Leto (F., štev. 40 tzhajm ob 4 stutrag. Stsse eeloletao .. 180 S mesečna.......15 • ea zased. ozemlje ■ S00 , inozemstvo • • ©glas! » rsaSi min viRas stolpca (53 mm) 3 Z oglasi do 30 na ctolijsa <58 mm) . t . V Ljubljani, sreda dne 16. februarja (92f. Posamezna štev. 1 K Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Ursdnlčtvot KMotZsn cesta It Telefon H. 73. UgravnlštVM Sodna ulica It. & Telefon fttSS. Satan kr. poStMk.o»dl 6tev. 1L844. Ljubljana, 15. februarja. Klerikalni « ustavni načrt* bo kmalu spadal v arhiv kapitalnih političnih pogrešk iz dobe našega mladega državnega življenja. Najti ga bo tam pod rubriko «kurijoza» in historio-grafu bo služil kot klasičen primer popolnega nerazumevanja nacionalnega in državnega položaja mlade Jugoslavije. Kuriozen je «načrt» že v formalnem oziru. Kdor se spomni, s kakšno energijo so se klerikalci postav-Ijali proti temu, da bi tvoril vladni ustavni projekt podlago za."ustavotvorne delo konstituante, se mora smehljati, ko vidi, kako gladko so klerikalci to podlago sedaj tudi stran-karsko-službeno akceptirali ter svoj ustavotvorai elaborat predložili u-stavnema odboru v skromni obliki spreminjevalnega predloga k vladi-nemu načrtu. Pa ker je ta metoda prepeljala korajžne Gosarjeve republikance preko monarhičnega vprašanja in krščanske komuniste preko fa-ialne privatne svojine, antimilitariste iz «Večernega lista» preko splošne arambne dolžnosti, ie treba razumeti, da se niso mučiti z vsakim paragrafom posebej. Temveč truda pa so si dali z iz-gradbo. avtonomije.. Skonstruirali so državo, v kateri je vsaka enotna u-pravna politika tako temeljito odpravljena, da je pravzaprav nič ni, zato pa so postavili sedem pokrajin, v katerih je uvedena tako silna u-pravna centralizacija, da |e ppjeg nje činah. Ministrskega predsednika Ju *oslavije so napravili za hromega siromaka, ki obdan od še večjih siromakov ministrov vzbuja naše odkrito pomilovanje: Kakšni korenjaki so poleg teh senc bodoči'gospodje Brejci! Pokrajinskega predsednika mora kralj izbrati po formalnem predlogu pokrajinskega zbora, ministrskega predsednika lahko pobere z ulice, pokrajinska vlada ima neomejeno oblast nad uradniki dalje do zadnjega občinskega pisarja, u-bogega ministra pa še brigati ne sme, kdo upravlja njegove posle in ! ca otvon se izvrši brez potresov v državi. Po- stular ekonomske pravičnosti se nahaja tudi v prestolnem govoru. To hočemo izvesti. Komunist Zivko Jovanovič razlaga piše: Kakor z gotovim dejstvom mo- sovjetski sistem, ponavljajoč, kar so ze Smo računati z razpustom parla- j nJ«0V? .{ovar?sl ^vedali. . ramo rataiMu c i^puoi^m ^ » La^nija izjavlja, da je njegov na- menta. Gre zato, da zmaga ali Ita- M ustave rainimunii drugi da za. lija ali pa jazdorni elementi, ki nas - _ - tirajo v propast Rim, 15. febr. (Izv.) Uradni list objavlja kraljevski dekret, s katerim se razpisuje najetje državnega posojila v znesku ene milijarde lir za obnovo julijske in tridentinske Benečije. Subskripcija se začne z današnjim dnevom. Posojilo bo obrestovalo s petimi odstotki brez vsakih državnih pristojbin. _ pokrajinami in ker je za odnošaie med cerkvijo in državo pripuscena le okvirna kompetenca državne legi-slative, bi verni in dobri Slovenci še doživeli srečni trenutek, da sklepamo z Vatikanom svoj poseben konkordatič. Klerikalna avtonomija hoče napraviti iz naše države žalosten mon-strum. vsemu svetu v posmeh. Beograd, 15. februarja. (Izv.) Finančni minister je trfegrančno odredil, da morajo tndi davčni uradi sprejemati 20dinr.rske novčanice v zameno. Arezzo, 15. febr. (Izv.) Tukaj je prišlo na klerikalnem shodu do krvavega spopada med socialisti in klerikalci. Pokali so revolverji in nazadnje je po navadi eksplodirala bomb2. Ena oseba le mrtva. Štiri jranjene. htevaio več. Ugovarjajo mu: „Toda tega Vašega minimuma ne sprejme Radie." Laginja odgovarja: „Naša briga bo, da ga sprejme tudi Radič." Končno polemizira Laginja z dr.Tcm-Ijenovičem. Seja je bila končana ob 20. uri. jugoslovansko poslaništvo na Pela. Beograd, 15. febr. (Izv.) Vsled fal- zifikatov 1000 dinarskih bankovcev ki so se pojavili v Pragi, priporoča generalni konzulat v Pragi, da jih naši državljani, ki potujejo na Češko ne jemljejo s seboj, ker jih češke banke ne zamenjajo. Praga, 15, febr. (Izv.) «Pravo Li-du» javlja, da se včeraj zdravstveno stanje predsednika Masanka ni iz-premenflo. Obiskala ga ie hči, s katero se je dolgo in živahno razgovar-jaL Nekateri češki listi poročajo, da se je stanje predsednika že toliko izboljšalo, da se ne bodo več izdajali buletini. Angleške predtokii govor. London, 15. februarja. Kralj fft otvoril zasedanje parlamenta s preriol-nim govorom, v katerem je poudarjal prisrčne odnošaie z inozemstvom ia izrazil upanje, da fcj londonska konte-renca dose/^ nov napredek' v izveclfci mirovne rogoobe in v vzpostavitvi slt>-ge v Evropi ter ureditve položaja v Orijentx Upati je, da se podajanja z Rusijo glede trgovske pogodbe zad> voljivo zaključijo. Prestolni govor obtožuje nasilnost, ki jo izvaja del ruskega prebivalstva v svojem stremljenju po ustanovitvi neodvisne republike in izjavlja, da se irska enotnost ia samostojna vlada ne dasta doseči s takimi sredstvi. Odredbe glede izvedbe zakona irski vladi, ki predvideva ustva ritev ustavnega organizma, so precej napredovale. —i »■ Beograd, 14. februarja. ,.Politik«* javlja z Dunaja od 13. februarja: Včeraj je bila tukai konferenca jugoslovenskih in avstrijskih delegatov, ki s> se pogajali o odkupu južne železnice in dosegli sporazum. Pariz, 15. februarja. Švedski kabinet ie odstopil. Povod v to je bil odstop finančnega ministra. Afera Trboveljske družbe. Komisija, ki ima nalog, da preišče To postopanje klerikalne vlade je