PROSVETA ,teabxxxv. Cena IMi Je 00.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednilkl ln uprovnUkl prodori: 806T South Lawndala Avo Ottteo of PubUcotlan; 8687 South Laarndale Avo. Rockwoll 4004 y "Zrn* ST^c&oS S kLSTSST CHtOAOO. ILU PETEK, lt. MARCA (MARCH II). 1949 Subocrlptlon 06.00 Vaarly ŠTEV.—NUMBER M — for •t epecial rate of provtded for In eoo*m 1106, Act otOct S, 1019. authorUed oa June 4» 1611. ed odločilno ofenzivo zavezniških sil v Afriki Rusi vrgli Nemce nazaj v bitkah v kotlini ob relu Doneč in reokupirali več naselbin. Armada maršala Timošenlca dosegla nove uspehe v operacijsdi proti Nemcem na severni fronti.—Britska osma armada napada Rommelovo bojno črto v južnovzhodni Tuniziji.— Zavezniški letalci vrgli več sto bomb na japonsko mornarično bazo.—Ameriška ladja potopila šest nemških podmornic stan ▼ TunlslJL 18. -Ameriška armada v cen-Tuniziji je dobila novega jjnika v osebi generala ej« S. Pattona ml., ki je __ poveljstvo v tem sektor-Pod njegovim vodstvom so čete takoj napadle in okupirale strategično ko bazo Gafso.—Vse kaže, ija končna in odločilna ameriških, angleških in ih oboroženih sil v Tu-katera pomete Nemce iz Afrike. iz Berlina ponovno po-ofenzivi osme angleške ie na maretski črti, dočim ionu še skrbno molče o tej ) a, 18. marca.—Ruske če-vrgle Nemce nazaj po lju-tkah v kotlini ob reki Do-Harkovom, ukrajinskim im središčem, in reoku-kose ozemlja in več na-iz katerih so se morale nmakniti pod pritiskom ns-protiofenzive, prsvi urad-unike. so odbili šest nemških ov na svoje pozicije v i Čugujeva, 22 mttj Južno- no od Harkova, in zadali udarce sovražniku. Nem-poveljstvo je zagnalo v boj sovjetski sili oklopne in e kolone. Komunike trdi, Rusi razbili 19 nemških , 90 vojaških motornih enajst težkih topov in ubi-sovražnikov. etske čete na centralni se vale naprej proti Smo-, nemški vojaški bazi. čete so dospele do točke, oddaljena samo 35 milj od nska. V prodiranju so Ru-li več nemških vojaških kljub protinapadom so-ika. Nemci so vrgli v pro-e tanke in motorne kolo-pa so se vsi izjalovili, ada maršala Timošenka je a nove uspehe v operaci-roti šestnajsti nemški ar-zbrani pri Staraj! Rusi in »ter na severni strsni je-Hmena. ttusi so ubili čez nemškth vojakov v bitki v sektorju severne fronte in 1' enajst vojaških utrdb. F gerilci, ki so se tajno "irali V gozdovih pri Jsr-in v bližini nemške bojne pred Smolenskom, so se pri-r11 armadi v operaciji nacijski sili.! ^ 1« marca.—Vrhovno W»tvo porocs, da je močna P °^orožena sila na južno-strani Harkova obkro-■lr> v tiivarnosti uničenja. *Vrrni ^rani Harkova nem-Mprodirajo proti Belgo-PWjub odporu sovjetske požene sile. ' I«, mares.—R s d io J« n''/nanil napade brit-rn:" ^made na Rommelo-r " tsko, bojno črto v južno-Štiri briUke ^ ' m dve pehotni E spadajo to črto. * * zavezniika sils I*.,/" Tun,*>J» pripravlja za K^jjjN-c proti osliču, da Giraud preklical višiške zakone * General De Gaulle odpotuje v Afriko Alžir. Alšerlja. 18. mSrca.— General Henri Giraud, vrhovni komisar francoske severne in za-padne Afrike, je preklical vse zakone in dekrete, katere je uveljavila višiika vlada, v Afriki. Med temi so )>rotižidovski in onit ki so omejevali aktivnosti delavskih unij in prostozidsrskih organizacij. Nekaj ur prej je odbor borbenih Francozov v Londonu naznanil, da je general Charles do Gaulle, načelnik tega odbora, sprejel Gtraudovo povabilo, naj obišče Afriko in konferira z njim o vprašanju združenja vseh francoskih političnih grup. Pričaku-je se, ds bo De Gsulle kmalu odpotoval v Afriko. General Jean Marie Bergeret, ki je resignirsl kot pomožni vrhovni komisar francoske Afrike, je zapustil Alžir z letalom, ki gs' je odpeljslo neznanokam. On je pred zavezniško invazijo severne Afrike sodelovsl z Lsvalovim režimom v Vichyju. Doznava se, da 80 bo čistka med bivšimi pristaši tegs režima nadaljevala in da bodo vsi odstrsnjeni s vsžnih ppzicij, ki jih še drže v Giraudo- šče pri Gabesu v ozadju Rom-melove črte. Bombe, ki so jih vrgli, so porušile hangarje in razbile več bojnih letal na tleh. Ameriške leteče trdnjave in bombniki so napadli osiščni konvoj na Sredozemskem morju med Sicilijo in Tunizijo. Dvs parnika sta bila potopljena, trije pa poškodovani v napadu. ZsTOSBiški stan, Avatrallja, 18. marca.—Ameriški in svstralski letaki so vrgli 392 bomb ns Ra-baul, japonsko mornsrično in letalsko bazo na otoku New Britain. Bombe so padale tudi na japonske postojanke ns otoku Kai, ki leži 450 milj severno od Dsrwina, avstralskega prista-niščnega mesta. Včeraj je preteklo leto, odkar je general Douglas MacArthur dospel v Avstralijo s Filipinskih otokov ter prevzel vodstvo zavezniških vojnih operacij proti Japoncem v južnozapadnem delu Pacifika. Na dan obletnice svojsgs prihods v Avstralijo jo imel razgovor z .ameriškimi, britskimi, avstralskimi in ho-landskimi časnikarji. Tam js povedal, da je Japonska oboro- *vi administraciji. ie močna, čeprav Je dobila težke udarce v bitkah na morju, kopnem in v zraku. Washlngton, D. Cm 18. marca. Ameriški bombniki ao izvršili šest nspsdov ns japonske pozicije ns otoku Kiski v Aleutski otoški grupi pri Alaski zadnji pondoljek, poroča mornarični department. V zadnjih šestih tednih so ameriški letalci izvršili 23 napadov na japonske pozicije ns tem otoku. Elmer Dsvls, direktor ursds zs vojne informscije, je povedal reporterjem, da si je samo pet japonskih vojakov izmed 15,000 rešilo življenje, ko so ameriška bojna letala napadla in razbila japonski konvoj na Bismarckovem morju med Novo Gvinejo in otokom New Britain 2. marca. Bombe so takrat razbile deset japonskih ladij in dvanajst transportov z .vojaškimi četami vred. Mornarični department je sinoči nsznsnil, ds je lsdjs obrežne strsže Csmpbell potopila z globočinskimi bombami šest izmed dvsnsjstih nemških podmornic ns severnem Atlantiku pred tremi tedni. Ta ladja je ščitila zavezniški konvoj, katerega so podmornice napadle, in ga obvarovala pred škodo. Campbell Je bila deloma poško- _ dovana, toda ostala je na po- vršju. Na pomoč so ji priskočili Letalska zveza med | | poljski rušilec Burza in dve Ameriko in Cuatemalo OPERATORJI odbili zahteve rudarske unue Kongrmsnih Co**ett na- POLKOVNIK ZAGROZIL, iDELAV- CErf PRI FORDU » Nevr York. 18. i^rca.—Pogajanja med reprtsmUntl rudarske unije United ftifee Worker» of America in operatorji glede aklenitve nove pogodbe, ki naj bi nsdomestils sedanjo, ki krije okrog 450,000 rudarjev na polju mehkega premoga jn katere veljavnost poteče 31. parca, so Še vedno v preliminarni fazi. Vršc se zs zaprtimi vrsti in niao prinesla še nobeneg« rezultata. r | f • • Doznava so, da so operatorji odbili vse glsvno zahteve rudarske unije. Ena izmed teh je zvišanje mezde za dva dolarja na dan. John L. Lewia, predsednik UMWA, je zapratU z oklicem alavke, če no bo nova pogodba podpisana do SI. mfcrca. Waahlngton, D. (X 18. marca, —kongresnik E. Gossett, demokrat lz Tezasa, jo V svojem govoru udrihal po Jofau It. Lewl-su in iz j svil, ds bo?postal drugI Benedict Arnold, ako bo uresničil svojo grožnji in oklical stavko rudarjev ni polju mehkega premoga 1. aprila. Napad ns Lewlsa je podprl kongrosnik Clsre Hoffmsn, republikanec is Michlgana i In znaji sovražnik delavskih unij. . m kopnem, morju ln v zraku. Ts Hoffmanje predložil zakonski nsj M štela 10,800,000 mol ob Diktator Franco vidi dolgo vojno Svarilo pred ruskim boljševizmom Madrid. Španija, 18. marca.