Političen list za slovenski narod. P» pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administracij! prejeman veljsi: Za eelo leto 12 gld., za pol leta (> gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila Hnseratil se sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne. Htev. 189. 7 Ljubljani, v torek 19. junija 188S. Letnik: XVL Grof lialuokv o Vitanjem položaji. Po zadnjem zasedanji delegacij mrazil je Evropo nekaj mesecev bojni strah; Nemčija je bila središče politične krize. Od zapada so šumeli revauche-poli-tike valovi in v Petrogradu so skušali preko Nemčije s Francijo podati si roke. Vihar se je nekoliko polegel, ker Francija nima moža, ki bi mogel združiti narodne moči, toda viirali bi se, ko bi mislili, da so z nevarnimi znamenji zginili iudi njihovi vzroki. Še vedno upa narod francoski, da bo odtrgal Nemčiji Alzacijo in Loreno, in to provzročuje »negotovi" položaj, o katerem govori prestolni govor našega vladarja v delegacijah. Drugi glavni vzrok »negotovega" položaja so balkanske razmere. Turško gospodarstvo v Evropi pojemlje, le še navada in stare tradicije spajajo turške dežele in narode. Vsak dan lahko neznaten dogodek v temelji strese padišahovo državo. Vstaja v Bolgariji, Makedoniji ali na Kreti zadostuje, in balkanski poluotok zažari se v plamenu kakor v letih 1875 in 1876. Ker bi v takem slučaji skoraj gotovo Turku odbila zadnja ura v Evropi, moremo si misliti politične posledice v celi Evropi. Glede na to pričakovali so politični krogi, da bo grof Kalnoky v delegacijah obširno pojasnil vnanji položaj, toda govoril je v odseku ogerske delegacije za vnanje stvari le kratkih dvajset minut ter rekel bistveno nastopno: Nikdo bi nam ne bil hvaležen, ko bi ostreje razpravljali vnanji položaj in motili mir. Na vzhodu se v zadnjih mesecih ni nič zgodilo, kar bi moglo trajno premeniti tamošnji položaj. Zato ne bom dalje govoril o bolgarskem vprašanji. V obče je vnanji položaj nekoliko pomiril prestrašene duhove, vendar so ostali še vsi vzroki, ki so zadnjo zimo bili nevarni svetovnemu miru. Bolgarsko vprašanje je za politični položaj le relativne važnosti. Vzrok »negotovega" položaja niso le balkanske razmere, marveč splošnji evropski položaj, razmere mej po-samezuimi državami, nasprotja narodov, valovi na- sprotnih si nazorov in čutov, ki se danes poležejo, a jutri zdivjajo. Te razmere mora vlada imeti pred očmi. Z veseljem moramo priznati, da so se od novega leta zboljšale te razmere, iu upati smemo, da si zagotovimo stainejši mir za prihodnjost. Države si množe vojne sile, da mirneje pričakujejo nenadnih dogodkov in bojnega klica. Zato ima tudi Avstrija skrbeti, da se pripravi za vse slučaje. — Zvezo z Nemčijo priznajo vsi narodi v državi kot zagotovilo miru in najkoristnejše politično dejanje v zadnjem časi. Ko se je ta zveza objavila, pozdravili so jo z veseljem vsi krogi. Zveza je poštena in odkritosrčna, ker ji je le ta namem, da ohrani mir in pospešuje blagor obeh držav. Tudi zveza z Italijo je velikega pomena, ker Avstrija mora paralelno z Italijo varovati svoje koristi na jugu in vzhodu. Prijateljstvo z Italijo bo utrdila tudi nova trgovinska pogodba. Na besede delegata Horvatha, da se avstrijske koristi na vzhodu strinjajo s koristmi balkanskih narodov, odgovoril je grot Kalnoky, da se avstrijske koristi ne strinjajo le z onimi balkanskih narodov, marveč tudi z evropskimi. Avstrijsko politiko na vzhodu posebno odobruje Anglija, ki ima v tem vprašanji važno besedo. Govor poslanca dr. Gregorca v državnem zboru dne 18. maja 1888. (Konec.) 1. Pravijo prebivalstvu: Sadite sadno drevje! Prav! Ali odkod naj vzamejo naenkrat toliko sadnih dreves primernih vrst in kako naj poplačajo tolike troške? Količkaj dobro štiri- do petletno sadno drevesce stane 50 kr., 100.000 torej 50.000 gld. Tu bi se morale ravno takoj in najprvo ustanoviti okrajne drevesnice v vinogradnih pokrajih, kojim preti trtna uš, ter se v ta namen izprositi deželne in državne podpore, in sicer hitro kakor mogoče. Kajti drevo potrebuje petnajst do dvajset let, da redno rodi, trtna uš pa v štirih ali petih letih pokonča vinsko trto. 2. Poskusi v pokrajiuah, v katerih se je, kakor omenjeno, trtna uš lotila že 4260 hektarov, so dokazali, da po trtui uši okužene trte dlje časa rodijo sad, ako se jim gnoji z umetnim gnojem. S tem je izumljeno sredstvo, da se prepreči prehitro uničenje vinogradov vsled trtne uši ter polahkoma in manj občutljivo sedanje prebivalstvo premeni vinograde v druge kulture, n. pr. v sadne vrtove. Toda niti misliti si ne moremo, da bi prebivalstvo dobilo zadosti umetnega gnoja brez korporacij in brez podpor s strani avtonomnih in državnih upravnih organov. Tu morajo pomagati merodajni krogi, inače ni pričakovati vspeha. 