KULTURNA KRONIKA Po zaključku VIT. mladinskega pevskega festivala Prireditev povsem uspela Mednarodni koncerti vendarle polnoštevilno obiskani Uspešen zaključek sezone Prosvetno društvo »Ivan Cankar« na Taboru je v zim- ski sezoni po dolgotrajnemu premoru spet zaživelo. Na novem, moderno opremlje- nem odru, ki so ga uredili s sredstvi občanov, so za otvoritev uprizorili komedi- jo »Zupanova Micka«. Komaj mesec dni zatem so uprizo- rili dramo »Pot do zločina«. Pri izvajanju tega dela so so delovali večinoma le mladi amaterji začetniki. Oboje del je med gledalci poželo veli- ko navdušenja. Amatersko sezono pa so zaključili pred nedavnim z uprizoritvijo drame »Sadovi greha«. Tako so Taborjani s temi tremi uprizoritvami vnesli v kulturno mrtvilo tega kraja prireditve, ki so navdušile občinstvo. Navdušeni aplavzi in polna dvorana pa so na- gradili trud igralcev. Poleg mladih igralcev sta debutira- la tudi dva mlada režiserja, kar obeta, da bo prihodnja sezona še pestrejša. -PIK Jaki na Dunaju V okviru dunajskega tedna so 24. maja v galeriji dr. Bernhard Peithner-Lichten- fels odprli razstavo Jakijevih del. Jože Horvat-Jaki je pr- vi jugoslovanski slikar-samo- uk, ki zdaj že drugikrat raz- stavlja v tej znani dunajski galeriji. Njegova razstava bo odprta do 18. tega meseca. Gostovanja člani prosvetnega društva Zarja iz Trnovelj pri Celju so z delom Hansa Tiemayer- ja »Mladost pred sodiščem« nastopili že petkrat. Najprej so zaigrali doma, nato pa so gostovali še v Vojniku, Što- rah, Zrečah in Vitanju. Ude- ležba na dosedanjih predsta- vah ni bila najboljša, vzrok pa je verjetno v obdobju, ki ni najbolj primerno za upri- zarjanje gledaliških del na podeželju. Kljub temu so se odločili, da bodo verjetno go- stovala še v Rečici ob Sa vinji, Letušu, Lučah in Sol- čavi. Tamburaši Mladi celjski tamburaši v počitnicah ne bodo imeli ve- liko prostega časa, saj se bodo pripravljali za nastop v Osijeku. Že nekaj let sode- luje tamburaška sekcija 2PD France Prešeren na znanem osiješkem festivalu, zato so celjske tamburaše povabili tudi letos. Celjski kulturni delavci pa so se odločili, da bi združili v en orkester — predvsem za nastop v Osije- ku — sekciji ŽPD France Prešeren in DPD Svoboda Celje. Množičen nastop bo vsekakor doprinesel k uve- ljavitvi celjskih tamburašev v Osijeku. Izobraževalna skupnost v Konjicah Tudi v Slovenjskih Konji- cah so ustanovili temeljno izobraževalno skupnost za območje konjiške občine. — Ima 23 članov, za predsedni- ka pa so izvolili Franca Tak- sa iz prve osnovne šole v Slovenjskih Konjicah. Na pr- vi seji so razpravljali o ne- katerih nalogah, ki jih čaka- jo v prihodnjem obdobju. — Tako so menili, da bo treba čim prej rešiti materialni položaj šolstva. Občina v tem letu ne bo mogla sama kriti vseh njegovih potreb, zato pričakuje tudi pomoč republike. V nedeljo zvečer se je v Ce- lju končal VII. mladinski pevski festival. Po otovoritvenem govoru predsednika pripravljalnega odbora Janeza Kovačiča, ki je govoril o pomenu prireditve za glasbeno vzgojo mladine, sta v četrtek pred maloštevil- nim občinstvom nastopila na koncertu zbora celjske II. in I. osnovne šole pod vodstvom Edija Goršiča in Jožeta Ko- resa. Drugega dne se je pozno zjveoer končal prvi tekmoval- ni dan; nastopilo je 9 pred- mutaoijskih zborov, žirija, ki je ocenjevala po mednarodnih kriterijih, pa je dodelila prvo mesto (zlato plaketo in de- narno nagrado) mladinskemu zboru iz Maribora pod vod- stvom Branka Rajšterja (98,8 točk), drugo mesto (zlato plaketo in denarno nagrado) zmagovalcu prejšnjega festi- vala