— Diktator Franciaco Franco je napovedal, da bo U vojna trajala morda še šest sli sedem let, steno pa je apeliral na Spance, nsj ohrsnljo moč in enotnost ter rešujejo sedsnje in bodoče probleme. Dejal je, ds sta vodilni načeli njegove vlade mir in pravica. Franco je govoril pred narodno skupščino, kl se jo sestsla v svojem zssedsnju. V svojem govoru jt poudsrjsl, ds nsjvečjs nevarnost v tej vojni js ruski boljševizem in ds končni Stalinov cilj je svetovns revolucije. Diktator je dalj« rekel, ds mors Španija vzdržati ravnotežje v tej vojni zs vssko ceno. Vojns je prešla v zastoj kot posledica silnega ruskega odpora in zs vzela značaj borbe uničenja ene ali druge strsni v svetovnem kon- •v-mcf in r»r'K-ilo Italijane iz » fronte citirs ^'ezndkegs poveljem p«; veliko ofenzivo ■m'*'/" ^."Teuis meh- , trto sta** kKl ' "robniki vojaško letali-'tega leta. britski bojni Udjl ter jo odvedli v neko smerlško luko na vzhodu, kjer jo bodo popravili. Davčna izjemičine za vojake Washington, D. C., 18. msres. —Kongresni odsek za pota in sredstvs Je uključll v nov davčni načrt provizijo, da vojaki ne plačajo davka na plačo, kl so jo dobili v vojsškl službi, temveč le ns dohodke, ki so Jih Imeli pred vstopom v srmado. Provizijs Je retroaktivne. Onim, ki so že plnČsli dohodninski dsvek. bo prevlina vsota povrnjena. Člani odseks so formalno odobrili zakonski načrt zs plačevanja dohodninskega davka sproti Ta kongres sprejme Domače vesti Pomlad le tukai Prihodnjo nedeljo, dne 21. marca, je v koledarju začetek pomladi. Solnce je prekoračilo ekvator in zdaj se pomlče proti severu. Dan ln noč sta enako dolga. Oblaki ln poadravl Chlcago.—Saržent Larry Lan-gerholc, sin Johna Langerholca iz Johnstowns, Ps., ki služi stri-cs Sama pri letalcih na Good-fellow Fleldu, Tex., je 17. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete. Bolniki na farmah Willard, Wla.—Matt Malnar, član društva 198 SNPJ, se jo moral podvreči operaciji ln zdaj ae nagaja na poti okrevanja, kar mu članstvo Iskreno želi. Duluth, Minn.—Pred dnevi je v Las Vegasu, Nev., umrla Mary Štefin is Crosbyja, Minn., stsra 50 let. Smrt jo je zslotila na obisku pri hčeri Angelini Stubar. Zapušča tri druge hčere ln dva sinova. Avto ubil rojaka Joliet, lll.-MDne 13. marca je bll od avtomoblls ubit John Papež, stsr 57 let ln doma od Črnomlja v Beli Krajini. Sporazum o obsega armade dosežen •t' ' ' -ilS Predsednik Roosevelt odobri načrt WssktagtoB. D. Cm 18. msres. —Visoki vladni uradniki 60 nsznsnil! dosego sporazuma o obsegu ameriške oborožene sile ns Washlngton, D. C., 18. marca —Federalni odbor za civilno Is-talstvo Js dsl dovoljenje družbi Pan-American Airways zs otvoritev nove letalske črte med Ameriko ln Guatemalo. Črta drži preko, Mehike. Letala te družbe bodo prevsžsls potnike in pošto. Nemci ustrelili 158 Grkov Kairo, Egipt, 18. msrcs^-Tu-kajšnjl grški krogi poročajo, ds so nemlke vojalke oblasti dale ustreliti 158 oeeb v Solunu in okolici in st s tem mslčevsle nad grikiml gerilci, ki so razdejali nemško kemično tovarno. Dsl Je poročajo, da so gerilci .po ostri bitki i Italijani in Nemci oku- načrt, ds se delavce, ki zsstav-kajo, vpokliče v: armado. On je udrihsl tudi po Rooseveltovi sd-mlnlstraclji in ji očital, da daje pot uho voditeljem delavskih unij, ki ogrsitjo varnost dežele. fflsToIsndj Ohlo, 18. marca.— Okrog 780 delavcev je zastsvks-lo v tovsrnl Psrk Drop Forge Co., ksterlm se jt potem pridružilo nsdsljnjih sto delsvcev. Stavkarji so člsnl unij Amsrl-Šks delavska federacije ln Kon-gress industrijskih orgsnizselj. Upravitelj tovsrne Willlsm A. Humel je dejal, da je atavka posledice jurlsdlkcljskegs spora. DetroU. Mlch.. 18. marca *Poikovnik George E. Strong, načelnik vojaške divizijo v detrolt-skem dlstrlktu ln oddelks ss militaristične dobsvs, js zspTs-tll, da bo odločno nsstopll proti onim, ki so provocirsll štiri ure trajsjočo stavko v tovsrnl Ford Motor Co. v Rlver Rougu. V stevki je bilo zsvojevsnlh okrog 8000 delavcev, članov letslske divizije svtne unije CIO. Voditelji tt so izjavili, ds Js bils stavka okllcana v znak protesta proti šikaniranju unljsklh zaupnikov. Polkovnik Strong js zapreti!, ds bo srmsds prevzela tovarno, če se stsvks ponovi, in odslovils vse stsvksrje. Aretacije sovrainih tujcev v Pittsburghu Pit tabor«h. Ps., 18. marca--Federalni drtaktivski biro je naznanit, ds .Js bilo 20 sovrainih tujcev aretiranih v Pittsburghu in okolici. Vas aretacije so bile izvršene v predelih v katerih so vojne tovsrne. bo znašal, če so bom P<"» Greveno, TsHUHJo in Ka- •o bom-jče In prične se pobtrsti juu, ^^ ^ y ^ Qreij| N omiki general ubit na ruski fronti Stockholm. ftvedsks, 11. mar cs,—List Aftontldmngen Je citi rs I poročilo leningrajske radlo-poauje, da Js nemlkl general Heinke. poveljnik naciJakih elitnih čet ns fronti pri Htrkovu, psdel v bitki s Rusi. koncu tegs lets. Doznsvs st, ds so sa Paul V. McNutt, načtlnik komisije u dobavo moštva, Donald M. Nslson, načelnik odbora ss vojno produkcijo, in uradniki vojnegs tsr mornsrlčnegs departmsnts sporazumeli po ugotovitvi ns basi predloženih podstkov, ds* Amerike lahko opremi tako vtllko armado, nt da bi bila vržsna produkcija iz tira. Prodstdnik Roosevelt bo odobril nsčrte, ds se ameriška oborožena sila poveča na 10,800,000 mož. Senator Burton K. VVheeler, demokrat iz Montsne, js predložil resolucijo, ds ss vsi očetje, kl lmsjo otroke pod starostjo osemnsjst let, oprostt vojalk« služb«, kot dodstok k resoluciji, kl jo js prej prsdloftll senstor Bankhead. Slednja določa olsj-Šsve zs poljedelske dtlsvct. Senatni odsek zs mllitsrislič-ne zadeve je obnovil zaslišanje o Austln-Wadaworthovem načrtu obvezne reglstrscljs In mobilizacije vseh molkih v starosti 18 do 85 let in žensk v starosti 18 do 50 let za dela v vojnih Industrijah ln na farmah. ADF pobija mobilizacijski načrt Green vidi uvajanje fašističnih metod i*. • Wsshlngton. D. Cm 18. marca. —1VVilliam Grotn, predsednik Ameriške delavsko federacije, je dejal, da Auatln-Wadsworthov zakonski načrt prisilne mobill-zaclje delavcev sa dela v vojnih Industrijah ln na farmah se ne razlikuje od zakonov ln dekretov v osiščnih držsvsh. Ce bo kongres sprejal ts nsčrt, bo s tem ssnkclonlral suženjstvo delavcev. • Green je nastopil pred senatnim odaekom za milltaliatlčne zadeve, ki vodi zaslišanje o načrtu. Dejal je, da je vprašanje jasno—svobodno ali suženjsko delo. Svobodni ameriški delavci so pred vsem svetom demonstrirali svojo sposobnost v produkciji, kl preksšs ono v osiščnih držsvsh, kjer delsvci nimajo nobenih pravic ln so v bistvu sužnji. Predsednik ADF je dslje rekel, ds bo nsčrt, kl sts gs pred-ložlla senator Austln, republikanec is Vermonta, in kongresnik Wsdsworth, republiksnoc iz New Yorks, če gs kongres sproj-mc, uničil nsvdušenje delsvcev na produkcijski fronti, ki sedsj osnsfujo njihove vojne nspore. Unije ADF gs bodo pobljsle do 6krsjnostl. Olajšave za poljedelske delavce Senat ignoriral apel vojnega departmenta Waahln0ton, D. Cm 18. marca. —Senat js s 50 proti 24 glasovom sprejel načrt, da se delavce, ki opravljajo važna dela na farmah, ne vpokliče v srmado To js storil kljub opoziciji voj nega d epa rt men ta in federalne-gs nabornega i^rada Istočasno js nlžjs zbornlcs odobrila osnutek, kl določs vsoto 120,100,000 zs flnsncirsnje mobilizacije 3.500,000 delavcev, molkih ln žensk, zs dels ns fsr-mah. Zs osnutek J« glssovslo 105 kongreanikov, proti pa II, Avtor načrta, kl določa olsj-šsvo zs poljedelske detsvce, Je Mornarskaunija protestira Delegacija obiskala driavni department Wssklngton. D. C.. 18. msres. —Delegacija Splošne mornarske unljs, včlsnjsne v Kongrssu Industrijskih orgsnizselj, st Jt oglsslla V državnem dapartmen tu ln protes&sU proti politiki nsprsm španski vlsdl dlktstorjs Frsncs. Protsst naglašs, da čla nI ts unijs ne bodo delsll ns psr nlklh, ki vozijo smerlškl mste-rlsl v španske luke, lz kstsrlh gre nsjbrže v Nemčijo zs ojsčs-nje nscljsks vojne msšins, Delegscljo J« sprejel pomožni držsvnl tsjnlk Brsckenrldgt Long ln se rasgovarjal s njo eno uro. To ao tvorili Lawrence OToole ln D. Edwart je rekel naš čislani predsednik Roosevelt. Vsaj tako se glasi njegovo priporočilo kongresu^ ki gs je izdal National Refources Planning Bpard. Druga točka v tem priporočilu je odprava brezpofelno-stl po