3. Nikdo ne bo niti zagovarjal, niti želel, da bi se na Štajerskem popolnoma opustila vinoreja. Pač pa se je treba kolikor mogoče z vsemi silami braniti proti trtni uši in rabiti zoper njo vsa mogoča sredstva. V tem oziru velja sedaj kot edino vsaj nekoliko zanesljivo sredstvo: izgojevanje ameriških trt, in na to morajo ne samo prebivalstvo obračati pozornost , marveč tudi razna narodnogospodarska društva in konečno tudi državni organi. Tako n. pr. sta že 1. 1885. kmetijska podružnica in vinarsko društvo v Slovenski Bistrici prosila c. kr. štajersko kmetijsko družbo, naj se napravijo vzgledni vrtovi z ameriškimi trtami in podpirajo taki nasadi. Osrednji odbor imenovane družbe obrnil se je do c. kr. poljedelskega ministerstva ter je dobil z ukazom z dne 29. marca 1887 nastopni odgovor (bere): »Isto (ministerstvo) je pripravljeno ustanoviti erarno trtnico za vzrejevanje ameriških trt na po-skušnjo v ptujskem okraji, iu je dobil ministeri-jalni svenik pl. Pretiš nalog, naj že prihodnje dni odpotuje v Ptuj, da pogodi in dožene s poli-tiško oblastnijo vse potrebno glede zemljišča, ki bi se vzelo za trtnico v najem, in glede nastavljenja osebe, ki bi vodila kulturna dela." Od napominanega ukaza prominulo je več ko LISTEK. V spomin slavnemu možu. Dne 14. t. m. je minolo devetdeset let od onega dne, ko se je na sesterski Moravi porodil mož, čegar življenje je v ozki zvezi s prerojenjem naroda češkega in čegar blagoslovljeno delovanje je kot zarija novega dne privelo ljud češki iz mračnega ozadja na svetlo pozorišče zgodovinsko, mož, koji se stavi zaradi neprecenljivih zaslug svojih v po-vestnici poleg Karola IV., očeta domovine, in ga imenujejo: očeta naroda. Pred devetdesetimi leti zagledal je luč sveta v preprosti gorjanski koči Fr. P a 1 a c k y 1 Kar je Palacky činil kot zgodoviuopisec, kot pisatelj, kar je storil kot voditelj naroda, ki je z zaupanjem veroval vanj, kot ustanovnik »Musejnika", »Matice češke", »Svatobora" iu kot vdeležnik pri vsakem podjetji v prospeh naroda, bilo bi pač »vodo v Moldavo nositi", ko bi popisavati hotel. Vsak to še čuti in si hrani v spominu, kar je pa tudi narodu v naporu njegovem velika tolažba. Posebnim utešenjem pa napolnjuje dauašuji dan vsakega ro- doljuba pogled na ono dobo, v koji je Palacky neustrašeno in vztrajno poprijel se narodnega delovanja, pogled na veliki napredek, koji je narod češki učiuil v tisti smeri, koji govori nam kot zgodovinska resnica. Potrti ležali so v začetku našega veka vsi stebri duševnega življenja naroda češkega, tako, da so možje, kakor Dobrovsky (Karol Havliček), sploh dvojili, da bi se kedaj mogli zopet postaviti v vrsto evropskih narodov. Iz javnega življenja bil je jezik češki popolnoma potisnen, ponemčena so bila mesta, in ves narod tlačila je germanizacij3, uvedena na-siluo v miuolosti iu sedanjosti. Iu v ti brezupni dobi oglasil se je Palacky. Nikoli ne smemo izgubiti upanja, nikedar dvojiti! V muzejni seji meseca decembra 1. 1855 govoril je glede omahljivcev spo-menske besede: »Ce bomo pa mislili vsi tako, potem seveda mora poginiti narod naš duševnega gladu. Vsaj jaz, in bil bi naj ciganskega rodu in njega zadnji potomec, štel bi si še v dolžnost, truditi se na vso moč, da bi po njem ostal vsaj časten spomin v povestnici človečanstva!!" Te besede, v kojih odseva žalostni položaj one dobe in žilavi značaj Palackega, pomogle so in ojačila omahljivce. In kak nepozabni prizor bil je dne 14. junija 1868. I. Najlepši dokaz napredka, koji je učinil narod. Tisoče in tisoče žarečih svetiljk, nebrojni prapori društev in družb in neskončna množica naroda kakor orjaški veletok hiteli so k Palackemu, da bi slavili sedemdesetletnico njegovo! Vsa češko-moravska domovina tekmovala je t dokazih hvaležnosti patrijarhu svojemu. Slični, kakor pravimo, zgodovinski dan bil je 31. maja 1S76, dan pogreba očeta naroda, Palackega. Kedor ni poznal še naroda češkega, mogel ga je videti v ta dan žalosti in turobe ter spoznati, kedo je in kakošen. Sest milijonov src čeških spremljalo je čestitljivega starčka k večnemu počitku v male