zboru osnovne šole Trno- vo Ljubljana pod vodstvom Maijde Hauptmanove (97,8 to- čke), medtem ko sta prejela plaketo in denarno nagrado) mladinskemu zboru »Stevana Divnina iz Žabalj, ki ga je vodila Gizela Benc (85,6 to- čke), medte mko sta prejela bronasto plaketo zbor I. os- novne šole iz Zagreba (diri- gent Vladimir Priča) in »Kole Kaninski« iz Bitole (dirigent Ljubo Trifunovski). V tekmovanju drugega dne je iziven konkurence nastopil zbor osnovne šole Šmihel nad Mozirjem pod vodstvom An- tona Acmana. V skupini me- šanih zborov je dosegel prvo mesto (STebna plaketa in de- narna nagrada) zbor »France Prešeren« kranjske gimnazi- je, ki je pod vodstvom Ma- tevža Fabijana prejel 89,8 to- čke, drugo mesto »Hristjan Todorovsiki-Karpuš« gimnazije Kumanovo pod vodstvom če- ši ava Tripkovskega (74 točk), tretji je bil škofjeloški gim- nazijski zbor pod vodstvom Antona Lotriča (72 točk), če-. trti pa zbor »Jurij Vega« iz Idrije pod vodstvom Ivana Rijavca (70,6 točke). V skupi- ni dekliških zborov je žirija dodelila prvo mesto (zlato plaketo in denarno nagrado) zboru »66 devojalka« iz šabca, ki je pod vodstvom Branka Durkoviča dosegel 97,6 točke, drugo mesto (92,4 točke — zlato plaketo in denarno na- grado) zfooru glasbene šole Mostar (zborovodja Vjekosla- va Sunjič), tretji je bil zbor celjskega učiteljišča pod vod- stvom Danijela Grama (79,4 točke), četrti pa zbor črno- maljske gimnazije -- 69,2 to- čke — dirigent France Zu- pančič S tremi mednarodnimi kon- certi v veliki dvorani Narod- nega doma in z nastopom združenih zborov 13 celjskih in okoliških šol pred spome- nikom zmage (zborovodja E. Goršič, J. Kores) se je kon- čal uradni glasbeni del VII mladinskega pevskega festi- vala. Letošnja prireditev je po mnenju nekaterih strokovnja- kov v splošnem izpričala kva- liteto jugoslovanskega zbo- rovskega petja, vendar (tudi razumljivo) ne v celoti, kajti kriteriji pri izboru še vedno niso enotni in jasni (kar na- vsedanje potrjujejo ponekod preveliki ratzločkii v točkah) če se dalje zadovoljimo s splošno ugotovitvijo, da je celjski festival izredno po- membna spodbuda za ohra- njevanje in širjenje narodne in klasične zborovske pesmi kot elementa vzgoje, ob teh Zbor II. osnovne šole pod vodstvom Jožeta Koresa, ki je navdušil poslušalce m otvoritvenem koncertu. Dekliški zbor celjskega gledališča, edini celjski predstavnik v tekmovalni konki renči, ki je pod vodstvom Danijela Gruma dosegel tretje mesto. Bomo na pri hodnjih festivalih v tej skupini slišali še kak domači zbor? V okviru festivala so v Likovnem salonu odprli raz- stavo grafik akad. slikarja Franceta Miheliča ob nje- govi 60-letnici. O slikarju in njegovem delu je govoril slikar Marijan Tršar. površinskih ugotovitvah ven- darle ni mogoče mimo druge, specifično celjske plati prire- ditve. Festivalski odbor je storil vse, marsikaj pa bi bilo mogoče za afirmacijo še sto- riti. Ob nekoliko reformira- nem festivalskem vzdušju na- mreč ni mogoče mimo dej- stva, da za festival z izjemo koncertov mi bilo zadostnega zanimanja. Dvorana je bila prvi večer napol prazna, dru- gi dan skoraj prav tako in so jo napolnili šele pevci. Z obi- skom tekmovalnega dela ne moremo biti zadovoljni in se upravičeno vsiljujejo pomisle- ki, da je bil ta del namenjen v glavnem le glasbenim pe- dagogom. Kje so vzroki? Ali res ne bi mogli s sodelova- njem turističnih organizacij, potovalnih agencij itd., na- rediti iz celotnega celjskega festivala, ki mu sicer po pra- viici pripisujemo mednaroč značaj, kaj več kot ozko i temo prireditev? Morda bi lahko vzroke s značilen odnos