vojni, Uko da brezposelnim ne bo treba več prodajati jabolk po ceftnlh vogalih in prenočevati pod milim nebom ali v kakšnih "Hfiovervillih". Amerik ka bo po vojni morala najti de* set milijonov novih služb, $e bo hotela odpraviti brezposelnost. So še druge točke v tem pri poročilu, ki je ssd dolgega štu-diranja s strani ekonomskih vešča kov. Vse pa je odvisno, kaj bo kongres napravil s tem priporočilom za razširjenje socisl mmmmmm=sxwBi Od ljudstva je veliko odvisno, ako bo kongres polotil U daleko-sežna priporočila predsednika zs izboljšanje socialne zaščiU in povojno rekonstrukcijo na polico, ali jih bo spreme.nl v zakon. Amerika bo po vojni Prisiljene sodelovati tudi v gospoc trski in torej tudi politični rekor, ♦ruk-clji sveU, ako nečemo, da ne o ta strašna vojna zaman. Le s pošteno in f>ravično ureditvijo sveta se bomo obvarovali tretje svetovne vojne. Torej da ponovno poudarim: za tf težke nalqge se moramo že sedaj pripraviti in učiti, kajti drugače bomo zašli Še v večje gospodarske in politične anarhije in rezultat bo nova vojna. Toda dovolj o tem. PETEK, Mojd nadaljnje jpotovanje J* bilo v Henderson, Lawrene6, okolico Strabaru| do Enterprisa, v Library in Coverdale. V Henderson u je ponovila Prosveto tajnic? društva mrs. Grossek. Kot je bilo že poročano, )e bil tam v rovu ubit ntoj stari znanec Anton Žagar. Bil je zvest naročnik Prosvete, mirnega značaja in bečljar. (Nekoč aem mu nevesto iskal, toda is te moke ni bilo kruha.) Kolikor je meni znsno, zapušča sestro, ki žiyi na precej oddaljeni fsrmi. Bil sem samo enkrat pri njej, ko je bil pokojni brat pri njej na hrani. Naj mu bo lahka ameriška gruda! Iz Hendersona sem se podal peš k Albinu Karničniku. ni bilo doma, Albin pa je zmeraj na farmi, ker radi naduhe ne more delati v rovu. Ponovil je Prosveto in me s trokom zapeljal do Lawrenca, kjer je imel opravek. Pri tamkajšhjih rojakih sem nabral nekoliko podpore (osehnih oglasov ali po vov) Majskemu glasu. Bil sem tudi pri mrs. Britz. Tudi njen edini sin je v armadi. , V Meadow Landsu sehn prenočil pri starih Bizjakovih. Ponovila sta Prosveto in Proletarca Seveda sem se ustavil tudi dru god, uključivši pri mrs. Gruden ki je darovala za Majski glas Pri Martinčkovlh sem izvedel da je njih sin, ki Je prej poučeval v šoli McGowern, sedaj službi Strica Sama in sicer pr pomorščakih. Absolviral je od kapitana do m*j(*j'a. On je še član SNPJ. Ko je bil nedavno na počitnicah, se je poročil, kakor tudi njegova sestra z nekim častnikom. Mati se sedaj joka, ker sta šla oba naenkrat od hiše Tolažil sem jo s tem, da je lahko ponosna, ker sta njena otroka dosegla tako veliko čast. Enkrat se moramo itak ločiti, zmeraj ne moremo živeti skupaj. Podpisani ni videl svojega sina že nad deset let, toda mora biti zadovoljen. Drugemu sinu, ki je pri vojakih že skoraj leto dni (bo aprila), te tu#i niso dovolili na dopust, ker piše, ds je premalo mehanikov in ti težko dobe dopust. Torej bodimo pogumni. Kaj je to v primeri s tipljenjem naših krvnih bratov in sester v Mrs. Roosevelt isroča obleko Jamesu Raffeeju. članu odbora pomaga možu nositi breme dra- je veliko število naših fin** Sinje. armadi in jih v takih pri«. V Coverdalu mi je dal oglas zelo pogrešamo. Vemo tudi za Maiaki glas Anton Čipčič, da je precejšnje število ■ eveto pa je ponovila mrs. trgovcev in obrtnikov ki Bele. Tisti dan je tudi njen sin ceniti naše usUnove in' pri« odhajal k vojakom, kot tudi toda jim ni mogoče v takih Cernutov sin, ki so doma iz Lo- čajih zapreti vraU, čeprav k ga pri Bovcu. Mrs. Rupnik je radi z nami zabavali kajti b kupila Adamičevo knjigo za svo- dohodki so njih vsakdanji b jo hci, ki dela za P. R. R. Co. v v*likn „o*.v. Pittsburghu in precej dobro J^tt^je ^ služi pa tudi rada ciU, kot ma- k nočnem -J a in pokojm ata. mi, da bi se nekateri neti pTo^ha ^^L £' ^ 2 ^ ^ " neta Petrovicha, ampak sem ga ge ure, toda v tem času ni i zamudil. Vendar se Človek dobro pogovori tudi z njegovo ženico, ki idejno precej sledi Tonetu. Ponovila je Proletarca in darovala v podporo Majskemu glasu, John Kvartich pa je dal oglas. V Syganu sem zopet obiskal Lovrenca Kaučiča, ki je bil še v postelji. On ni videti, da bi bil veliko bolji od zadnjič. V Mor-ganu se je naročil na Proletarca Anton Shafer. Precej sva debatirala. Tone je precej radikalen in ima več listov, Prosveto in tudi nekaj hrvaških. V Syganu sem prenočil pri Lisjakovih, ki so zelo aktivni pri Domu. Ravno Usti večer so imeli odborovo sejo, ako se bo letos vršil v njih naselbini pennsylvanski dan SNPJ. (Kakšen je bil sklep, sem I»za&il vprašati.) Ta naselbina ima sedaj res moderen Narodni dom, kot tudi kegljišče za štiri partije. Seveda radi fantov, ki lo večinoma v armadi, sedaj ni toliko promeU v klubu in na kegljišču. Seveda je treba stre-či ljudem tudi v kuhinji. Za U posel pa imajo v tej naselbini dobre ženske, kot so na primer mrs. Lisjak, Kramžar, Uršio in te več drugih, ki so pripravljene streči ljudem ob večerih.. Mera je zopet polna in moram končati. Domov grede mi ponovila Prosveto še mrs. uster. Anton Zornlk, zastopnik. Kako Je v Mllwaukeeju ____________ _____ Mllwaukee. — Zimsks sezona sUri domovinrin~drngimi" zati- Jf x nt"li zeI° 8urovo postopala ranimi narodi. Imejmo upanje v srečen konec tega klanja in v trajen mir za naše potomce. V Strabanu sem zopet obiskal nekaj družin. Mrs. J. Progsr je ponovila ProleUrca, mrs. Albini ne zaščite in za preskrbo dela po nl pa Prosveto. Novega naročnika vojni vsem delazmožnim ose-'aem dobil ProleUrcu v osebi Mi-bam. Če kongres ne bo upošteval tega predsednikovega priporočila in že sedaj pričel planirati za povojno rekonstrukcijo, ki nsj princM delo in pošten zaslužek vsem, ki so pripravljeni delsti, tedaj se bo dežele zopet znsšls v enaki ali ps še večji brezposelnosti kot je bils po ns-stopu krize leU 1029. /( Tsko nas čakajo težke naloge. ka Podboja v Enterprtsu, Joe Muren in žena pa sta kupila Adamičevo knjigo What's Your Name. V Libraryju je ponovil ProleUrca trgovec Grozni k, J. Dolenc mi je dal oglea za Majski glas, Prosveto pa sU pono-vils Tone Potočnik in mrs. Sen-chur. Prenočil sen) zopet pri moji "lontoianki" iz Soče mrs. Ritoniji. Tudi ona dela aedaj in Snega in mraza smo imeli vso zimo več kot smo ga pričakovali in toplomer nam je skoraj stsl-no kazal—ničlo. Mladina je ifnela dosti raznovrstne zimske zabave, mi starejši pa jeze, dela in stroškov. Pred leti smo se Milwaučani mnogo pečali v zimskih sezonah z raznovrstnimi priredbami, ki so bile nekatere res velikega pomena za naselbino. Toda sedaj se večinoma pečamo s—kvar-tanjem in polagoma bomo morali iz gotovih vzrokov še to opustiti. Trud se ne izplača. Če dobro premislimo, nas te zabave dosti stanejo, ne dobimo ps nič. Vrhu tegs tratimo tudi čas, ki bi ga nekateri lahko porabili za kaj bolj koristnega kot Je naše kvartanje. Kakor sedaj izgleda, bomo nekega dne stali pred globokim vprašanjem, kje črpati dohodke za kritje društvenih stroškov, ki so od leta do leta vedno večji. Zdi se mi. ds bomo v bližnji bodočnosti primorsni mUliU ns resnejše in tesnejše združenje neših društev, zmanjšati naše letne stroške in obdavčiti me. Stric Sam potrebuje bič delavstvo ga mora napraviti; ni nič več kakor prav. Naša mladina je na tej zab dosegla dvoje: Prvič se je * lo zabavala, drugič pa je i močjo navzočih gostov do« finančni uspeh in svojo blagi obogatele za $35. Maškaradne skupine io povoljno Zastopane in so dt napravile svoje vloge. Rud medvede ni bilo, kakor sem pOvedal v svojem zadnjem pisu. Siromak je bil zaposk tovarni. Njegovo mesto je vzel "vojni požeruh hoarder)", ki je hotel vse imeti. Predstavljal ga je brat F. Kerznar in odnesel p nagrado. Videli smo dve naži čil mladinskega oddelka, J. Vidi in H. Bizjak v lepih narot nošah z napisom "Slovensko kle". Pogled nanju mi je spomin na mlada leU in na ne slovenske kraje, po kat sedaj tepta in uničuje naše vice in poseščlne kruta nad stična svojat. Naši gostje so bili vesel zadovoljni s krožkovo pod bo, prav tako tudi z godbo, tero je imel v oskrbi nai umetnik in brat Rudy Smol sličnih primerih priporo vsem tukajšnjim društvom letovo godbo in boste zadoi ni, kajti imeli boste godce v rani, ne pa šuštarje, katere rate vedno iskati po dvorani pri bari, kjer ssmi sebe x vsjo. Ob tej priliki se v imenu I ka lepo zshvaljujem vsem stom za poset in vseskozi do kooperacijo. Prav Uko bratu Schweigerju, ki jeH kar s ko plačo daroval krofl blagajni. To soboto in nedeljo, 20. i« marca se ps ponovno vidimo bivših majnsrjih na kartni bavi v prostorih A. Kramarji 525 S. 5th st. Dobiček je nai njen za slovenski in ruski r in za, stroške SANSa. H Lotila Ambrosiek. 