Lobkovice; tiho, majheno grobje postalo je od tega dneva slavno in drago vsemu češkemu ljudstvu. Ni bil ta boj lehak, kojega se je lotil Palacky in vrstniki njegovi v usodni dobi. Bil je to boj polu osebnega zatajevanja in junaške odločnosti, boj na vse strani z družbo iu predsodki njenimi in posmehi in z vsemi javnimi činitelji. Vendar je bil vzlic neugodnostim dobe dobojevau tako, da je leta 1860, ko se je jel rušiti led Bachove reakcije, stal tii mogočni narodni voj, koji je s Palackyjem in mlajšim drugom njegovim, dr. Riegrom, na čeiu pogumuo pričel boj ne samo za uarodnost, nego leto dni, a ne sliši se ničesa, da se je dejanjski že osnovala erarna trtnica za vzrejevanje ameriških trt ua poskušnjo v ptujskem okraji. To se nam zdi tem bolj čudno, ker se je dnč 25. t. m. podružnica kmetijske družbe v Ormoži naravnost obrnila s prošnjo do poljedelskega ministerstva, naj se za ormoški okraj, ki je najbolj v nevarnosti, napravi državna trtnica z ameriškimi trtami, ker trtna uš sedaj najprvo preti ormoškemu in ljutomerskemu okraju. Ta prošnja še do danes ni rešena. Danes ne bodem vložil nobene resolucije in ne bora stavil nobenega predloga, prosim pa od gospoda vladnega zastopnika pojasnila, zakaj se je opustilo že obstoječe vinorejsko poskuševališče v Mariboru, in ali ne bi bila vlada pripravljena ravno sedaj zopet oživotvoriti to poskuševališče, in sicer tako, kakor sem že povedal, da bi se tam v večjih množinah nasajevale ameriške trte, koje bi mogli vinogradniki dobivati ali zastonj ali pa le proti majhni odškodnini, drugič pa, zakaj se ni še osnovalo obljubljeno erarno poskuševališče z ameriškimi trtami v ptujskem okraji in zakaj se ne reši prošnja ormoške podružnice za državno trtnico, v koji bi se poskušalo z ameriškimi trtami. Prebivalstvo želi izvedeti, pri čem da je in ali se bo na-nje oziralo ali ne. Nevarnost vsled trtne uši je postala za štajersko vinorejo tolika, da se ne sme izgubiti nič časa za prirejevanje potrebnih priprav. Ako to zamudijo posebno v to poklicani organi avtonomne in državne uprave, očitalo se jim bo morda kedaj: „Deliberaute Eomano Saguntum penit", to se pravi: „Deliberante agriculturae ministerio vineae pe-rierunt". Politični pregled. V Ljubljani, 19. junija. Notranje dežele. Prestolonaslednik Rudolf je včeraj zapustil s cesaričinjo Štefanijo in spremstvom mej gromovitim pozdravljanjem prebivalstva Sarajevo. Dunajski vladni krogi postali so jako previdni vsled prestolne premembe v Nemčiji. Boje se, da se bo poostrilo razmerje mej Francijo in Nemčijo. Veleposlanik v Parizu, grof Mtinster, bo neki odpoklican ter bo prišel na njegovo mesto odločnejši diplomat. Hrvatskemu saboru je včeraj predložil odsek za notranjo upravo poročilo o volilni noveli. Sabor je potem brez premembe sprejel postavo o preosnovi deželnega sabora. Odgovor princa Eeussa na sožalno brzojavko ministerskega predsednika Tisze je napravil jako neprijeten vtis. Besede nemškega veleposlanika o „zavezni ogerski vladi" imenujejo se netaktne in neopravičene, kajti nemška zveza je le z avstro-ogersko vlado, ne pa z ogersko vlado. Srbski patrijarh German Angjclič je neki vložil pri ministru Trefortu svojo ostavko. Tnanje države. Zakaj je srbska vlada navidezno brez povoda preklicevala, da so nemiri po deželi, pokazalo se je še-le sedaj. Belgrajske vesti vedo poročati o vstajnih četah — uradno se imenujejo „roparska krdela" — ki so se prikazala v okrožjih Užica in Šabac. Ti za narodna prava, za svobodo in samoupravo. Pa-lacky in Eieger postavila sta narodu velik cilj. In tudi tu so se našli omahljivci, nastopili so posamični, koji so ga zametavali zaradi tega, ker niso takoj dosegli vsega. Da, ti so grenili življenje Palackemu in slabili češke sile, družeč se z neprijatelji, kakor se na pr. godi dandanes nasproti dr. Eiegru. Toda ta veliki mož, Palacky, s kojim je pred devedetsetimi leti Bog obdaril narod češki, dokazuje, da ni moči vsega koj in h krati doseči, da zmagi treba napora, mnogo bojev, zatajevanja, in da ne zmaguje plitvo govoričenje, nego razum in vztrajnost. Te lastnosti vodile so narod k cilju v miuolosti, te ga dovedejo k zmagi i v bodočnosti! V tem oziru je tudi 14. t. m. v seji mestnega starešinstva povdarjal i Slovencem dobro znani češki rodoljub, mestni odbornik g. dr. Schmaus, da je baš devetdeset let, ko se je pod Hostynem porodil František Palacky. Pred 12 leti, rekel je omenjeni mestni