dohodke in izdatke Trboveljske pre- tembolj obsojanja vredno, ker ima mogokopne družbe in da na podlagi Trboveljska premo^okopna družba te. ugotovitve izreče mnenje glede bodočih cen premoga, še ni sicer dovršila svojega dela, vendar je prišla, kakor se čuje, že do jako važnih rezultatov. Komisija pred vsem ugotovila, da bo morala Trboveljska pre-mogokopna družba plačati delavcem na. mezdah približno 80 milijonov kron letno več kakor pred stavko. Ker je pri družbi zaposlenih okoli 10.000 delavcev, se letna plača vsakega delavca poveča za približno 3.000 kron. Mislilo bi se, da se bodo dohodki družbe vsled tega ogromnega izdatka tako zmanjšali, da ne bo mogla več izhajati pri sedanjih cenah premoga. Čuje pa se, da bo imela družba vkljub povišanim mezdam še vedno kakih 100 milijonov kron dobička. Ako bi ostale mezde nespremenjene, bi imela družba nič manj kakor 180 milijonov lcron dobička. Ti ogromni dobički družbe izvirajo iz onega črsa, ko je bila v Ljubljani čista klerikalm; vlada. Ta vlada je spomladi prošlega leta dovolila družbi kar čez noč povišanje cene premoga za 18 kron na 100 kilogramov, in sicer na 53-50 krone. To ceno imemo še danes. Še dobro se spominjamo, da je takrat klerikalna vlada dovolila to ogromno poviša-n?2 cene premoga, ne da bi vprašal? interesente in konsumente. Vsled tega je nastala v javnosti opravičena nezadovoljnost in klerikalna vlada, da bi nrtrosila ljudstvu nekoliko prahu v oči, je sklicala komisijo, ki bi imela preiskati, ali je to povišanje opravičeno. Komisija je izjavila, da re more izreči svojega definitivnega mr.enja, dokler ne dobi družbenih knjig iz Dunaja. Pričakovalo se je, da bo klerikalna vlada naložila družbi, naj predloži knjige in ji zapreti, da se povišanje ukine, ako ne bi tega storila. .Ali klerikalna vlada ni vpoštevala protestov in opravičene zahteve javnosti, nego je kratkomalo dovolila družbi povišanje cen pre- znatno produkcijo, drugič pa je njih premog neprimerno slabši nego trboveljski Vsled podraženja premoga niso bili m^no prizadeti le privatniki, ampak tudi država, ker eko-ro dve tretjini trboveljskega premoga porabijo železnice. Vsled visokih premogovnih cen so morale železnice povišati svoje terife, in ž njimi so šle cene vobče nnvzgor. Pcvišcnjc premogovnih cen jc HJ- torej sokri-vo draginji, ki se j? pojavila spomladi in poleti pretečenef i Ha. Da se pen.vči Trbo-^Ijski družbi vsako nadaljne edir-nje, mora prenesti ta družba svoj sedež z Dunaja v Jugoslavijo. Na ta način bo možno vsaj izvršiti vsak ~zs kontrolo. Z ozirom na pomen, ki ga ima premog za naše gospodarstvo, je potrebno, da Ostane t£ družba tudi nadalje pod strog'*- državnim nadzorstvom, ki pa ne ?me ostati samo na papirju, ampal s- mora efektivno izvrševati. Država ima od družbe pravico, zahte"?ti ne le, da redno vodi svoje posle, ampak tudi da išče novih premogovnih žil, etroma da eksp!ort*ra že dognane. Opozoriti bo treba družbo tudi na to, da je že skrajni čas, da pride njen premogovnik v Ppjhenburgu " obrat. Ako bi družba izvrševala svoje dolžnosti napram javnosti, bi danes producirila v saj 150 vagonov dnevno več nego jih projicira. S to množino pa bi mogla naša industrija spraviti v obrat velik del svojih tovarn, ki sedaj vsled pomanjkanja premoga deloma počivajo. Vemo n.pr., da bi mogla Kranjska industrijska družba na Jesenicah vkljub občutni konkurenci od zunaj, spraviti v tek vsaj polovico svojega obrata, ako bi dobila dnevno vsaj še 15 vigonov oremo-ga. In takih slučajev je mnogo. Beograjski listi osfro vprašujejo, kdo je kriv, da se je trboveljska aie-moga. Tako je došla Trboveljska ra mogla tako zavleči in dobiti za premogokopna družba pod zaščito naše narodno gospodarstvo tako in z oporo klerikalne vlrde do og- mučen značaj. Vprašajo naj gospo-romnega dobička od 180 milijonov do od bivše klerikalne vlade, pa bo-kron. ' do takoj vedeli pri čem da so. takorekoč monopol, kai se tiče premoga; kajti premogovp;ki. kakor n. . _ _ pr. v Št. Janžu in Velenju, ki niso si cas, ker m se P~dpripravah za last te družbe, imajo prvič le ne 'konferenco rok~s:fe velike težkoče. fijonov kron, plebiscit sam pa 10-8 milijonov kron, vsega skupaj torej 83-7 milijonov kron + Konfcrenea nrr,~d"rfv-nih držav. <'Temps^ poro^ da se bo stanek komerenre r"1od?tv~,;h dr žav skoro gotovo zrvlekcl ni poznej- PoiiflSitt Mnte ■f Izigravanje agrarne reforme od strani vlastelinov. Ministrstvo za same in rude je, kakor smo že svoje-časno poročali, odposlalo v Slavonijo svojega posebnega odposlanca, da preišče, v koliko so opravičene pritožbe tamošnjih seljakov, češ, da nekateri vlastelini prekomerno sekajo Tes po svojih gozdovih, da tako izigrajo agrarno reformo. Vladin odposlanec je ugotovil, da se te ne-rednosti vrše z!asii v vlastelinstvih Našice, Slatina, Dolnji Mihove in na nadbis!kups!;em ve!eposestvti v Djakovu. Zaradi tega je minister na imenovanih posestvih prepovedal vsiako nadaljr.o sekanje lesa. 4- Laške pretenzije na Baroš in Delto. Dr. Rfkard Lenac, svoječasni reški guverner, dokazuje v zagrebških listih, da sta bila Delta in Baroš po zemljiški knjigi vedno last Hrvaiske. S tem izpodbuja nasprotne trditve Italijonov, ki so odposlali pred kratkim celo svojega odposlanca Politea v Pešto, da zahteva do-kumente;po katerih naj bi se dokazalo, da sta Delta in Baroš vedno spadala pod Reko. -f- Avstrija za Koroški plebiscit. V dodatku k državnemu proračunu avstrijske republike je finančni minister navedsl tudi stroške, ki jih je imela Avstrija povodom koroškega plebiscita, in sicer je stala avstrijska delegacija v plebiscitni komisiji 72-9 mi- konferenco pok Fran ri ji jc že imenovala svoisga za-r*oprn-a v osebi pctfeinn VVbu-k^vskega, Amerika pi pr1koyr:t'n