celjskih pr* bivalcev do te prireditev (te kor do drugih kulturnih P® reditev sploh) iskali v ter. da postaja ali ostaja Cel. vse bolj organizator mladi skega pevskega festivala i vse manj mesto, ki bi ffi s svojo, udeležbo dalo tak £ drugačen pečat. Ne da bi teli zmanjševati uspeh in P-'' men 3. mesta zbora celjske? učiteljišča, je to vendarle P1* skromna dediščina bog# zborovske tradicije in zel' boren delež glasbenim pr# devamjem kraja, ki je pos& festivalski prav zaradi svoj visoke zborovske kulture. tovo je bilo zanimanje ' prejšnji festival precej kot za letošnji prav spJ* številnejše udeležbe celjsk zborov, da ne omenjamo novno in posebej gimnaziji ga zbora, ki smo ga zapr^1 zelo lahkomiselno in neodgl vorno! To je samo nekaj bolj * manj utemeljenih poitii** kov, o katerih bi bilo v če vsekakor temeljito razfl^ ljaiti in razmisliti. Festival' tolikšnim jugoslovanskim mednarodnim slovesom da ne more imeti ozkega & ležja. Preostane tedaj sa^ da ohranimo njegovo prvc^ nost tudi v smislu zares žične prireditve. D. H«^ Knjiga-del življenja Dejavnost gabrske knjižnice Po vojni se je na območ- ju Gaberja v skladu z moč- nim razvojem industrije za- čela razvijati kulturna in prosvetna dejavnost. V to- varnah so ustanavljali sin- dikalne knjižnice, ki so po predlogu takratne kulturno prosvetne komisije pri OLO Celje leta 1952 daro- vale svoje knjige knjižnici, ki je pozneje prešla v sek- cijo DPD Svoboda Gaberje. K razvoju knjižnice je v prvih letih pripomoglo tudi prebivalstvo, ki je darovalo mnogo knjig, kasneje pa je knjižnica obogatila svoj knjižni fond še z dotaci- jami, ki jih je prejemalo zanje DPD Svoboda Gaber- je. Z obogatenim knjižnim fondom je knjižnica začela privabljati vedno več bral- cev in se razvila pod vod- stvom knjižnega odbora, odbora društva in knjižni- čark do tiste stopnje kul- turnega poslanstva, kakrš- no ji je bilo namenjeno. Iz statističnih podatkov zadnjih let je razvidno, da so si leta 1965 izposodili v knjižnici 19.658 knjig, že lani pa se je število izposo- jenih knjig dvignilo na — 29.113. Tudi število bralcev v knjižnici je vsako leto večje. Leta 1965 jih je bilo vpisanih 7.794, med njimi 4884 mladincev, a lani že 8945, med njimi kar 6125 bralcev delavske mladine- Ob tem pa je imela knjiž- nica lani enako finančno pomoč kot v letu 1965. Ti podatki nedvoumno pričajo o velikem zanima- nju bralcev v celjskem de- lavskem predelu za dobro knjigo, predvsem veliko je mladih bralcev, bodisi iz šol ali iz delovnih kolekti- vov, ki iščejo najbolj so- dobno čtivo. Podobno se tudi starejši bralci zanima jo za razne novosti, saj so večino knjig že prebrali in vse to narekuje knjižnici, da bi morala še bolj oboga- titi in razširiti svoj knjižni fond, česar pa s pomanj- kljivimi denarnimi možno- stmi nikakor ne bo mogla uresničiti. Knjižnica ima trenutno 11.400 knjižnih zvezkov, ker je glede na število bralcev in njihove zahteve očitno premalo. Tudi prostori ni- so dovolj primerni in obe knjižničarki, ki sta z de- lom preobremenjeni, uteg- neta le bežno svetovati bralcem pri izboru knjig, kar bi naj bila sicer njima naloga. Kljub vsej, dozdaj&nji pri- zadevnosti in uspehom, ka- kršne je knjižnica dosegla, ne bo mogoče v prihodnje napredovati in izpolnjevati poslanstva, če ne bo knjiž- nica dobila večje denarne podpore. Vsi, ki jim je knjižnica in njen namen pri srcu, upajo, da bodo knjižnici pomagali tudi sin- dikati iz delovnih kolekti- vov, saj knjižnica dejansko nadaljuje vlogo nekdanjih sindikalnih knjižnic in to za člane raznih delovnih kolektivov in njihove otro- ke