zastopnik, sklenilo se je, vedno čestiti spomin Palackega s tem, da se mu postavi dostojen spomenik, toda, žal, od te dobe se razven pošiljanja deputacij k njegovemu grobu ni zgodilo in vres-ničilo ničesa. Predlagal je torej, mestni svet predloži naj zastopu gotove predloge, kar je bilo vsprejeto. „roparji" pokazali so se celo v obližji ter je sedaj že sedem tacih čet. „Roparji" izpolnu-jejo, kakor piše poluradni „ Videlo", po svoji trditvi nalog, s kojim je večina prebivalstva zadovoljna. Kakov nalog je to, pove nam okoliščina, da „ro-parji" napadajo edino le znane pristaše sedanjega ministerstva. — Tudi duhovništvo ni zadovoljno z vlado. Metropolit Teodozije je vložil svojo ostavko, ker je zahteval od njega miuister Gjorgjevič, naj ostreje postopa z duhovništvom. — Konečno bilo je nedavno disciplinarnim potom umirovljenih tudi več višjih častnikov — pri vsem tem zatrjuje Kristič, da vlada po celi deželi red in zadovoljnost! Eazprtija v bolgarskem ministerstvu je menda neozdravljiva. Po sofijskih poročilih ponudili so svojo odpoved neki tako Načevič in Stojlov ua eni kakor Stambulov na drugi strani. — Princ Ferdinand in princesinja Klementina bodeta po-jutrajšnjim odpotovala v Vzhodno Eumelijo. Ruski minister zunanjih zadev, Giers, ki s svojega finlandskega letovišča zahaja vsak ponedeljek v Petrograd, prišel je tjekaj že v soboto. Nemški državni zbor je sklican v dan 25. t. m. — Sekcija ranjcega cesarja je pokazaia, da je bila rana v grlu velika kakor pest. V dihalniku in pljučnih bronhijah je bilo polno gnoja. Požiralnik je bil še popolnoma zdrav. — Z neke strani se pripoveduje, da bo postal Puttkamer minister cesarske hiše. Tej jako neverjetni vesti oporeka berolinski dopisnik v „Ziiricher Ztg.", rekoč: „Najlepši pruski minister plava kot politiški mrtvec po veliki reki. Kot minister se pač ne bo več oživil, kajti to nasprotuje pruski tradiciji. Minister, ki je padci vsled vladarjeve volje, ne bo postal zopet kabinetov član, tudi ne pod drugim vladarjem. Mogoče pa, da ga bodemo v kratkem videli ponižno životariti kot parlamentarca v vrstah skrajne desnice". Francoski ministerski predsednik Floquet in minister Peytral sta prišla predvčerajšnjim v Mar-seille, kjer ju je pozdravil tudi avstrijski konzul. — Časopisje naglaša, da je velik razloček mej vojaškima poveljema nemških cesarjev Friderika III. in Viljema II. Vendar pa upajo nekateri listi, da je Viljem govoril le kot vojak vojakom. Italijanski vojni minister je poslal ukaz afriški vojni, naj v znak sočutja ob smrti nemškega cesarja za tri dni povije v črn pajčolan vse narodne zastave, ki visijo raz vojaška poslopja. — V Eimu so pri upravnih volitvah predvčerajšnjim zmagali liberalci. Angleško časopisje se nadeja, da bodo ostale tudi v bodoče razmere mej Nemčijo in ostalimi državami nepremenjene. „Daily Nevvs" pravijo: Nedvojni vpliv prvega svetovalca dedovega, očetovega in vnukovega je zadostno zagotovilo za evropski mir. Ko se je turški sultan včeraj teden peljal k bairamski svečanosti, razžalil je neki arabski vojak tovariša, ki služi v albanskem polku. Drugo jutro je odšel celi albanski polk iz svojega stanovanja pri Yildiz - Kiosku pred sosedno vojašnico arabskega polka ter začel vanjo streljati. Arabci so jim odgovorili ravno tako s puškami; ua mestu je ostalo pet mrtvih in šestnajst ranjenih. Drugi polki so prihiteli ter naprav;li red. Vojakom albanskega polka so pobrali orožje ter jih bodo poslali v pro-gnanstvo; njihovega poveljnika Izmaila pašo odvedli so na posebno državno ladijo, ki ga bo odpeljala kot vjetnika v Fez. Ob enem je bil odstavljen Iz-mailhaki paša, poveljnik v Yildiz-Kiosku. V španjski zbornici prečitana ministerska izjava pravi, da je sedanji kabinet le nadaljevanje prejšnjega. Eavnokar končana kriza je bila ministerska, ne pa politiška. Vlada se bo bavila s finančnimi preosnovami. Iz Švice se poroča: Eadikalci bodo v zaveznem zboru sprožili vprašanje o iztiravanji tujcev v Ourihu; pri tem se bodo odločno pobijali strastni napadi bivšega pruskega ministra Puttkamerja zoper Švico. Dotični dopisnik upa, da se bodo pri tej priliki radikalci in zavezni sovet sporazumeli glede asilnega prava. Kakor se javlja iz rumunske prestolnice, zmagali so pri občinskih volitvah združeni opozici jonalci tudi v drugem razredu. Izvirni dopisi. Od Štajerske meje, 16. junija. Lepa naša sosedna dolina savinjska imela je minole tedne vesele in pomenljive