S_)+ha. PredstrvniVi z^ ez-ikov cc S2 prvotno spo~arumtIi, da se kon-fer^ra restare ra Hunaju, v Pragi ali n v r~aliTavi. Trda z ozirom na dejsf-A da 1,o eno "V nžnejrHi vprašanj prob'em jadranskega ror-ja, so določili 1'ct treito k^nferen^e Portorose. Zave?, ki hočejo, da Vor-fcrenca msled:tvcr;h držav reši '-sa vprašanja kar najprej, zato hoče že vnaprej načelnega sporazuma, kar ce pa doslej še ni moglo doseči, ker se nahajajo načelna nasprotstva v st-.liscu Italije in Jugoslavije glede člena 225. senžermenske mirovne pogodbe, ki govori o mornarici onih na-sledstvenih držav, ki nimajo direktne zveze z morjem. Italija je predlagala, da naj se to vprašanje reši skupno z vsemi gospodarskimi vprašanji med Italijo in Jugoslavijo na posebni konferenci " Rimu, k«r pa zavezniki n;so mogli vpošhviti, ker bi se pote-" konferenc": nasledstvenih dr-ža" preveč zavlekla. Zato nemerava-io sklicati ie dni na Dunsju pred-konf'renco, na k^ero bodo povab-lfeni zastopniki Italija ;n Jugoslavije, kjer sc bo posku?»Jo d >seri sporazum, nakar se bo frkoi sestala konferenca nasledstvcnih držav v Porto-rore. + Nova socijalisjičaa stranka na češkoslovaškem. Iz Prrge poročajo dne 14 febraurj-!: K?kor javljajo večerni listi, je voditelj socijalno demokratskih poslancev Brode~ky na nekem zborovanju izjavil, da namerava ustanoviti novo socianlo demokratsko stranko, ker največ delavstva ne stoji več za desnimi socijalisti in so levi socijalisti postali anarhistično komunistična stranka + Nemci protestirajo proti "pari-š'rim sklepom. Iz Berlina poročajo dne 14. februarja. Včeraj se je na več zborovanjih protestiralo proti poslednjim pariškim sklepom. Neodvisna socialnodemokratska stranka je priredila tri jako mnogobrojno obiskane shode, kjer se je soglasno protestiralo proti storjenim sklepom. Tudi -rLiga za varstvo nemške kulture* je imela protestno zborovanje. Vsi shodi so se vršili mirno, le na enem so se spopadli neodvisni in komunisti. Komunisti na Bavarskem. Iz eBrlina poročajo dne 15 februarja: Po vesteh, ki jih prinašajo listi iz Miinchena, je dal državni komisar za Spodnje Bavarsko zapreti voditelje komunističnega okrožnega delavskega sveta, Simeta. Pri njem so našli mnogo obremenjujočega materi jala, orožja, municije in spisov. + Hardingov fin?nčni minister Harding je pittsburškega bankirj' Helena imenoval za finančnega mi nistra v svojem ministrstvu. Seja ljubljanskega občinskega sveta. Liabljarta, 15. februarja. Dines ob 5. popoldne se le bfla vršila redna seja ljubljanskega mestnega sveta pod predsedstvom žmv"*i dr. Tavčarja. 2'oan se Je uvodoma spominjal umrlega obu vv«L Mallvla. oa'5c g. .Matita Konca, nekdanjega svetovalca in ie omenjal, da ie povodom smrti spasltelja Srbije In velikega Jugoslovanskega vojsko-vodle vojvode Zivojina .VlSiča Ljrbljana razobesila zar*ivt. Zn^n je tudi pojasnjeval mano zadevi pove dom prihoda generala Fr^ichotr- d' Espercya v Beograd. po'-i* J-Jcč, da bi bila Frandja pridobila med nami več si-pn->ttj, ako ol se bila p-^^-fTa, da bi nam p-ipadla Po-" -Jna. ?t:ran I- d~'ie f»r"iil reniltit Tladsbe-Cc štetja v ' 'nhllar.i. Prl-aste1' r"cbr,al-stva v letih 1910.—lš>21. i" nan>."nost presenetljiv, kajti v tel eol i aši ^amo 6500 duš, dočim je zr-lal v dobi 1SO0. do 1910. 7500. V pni dobi }t bilo ih 3M hiš, v MdnJi pa samo 83. Župan smatra, da Jc z ozirom na rezultate ljudske>-ga štetja nujno potrebna revizija vseh stanovanj, i je stanovanjski urad oddal. ZA OBNOVO LJUBLJANE. Občinskemu svetu Je bil od finančnega oasaka po podžupanu dr. TriUerju predložen obširen obncj't .. program. po katerem naj bi se obnov » razne Javne naprave, posebno ulice, kanali, razsvetljava in po katerem naj bi zadobila LJubljani zopet lioo modernega čistega mesta. Poročevalec d-. TrfTlcr je v daljšem g< -oru omenjal vse obnovne naloge, ki i^j jih mesto tekom prihodnjih let izvrši. Občinski 6vet je program odobril. Sprejeti so bili predlogi finančnega odseka, in sicer-: Ustanovitev komunalne banke (predlog obč. svet Kocnrtrrial se odkLnla. Uvaževat! pa bf bilo eventualno razširjenje delokroga Mestne hranilnice ob strogem varovanju pupllarne varnosti njenih vlog. Uprava Mestne hranilce naj stavi predloge^ OBNOVNI PROGRAM. Občinski svet nvideva, da so postala naimijneiša in neodložljiva vprašanja: temeljite restavracije mestnih cest in n'ic, izpopolnitve in očiščenja ccstnih kanalov, ureditve cbrciii regulirane LJubljani ce,. pomnežitve nezadostne plfnove razsvetljave in končno povečanje mestne elektrarne. Poleg tega bo vzeti čhn hitreje. v pretres vprašanle povečanja mestne kUr:nice, ustanovitve- mestne ledarne in Izpopolnitve cestne električne železnice. Vseh teh restavracijskih del se bo treba lotiti na podlagi točnega programa in v etapah, ki jih bo določiti na podlagi finančne In tehnične možnosti ob roki strokovnJaSkega izvida. Nemudoma In brez odlosa Je trefca pričeti: a) s temeljito popravo netlakovanlh mestnih cest in ulic. kakor tudi trotoar-jev; ravno tako nujna je organizacija vzdrževanja zadostnega snaženla in škropljenja vseh mestnih trgov, ccst in ulic; b) s tlakovanjem vseh poglavitnih !n na.iboij prometnih trgov, ce« in clic, L j. zlasti Poljanske ceste. Vodnikovega n Starega trga, Peterske ceste, VVolfove "lice, Kopitarjeve in Stritarjeve ulic.;; c) občinski svet iemDe v vednost, da nestni stavbni urad preračunava restav-adiska dela zgorai pod a) na okroglo 1,000.000 kron, ona pod b) pa po kako- neodloajlve poprave filicnlh trofeiarJeiP še nI vpoštevan; d) Izpopolnili je cestne kanale in Jih temeljito očistiti, nadalje pomnožiti nezadostno plicovo razsvetljavo. Tndi stroški za ta dela še niso izračunani, /sekakor pa bodo znašali ob danaj-i njih cenah materijah in delavnih sil