7«! članstvo, tako da bomo vsi enako prizadeti, ne samo vedno eni in isti. V soboto zvečer. ,27. februarje J je naš mladinski krožek Vietet Rays K 18 SNPJ priredil maškeradno veselico v dvorani Tivoli. Upoštevam sedanje razmere ln Pred dvajsetimi let (Iz ProsveU. 19. marca 1« Domačo voalL V Smitfo Ps., Je bil pri delu v 1 38-letni Fr. Indov iz Vač P* tiji, član SNPJ. Dolarske vestL InduitflJf sodišče v Kansasu prehaja * ke delavcev. Inooeanstvo. Med t**JJ Nemčijo se ns tihem Janja za poravnavo Sov I o taka RuslJ« stanje se Je nekolik" B a Je še vedno v nevsrnosu. ,, -si m r Afrika V slučaju elem« t.« , je dostikrat prehrsna sem mnenje, ds je zabevs dobro zadetega prabivalrfva izpadla, čeprav Je biU bolj sla- od Rdccegs krO» 1 ba udeležba. Vedeti moramo, da vojni sklad Rdečega krw 1» MAiPA PROStČTA poročila Jufotlovanjsefa informacijskega centra in dragih virov ^ BOJI SE NADAUUJEJO London, 7. marce (Radiopre. temna služba), - tovornik je Lal v teku oddaje v srbohr-Zcini članek londonskega lista ^erver", ki piše o partizan-^gibanju v zapadni BosjjI m tamošnjih bojih proti nemškim LfcjJim in italijanskim čeUm Ofenziva osišča ni uspela, tako da se boji nadaljujejo kljub ponovnim izjavam nemške propagande, da so partizanske čete u-ničene in ofenziva čiščenja za-cljučena. Videti je tudi, da so čete generala Mihajloviča začele ofen-jivo; nemški list "Donauzeitung" ,di, da skušajo "njegove bande koristiti zavezniško akcijo verni Afriki." * Ta članek londonskega "Ob-_ erja" je posebno zanimiv, a 10 ga primerjamo z dvemi po-ih agenture STB iz Zagreba, ponatisnjeni v švedskem časo- ;ju. 1.) Svenaka Tagbladet. 10. fe- Iruarja 1943. Operacije čiščenja proti parti-kim silam v jugozahodni rvaški bodo kmalu končana. Hrtizani so obkoljeni in se na-ijajo v nekakšnem ogromnem "lju. Nemške in hrvaške čete ih napadajo od Jadranskegs rja sem, s severa in s severo-nhoda. Operacije čiščenja so se zdaj ile v ogromno bitko, v kate-obe strani uporabljata vsako-pntno in med drugim tudi naj-lernejše orožje. Partizani ijo celo letala in oklopne voli vendar pa so tako v polu orožja kakor po svojem ilu slabejši od skupnih nemi iih, italijanskih in hrvaških sil-Boji* se odigravajo v n®Pre~ nih gorskih krajih, kjer so si izani ponekod na prelazih m otah visokih tisoč in več rov uredili močno utrjene tojanke. Te gorske utrdbe, tere je treba zavzeti z napa-so često izvrstno opremlje-in partizani jih branijo do idnjega. Četam osišča, ki prejo z juga, je v ponedeljek ipelo zasesti dvoje vatlih ključih pozicij, Udbino in Korenico. irtizani se branijo z izredno lavostjo in so zadnji teden ce-poskusili več protinapadov, ki »e jim pa izjalovili. 2.) Ny Dag. 21. februarja 1943. Najnovejša partizanska ofen-a v zapadni Bosni je zdaj u- Uvljena. Partizani so izgubili iciativo »n so se umaknili v oje gozdove in gorske soteske, jer se boji nadaljujejo. V drugih bosanskih okrajih daljujejo nemške čete opere-j< čiščenja. Srbsko časopisje, Jitrolirano od Nemcev, raz-Nja o partizanski vojni in trda hi bilo uničenje teh upor-WLOŽAJ NA HRVAftKEM Hrvatski Narod prinaša dne » deeeipbra izvrstno ilustrscijo to mer v Neodvisni" hrvsški riavi. Generalni prometni rsvnstelj I »zdal oglas, da bo v bodoče l^port beguncev in oseb> ki F°r*jo zapustiti svoje domove »radi "vojaškega položsjs v o-*«enih okrajih", dovoljen le J«»niziranim skupinam in da posamezne osebe, ki bi r.a lastno pest, za-^ne j/ tega je razvidno, da katerega so gerilskl FJ1 kvarili v Jugoslaviji, is-reM>n. Tudi sarajevski Ust" Izroča na dolgo ■L i '-šenju krajev v do-^■^ive v Hercegovini. Zdaj ■■tegl ^ uii ati kar cele okra melj, opustošenih od jugoslovanskih gerilcev ter vojaškim rodbinam". V ... -VESTI O BOJIH NA HRVAft-KEM Londonski Sunday Times je poročal pred kratkim: Italijani izvajajo represalije nad civilnim prebivalstvom v cilju, da bi zadušili, gerilski odpor na hrvaškem ozemlju. Upepeli-11 so že nešteto krajev. V Gorskem Kotaru, vzhodno od SuŠa-ka, so porušili 100 vasi. V teh krajih so postrelili tudi več sto talcev in deportirali v Italijo približno 10,000 Ijudj. tudi žen in otrok. V okraju Jelenje so s topovi porušili 526 hiš, ubili 296 oseb in deportirali približno 2, 000 oseb. , Toda gerilski bojf se kljub temu nadaljujejo. Železniška proga od Sušaka do Zagreba je bila pretrgana skozi dvs meseca. V bližini Generalskega Stola je bataljon italijanske infanterije izgubil 12 mrtvih in 200 rsnjenih; ranjen je bil celo italijanski vrhovni komandant. e Zagrebški list Hrvatski Narod je v svoji številki od 30. decembra prinesel reportažo svojegs posebnega poročevalca o bojih v jkolici mesta Jafča. Iz popisa teh bojev je dobro videti, da so se tam razvile resne vojaške o-peracije velikega obsega: "Prispel sem v mesto pravnik. Naši vojaki in črni legionarji so medtem že krenili naprej v smeri proti Jajcu. V Travniku sem opazil, da je vse moško prebivslstvo od 15 do 56 leta zaposleno za armado. Nikdo se ne pritožu-vsi delajo, kar jim je ukaza-Popravljali so železniško gtt Jajce-Dolnji Vakuf, katero so bili uporniki razdrli. Neprestano je bilo iz daljave slišan streljanje to{>ov, tam so se nahajale postojanke polkovnika Domanika. Tam divjajo hudi boji. Ramo ob rami z nemškimi vpjaki, odbijajo naši močne napade gerilcev, ki se hočejo prebiti nazaj do Travnika. Naslednjega dne sem prišel v Turbe. Tudi Um je bilo čuti močno artilerijsko streljanje, boji so se nadaljevali ln sicer ne samo s topovi — hrvaška in nemška infanterija sta začeli prodirati naprej. Upornikom ni uspelo prodreti proti Travniku do glavne železniške proge Lastva-Sarajevo. Pozneje sem z avtomobilom nadaljeval svojo pot v smeri Ba-binog sela, kamor so ravno takrat prispele čete hrvaških ln nemških vojakov. Železniško progo preko Vrbasa so upprniki >o rušil i. Iz Bsbinog sela so hr-valkl in nemški vojaki krenili proti Doganovcu. Uporniki so jsko dobro streljsli. Tudi ns*j so dobro odgovsrjsli in končno tudi zadeli. Naslednjega jutra so naše pa-trole odkrile uporniško gnesdo, razvila se je borbe, v kateri so se gerilci umaknili nazaj proti Jajcu. Za seboj so pustili deset mrtvih ln rsnjenih. Tsko smo mogli nsdsljevsti svojo pot proti Dogsnovcu in Jsjču, kjer vse prebivslstvo čska na prihod naših vojakov." Govor Save Kosanoviča * J Na Jugoslovanskem radloprogra asn Združenih narodov (Dne 1. marce je btl prirejen v newyorškem Town Hsllu dan Jugoslsvije s prenosom preko radiopostaje WMCA Predsednik Town Halla je slu ' šeutjem predstavil govornike Časnikar V. Trivanovič je podal kratko zgodovino osvobodilnih bojev Srbov, Hrvstov . in Slovencev; gs. G r u j i č je opisala svoje vtiae is Jugoslsvije; Ivsnovič in Marokinl sta opisala delo naših pomorščakov; Milan Petrovič je poda pregled naše narodne pesmi ta odp*} po eno srbsko, hrvaško in slovensko pesem. Leigh Whitč jt analiziral vojaški men jugoslovanskega odpora Sava Kosatoovlč, minister na razpoloženju, pa je razprav Ijal o obnovi Jugoslavije. Njegov govor se glasi v slovenskem prevodu): Vprašanje obnove Jugoslsvije ni le jugoslovansko, temveč Jfc bistvene