dneve. Prevzvišeni milostni knezoškof dr. Jakob Max Stepišnik so delili po farah savinjske doline zakrament sv. birme. V 74. letu svoje starosti so popolnoma trdni in krepki na duhu na telesu. Prevzvišeni so blagovoljno spominjali se na meji škofije na Vranskem tudi milostnega knezo škofa ljubljanskega. Oziraje se na 251etnico maš-ništva izrekli so srčno željo, naj dodeli Bog milo-stivemu knezoškofu ljubljanskemu vladati škofijo ne samo 25 let, kakor so sami praznovali 251etnico višjega pastirovanja — dne 17. januarja t. 1., temveč še več let. Mi zakličemo: Bog usliši željo Njih prevzvišenosti! Izpolnijo pa naj se tudi naše želja Njim izrečene: naj praznujejo zlato mašo — 501etnieo mašništva — ki bo že dne 2. avgusta t. 1., tako krepki in zdravi, kakor so jih zdaj vesele videle Njim zvesto udane ovčice; pa ne samo 501etnice, tudi še demantno OOletnico naj praznujejo zdravi in krepki na blagor sv. cerkvi, na čast in radost pre-blagim sodelalcem ter svojemu pastirstvu izročeni čedi! — S Pivke, 15. junija. (Eomanje na Trsa t.) Nikdar še nisem bil priča tako veličastnega in gin-ljivega prizora, kakor dne 10. junija v Reki, ko je blizu 1100 romarjev iz Kranjske, po štirje v vrsti, pomikalo se počasi skozi glavno ulico reškega mesta, — via del corso, — proti hribcu trsaškemu, navdušeno pevajoč litanije lavretanske. Ne morem si kaj, da ne bi vsaj površno opisal tega romanja, ki bode gotovo vsem deležnikom ostalo neizbrisano v spominu in v srcu. V treh vlakih so se odpeljali romarji iz Št. Petra proti Eeki. Večina njih je bila z Notranjskega. Na postajah od Ljubljane do Št. Petra so se čedalje bolj polnili železnični vozovi, — največ ljudi je vstopilo v Logatcu, v Postojini in v Št. Petru. Iz pivške in bistriške doline se je mnogo ljudi peljalo že zjutraj z rednimi vlaki, nekoliko tudi na vozeh. Iz dveh dolgih romarskih vlakov, ki sta pri-drčala do Št. Petra, so tu napravili tri krajše zato, ker ima železuična črta proti Eeki sem pa tam precej velik strmec, in se dolg, težak vlak ne d& tako lahko voditi. Ves čas se je čulo iz vozov veselo petje romarjev. V Eeko dospevši so romarji čakali, da so vsi trije vlaki dospeli na postajo. Potem so se razvrstili v procesijo: najprej možki spol, za njim duhovščina v roketih, potem ženski spol. Procesijo sta vodila preč. gg. kanonika ljubljanska Ur b as in Z a me ji c. Poleg nju se je vdeležilo romanja na Trsat še deset druzih duhovnikov ljubljanske škofije, namreč gosp. katehet Smrekar, g. župnik Žužek, g. Lavtar z Dobrove, pa Notranjci gg.: Okoren, Fettih, Križaj, Domicelj, Podboj, Dolinar in Mikš. Vsa Eeka je bila kvišku, ko se je ta veličastna procesija, dolga in široka, z glasuim petjem vila skozi mesto. Vse je stalo na strani, vse nas gledalo in občudovalo. Videl sem odlične gospode, ki so se odkrivali procesiji in odkriti čakali, da je procesija odšla naprej. Častniki so nas vojaški pozdravljali. Nikjer nisem opazil, da bi se bil kdo smejal ali norčeval — pač pa sem videl solze v očeh mnogih gledalcev. Strmeč so gledali velikanski sprevod pobožnih Slovencev, ki so iz daljnih kranjskih mest in trgov ter skritih gorskih vasic priromali sem na bregove jadranskega morja, da obiščejo staroslavno božjo pot na Trsatu, ta slovanski Loreto, da pomolijo na svetem kraji, kjer je Marijina hišica stala 3 leta in 7 mesecev, in si izprosijo pomoči in tolažbe v svojih revah in potrebah. Pot iz hrvaškega Sušaka do vrha trsaškega griča drži čez 430 stopnjic z malimi presledki. Pač si je marsikdo brisal pot s čela po teh stopnjicah, pa vendar stopal kvišku z lahko nogo hrepeneč po tolažbi v Marijinem svetišči, čudil se je drugi dan ta pa oni, kako je sploh mogel priti po teh neskončnih stopnjicah na vrh trsaški. Ob polu osmih zvečer smo pridehteli do cerkve, pred katero nas je čakala samostanska družina čč. oo. frančiškanov. Cerkev je bila jako lepo ozaljšana z raznimi zastavami, nad glavnim vhodom nas je pozdravil primeren napis. Z leče je nagovoril romarje o. Marijan Širca, jim razložil pomen trsaške božje poti in opominjal, za koga in česa naj molijo in prosijo kraljico nebeško. Po nagovoru je g. kanonik Zamejic imel pete litanije lavretanske z dvema blagoslovoma. S tem je bila pobožnost prvega dne dokončana. Eo-marji so se razšli po Trsatu iskat prenočišča in večerje, — večina njih pa je v cerkvi noč prečula z molitvijo in prepevanjem Marijinih pesmi, katere so našemu narodu