ta-di nekaj milijonov. NAJETJE 30MILIJONSKEOA POSOJILA Občinski svet vodra za vs* v Interesu dostojne ureditve in sanaette mesta absolutno ponebna In neodložljiva restav. radiska dela kredit do najvišjega zneska 20/)00m kron. Ker ie izključeno pokritje tega £zdafc-k'- po izrednih in perijodičnih dohodkih »iiestne občine tudi ob caihaJM Izrabi davčne sfle prebivalstva in ker le te pravično, da se ta Izredni Investicijski Izdatek porazdeli na več generadl, katerim bodo prišla projektovana dela tudi v prid. se pooblašča mestnega župana, da stopi v dogovore z denarnimi zavodi zaradi iz poslovanja investicijskega posojila proti 50- do 70tetni amortizaciji, 6 katero bo pričeti najprej v proračunskem letu 1C22. - Za to posojilo dovoliti je eventualno p"ib«o hipoteko ca obe mestni vojašnici, za kar bo Izposlovati od fi« nančne uprave popolno oprostitev vseb pr:r.r F i i-poslovanja fti reallzovania iega posojila bo pokrivati tekoče stroške za zgoraj navedena neodložljiva dela za-časno s posebnim predujmom, katerega bo najeti po meri potrebe pri Mestni hra-nilnid na račun nameravanega tnvestl-Hjskega posojila 20,000i)00 kron. P!?F5KRBA NOVE ELEKTRIČNE ENERGIJE. M"1"' uagistrat se pozhlja, da stopi nemuflonT« v dogovor % delniško družbe zdru.-^nlh papirnic Vevče-Goričane-Med-vode zaradi odstopa primerne množine električnega toka iz projektovane elektrarne v Medvodah, če si posreči družbi izposlovati tozadevno konccsiio. Uspeh teh pogajanj Je predložiti čhn hitreje ob-činsVemu svetu v kcnčnoveljavuo sklepanje. V svrho Izvedbe, teh sklepov w 12 članov finančnega to stavbnega sveta sestavi poseben permanentni restavracijski odbor, ki na J. pomnožen ro referentih stavbnega urada ia drugih fzvedendh, nadzoruje in vodi predlagana dela ter iz-dda obširne In precizne načrte, v katerih etapah in v kakem vrstnem redu naj se projektirana dela Izvrše. . • '.: .. ŠOLSKE ZADEVE. Nato so bile volitve v nekatere Šolska korporacije. V novi višji šolski svet ic mestna občina izvolila obč. svet g. Er.» gelberta Franchettija, za namestnika pa obč. svet g. Kavčiča. Oddanih ie bilo za Franchettija 22 glasovnic, praznih pa IS, Dalje so bile volitve v kuratorij mestnega dekliškega liceja za dobo nadajinfb treh let Izvoljeni so bi'.i: dr. Trfller kot predsednik, in člani: Jakob Dimnik. Aleksander Hudovcmik, Anton Llkozar, Fran Planinšck. Rasto Pustoilcmšek, Jan Ružička, ga. Frania dr. Tavčarjeva in ga. .".'arija dr. Kokaljeva. Na to Je občinski svet obravnaval »a rešil ostale nebistvene točke dnevnega reda. Koncem scie so 1 ;'e Inteme^sdje in nujni predlogi. Interpelacije so vsebovale podraženje mesa (obč. svet. Engelbert FranchettO, pasja steklina (obč. svet Bole) In druge tekoče zadeve. Ob 8. url zvečer Je bila lavna seja za« vosti tlaka na 5,000.000 do 7,000.000 kron, rl čemer seveda vsakoletni periiodičn! ključena, nakar Je siedlla tajna seia. .itrošek za vzdrževanje cest In za Is to tako i - Konce r i Cšijavec-Uta?. 2e dolgo ni sprejemala naša Ljubljana dva umetnika s tako odkritimi rokami. y soboto dani in če bi tilo g. krat tal-.o veliko, bi bilo komu.i zadostovalo. Bilo ie nabito polno, vse je biio v svečanem razpoloženju in polno pričakovanja. Navdušeno ploskanje je sprejelo virtuoza Ličarja, ko je nastopil. V Cesar-Frankovcm preltidiju, koralu in fugi, je podal takoj dokaz svoje izredno tehniške umetnosti, ki je globoko občutena v notranjosti in izrazita v podajanju. E::..:o pozdravljen je nastooil na to pevec Rijavec z jugoslovanskimi skladbami MilojevJča, Konjcviča in Manojlevidevimi srbskimi narodnimi pesmimi iz Macedoniie. Konjevičeva «Pod pendžeri» in Milojcvičev pan» so zmožne, da v njih svet spozna visoko stopnjo naše moderne ju-goslovenskc pesmi. Rijavčev glas daje te;., pesmim poseben izraz. Tu js vse naše. Z njim gredo tudi mace-donr' e nesmi zdej prvič v s- -L Velikanski us-eh je dosegel Ličar v Mi-t< cv''ev;h srbskih nnro-'n!!t pesnih, i i ra"krivajo vso lepoto naših nacijo-r,alnih melodij. Umetnika sta prejela štiri lepe vencc. - Drugi del programa ie Dodal znane nesmi natzeli (Dn sam bogati, Ootovca, Ravnika' vansko trlaslio. Prvi samostojni koncertiilruStvo pričatkom marca; na *cm hon- / « r < \ .A, • » ■ • Z _ - * - J__r«____ .1 - * - - - - ma K Uaot, Ka ! t-i ' nI rifll-<» I alrlldh IV \ (), Skerjanca in Lajmica je priredilo društvo pod vodstvom svo4 (O. da deklic; Serenada). Globoka jega kapelnika prof. Jeraja dne 9. de-tišina. ki jc spremljala veličastno- cembra 1913, kjer so se izvajale skladbe nežno sercnado, je pokazala opoj- godalni orkester. V drugem koncertu ! ':nst Rijavčevc pevske umetnosti, dne 10. maja 1920. ki se jo 17. maja no- draišvo nastopilo 'ceru se bo bva!aIo nekaj skladb za jdalnl orkester, Dvorakov vir.linski koncert s t premi je vanjem orkestra in Beethovnova »Eroica^. Orkestralno društvo ima skupne vaje vsako nedeljo dopoldan in vsak pone- ških in slovaških pesmi (Shotha: Ka-ramfi'e. Kisa pada, Novakova Dicv-ča in Hej zapadej. In Stepanovi: V skušnjavi in Ma zlata Ančička). Ploskanja ni hotelo biti konca. Rijavec je dodal le dve ariji iz «Tosce». Občinstvo je umetnikoma priredilo navdušene ovacije. Naša umetnika gresta torej v svet s pravim jugoslov. programom, ki je spo* "!njen s nrvovrstnimi svetovrimi de1! ''n s slovanskimi, nosebno češkimi skladbami. Domovina Ju bo z zanimanjem spremljala na tej poti Občni rfcor druStva Glasbene Matice, društva sa gojitev slnfoniine glasbe. V soboto dne 29. januarja 1021 s« je vršil v mali dvorani Filharmonije občni zbor orkestralnega društva Glasbene Matice za leto 1920/21. Društveni načelnik odprlo pot dolgo pogrešanim velikim sinfoni?