važnosti za občo-rekonstrukcijo sveta po zaključku vojne. Iz splošnega načrta široko zasnovane obnove sveta ne smemo izključiti nobenega dela človeštva, ako želimo doseči zares trajen mir, ki naj za daljši čas onemogoči izbruh novih konfliktov. Posredno ali nevredno je danes že ves svet prizadet od vojne. V Ameriki se je rodilo geslo, da se mora končati sedanja vojna z mirom malega človeka is naroda. Do bi pomenilo, da se bo moralo človeštvo v tej novi dobi opirati na pleča širokih judskih mas, skrbeti za njihove interese, njihov razvoj in njiho- ii i- W>t P T >7ru V "« bi dogajalo v deŽe-'» razsajale le poea l * teroristov. Tu vldl-'J ki nastane v okolici < obsega. P |at< rr , m IV| državni proračun Hrvaške nam nudi |Maine informacije '' • " 10 "drtotkov vseh K . ri. fi"h'»dkov bo posvečevali Uguncev s oze- bodoč nost. Ako bo človeštvo SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ladsjs svoje pabHkadJe la evojik la ttanetva la sa peopa-svojih idej. Nlkalaev pe psopsfsadn drugih podpornih eegaalaaeU' Vaaka or gaalaeclje Ima obttejao svoje illok Tete) e^ltaSseišal dopisi la nasnanlU drugih podpornih organlsacU la aJOa društev aaj ee ae poMJsJo Beta ProeveU. Ko so prve fašistične tolpe pred (žrtvovanju, moramo gledati na 20 in nekaj letfv Italiji pobijale nje tudi kot celoto pri obnovi borce za demokracijo in uniče- tvi. ' r* I vale svobodo mišljenja, ni v za- Jugoslavija je le en sektor vc-padnih demokracijah nikomur likega svetovnega bojišča, toda padlo na um—najmanj pa onim, odpor jugoslovanskega ljudstva ki so sedeli na Odločilnih mestih — da se tu pojavlja bolesen, ki bo pahnila človeštvo v najstrašnejšo občo katastrofo. Zato so oni, ki so se beli socialne revolucije, pomagali zatreti gibanje, ki se je tskrst izražalo v čisto ne-revolucionarni težnji za svobodo tiska ln svobodo volitev, itvsri, brez katerih si Amerike niti za-misliti ni mogoče; tako so pomagali razvoju, ki je skozi 20 let u stvarjal vedno nove grožnje za mir, izzival meščanske vojne in mednarodne spore ter nas končno pahnil v največjo svetovno vojno, v kstfrt' trošimo neštete milijarde, v kateri propadajo nenadomestljive dobrine, v vojno, ki je do zdaj ŽŠ zahtevala preko 20 milijonov človeških žrtev in v kateri bo pomrlo še več dodatnih milijonov ljudi, predno bomo začeli okrevati od te bolezni. Mesto da bt bila demokracija ofenzivna in imperialistična v širjenju svojih principov, se je Mmsknils, ne morda v defenzi-vo, temveč v neltskšno apatično etsrgijo in dostikrat celo v samomorilno pomaganje svojim astnim sovražnikom. Fašisem, brezobziren in aroganten, je izkoriščal U položaj. Infekcija se je širite. Nesmiselna teorije avUrkije se je Širila s strahotno brzino. V nasprotstvu s rasvo-em svoje tehnike in civilizscijs se je človeštvo povrsčslo ns primitivno stopnjo kamene dobe. Na mesto (»oglobljenja in negovanja promeU, ki bi ljudstva povezal v eno samo skupnost, so posUvili idesl primltivnege člo-veks in rsstrgsli vse medsebojne zveze; vsak qarod naj zadostuje samemu sebi in nsj stori vse, ker more, di bi v vseh ozl-rih postal neodvisen od svojih sosedov. Ne le Jk>litično, temveč še bolj v gospodarskem pogledu. Fsšizmu je uspelo, ds je vsili! večjemu delu f nt (fašističnega sveU ta svoj način mišljenja. To e bilo eno njegovih sredsUv, s ksUrim je rssOtožil svoje nasprotnik*, pridno Je navalil rta-nje s tanki ln letali. Kako ža-ostno je bllo gledstl, ko je demokratični svet prepustil Abssi-nijo svoji usodi. In j»Um španska meščanska vojna! (Koliko bolj preprost bi bil dsnes problem Afrike in vsegs Sredozem-ja, ako bi se bila s neznatno, a rsvočssno Investicijo rešlls v peniji stvsr demokracije). AU m potem pozneje tragedija Ce-toslovsške, kjeT je bile Izvršene vivlsekctjs enega najlepših primerov demokracije. Nlkdo ni 10UI Ukrat pomisliti ns to, ds obrsmbs čeških Sudetov nl blls e zadeva Cehoslovsške, temveč stvSr vsegs človeštvs. Possmez-nl msll evropski nsrodl pa so po vzgledu svojih vslikih sose-ov zaupali v to, de se bodo mogli rešiti, sko se čimprej Isotlrs-ta odcepijo svofo usodo od usode svojih nesrečnih sosedov. Posledics: vse človeštvo je v vojnil Ako bi bil kdo pred 15 leti de-si, ds morsjo zspadne demokracije in SovjeUlia Rusljs skupno nsstoplti proti nscizmu n fsšizmu, bi bil ves stet smatral Uko mišljenje zs revolucionsrno. Dsnes ps vidimo, ds je nsrsvno in neizogibno. Ako bi bil to sksiom že pred leti, bi človeštvo dsnes ne bilo zspleUno v drugo svetovno vojno, prlhrs-nllo bi si bilo milijone življenj in tisoče milljsrd dolarjev ne bi bilo zapadlo najtežji bolezni, odkar obstoja človežtvo. Toda kljub Umu, da ao to znane ln jasne stvsrl, se tfendar že zopet pojavljajo mišljenja, ki so nas privedle do tf vojne. Danes SH00T STMiaMT ' WHh 0v isftl tur WAI B0N0S vo trenilo na pot, katero mu kažejo interesi malega človeka, bo gotovo na svstu manj krivice, manj strshu, manj pomanjkanja in radi Uga tudi manj spopadov. Problem malega človeka namreč ni problem le enega naroda ali le one države, Umveč je občečlo-veškl problem. Svet je danes e-na sama velika skupnost, na katero je treba — kljub vsem rsz-ikam, ksterih se ne ds izbriss-ti — gledati kot na nerazdeljlvo celoto. — Dolge časovne dobe so bile človeštvu potrebne, ds je nspre-dovslo do stopnje, ns kaUrl je razumelo, kako se s skupnimi sredstvi in silami zaščiti proti nevarnim ln nalezljivim boleznim. V Jjoju s kugo in kolero je človeštvo z vso jssnostjo občuti-o potrebo in silo edinoeti. Ns nsši sedenji stopnji civilizacije, v njenem ogromnem tehničnem razmahur pa je posUls socialna krivica bolezen, ki je mnogo nevarnejša od kuge in tolere in povzročuje brezpri-merno težje reperkusije in posledice. Moti še, kdor trdi, ds se Ameriksnec he bori zato, da vsak HoUntot dobi svojo čsšo mleka na dan — pomanjkanja, kaUremu so podvrženi neštetftl-ni Hotentoti, to je trpeči ljudje, bi privedlo do tegs, ds bi izgubili svoje bogastvo tudi oni, ki imsjo dsnes vse. Pred nekaj leti smo doživeli, da so v Južni Ameriki kurili s kavo zato, da visoka oens Ugs pridelka ne bi padla, dočim so drugod milijoni siromsšnlh ljudi koprneli skodelico keve. A glejte. v bogsti Severni Ameriki je danes ksvs racionirana. Pobijali so živino, da ne bi padla cena mese — in to v času, ko nešteti milijoni jedo meeo le enkrat na leto, ne božič. Videli smo, ksko so msdžsrski veleposestniki po-žigall zrelo pšenico, hoteč napraviti večji profit z ono, ki je o-itala — dočim se milijoni Ms- so Uki nszori morda še bolj ne-džafov stradali ln si želeli košč- verni kskor Ukrst, ko so nss kruhs. j polagoma potiskali v vojno. To V Interesu mirs se Uke stvsri nem danes po vseh ogromnih v bodočnosti ne bodo smeU več(žrtvsh grozi s Um. ds po zmagi dogajati. To so pojsvl, ki ogro- v vojni Izgubimo mir. žejo vse človeštvo. Ne le rava., Chicago, lil. ^ ^ , ^ ^ Ava.. trhioaso, m. MM So. Lawadaia Ava.. Chicago, m. Lombard Ava.. B«rwyn. III latT Sa. Trum buli Ava., Cblaaaa. tli. ------too s. aaoth st.. Clavaland, o. JS^U^"'' FRANK liAKBIC A^DRSW VIORICNI JOSEPHINE MOČNIK Bo* lt, Ana«, kiami SIS Tanar St.. Lukama, P« -,. iaan Muakaka Ava.. Clavaland, Ohlo .-» tU ruraat Ave, Johhkti,wn, |»a tt« B. IMth Straat, Clavaland, Ohlo FRANK ZAJTZ. MILAN MEDVEi ANDRBW O RUM JOHN our I raso MALGAI ik.______ ..........