toli priljubljene. Drugi dan, 11. junija, je na vse zgodaj 17 spovednikov sedlo v spovednice, da so vsi romarji lahko opravili sv. izpoved, saj božja pot brez nje je le na pol opravljena. Ob je bila peta sv. maša, katero je daroval preč. g. gvardijan tersaški, o. J u 1 i j, — vmes pa je jako spodbudno pridigal frančiškan dr. Cigoj. Ob 9. uri je bil tretji govor, kateri je imel g. katehet Smrekar in čvrsto zbujal romarje k češčenju Marije trsaške. Dasi je bil govor precej obširen, vendar so ga romarji jako pazno poslušali, saj je obče znano, da je naš Slovenec željan božje besede. Ljudje so sedeli ali stali nepremično na svojih prostorih in sprejemali v srce zlate nauke, ki so govorniku vreli iz vnetega srca. Ob 10. uri jo bila druga slovesna sv. maša, katero je opravil g. kanonik Urbas. Vmes je bilo darovanje za cerkev, katero je silno dolgo trajalo, vse se je gnjetlo okrog altarja v Marijini kapelici podarit malo darilce v čast božjo. Z blagoslovom po sv. maši je bilo zaključeno obiskanje Trsata. Romarji so še posamič molili in priporočevali se čudo-delnici trsaški. Saj je gotovo vsak romar imel kak poseben vzrok, svojo posebno željo, nekaj, kar ga je vleklo na božjo pot. Upam, da so vsi romarji potolaženi in okrepčani na duši zapustili Marijino svetišče. Jaz pa sem izražal v molitvi iskreno željo, naj Marija trsaška, ki se imenuje »mater gra-tiarura", „mati milosti", izprosi našemu dobremu narodu stanovitnost v veri in pobožnosti, pa dosedanjo ljubezen in zaupanje do Nje, kar je najbolj zanesljivo poroštvo njegovega obstanka in boljše pri-hodnjosti. Ob 5. uri popoludne so bili z večine vsi romarji že zopet na kolodvoru čakajoč vlakov, da jih odpeljejo nazaj v domovino. Vsi so bili jako veseli in zadovoljni, da sa je obiskauje slovečega Trsata tako sijajno izvršilo, in izražali so željo, da bi še prišli kedaj na to lepo božjo pot, ležečo na domačih tleh, na zemlji bratskega naroda hrvatskega. Mnogi božjepotniki so se prepeljali čez morje ogledat si Opatijo in njene znamenitosti. Drugi so se sprehajali ob morju občudovaje razne ladije, katerih vse mrgoli v prostornem reškem pristanišči. — Nekoliko romarjev, na čelu jim preč. g. kanonik Urbas, pa je drugo jutro 12. juuija odšlo preko Št. Petra v Gorico, obiskat še romarsko cerkev na Sv. Gori. Nesreča se ni nobena pripetila razen te, da je neki premalo previdni ženski zmanjkalo pletenice. Nazajgrede je nekemu romarju padla mošnja z denarjem skozi okno, na katerem je slonel. Smuknil je z vlaka za mošnjo, čeravno so ga pridrževali njegovi tovariši. Nič se mu ni zgodilo. Srečno je pobral sam sebe in mošnjo, potem pa seveda peš koračil do bližnje postaje. Poročilo o osepnicah v Ljubljani od meseca novembra 1887 do aprila 1888. (Konee.) Vsak hišni gospodar strogo pazi, da ne bi nikdo nepremišljeno z ognjem poškodoval njegovega in njegovih hišnih stanovalcev imetja. Iz zakaj ne bi tudi pomagal hišni gospodar pri borbi zoper epidemijo, ki je bila, kakor bom kasneje dokazal, tudi žepu ljubljanskega prebivalstva jako neprijetna. Vsak hišni gospodar bi moral biti moralno prisiljen gledati na to, da se vsak tak bolnik takoj loči od zdravih ter izroči v bolnišnico, da se vsak slučaj naznani, ter podpirati v svoji hiši revakcina-cijo; s tem bo več koristil in storil za občni blagor, kakor če pozneje potroši še toliko karbolne kisline! Da je epidemija v obče veliko stala, razvidi se iz nastopnega, nikakor ne pretiranega računa. Po izkušnjah vseh bolnišnic za kozave boluje kozavi povprečno 18 dni; za 643 bolnikov iznaša tedaj to 11.574 oskrbnih dni. če se računa pri vsakem bolniku oskrbovanje, izgubljeni zaslužek, troški trnovske bolnišnice, troški pogreba, izgubljeni zaslužek onih, ki niso imeli dela zaradi bolnih sorodnikov, izguba ljubljanskih trgovcev vsled prepovedanih sejmov, itd. le z 2 gld. na dan, kaže se nam cela izguba v znesku 23.128 gld., — pri tem pa niti ni v poštev vzeto, koliko škode so imele družine zaradi smrti starišev, za delo sposobnih otrok, in koliko je umrlo obrtne mladeži. Vsi ljubljanski zdravniki izjavili so se nasproti magistratu, da so brezplačno na razpolaganje, a žalibog le majhen del občiustva je pripoznal korist cepljenja. Vsega skupaj bilo je cepljenih in revakciniranih 5000 ljudi, ter so se po poročilih zdravnikov prijele koze v 80 izmed 100 slučajev. * * * Zadnja osepniška epidemija bila je v Ljubljani leta 1873/1874 ter se je privlekla