-nim koncertom. Orkesralno društvo je z neumornim delom doseglo, da pričenja tudi občinstvo vedno bolj razumevati umetniško smer inšrumentalne glasbe in ji posvečati vso pozornost. Orkestralno društvo je dalje sodelovalo dne 12. junl'a 1920 na koncerta koroške mladine in junija pri r.lavnostnem koncertu Glasbene Matice povodom bivanja prestolonaslednika Aleksandra v Ljubljani. Tretji sh>-fonični koncert (prvi v letošnji sezijl) jo priredilo društvo dne 13 decembra 1920. R&znn večjih sinfoničnih del, nudijo koncertni programi orkestralnega društva Dri nas še malo gojeno formo instrumentalnih, violinskih, klavirskih In po možnosti tndi čelo koncertov s spromljevanjem orkestra z domačimi in tujimi umetniki. Dalje uvršča orkestralno društvo v svoje koncertp muzikalno dobro nspele skladbe naših domačih skladateljev. Da tndi pri šolski mladini poglobi razumevanje io-štrumentalne glasbe in zanimanje za glas- dr. Karlin je v splošnih potezah poročal, - . , . . - o glasbeno kulturnem delovanju dmštva|^a ®^tnost, je pričelo prirejata orke-v pretočenem letu. Namen društva, ki se stralno društvo v zadnjem času miaam-je ustanovDo 18. maja 1910l je gojiti j ske koncerte proti nizki vstopnini, resno instrumentalno, y pri vrsti elo-| Prihodnji simfonični koncert gledališča deljek zvečer ter posebne vaje po enkrat na teden za vsak inštrument. Nove izvršujoče člane s primerno orkestralno pred-izobrazbo, zlasti vJoUste in kontrabas iste, sprejema knpelnik. Načelnik je poudarjal, da je namen društva, da se povzpne kolikor mogoč« visoko v godalnem orkestra in da dobi po možnosti ii orkestralne šole Glasbene Matice glasbenike za pihala, trobila in tolkala ter se tako razvije v Slov. F P. harmonijo, koje član: bi bili enako kot pri pevskem zbora Glasbene Matice požrtvovalni domači glasbeniku Občni tbor je nato na predlog načelnika sklenil razvoja društva primemo iz premembo društvenega poslovnega red~ Ustanovni Slan postane, kdor plača usta novni znesek 125 dinarjev, redni izvršujoči člani pa plačujejo članarino po 1 dinar na mesec; isto članarino plačujejo izredni neizvršujoči Sani Dalje ee jc ono-gmno sklenilona novo ustanoviti odbor-cišfco mesto podnačehnika in opustiti mesto dirigentovega namestnika. Poročila tajnika in blagajnika Je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje. Na predlog blagajnika je občni zbor izrekel iskreno zahvalo do sedaj edinean ustanovnemu člana trgovcu Ivjeu Jela- čin mL In ostalim dobrotnikom., ki se> prispevali manjši sner.ke. Po končanih volitvah je novi odbor/ konstituira! sledeoe: načelnik dr. Ivan Kariin. rxvin.ičelnik Josip Birsa, blagajnik dr. Milko Lubee, tajnik Avgust Ptertot, arhivar Mirko Klemenčio in odbornika gospa Jela dr. Ko runo va in Anton Lajovia — Nadaljnja gostovanja Hudožesoe-nega teatra v Jugoslaviji. Zagrebfki -Ea-zalir mi list* javlja, da odidejo člani hn-doZestvenega teatra na Bled, kjer bodo ostali 14 dni. Ta ča« bodo uporabili za naštudiranje dramo i-Na dnu življenja-* od Makslma Gorkija. To dramo bodo igral' dvakrat v Ljubljani, potem pa od* ido del teatra v Osijek, kjer bodo gosto, vali 2 do 3 večere; nato odide cel Hudo-sestveni teater v Beograd, kjer bodo dali najmanj 10 predstav. j-Na dna življenja« bodo dali v zasedbi, ki se neznatno ra* likuje od moskovske. Glavne uloge imajo ga. Kniper-Cehova in g. Kačalov, umetniki, ki m> igrali te uloge na premijeri v Moskvi, kjer je bil prisoten &am avtor. Z gostovanjem v Beogradu zaključi Hudo-ze sive ni teater svojo gostovanje v Ju^iv slaviji; nato odidejo umetniki preko Dunaja v Prago in Berlin. — Jugoslovenako gledališče v Pirata Aren as. Iz Amerike por«oa;o. da se je pred dvema mesecema otvorilo v Punta Arenas jugo.-loven?iko gle-kiliščo »Poli teama«, last Ju^osiovcnov Frana Frana-ličj ia I^-ana Mirida. v OSEBNE VESTI. Na lastno proi-pjo sta stalno upokojena: predsednik okrožnega sodišča v Novem nicsiu i naslovom in značajem dvornega svetnika Franc pl. G a r z a r o 11 i in okrajni tajnik Fran Rož pri okrajnem glavarstvu v Celju. * IMENOVANJA. Imenovani so: cišji agrarski zemljemerec Julij B u r d a za višjega agrarskega zem-Ijeincrca v 7. činovneni razredu; agrarski zemljemerec dragega razreda Karel Ličar za agrarskega aemljemerca prvega razreda; zemljemerska eleva Maks Dekleva in Franjo Erjavec za agrarska zem-Ijemerca dragega razreda. — Gozdni inženjer Boleslav C r n a g o j je sprejet v državno službo pri poverje-ništvu za kmetijstvo ter imenovan za začasnega gozdarskega komisarja v tO. čin o vre m razredu. * NOVA NEZASLIŠNA NASILNOST NA KOROŠKEM. Celovška odvetniška zbornica je odklonila prijavo boroveljskega odvetnika drja. S. Schaubacha, Si kakor ga imenuje «gewesenen jngoslavisehen Advo-katen--, ki je nameraval odpreti svojo pisarno v Celovcu. Odklonitev motivira na preprost način: prvič pravi, je dr. Sdiaubach napravil odvetniški izpit v Ljubljani, kar da ne odgovarja zakonu, drugič pa je dr. Schaubach ^nevreden z?upania» (des Vertrauens unwurdig). Kot Slovenec je sicer imel pravico biti zaveden do plebiscita, toda on se je, kakor je odboru odvetniške zbornice znano, tudi še po plebiscitu udejstvoval kot j-igoslovan, zato mu odvetniška zbornica ne more zaupati! Po lastnem priznanju je torej odve111; t zbornica v Celovcu onemogočila nastanitev odvetnika Schaubarha v Celovcu zato, ker je zaveden Slovenec! Na to novo eklatantno kršenje mednarodnih obvez, ki so naložene Avstriji in tolikokrat obetane 'oiil-nosti avstrijske politike napram Jugoslaviji mora biti dan odgovor, ki ga bodo nemški gccnod;e nrav gor-ko občutili, S koroške strani smo v tej zadevi prejeli poziv, iz katerega nosnemamo: --Ljubljanska odvetniška zbornica stori svojo stanovsko in narodno dolžnost! Ravnaj se po de-želni vladi, ki je pod- vodstvom univerzitetnega profesorja prava pričela ver dir enkrat energično braniti ne ie človeško pravo, nego tudi narodno ast m ugled. Ne gre za paragrafe, temveč za represaliie in pravičnih silobrfln v narodnih stvareh. 