«aSfc, Uwnd«i0 Ava., Chlaaso, ni. Aroada Ava., CtavalaaS. Ohlo Snoeta, Detrolt, Mleh. Mi So, Proapaet Ava. Otarandon ItlU«, lil. M WaatcloM Ava, Paru, III DU. JOHN J. ZAVSRTNIK O lavni ■atatrNlk ■ MiS So SKI««way. Chicago. Ul. Poraz Paoeličeve legije pri Stalingradu (Iz moskovske Prsvds z dne 10. oktobrs 1042.) Stslingrsd, 18. oktobrs. — V stslingrsdski bitki so naši vojaki potolkli Ukozvsno Psveliče-vo legijo, ki je blls prtklju4ens stoti nsmški infanterijski diviziji. Nsšs čete so ssjele mnogo ujetnikov in zsplenlle precej dokumentov. j Is izjav nekaterih ujetnikov* in sicer leglonarjev AUja Osms-novič, Msrko Blažkovlč, Novsčič ln drugih Ur ns podlagi sajstih dokumentov nam je uspelo se-stsviti neslsvno zgodovino U legije Hitlerjevih hlapcev. , Ko je glavni rasbojnlk, po-glavnik Pavelič, dobil od Hitlerja povelje, da nabare divizijo ss vzhodno fronto, se je tekoj po-dsl ns delo. Ns vseh cestnih križiščih v Zsgrebu je dsl nsle-piti ogromne tepske s Informacijami za nabiranje prostovoljcev za legijo. Vsskemu posameznemu prostovoljcu je obljubil nebesa ih mu obeUl zapeljive u-godnostl. "Vaša rodbina bo do-bivsls po 3000 kun mesečno (200 nemških msrk), izblrsls si bo hrsno, dobila boljša stanovanja, deset hekUrjev zemlje, konje in opremo zsnje. Tudi ksznjsnci sli obtoženci se smejo jsviti ln si bodo s Um zaslužili "popolno amnestijo"; Uke in slične obljube so delsll ns Uh lepakih. Na nabornih središčih je bllo mnogo kričsnjs, toda mslo ljudi. Zločinci In sleperji, ponsre-jevslci in drugI Izvržkl iz uporov so rszburjeno razpravljali o svojih nsčrtih in oznsnjsll svetu bodoča junaštva na ruskih bojiščih. Iz teh luznjencev je Psvelič neksko uspel tfeslsviti psr oddelkov. Bil ps js io seveda le majhen del Uga, kar j« potreboval toda prostovoljci so se javljali ls reko ln počasi. Rok, katerega je določil Hitler za formacijo divizije, je poUkel, ko se je v vrsUh leglonsrjev ns-|o desertlrsnju komaj psr sto kriminal lovili 50 mož. Tem nesrečnežem so "svetovsll", ds se vpiše-med prostovoljce. Ko so vsi enodušno 9dklonili, so jih kskor cssnjence f silo odvedli ns ns-bor. Tsm se je nahajalo že preko 300 takih Mkandldatov-pro-atovoljcev'1!, Tu so jim še enkrat ukazali, da podpišejo in poudarili svo) "nasvet" z ustre-itvljo nekaterih nessdovoljne-žev. Ostali so nsto seveds privolili ln poetsli "prostovoljci,*1 Pred odhodom ns fronto je legijo obisksl Psvelič. V spremstvu komsndsnts legije, polkovnika Maftulja, je pregledal vrste "prostovoljcev" ln jim ns-slovll poslovilni govor, nsksr so th ukresli v vsgone in jih skozi Rumunijo poslali v Rusijo. Od sovjetske msje naprej so morsli legionarji peš nsdsljevsti svojo pot. Korsksli so skosi krsje, ki so jih Nemci porušili in spremenili v puščsvo. BIH so Isčni in zspuščeni; povsod jih je spremljslo sovraštvo domsee-gs ljudstvi. Nevidne psrtizsn-ske Čete so lih neprestano vznemirjale na 'potu in oUžkočavale njih potovsihje. Cez 40 dni so prispeli v listkov. Tsm so jib dodelili atoli nemški diviziji lshke Infsnterije. Blls je to prsv zsres lahka divizija—manjkala je polovica moštva. Od zdsj nsprej so le-KionSrji nadaljevali svojo pot v družbi Neatoev, ki so jih učili svojegs zverinskegs postopanja. Blizu Orshovs so legionsrji srečali dvojico rsnjenih ruskih vojakov. "Prostovoljci" bi bili Šli mimo njih«' tods nemški poročnik Klelst jih je usUvll ln dejsl: "Ruse je trebs vse pobiti, tudi če so rsnjeni." Nemški kor-porsl Furst je nato oba ranjenca ustrelil. Cim bolj so se približevsll bojišču, Um bolj je propsdala odločnost uh prostovoljcev, Mimo njih so se vlekle v nasprotnem pravcu nepretrgane, neskončne vrsU ranjencev. Začelo se je šepeUnje in mrmranje; mnogo se je govorilo o dezertiranju. V neki temnf noči je izginilo kar 00 mož. Drugič se je uprlo 20 mož, ki niso hoUli nsprej— ustrslili so jih pred vsem moštvom legije . • • Zdsj so vojski govorili le še |MM|Hgo iM^JlIl bralo komaj per sto kriminal- ] pobegniti ns rusko stran^ Ko je ^ nemško poveljstvo to Izvedelo, je Pavelič je tedaj prosil xa pch dalo orgspWratl Uko svane pust in Hitler je privolil v to, | "boljše viške best la I nost i \ Js-ds se število zmsnjšs ns 4dporočnlk AlaHI, oddelke na vae strani ln jim sa- poveljnik oddelka za borbo pro-povedal, da mu privedejo, ako «1 tsnkom, priprsvljstt U na-potrebno s silo, zadostno šuvllo.^ni Muk; ko so našli trupla "prostovoljcev" Ustaši so se o- nekaUrlh nemških vojakov, so borožiJI s Ml ln sllčnim priprsv-] jim z bajoneti Irtakniii oči, pore-nim orožjem, izbrali svoje žrtve.»II ušesa In prerezall trebuhe. m jih pretepli do nezevesti ns- Irupla ps ao pripeli listič s to so jih pomeUli v vozove in nsplaom: »'OlejU, kako ml bol) odpeljali na nabor. Vendar tu- *** ravnamo z ujetniki. J dl na U način niao prišli do za- BtoU divizija se je udeležile žaljenega števila. I bojev v bližini Stalingrada ln je Zečelt eo torej usUvljatl lju liko moštva, ds je s težsvo tvorilo Še slaboten bsUljon. Ksr ps je bilo nsjbolj grenko in je te vojske nsjbolj zsdelo, so bila plsms, ki so jih doblvsli od doms ls Hrvsške. Žens vojaka Msrks Blažkovlčs je pissln Nvojemu možu; "Tuksj strsdsmo, Csne so neverjetno visoke in še vedno rs-stejo. Meso, slsdkor, moko, sol, ssdje, grozdje—vse so poslali v Nemčijo. Pobrsll so nam tudi krave ln svinje. Zs šest oseb prejemsmo ls 15 kg moke ns mesec. S čim nsj se hrsnimo? Ne vem . , , Molim Bogs ss vss vss." Legionsrji) Osmsnoviču ptšo mati, ds nobens ismed obljub, ki w jih delsll "prostovoljcem", ni blls izpolnjens: "Prejeli nismo niti densrjo, nttl moke, niti mess, niti sladkorja; o boljših stsnovsnjlh ps rs je ne govorim." Tsko je prišlo nekegs dne do tegs, ds sts bruhnlls ns dsn jezo ln obup—krlčsnje In prerekanje je priklicalo polkovnika Msrkuljs. "PrevarlU so nss," so kričali prostovoljci, "Nemci ravnsjo z nsml kskor s pujski; naše rodbine pa morajo stradati, ker jim jemljejo vse, kar Imajo," Jeza ln upornost sts plsmUli in nsrs-ščsll, Nemški čsstnlki so dali strogs poveijs, oddelki stojnic so obkolili ves bstsljon, kolovodje nemlrs so morsli v sspor In revolts je blls zadušena Polkovnik Msrkulj je izgubil svoj čin in je bil odstsvljen, Kmslu nsto je bil bstsljon zopet v ognju. Pred nspsdom je novi poveljnik Pavelič v Imenu Doglsvnlks Pavsltčs obljubil vsskemu leglonsrju, ki se bo udeležil zavzetjs Bullngrsds, da dobi za nagrado avtomobil. "In tudi bencina bomo Imeli dovolj," Prostovoljci so šepetali med seboj z grenko Ironijo . mnogo bolj bomo potrebovali krst in pogrebnih vozov," g o je bstsljon korsksl v bitko, »o mu zs hrbtom sledile nemike strojnice. Iz ospredje so jih pozdrsvljsle sovjetske krogle ,. . granate so z gromov 11 im treskom eksplodirale pred njimi. Polovica bataljona Je bila že popadka, ko » sovjetski vojski krenili v protinapad In se s besnimi hurs-kllcl navalili ns-nje. legionsrji Blažkovlč, Os-msnovlČ In Novsčič so dvignili roke In se predsll. Njihovi tovs-riši so bili mrtvi sil ps ns begu. Par dni pozneje se Je predslo še več drugih proetovoljcev, ki so povedali, da je po teh bojih moštvo bataljona komaj še zadostovalo za eno četo. "Kaj je zda) še prenatalo od ftaše legije, je težko reči," so dejsll ujetniki Zadnji boj je bil zarea strašen.—V. Kuprin In D. Akuljin. Prostovoljni darovi Rde<< i" križa pripravljajo milijone obvez, ki se toliko rabijo v vojni. ■a-A.il.-Mi Meči križ potrebuje vašo porečete pod udarci sovjetskih Mlj^ ^ vwjnj ^ ,g|3. dl j»s cesti, v mestih in ns de-* kopneti kskor sneg ns soncu U želi—v krsju Benskl most ao ta po prvih spopadih legije b«mll-1 AU aSe _ ko v Uku ene same noči po-, tov nt bllo več. OsUlo je le to-' "PreeveU 1 Psipleajle svej llatl ZNANCI Črtice (Se nadaljuje.) Toda bilo je že prepozno. Hodili »o ga gledat in pomilovat. Tudi župnik je bil pri njem in neko popoldne je ostal pri bolniku do mraka. Najstarejša gospodarjeva hčerka ae je pri-plazila pred čumnato in je prisluškovala. Cula je neksj krst župnika, ki je bolj šepetal: "Tvoj oče ..." Več nj razumela. Po tem obisku ni izpregovoril Petef druge besede, kot hvala in zbogom.. Tri tedne kasneje je ležal Peter med svečami. Možje, ž*ie in otroci, prsv vai s6 ftli za belo krsto. In ko je župnik izpregovoril: "Lahka ti žemljica, dobri Peter, zlati sin ..." je vsa soseska zaihtela na glas. Župniku ao zamrle besede na ustih, piskanje ljudstva je preglasil stok brona iz lin. „ Vaiki klicar je pozneje pripovedoval, da je videl tisto noč po pogrebu črno, nepremično senco na pokopališču. Skrivaj ae Je približal in je videl globoko nad Petrovim grobom sklonjenega moža, ki je tiščal obraz v sklenjene roke. Vzdihovalo je kakor iz groba. Klicar se ie prestrašil, pobegnil Je, ne da bl spoznal nočho prikazen. lačni in siti Notarjev pisar in občinski Ujnik sta molčala. Petrin je lezel v dve gu&i. Kovač je zrl v msrogssti strop ter tiščal roke v hlačne žepe. Petrolejka pod stropom Je rszširjala smrad. Zatemnela ura je šepajoče tiktakala; Na oknih so ledenele cvetice. Pravkar je na steni pošastno začkrtalo, se neksj spodteknilo; kukavica na uri je klecnila in mukoma izgrgala desetkratni ku-ku. Petrin Je pogledal na uro in zazdehal: "Čas je, da greva." "No pa pojva spat. Spati—umreti, to ja pametno.'