Vaša društva, trgovine, itd. kakih tiskovin. Izdelujemo Vsakovrstne tiskovine točno in po zmernih cenah! RADOSTNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO ZADOVOLJNO NOVO LETO 1925 želim vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom in želim vsem, da bi v prihodnjem letu vsi dobro napredovali in pogosto obiskavali našo trgovino, kakor dosedaj, zakar se vsem za vse izkazane naklonjenosti tem potom iskreno zahvaljujem! i j Ne pozabite priti po božično darilo j S^tt^^SSTJ&i225 - j VELIKE ZALOGE VSAKOVRSTNE GROCERIJE I !rrj^n0 'aZPOl,ag0 Za'naše °djemalce. V naši trgovini dobite vse, kar sp,- | da v moderno grocenjsko trgovino. SVEŽE IN PREKAJENO MESO | vedno najboljše vrste. V tem oziru nas poznajo slovenske in hrvatske gospodinje V | tem oz»-u se jim priporočamo še v nadaljno naklonjenost: S^podinje. V DOMAČE KRANJSKE KLOBASE i kJIST? dTaČT kranjskem naeinu- Izdelujemo krvave in mesene j bol jžte 1 oba se dobe v 'K&^Sffi" miSe1' ^ " ^ " ^ | AJDOVA POTICA! _ AJDOVI ŽGANCI! _ AJDOVI ŠTRUKLJI! |j I skih aid Jf^ ^ se"lars!kate™ '2med Vas še danes sline cedijo po starokraj- ] i lahko irivo^it t ^ i t1 eT krU,hU' ajdovih štrukljih in Pisani P0«^- Vse to M | la,lko »"voščite tudi tukaj v Ameriki, če imate fino AJDOVO MOKO! I mokp vi'2 Sem raV,n° 16 dni P1'ejel Večj° PoSljatev čiste, bele, newyorške ajdove j i ™«>u T86 kraje 100 funt0^a 57.00; 50 funtov za $3.60. Na | rocilu priložite denar! Za Joliet so nižje cene. MARTIN GORSICH j f Slovenska grocer! I a in mesnica J j 1134 North Hickory Str. Joliet, 111.] ».■H— ..................................mm«......ta...........„............................mmim*,™«,™—