9 FALZIFIKATORJI. Današnji • Slovenecv objavlia v shojena parlamentarnem poročilu iz govora posL Tomlienoviča tudi sledeči pasus: «0 Ljudski stranki ie izjavil, da je bila v zveii z Avstrijo, sedaj pa je v zver zi 7. italijansko liudsko stranko-. Po službenem noročilu dopisnega urada jia je dr. Tomlienovič izjavil: «Jugoslovanska ljudska stranka je osnovana na podlagi, na kateri je osnovana tudi vsaka druga liudska stranka, tako v Rimu «Partito popularen ali v Avstriii «VoIkspartei* in podobne na Madžarskemu. Kar smo r»pi«alt, da zopet enkrat ilustriramo klerikalne metode. w ZL03N0 HUJSKANJE je v današnjem «Slovenctr> notica, kjer piše, da se govori no mestu, da je vojaška straža ustrelila nekega rekruta. Vsa Ltubljana je že včeraj dopoldne vedela, da je vojaška straža obstreina nekega znanega dezerterja. ki je po-no-Tio skušal pobegniti. To so poročali tudi včerajšnii popoldanski listi. & današnji --Slovenec*- zamolči dejstvo in se opira samo na ^govorice-. * V JUGOSLAVIJI JE VENDAR 801 JE. Predlo je razmejitvena komisija določila našo severno mejo, * -JUGOSLOVANSKO KOLO-V PRAGI. V Pragi so proslavili te Ljubljana, 15. februarja. I dni petinsedemdesetleinico «Meščan> Studend .3630 prebivalcev, in sicer j J 3096 Slovencev, 457 Nemcev, 43 Sr-1 vseh čeških domoljubov m zar*če bohrvatov. 29 drugih Slovanov. 3 protihabsburske propagande pocen-Madžari in 2 lalijana. Lajteršperk: Ši od Metternicba pa do prevrata. 1888 prebivalcev, 1659 Slovencev, 126 O priliki te proslave usanovilo se je Nemcev, 12 drugih Slovanov, 6 Itali- v okrilju Besede tudi «Jugoslovan-janov. Sv. Jurij v Pesnici: 1199 pre- jjolo^. pod predsedstvom vseua-bivalcev, med njimi 1119 Slovencev, ligčn£ga profesorja dr. Murka. 77 Nemcev. 3 tuji državljani. Radvi- "TT-FrK11Z nnmfein- T« <«• na: 1762 prebivalcev. 1617 Slove«- KJ:^LLA. mm Tu se cev. 126 Nemcev, 12 drugih Slovanov JuJstvo^deno ^^^ jako ?re6bi»7b ŠBSSJSStSKftSt StiSKE prebivalcev, 432 Slovencev, 1 Nemec, 2 Srba. Ješenca: 354 prebivalcev, med njimi 1 Nemec. Sv. Miklavž: 477 prebivalcev, 458 Slovencev. 15 osebe na posamezna zasebna pota po 300 km daleč, kakor n. pr. v Novo mesto in to na račun Gospodarskega urada. Sploh pa je naš Gospodarski urad menda edini v državi, ki je za: 287 prebivalcev, med njimi 2 Nemca. 2abjek: 453 prebivalcev, vsi Slovenci. Sv. Anton: 291 prebivalcev, vsi Slovenk. Bukovce: 168 prebivalcev, med ujimi 1 Nemec. Hrastovec: 276 prebivalcev, vsi Slovenci. Lapor-ie: 280 prebivalcev, med njimi 4 Nemci. Sv. Marjeta ob Pesnici: 492 prebivalcev, med njimi 4 Nemci. AVSTRIJSKI OROŽNIK AGITATOR. Iz Maribora nam poročajo: V obmejnih krajih naše severne meje se je prejšnji teden mudil neki avsrijski orožnik v popolni onremi in obiskal vse nemškutarje in tndi nekatere naše ljudi in jim razdelil neke pozive, da naj zahtevajo od razmejitvene komisije, da pridejo njihova obmejna posestva pod Avstrijo. Kaj ima neki opmviii v naših krajih. * MALO PREVIDNOSTI in poznavanja razmer bi priporočili zagrebškem« «Obzoru*, ko sestavlja svoja poročila iz Slovenije. Tako je včeraj nasedel «ša Ijivemu t- (au!) ko-tičkarju iz ljubljanskega •xNapreja», ki je modroval, da obišče Češkoslovaški minister Beneš tudi dr. Leme-ža! A zagrebški «Obzore> objavlja kot poročilo iz Ljubljane vest; *Po vrnitvi iz Italije se zglasi čehoslovaš-ki min dr. Beneš zopet v Ljubljani in obišče dr. Lemeža». «Obzor oči-vidno ne ve niti kdo je Beneš, niti kdo je Lemež. * POGREB DAVORINA TRSTE-NJAKA. V nedeljo popoldne je bil na • zagrebškem Mirogoju pokopan Davorin Trstenjak. SpfeVod je bil veličasten, udeležba vseh slojev meščanstva, zlasti inteligence, izredno velika. Na mrtvaški oder je bilo po-loženib nebroj vencev in cvetja. Sprevod in pokop se je izvršil brez duhovnika. Ob krsti je spregovoril profesor Kavic v imenu hrvatskega pe-dagoško-književnega zbora in uredništva «Napredka», a v imenu Jugoslovanskega učiteljskega udruže-nja Milutiu Stankovič. Dušan Bogu-novič je govoril v imenu skupine svobodnih intelektualcev, nadučitelj Gnus pa v imenu slovenskega uči-teljstva. Tudi nekateri drugi govorniki so naglašali pokojnikovo težko borbo za svobodo šole in uciieljstva. ter njegove zasluge za vzgojo jugoslovanskega učiteljstva. * POTREBNA URADNA POMOČ. Iz Belokrajme nam poročajo: V belokranjski občini Tanča gora razsaja, zlasti na Goleku, že leto dni med živino vranični prisad, a doslej se ni storilo za uničenje te neozdravljive kužne bolezni od strani vlade še nič. Okrajni živinozdravnik ukaže pač vsakokrat zakopati poginulo žival, a to je tudi vse. Kmetov se po-lašča obup, ker prizadeva ta bolezen hiši za hiso ogromno škodo katere belokranjski kmet skoro ne more popraviti, ker nima ničesar, kar bi pro-dal, razen živine, ki mu pogin ja, m razen malo vina, s katerim izkupičkom se pa komaj obleče. Zato prosimo povereništvo za kmetijstvo, oziroma njegov veterinarski oddelek, da Nemcev. 2 tujca. Morje: 386 prebival- cev, med njimi samo 4 Nemci. Rogo-, MESTO ie i' razpisano na petrazrednid v Sv. Lenartu. Natečajni rok je do 6. marca. • UMRL JE V LJUBLJANI izredno nadarjeni in agilni slovenski obrtnik, ki je dobil za velike zasluge so nekateri ljudje silno konrneli po izvrši uradno cepljenje v okuženih Avstriii. Marsikomu 90 napoloondori -IISS do 478. marke ?43 do e45. leji 1&5 do 198, ital. lire 522 do 525. Blagovna borza-: pšeci-os 1040, rž 815, koruza 420. oves 360 do 385, ječmen 550, lisast, grah 450, beli 550, vso franko Zagreb. Mok3. nularica franke vagon v Bački 1530, U. 2 1430, 6u 6 1830. Lisasti grah franko Novi Sad -100 do 500 beli 520 do 600 K. denar blagi 900 106o 875 380 275 2g0 1765 1800 1465 1475 1150 1214 640 720 15S5 Narodna banka . . . » i 640 656 Jugoslavenska banka . . « 540 54b Ljubljanslca kreditna banka . '-'10 250 PraStediona.....,0125 9175 Gutman........ 