* Tudi Kovač Je zdehal. "Ti, ali imaš še za četrt? Sicer ne bi mogel piti, a vendar. Te pol klobasice in kruhek! E, to Je mlzerija. ui Bi ti mogel še piti?" "Menda po tako obilni večerji: po fazanu in po omeletah. Od poldne aa ie postim in to je zdravo, brr. Franca ja ras dobra, da naju pusti vsaj ob gor ki peči." Petrin se je žalostno nasmehnil. Dobra Franca, ie mlada in brhka vdova, je prišla iz kuhinje in uprla roke v polne boke. "Oofpoda, gremo spat? Nocoj ni gostov." "Sva midva ničla?" sa Ja ujezil Petrin, s vzdignil ae je za Kovačem tudi on. "Saj rast" se je smejal Kovač. "Sedaj greva obiakat vsak svojo ljubico, v mrzli izbici, brr." Ooapodinja Je odnesla kozarce na predal h kadici sa vodo. Prijatelja sta m opravljala. "Lahko noč." "Lahko noč, gospoda." Toda komaj so se za njima zaprls vrata, ae je ia začula lz veie glasna govorica; novi, nekoliko nemirni gostje ao prihajali Vnel ae Je prepir. Petrin ae Je vrnil v sobo nekako nejevoljen. Za niim je pripehal dolg in zasnežen gost Kovača,Tti ae pa ni mnogo upiral. Kot Četrti goat aa Je prlzibal v gostilniško sobo zavaljeni šta-cunar Mehle. 'Tako je pravilno, da. Izvrstno, gospod Je-raa! Le počakajte, gospoda; zs druščino nama bosta. Naš novi grajaki oskrbnik še nikoli ni bil v tej gajbid." Stacunar Je vrgel kožuh po aoeednjl mizi in al je otiral peanatordeči obraz. Oskrbnik Jerss si je glsdil brke in si ogledovsl sobo. Kovsč se je zmuznil k vratom, a ga je oskrbnik še za čaaa popadal za rokav In ga porinil za mizo k peči, da j« butnil vanjo. Petrin je ves mrk prisedel k prijatelju In uprl glavo v lehti. Stacunar ae je zagnal a trebuhom v vdovo, ae bohotai in jo ščipal, oskrbnik Je pa kakor huda ura sedel za mizo. (To Je bil težak človek, posebno če ga je imel nekoliko v glavi!) "Najboljšega na mizo!" Je zdajci zabobnal oskrbnik po mizi. "In cigar, da bomo lažje govorili.—Kaj pa gnjaviš vdovo, ti sraka ali sra-kon! Te bo stara zvohljala. Pusti jo, da prinese pijače!" Vdova se je iznebila debeluharja in odhitela s steklenko. Stacunar ae Je zavalil za mizo in si mencsl roke. "Kaj gledate tako osato, Petrin? Glejte, Kovač se smeje, ker je žejen. Žejne napojiti, dobro delo, kaj, t! Jeras!" Mehle nl bil tako vinjen kot oskrbnik, ki je kar molčal in je le tu in tam globoko zahropeL Ko je bilo vino na mizi, je na točil Kovač kot Benjamin. Oskrbnik je ukazal: Do dna!" Izpili ao, tudi drugi kozarec so izpraznili na povelje. Gospodinjs je prisedla. Ker je imel Štacunar roke takoj pod mizo, se Ja oskrbnik razsrdil: "Ti srskoper, roke na mizo!—Alo, zapojmo!" Stacunar se je udaril po prsih, si zrahljal ovratnik in sa drl, kot bi tri orehe: "Moja dekle ja še mlada---" Ko aa je poleglo kričanja, ja napolnil kozarce oskrbnik in zspovedal s hripavim glasom: "Do dna!" Mehle in oskrbnik sta Izpila, Kovač napol, Petrin je pa samo srknil. "Do dna!" se je togotU oakrbnik. "Ce ne-." Segel je v žep in izdrl revolver. Vdova je zbežala v kuhinjo. Petrin ae je prezirljivo nasmehnil in ae okrenil k prijatelju, ki se je silil z ostankom: "Kad pištola puca—" Oskrbnik Je nameril revolver na Petrina. "Do dna!" Petrin je opazil dvojo steklenih, polblaznih oči; Hitro ae ja nagnil In lzpil. Stresel se je po vsem životu. Z divjim, lačnim pogledom je oštnil nasilnika in prevrnil kozarec po mizi. "Hudiči, vi lahko, kar sta aa napasll," je zamrm-ral proti prijatelju. "Ali amo iejni, kaj, ti Jeras!" Stacunar je polnil kozarce. "Prihajava od dražbe iz Nove vasi. Boben! Pognali smo ga, kaj, ti žolnlr. Vsa plačam jaz, mili moj najnovejii pobratime, ti grajski gospod. — Mi smo bogati! — Ne bojte se, gospoda, oskrbnik aa le šali. Sedaj rečem jaz: "Eks!" Vino mu je izginilo po grlu. Oskrbnik ni izpil, a je vendar zopet nameril na Petrina. Kovač Ja žurno prijel za kozarec in as silil, Petrinu ae ni mudilo, siknil je le: "Prosim za odlog, da sa poleže. Par minut." "Minuta — dovoljena!" Oskrbnik se je oblastno osirsl po sobi ln položil revolver na mizo predse. Prlkuksls je gospodinja. Štacunar jo je privlekel k mizi. Ko je oskrbnik spravil orožje v žep, je priaedls, vsa plašna. Sedaj je nekako oživel tudi. oakrbnik. Prijatelja sta se oddeh-nila. Kozarci ao kipeli iz bledordečih, smrdljivih roi; prt je pordel vse počez. Duh omote se Je sukal sredi miza na svetlečih se kopitih; z raz-čehljano kozlovsko brado je rezal plasti dima, da je zamogla na mizo motna svetloba črneče svetil j ke izpod stropa. Vaekod je brnelo; Franca Je cvilila; kukavica je iznova zagrgrala. (Dalja prihodnjič.) Iz tajnosti prirode Zbirka poljudno- snanstvenlh črtic MED SNEGOM IN LEDOM Bajka U pradavnih dni (Nadaljevanje.) Krdelo se je vračalo. Pred vnemi je stopal Guru, slabič in čudak, ki se ni udeleževal bojev in ki so na zategadelj zaničevali moški in ženske. Danes ps je odrezal mamutu spodnjo čeljust ter si jo z okli vred naprtil ns Šibka pleča, da je jedvs sope) pod težo. Za njim so nesli kose msmuta. koncem sprevoda pa »o korakali možje ln žene s Žrtvama današnjega boja na nosil-nlc! iz vej. Visoko je ataio soln *v m kakor solnce visoko so krožili jastrebi v zraku. Po kosilu, ki je teknilo dane« zaradi hudega truda dvakrat, so i/.kopalt možje pred vhodom na ravni polici grob Kratek je bl in plitev, ker je bilo treba šte-diti t nepopolnim orožjem. Zato so položili junaškega kovača Toka v grob po desni strani In s uklonjenimi koleni. Desnico so upognil! h glavi, da se Jo dlan tiščala temena, komolec pa brade. Končal je Tok zemeljsko življenje, to borbo z divjo prlro-do in z dlvjin>i zvermi, poslovil se od svojegs krdela ln nsatopll neznano novo pot. Za to neznano pot ao ga odeli z novimi kožami, obarvali mu lice in roke z okro, položili mu koa okra v grob, nakitlll ga s prevrta ni mi školjkami in ploščicami iz alono-vlne. v iztegnjeno levico ao stisnili sulico, spremljevalko v vseh bojih, ob nogah pa postavili razne kamene Izdelke njegovih spretnih rok. Ds ne bi gladoval po novih krajih, so mu dsli v grob kot brsšno cele kose divjegs tura. Ds bl prst ln ksmenje ne zdrobilo lobsnjs, ao mu glavo nežno obložili in pokrili s kameni. Vo-rovall ao v drugo življenje po amrti! Zvečer je Bedelo krdelo okol toplega ognjišča. Guru pe je čepel ob atranl, s dlanjo al podpi« ral glavo in zrl na mamutovo oklo pred seboj. Kar zagrabi noiič |g kresilnl-ka ter začne rezljati po oklu Pod njegovimi rokami ao dobi vale krive Črte življenje, lz njih aa. je izcimila podoba divjega konja', ki ao ga lovili iftoj čas po severnih planjavah, poleg konja ae je porajala slika današnjega «1 the Seari ef Ufecter« ef tke tee.. Friends _ tke United Yugoelav Relief Fund. _ ef InternaUenal Buslness Macbtaee Cerporaiion. m ud i »on Avenue. Nev Vork. wben arrangeaseeta vere tlel relief operation tnvolvlng I2SSJTS la lavaUd food ckeets and aanlurj Itema for Yvgeslav ^ ft wsr. - Ae yee eee them. from left te rl|lK, the particisanta Is the meeUn« are: J. O. PMILLIFS, Treeaorer ef Internet ion« I Beelnese Machines sod Acetata« Traaaurer ef the United Vueeslev Relief Fvnd; KUOENE pertonsl repreeenUtiv« of MR WATBOM; MATILDA ^LANO, Aseoelete Director, United Vufoslav Relief gLAVKO OROUITCH, member ef the Board; ROBCIVT , E*ecut(vt Vles-prssident, ths National War Fund; CHADBOURNB, Vica-Chalrmsn ef the Soerd, United ti Fund; THOMAS J. WATBON, member ef tke Beerd Chairman, United Vuseelav PUlIef Fond; HAMILTON FIBH ARMSTRONG, Vle*Chalrman ef th« Board; BART ANDHISS. ^^ Ur ef the Fund; MALVINA HOFFMAN, member ef the JOHN W. FROTHINOHAM, member ef the Beerd; .'RANKLIN a BBOWN, member ef the Beerd, and JgANNS KAVANAOM, Beeret§ry te MR. ANDRBBS. Sosedje in drage novele Ani. P. Čehov Poslovenil Fran Pogačnik SOSEDJE Peter Mihajlič je bil zelo alabe volje; njegova mlada aeatra je bila ušla k oženj enemu Vlašlču. Da bi se otresel morečega, tetinega razpoloženja, ki mu ni dalo miru niti doma, niti na polju, je klical na pomoč čustvo pravičnosti in svoje pošteno, dobro prepričanje, — saj je vedno zagovarjal svobodno ljubezen — a to ni pomagalo in vedno je prišel preko svoje volje do takega zaključka kakor glupa varuška, namreč da je sestra nekaj zagrešila in da mu Je Vlasič sestro u-kradel. — In to čustvo je bilo mučno. 