čez barje v mesto iz okuženih vasi na Notranjskem; največja umrlost je bila takrat na barji. Epidemija je trajala takrat od dne 6. decembra 1873 do dne 1. maja 1874 ter je zbolelo vsega skupaj 675 ljudi. Število ljubljanskega prebivalstva je iznašalo takrat 23.595; osepnice bile so veliko bolj razširjene, a mnogo lažje, kajti umrlo je tedaj le 109 ljudi, to je 14-7%. Tudi takrat je zbolelo največ ljudi v najhujši zimi. Cepili sta se samo 202 osebi. * * * Iz vsega tega priredi naj si častiti bralec sam svoje mnenje o vrednosti cepljenja in revakcinacije — in se po tem ravna! Dr. RolleJc. Dnevne novice. (Deželni zbor) snide se jutri izredno v ta namen, da reši predlogo deželnega odbora o kon-vertovanji zemljiščno-odveznega dolga. Ob 10. uri bo v stolni cerkvi sv. maša, katero bo daroval preč. gosp. kanonik Karol Klun; po sv. maši prične se seja. (Načrt Raič-Levstikovega spomenika) izdelal je deželni inžener g. Hrasky. »Pisateljskega društva" odbor je odobril načrt in povabil ljubljanske kamnoseke, naj odboru predlože svoje ponudbe. (Delitev državnih premij za kobile z žrebeti), za mlade kobile in za eno- in dveletne žrebice vršila se bode letos v Radovljici dne 3. sept., v Kranji dne 4. septembra, na Vrhniki dne 6. septembra, v Postojini dne 7. septembra, v Ribnici dne 10. septembra, v Št. Jerneji dne 12. septembra ob 9. uri dopoludne. Razdelilo se bo 66 premij po 10 do 40 gld. v skupnem znesku 1270 gld. in 48 srebrnih svetinj. (Glas iz občinstva.) Piše nam prijatelj: Mestni log je zadnja leta jako prijazno šetališče posebno za one, ki obiskujejo lepo vrejeno kopališče v ko-leziji. Neprijetno pa je, ker je zginil pri posestvu g. Pehanija most, ki je držal v viško občino, ker ob deževji je jarek poln vode in nemogoče ga je prekoračiti. Tu bi dotična oblast storila občinstvu veliko uslugo, ko bi z malimi troški zopet preskrbela prepotreben prehod. (Redni 32. občni zbor obrtnijskega pomočnega društva), omejene zadruge z omejenim poroštvom vršil se je v nedeljo dopoludne ob 11. uri v mestni dvorani; navzočih je bilo 44 udov. Vodja, g. J. N. Ho rak, pozdravil je zborovalce in naznanil, da v smislu § 35. društvenih pravil izstopijo iz vodstva gg.: Miha P a k i č, Jernej Žitnik, Gustav H a r i c h in Srečko No 11 i, ki pa se morejo zopet voliti. Overovateljema zapisnika občnega zbora imenuje vodja gg. R o n e r j a in Pil ko ta, za škrutinatorje gg. Milavca, Petrina inGestrina. Društveni ud, knjigovodja g. Anton Prelesnik, poroča o bilanci društveni za 1. 1887. Aktiva in pasiva iznašala so 138.094 gld. 20 kr. Rezervni zaklad iznesel je s priračunjeno društveno hišo v Židovskih ulicah št. 8 v znesku 11.000 gld. in z gotovino skupaj 17.454 gld. 27 kr., čisti dohodek pa 500 gld. 50 kr. Opravilni promet iznesel je 483.044 gld. 50 kr. Iz društvenega računa dobička in izgube posnamemo, da se je za dobrodelne namene podarilo 118 gld. 63 kr.; za dohodninski davek in pristojbine pa se je plačalo 2533 gld. 79 kr. V imenu pregledoval-nega odseka poroča g. Ivan Zor in naglaša, da je isti glavni račun društva z glavnimi in pomočnimi knjigami primerjal in našel v soglasji, zato nasvetuje, naj občni zbor izreče vodstvu absolutorij, kar zbor enoglasno brez razgovora potrdi. V vodstvo izvolijo se zopet izstopivši udje vodstva gg.: Miha P a k i č, Jernej Žitnik, Gustav H a r i c h in Srečko No 11 i. V pregledovalni odsek pa gg.: Josip G eb a, Ivan Zitterer iu Ivan Zor. Po predlogu ravnatelja g. J. N. Ho raka dovole se iz sicer skromnega dobička lanskega leta sledeče podpore: Za vdove ubožanih obrtnikov 30 gld., za rokodelske učence društva „Katol. rokodelskih pomočnikov" 10 gld., za slovensko družbo sv. Cirila in Metoda 10 gld. in za hišo katoliških rokodelskih pomočnikov 50 gld. Potem se zborovanje sklene. (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 48. snopič, nadaljujoč »Pogovore". (Nagle smrti) je umrl v nedeljo dne 17. t. m. č. g. Martin Vodir, župnik v Goričah pri Kranji. Zjutraj je še opravil farno sv. opravilo. Naj v miru počiva! (Umrl) je dne 12. t. m. v Zavrhku na Notranjskem Jakob Dujec, blag človek in dobrotnik. Naj v miru počiva! (Rimske toplice) obiskalo je do sedaj 150 strank z 280 osebami, in v Krapinske toplice došlo je do 10. t. m. 442 strank s 664 osebami. (V Toplice pri Novem mestu) prišlo je do dne 15. junija 287 oseb. (Egiptska bolezen) na očeh prikazala se je v Ljubljani; doslej je znanih že pet