1410 Hlo Rečka pučka banka ..it PcAleddska banka .... 1C0 102 Dubrovačko parobrodno dr. 6SC>0 Srpska banka......728 73f> Oorania................79° DUNAJ; Devize: Zagreb do 464.50, Beograd 1847^0 do 1867.50, Berlin 1158J50 do 1164.50, Budimpešta 12? do 130, Londou 2610 do 263t\ Milan 2442^0 do 2462-50. New York 665 do 670, Pariš 4£?0 do 4920, Praga 875 do 880. Zofija 830 do S40, Varšava 83.70 do 85.70. Zflricb 10.9S7.50 do llJi37iO, Valute: dolar 66S do 667, levi 815 do 625, mark<-1158 do 1164, funti 2605 do 2625, franki 4860 do 4900, liro 2440 do 2460, jugoskt-. noto 1846 do l&Cč, poljsko marke S450 do S650. leji 9S5 do 915, rublji 311 do 317, četke kror.e 874 50 do 860.50, ogrska krono 12t> do 12?«. Avstr. kronska renta rnsjika renta . Odrska kronska renta .... V. avstrijsko vojno posojilo . . Turške srečke....... Avstr. kred. zav. za trs. in ir.d. Anslobar.ka ... k ... . Bankvereiu .•*«•»<« LSnderbank Avstro-Ogrska banka . . . « Bosanska zemaliska banka . . ? » — Belokranjska železnica. Iz Belokraj-ne smo dobili sledeči dopis: Z« dolga let« se vodijo razprave o železniškem spoja Slovenije z morjem. Nesrečna ra-paHska pogodba nam je odrezala slavno pot do morja, preko St. Petra. Ni dru gega. izhoda, kakor zgradba nore železniške proge. Ker pa do danes še točno ne vemo, kakšno iznenadenje nas od ra-pallske pogodbe čaka, je zelo težko pre rokovati, kje bo naJa najboljša odvozna in izvorna loka. SuŠai ali Split'- Eno ;e pa gotovo, da si pot do morja moramo odpreti! Najbližja pot do morja vodi čez Belokrajlno in to čez Črnomelj. Slovenija s Prekmnrjera in sosedstvom len proti Zidanem mostu 5ez Brežice do No vega mesta in odtod na morje. Črnomelj je takorekoč središče med Ljubljano in Zagrebom, od tod se lahko razvija promet najkrajšim potom, bodisi na Suša«, ali Split, z onim spojem Ličke železnico, Id ea steka v Ogulin, na glavno progo Zagreb-Bakar. Proga Črnomel-Ogulra meri le 39 km ia bi šla po ravnini brez težkih prekopov. Čtnomelj-Ogulinska železnica ,6 tudi btrategična proga, ki ni izložena sovražnemu napade. Za se-3aj seveda :ii mogoč« resno misliti na parale Ido Selsz-niško progo z že obstoječo, ki teče od GoBoiaJrtega aolaOguHu-Brod-Moravice Omezjena paralelna proga bi morala toči ob Kolpi ia Lujuanski cesti čez Severa dalje na Brod. Zato pa naj se zgradi pro- j _ga Cmomel-ViBka-Bos2jcvo-Ogulin, kij dra, da je zadobil težke r.ctranie in j bo za mnogo milijonov cenejja. popolni-J zunanje poškodbe. ' rn-i s vrhi zadostnjoča in koristna. 99-50 99 — 230-8550 2820.— 1430 — 1130 — 1169.— 1970.— •1800-— 1400.— 3450--5260-— C295-— 6100 — 13100-— 4480.— 6420-9400-— Alpine-Montan ...--. Praška železna industrija Trboveljska premogokopna Leykajn, papirnica . . . Kranjska ielezna industrija Zenica-železo ....... —'•— PRAGA, Dovi-e: Berlin do 132.75, Zurich 1Ž58.50 do 1261^)0, Milari .. 270 do 251. P^riz 55850 do 561.50, Lon "; don 29950 do 30150, Ncw York 76.25 dn ; 77.25, Beograd 211 do 213. BukareSU H 109.12 do 110.62. Zofija 05 do 1X5, Dunaj -iaOO do 11.90, Varšava 912 do 10J2, Zagreb 5250 do 5S50, Budimpešta 1-15J> do 1550. Valuto: marke 181.25 do 132.75, fivio. franki 123350 do 1256.y-. itak note 276 do 388 franc, franki 55550 do 55S50, funti 29750 do 29950, dolar 75.2r> do 7d£5, jugodov. not« 202 do 204, leji 107.C2 do 109.12. levi 00.75 do 91.75, avstr žig. krone 10.90 do 11.90, poljske marke S.12 do 94.2. BERLIN, Dovsze: Rim 217i!5 c<> 217.75, London 23150 d-> 332. New Yort 50815 do 59 935, Pariz 433.05 do 43&X'o. Švica 98250 do 98350, Dnnaj. žig. kron;'. 14-105 do 14.1-io Praga 75.90 do 76.10 Budimpešta 11405 do 11.145. ZURICH D o v i z e: Berlin 10.475, N;"' York 606, London 23-72, Pariz 4450, Milan 22.25, Praga S, Bcdtmpešta 1.15, Zagreb 45a Bukarešta 8.60, Varšava 0.80, Dunaj 150, avstr. iig. krone 1.05. Vremensko poročilo. LrnMitna S<*6 tu rn.it m>r.en 1 I i®! ]8s Ul,:22! VebOTi T i . J 13. Mir I 7. ur.; T»S { S i- bta vttn 15. febr I 14. orli 737 0 | 6 0! „ tj. febr »1. nrf 7S? & • 0 o I I I i ! Sreda* risaSnia tarvmtan it. noiasala« -9-3 Vrem seska impoTed: v v. cbl taimo vreme. Sotoco v^itaa ob . M ia->a ljubiti, če nalete na gosta, ki dob;-je prikril pogledom. V bližini kla-! va!» je rekel Woerz -Ali piiete whi-virja so vrata. Schiemann jih je od-; s^J* Potem vas prosim, da nam «Tako, sedaj ste tudi vi član Schie-mannove pomožne blagajne. Njeni Sani se shajajo tu, pa vedno le ponoči, ker se sicer tako bojazljivi...» se je smejal Woerz. Filip se je oziral. Dvorana je bila večja, nego pivniška, na tleh je bil razprostrt kobre in celo sledove nekakšne ventilacije je bilo opaziti. Zrak se ie v primeri z enim v pivnici smel imenovati rajski, vendar je še znatno smrdel po tobaku in raznih pijačah. Schiemannova pomožna blagajna je baš zborovala okrog dolge igralske mize sredi prostora. V ozadju je bil bar, kjer so si gostje jemali od časa do časa okrepčila. Mnogi igralci ob mizi so tudi držali ca še v rokah. «Sedaj boste videli, kako se znajo pri in za njimi je zazijal temačen koridor, in na koncu koridorja so obstali pred drugimi vratmi, ki so se odprla, ko je Schiemann s pestjo zaropota1 po njih serijo morze-zna-menj. Na to je porinil \Voerza in Filipa skozi vrata, se zlovešče zarezal in ' prinesete z bar dve dvojni, jaz prič-nem med tem igro. Evo nekaj šukov za stroške.» Filip je odšel k bar. Ko je čakal na pijačo, si je ogledoval občinstvo. Bilo je očividno izbrano, po večini sestavljeno iz