1 Mati po ves dan ni prišla iz sobe, varuška je govorila šepetaje in vedno vzdihdvala, a teta ae je pripravljala vaak dan, da odpotuje; znosili so njene kovčege v predsobo, nato pa zopet nazaj. V hiši, na dvorišču in na vrtu je vladala tišina lp podobno je bilo, kakor da imajo v hiši mrliča. Teta, alužinčad in celo mužiki ao gledali na Petra Mlhajliča, kakor ae mu je dozdevalo, zagonetno in aumno, kakor bi hoteli reči: "Tvojo sestro ao zapeljali, kaj držiš roke križem!" Očital ai je brezdelico, daai ni ečatiti in preČitati naglas, a nenadoma ga je obvladal ard, kakršnega še ni poznal. Stekel je na dvor in zaklical aelu: "Povej, da ne odgovorimo! Ne odgovorimo! Tako povej, živina!" Raztrgal je pismo; nato so mu zalile oči solze in čuteč se krutega, krivega in nesrečnegs, je krenil na polje. Bil je šele v 28. letu, a bil je že rejenega telesa, oblačil se je starinsko v široko, prostorno o-bleko in je bolehal za naduho. Imel je že vse znake starega samca. Nikdar se ni zaljubil, na ženitev ni mislil in ljubil je le mater, sestro, varuško in vrtnarja Vasiljiča; cenil je dobro jed, počitek po obedu ter razgovor o politiki in o vzvišenih stvareh. Svojčas je dovršil vseučiliščne študije, a sedaj je smatral to za nekako dolžnost, ki se ji ne morejo ogniti mladeniči od 18. do 25. leta; vsaj misli, ki so mu sedaj vsak dan blodile po glavi, niso imele nič skupnegs z vseučiliščem in z vedami, b katerimi se je bavil. Na polju je bilo vroče in tiho kakor pred dežjem. Gozd se je paril, od smrek in napol prhle-ga listja ae je šfril vonjiv, težak duh. Peter Mihajlič se je večkrat ustavljsl in si otiral vlažno čelo. Ogledal si je svojo ozimno in jaro žito, obnovil deteljiš-če in parkrat splašil jerebico z mladiči; vedno je mislil dT! neznosno stanje ne more vrf! trgati in da se mora Uko aUa^ gače končati. Končati kakorfi nepremišljeno in šiloma VJ. fcor končati. (Dalje prihodnjič.) TRINERJEVO GRENKO VINO Z VITA-MINOM B-l !, Vitamin B-l je sedaj poznan kot drug ne J boljši vitamin za Vitaminom D. Pomanjkanje redilnosti v vaši hrani povzroča notranje bolečine, kot utrujenost, brezvoljnost, strah, nervoznost in sUb apetit so znamenja tega. To je bil vzrok, da se je pri-djal yitamin B-l k zmesem Trlner-jevega grenkega vina. Tedaj preizkušena ielodčnioa in milo odvajalne sredstvo, je 2e nad pet in petdeset let na trgu, zelo zanesljiva priprava in prijazno zs vživanje. Rabite ga kot je predpisano na steklenid. Dobite ga v vsaki lekarni. Ako bi ga ne dobili v vaši sosedščini, tedaj pošljite $1.26 ali $6.90 na Jos. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, III., in dobili bodete eno ali šest steklenic Trinerjevega grenkega vina z Vitaminom B-l poštnin^ prosto —(Adv.) HAD BI KUPIL - eno ali več 3 in 4 vr«* MERVARJEVE HARMONljrr JOHN PILNY 3611 W. Mih St„ Chicago, ^ fhe new encyclopediaof machine SHOP practice OEOROE W. BAHN WELL Institute of TsrfraelegT ▼ aagUtU Podlago za mehanično znanj« morete dobiti s knjigo NEW 0 CYCLOPEDIA OF MACHINE SH« PRACTICE (v angleščini). Ts ■ knjiga popisuje In v slikah poktf temeljna dela mehanike. Razloži s natanko, kar mora znati nsJboH mehanik; pojasnjuje vporabo ga stroja, orodja in meril. Pouči n kako je treba vporablti načrte (bk prints) ter vam tudi daje mnogo n čunskih Ubel, da morete pospai svoje dela Ne glede na to, sli I šele početnik, vam bo u knjigi tek koristna in mnogo potrebna.—II slik in risb. 676 strani, trdo « knjiga stane SAMO ll.H.-Pohni no plačamo mL Naročite pri KNJI OARNI SLOVENIC PUBUSHHC COMPANY, 216 West 18th SI, NEW YORK.—Zaloga nl vdiha Naročite to vaino knjigo .i« dsaa TISKARNA S.N.P.J. th« wounded mamuU z dolgo dlako, s valja-Btlml nogami, a čokato navzdol obrnjeno glavo, z zavitim trobcem ln s ukrivljenimi okli. Okoli rezbarja ae je gnetU iz-prva le zvedava mladina, kroij opazovalcev ln občudovalcev pa ja rastel bolj ln bolj. Nova do-m, doba umetnoatl, je prestopila prag te jame in bi oživite očrne-le stene — toda — skalne stene so se Bamajsle nad glavami, pod mljo je votlo zabobnelo kakor grom v daljavi in atrop se je sesul nad nizkim vhodom. Odaihdob je preteklo 20.000 let. Se stoji stena, daairavno jo pokrivata izvečlne grušč in čr-niča. Vaški lovec je lovil tod prod kratkim čaaom kunce, kl pa ao ae mu vedno skrili in izginili Nazadnje je našel globoko v zemlji rov, kl ga je poglobil In raaftlril ter odkril jamo. Veeelo novico je povedal vaškemu učitelju, ki se je zanimal za priro-dO In zbiral starine, učitelj je poklical Učenjake U gUvnegs mesta, učenjaki so na tečno pretakali in prekopali jamo, zbrali ostanke in odkrili tudi grobove. Slišal, »te jo — bajko o jami. bajko o k robovih! KONIC cant wait Givanow • OB ,Wr br Frederic Mite*. wcU •ks C hreag^eree ia coooection srith the $Šjio.C .OOO oo Rr.l "»"!"« 1. An umj ot 50.000 - —r—-;——-sprejema pa —:—-- v tiskarsko obrt spadajoča dela > ■ • it ' Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, ,angleikem jeziku ln drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ^ .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unij sko delo prve vrsto Pišite po informacije na naslov: r' snfj pri n t ery 2657-59 8. Lawndale Avenue - - Chicago. IUlnoU TEL. ROCKWELL 4904 naročite si dnevnik prosveto Po sklepa 13. redne konvencije ae lahko naroči aa list Pregreto I« prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov ia MM drušlne k eni Mrot alnl. Ust Presveta stane aa vsa enaka^ ss šlaae aU nečlane 6S.00 u •so letno Mfotelao. Kee pe člani Ae pletejo pri aoennentu H-M >• tednik, se Has te prišteje k naročnlnL Torej sedal al vsroka. r«& de )e Ust predrag ae člane SNPJ. Ltot Proaveta je vate lastnias la potovo je v vsaki drušinl nekdo, U M rad čital ltol mk dan. Pojaanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti tl*n SNPJ, ali če se preseli proč od drutine ln bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tl«U član U dotične drullne, kl je Uko «kupno naročena na dnevnik Procveto, to takoj naznaniti upravnlštvu list«. In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za-to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta )ot Ze Zdruš. dršeee ln Kanado 66 60 Za Cftoere ln Chlcefo )e J?-* 1 tednik ln-----------iN I tednik In------------- 2 tednike In------------3J0 , 2 tednika te----------J-JJ > 3 tednike In----------2.40 S tednike te---------J* 4 tednike ln —........... 1.20 4 tednike ln-------^ 3 tednikov In---------- nič I tednikov ta - lM Za Evrope Je —........-________JSJ9 Ispolnlte spodnji kupen. prUečite potrebne esoto deaerjs sil Menef Order e pismu In si naročite Pvesvnte. list. kl )e PROSVETA. SNPJ. 2637 So. Lasmdale Are. Chlcepo. HL PrUoteno pošiljam naročnino aa ltol Preevete Naaloe---------------------------- ▼selo 6 Uataette te «a pslplilie k moji ČL ČL ČL H. M..