slučajev. Zdravniki preiskujejo vso šolsko mladino. Stariši in gospodarji naj hitro skrbe za zdravniško pomoč, ako zapazijo pri otrocih vnetje oči. (Na zagrebškem vseučilišči) je za prihodnje šolsko leto izvoljen dekanom bogoslovnega oddelka dr. Martin Št iglic, dekanom modroslovnega oddelka dr. Fran Mar kovic. (Izpred porotnega sodišča.) Pri prvi obravnavi dne 16. t. m. obsojen je bil Jakob Bertoncelj zaradi uboja na pet let težke ječe, poostrene vsak mesee s postom. — Pri drugi obravnavi zatožena je bila 31 let stara Neža Prešern iz Kamne Gorice hudodelstva tatvine. Zatožena je izvršila več tatvin, katerih ni tajila. Porotniki so jo jednoglasno proglasili krivo, in sodišče jo je obsodilo na pet let ječe. — Pri tretji in zadnji obravnavi zatožen je bil 241etni hlapec Janez Boh hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe. Porotniki so ga soglasno proglasili krivim, in sodišče ga je obsodilo na šest let težke ječe, poostrene vsak mesec s postom in temnico ob letu dejanja. Telegrami. Budimpešta, 18. junija. Proračunski odsek avstrijske delegacije je soglasno izrekel ministru zunanjih zadev zaupnico ter je v splošnjem in posebnem sprejel proračun zunanjih zadev. Grof Kalnoky je potrdil v ogerski delegaciji dana pojasnila ter se izjavil, da prestolna prememfca v Berolinu ni ničesa pre-drugačila glede zveze. Splošnje in popolnoma si obe državi zaupate, da so v tem oziru ne bo ničesa premenilo. To jako utrjuje podlago zveze. Ruski listi ne izjavljajo mnenja bolje poučenih vladnih krogov, pač pa morejo vplivati na javno rusko mnenje in vzbujati zoper nas nezaupanje; tem nasproti jo Kalnokv še enkrat povdarjal, da je prvotni namen zveze lo ohranitev miru in skupno varstvo zoper zunanje nevarnosti. Minister je razpravljal razmere avstrijskih konzulatov v Makedoniji nasproti raznim strankam, rekoč, vlada se trudi, da bi spoznala vse može te dežele kot nesebične prijatelje, ter je pri tem omenjal tudi povodom otvorjenja solunske železnice raztreseno basen o nameravanem prodiranji proti Solunu. Minister je povdarjal, cla je ravno v Makedoniji jako potreben na-daljni obstanek zmerne turške vlade. Naše razmere h Grški so najprijaznejše. Grof Kalnoky je konečno še naglašal nepremenjeno prisrčnost italijansko - avstrijskih odnošajev. Razprave vcleležili so se razven poročevalca grofa Thuna. tudi delegati Lupul, vitez Chlu-mcckv, dr. Matuš, baron Bezecnj, Dumba, dr. Hausner in grof Revertera. Travnik, 19. junija. Prestolonaslednik in nadvojvoda Oton sta prišla včeraj popoludne med veselim pozdravljanjem mnogobrojno zbranega prebivalstva vseh veroizpovedanj in stanov. Tekom popoludneva vršil se je sprejem raznih odposlanstev, potem pa sta si visokosti ogledala prodajalnice in stare stavbe. Berolin, 18. junija. Danes objavljena pro-klamacija cesarjeva „Mojemu narodu" pravi: Prevzel sem vlado zroč k Bogu, kojemu sem obljubil narodu biti po vzgledu svojih očetov pravičen in milostiv knez, gojiti pobožnost in bogaboječnost, braniti mir, pospeševati deželno blagostanje, pomagati ubogim in stiskanim ter zvesto čuvati pravico. Umrli so: 17. junija. Simon Primožič, užitninski paznik, 77 let, Žabjak št. 5, Marasmus — Ida pl. Zhuber, uradnikova hči, 17 let, Rimska eesta št. 20, jetika. — Antonija Podbregar; delavčeva hči, 2 mes., Cesta v mestni log št. 13, katar v črevih. — Prano Presetnik, dclavec, 38 let, Poljanska cesta štev. 49, jetika. V bolnišnici: , 16. junija. Melona Ribnikar, delavčeva hči, 18 mesecev, davica. — Andrej Tihcl, delavce, 43 let, vnetica trebušno kože. Listnica opravništva. G. N. K. v T*. Če niste dotične štev. dobili, krivda ju drugod, a no tukaj. Vremensko sporočilo. g Cas Stanje S g --Veter Vreme i zr&komera toplomera J° opazovanja T mm p0^Ceiziju S g 17. u. zjut. 7B(F1 FiTO il. svzll" oblačno 18.2. u. po^. 730 5 20-2 si. svzh. del. jasno °d(V 9. u. zveo. 732 3 15 4 si. szap. „ Deloma oblačno, večkrat dež. Srednja temperatura 17 (J°C., za () C° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 19. junija. Papirna renta 5% po 100 gl Sreberna „ 5% „ 100 ., 4% avstr. zlata renta, davka Pap;rna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... London ....... Srebro ....... Francoski napoleond. . . . Cesarski cekini .... Nemške marke .... (s 16% davka) „ 16% prosta 79 gl. 30 kr. 81 „ - „ • HO „ 15 „ • 94 „ 45 „ • 861 „ - „ . 288 „ 60 „ . 126 , 30 „ m n ■ io „ oi»/,„ . 5 „ 95 „ . 62 .. — „ Sre