inozemcev, pomorskih kapitanov, krmilariev in mornarjev. prt Katerih se tri bafi izdajstva. Na prvi pogled . "iflp videl tudi. u- se nahajajo v družbi mnogi sumljivi elementi. Pri tej konstataciii se ga je polastila tesnoba, ki se je je pa kmalu iznebil, ko je pomislil na Woer-zov revolver in njegovo poznanstvo s Schiemannom. Potem je vzel obe veliki časi whiskyjain se skušal pre-riti skozi gnečo kWoerzu. Izkaralo se pa je, da ie to precej težko. Ko se mu je ob kfetvinah drugih igralcev vendar posrečilo, je našel gospoda Woerza, njemu nasproti pa je sedel cronpier, kitaiskožolt, posušen možic s črnimi kačjimi očmi. Za niim pa je stal možakar, ki ni mogel biti nihče drug, nego brat Schiemanna. Vse je kazalo na to, zabuhlost obraza, ogromnost telesa, iste povešene ogromne mustače, istevodenomodrs alkoholne oči, iste ogromne, rdeče, otekle roke... Bil is pa izbraneje oblečen, bonjour, cvetka v gumbni-ci itd. Gospod \Voerz iz Al tone je ta hip baš obkladal i Schiemanna i croupieria z najbolj izbranimi ham-burškimi kletvicami. V igri je namreč dobil, toda pri izplačilu dobitka mu je croapier med drugim denarjem skušal obesiti trdi dva ponarejena zlatnika. «Pošteno blago, žoKi hudič h je vriščal Woerz. «Tu ne igramo z znamkami!* Nekateri igralci so se mu smejali, drugi pa k'eli, ker je zadrževal igro. Končno je gospod Wcerz dobil drug denar, s katererim je bi! zadovoljen, in croupier je hotel bas zagnati novo kroglo, ko ga je Woerz prekinil, pokazal s koščenim, kosmatim prstom pred se in vprašal: «Schieraann, kaj je maSsfmum?* Rdečkasti, zabuhli šef igre si je ogledal Woerza zasmehljivo in od- govorfl. ^Kolikor hočete siavfn!* «AIi peteio za številko ?» je vpraša! Woerz. Schiemann je za trenutek obstal m pogledal croupierja, ki je odgovoril z neopaženim gibljajem glave ter nato kratko odgovoril: --Prosim.•> "Fft"fffino», je odgovoril Woerz, <-kar dajmo, bom že stavil*. Filip si je bil v tem časa ogledal igralsko mizo in videl, da ne igrajo rulete, marveč boule, slično igro, samo, da so tu igrali le z devetimi številkami namesto šestintrideset številk pri ruleti. Sredi mize je stala skude-lica, v kateri je krožila krogla. Čim jo se croupier sprožil, je Woerz iz pokvečenega Filipovega klobuka, ki ga je držal v roki, vzel denar in ga brez oklevania stavil na številko osem. • Kako morete staviti tako visoko*, ga je svaril Filip, -saj si vendar morete misliti, da imajo bi svoje trike.* -•Da, to jim hočem baš dokazatb, je odgovoril Woerz in vzel svojo ča-šo iz Filipovih rob', kadar se mi to posreči, finčaio gospoda Schiemanna, ia to je vedno nekaj posebno zabavnega.* Ne da bi trenil s trepalnicami, je izpraznil polovico vražje žgane pijače. Ta hip je krOgla pričela krožiti počasneje in nekaj minut pozneje je croupier zmagoslavno naznanil, da je zadela številka tri. (Dalje prihodnjič.) Po svetu. X Nov tzant za dviganje poicpije-nih ladii. Do sedai so se potopljene ladje dvigale na ta način, da so se vse odprtine dobro zamašile, potem pa se se s sesalko izsesala voda. Sedaj pa je •minil Anglež Rnssel Gordoii vreče, ki se zložijo, potapljač pa jih tako zlože- ne «žavi V prostore IačSJe, nato se jih napolni z zrakom in te se raztegnejo kot balon do 14 m dobrine in tako dvignejo ladjo. Več ladij se je na ra način že dvignilo. X Verižnlkf Sa ■ Ceno škodo v svetovni vojni. V.vfjs skupaj mora. plačati Nemčija 226 milijard raark v zlatu, to je 11 milijard 300 milijonov kom3dov po 20 maxk v zlata. Fn komad za 20 mark v zlatu tehta gramov; cela vsota tehta (orni nad 90.000 t on. Da se za more to TuUO odposlali, je treba 900«) vagonov. Oe so vzame, da je vagon dolg 10 metrov, bi moral biti vlak, ki bo vozil to zlato, dolg SO kilometrov. X Nov zrakoplov. Iz Londona poročajo nemški listi sledeče: Nori vt-'iki zrakoplov R 36 je skoraj že dograjen. Zrakoplov bo še večji kakor R 34 :ii je preficrbijen z različnimi novota-rijami. kakor n. pr.: z ležišči za direkten polet v Egipt. Zrakoplov bo še ta mes-^c izročen prometu. 9nnilexikon'', 21 zvezkov. Naslov pove upravništvo pg panstjo po rsm knijtstrg. Priporcfiamo domače ivrdke 1 m Izhaja paljajre. Tsata eiijaTa 4 K. Fa«karjf: Kaieer F. K, &eI«nbnrgova nI. 6. Sklasl»ea.i Batltao. d. d., Danajaka c- oo [d p.] Špedicija: Balkan, d. dn Dutjajska c. 33. [d. p.} Trgovine: Oerenda Fran, konfekcija, mannfak« tara ca debelo, najnižje cene, Emon-s&a 'šesta 8. Rogelj flflarijSj mauafaktnra, Sv. Petra 44" na Anončni zavod Anocč. stvod DRAGO BESELJAK, Ljnb- DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankar B/41 Ijass. 36i 2-1 j R/44 jevorabr.5. 366 Stavbišče za vilo i Konoesifa za sostifno idealna loga, s krstnim razgledom, v'v Zijabljanl .se di pod cgodninl sredini Ljcbijane, se proda. Cona j pogoji takoj v najem. 5e-a> po-6 K m5. TpraSanjs, pod bifro nS. Dr.'' i rniniki — dober usoeb. Aooečni zavod na Anonč. zavod PRAGO BESELIAK, j DSAGO BESELJAK* LjcMjana, Gsakar- : Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 356 3-21 R 15 jevo nabr. 5. 266 Kupim večje posestvo b/3s nsa, Goren jskem. 337 3-s | Glavni pogo; s.jdema hita in solidna gospodarska posiuoja. Pfcmabe na Anoncsi : zavoi DRAGO BESE J Ali, Ljubljane, Caukarjrro nabrežje 5. INFORMACNI ZAVOD LJUBLJANA . hi Cankarjeve nabrežje St. 6. j Oblastvene koncesijo*«^"! ~ vfj-^:^ I——— » zuu, cionavi blaga i a phnl. — halap.tne cese. — BIvksistiem. — V rveri z vtemi svetovnimi informaonltni savodi. Teieren $»ew. »os. «•»■ po«. »»r2M%- Obrestuje vloge na tekoči račun s Obrtna banka v Ljubljani m- £® Konoresni tra štev. 4 m x-7 • / Kongresni trs itev. 4 ? w /O Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča dela kar najkulantneje. = od dne vloge do dne uviga. fi Kstiinik DehaSka tiskam, ii* LsnMjaiii