502 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
oz. so navedeni profesorji in predmeti, ki jih je slušatelj poslušal, ter življenjepis (curiculum vitae), ki ga je napisal kandidat. Poročila so namenjena opisu disertacije ter opisu glavnih in stranskih rigorozov, ki jih je ocenila izpitna komisija oz. posamezni profesorji. Na koncu je navedena ocena in zastavljena vprašanja na ustnih izpitih, na katera je odgovarjal kandidat. Po teh zapisih so predstavljeni vsi Vebrovi doktorandi, uspešni filozofi, med katerimi so tudi imena kot npr Alma Sodnik, Stanko Gogala, Leon Žlebnik, Rudolf Trofenik in drugi. Njihova doktorska dela, ki so dobro zastavljena in pravilno izpeljana, večinoma uporabljajo filozofsko-psihološko analizo človeške zavesti in delovanja, ki jo je Veber povzel po svojem avstrijskem učitelju Alexiusu Meinongu.
Oceno disertacij je ob koncu knjige prispeval dr Bojan Žalec, dolgoletni raziskovalec življenja in dela dr Vebra, ki je opozoril na velik nacionalni pomen teh del ter na kakovost in odličnost dr Vebra kot profesorja in mentorja. Omenjeno je z vsebinskimi analizami disertacij potrdila tudi Tanja Pihlar v zadnjem prispevku z naslovom Pot iz pozabe.
Tea Anžur
Mednarodna znanstvena konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega
arhiviranja
Radenci, 15.-17. april 2015
Mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja se je tudi v letu 2015 odvijala v Hotelu Radin v Radencih. V treh dneh so se predstavili strokovnjaki in znanstveniki iz številnih držav, ki so prispevali tudi članke za objavo v zborniku konference (Nemčije, Avstrije, Madžarske, Poljske, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije.). Mednarodna konferenca je potekala pod častnim pokroviteljstvom Mednarodnega arhivskega sveta med 15. in 17. aprilom 2015.
V uvodnem delu konference je prisotne pozdravil Ivan Fras, direktor Pokrajinskega arhiva Maribor. Sledili so pozdravi mag. Ivana Šijanca, direktorja podjetja Trevis d.o.o., generalnega sponzorja za področje klasičnega arhiviranja, in Boštjana Gaberca, direktorja podjetja Mikrografija d.o.o., generalnega sponzorja za področje dolgoročne hrambe gradiva. Konferenco je z otvoritvenim nagovorom in pozdravom odprla ministrica za kulturo Republike Slovenije, mag. Julijana Bizjak Mlakar.
Vodilna tema letošnje konference, ki ji je bil namenjen prvi dan konference, je bilo materialno varstvo arhivskega gradiva. V ta namen je direktor Pokrajinskega arhiva Maribor predstavil stanje materialnega varstva in prostorske pogoje v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer so razmere povečini neprimerne in je potreben temeljit razmislek o prihodnosti primernega varovanja arhivskega gradiva.
Osrednje predavanje o materialnem varstvu je podal vabljen predavatelj, predsednik ekspertne skupine za arhivske zgradbe in okolje pri Mednarodnem arhivskem svetu, Jonathan Rhys-Lewis iz Velike Britanije, ki je osvetlil probleme in rešitve v zvezi z materialnim varstvom in primerno hrambo arhivskega gradiva. Sledila so zanimiva predavanja, ki so obravnavala varovanje klasičnega (papirnega) arhivskega gradiva (preventivo in kurativo) kot tudi varovanje elektronskega arhivskega gradiva, kjer se morda še ne zavedamo dovolj nevarnosti, ki nanj prežijo. Svoje prispevke so tako podali Adrien P. Holl z Madžarske, dr. Tadeja Matos z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, Sanja Androic, mag.
Letnik 38 [2015), št. 2
503 -
Marko Potokar in Boštjan Špehonja, dr. Jasna Malešič ter Ivan Gale iz Slovenije, James Lowry iz Velike Britanije, Alexander Rych in dr. Josef Riegler iz Avstrije ter dr. Izet Šabotic iz Bosne in Hercegovine.
Novost konference je predstavljala sekcija predstavitev na posterjih. Deset prispevkov je bilo predstavljenih na posterjih, ki so bili v avli pred Kongresno dvorano na ogled vse tri dni konference, avtorji pa so jih s kratko 10-minu-tno predstavitvijo predstavili tudi v Kongresni dvorani.
Drugi in tretji dan konference sta bila razdeljena na dve sekciji, od katerih je bila ena namenjena ustvarjalcem arhivskega gradiva, druga pa arhivskim strokovnim delavcem. Za ustvarjalce arhivskega gradiva je bila pripravljena delavnica na temo notranjih pravil, kjer so predavatelji iz Arhiva Republike Slovenije razložili potek upravnega postopka potrjevanja notranjih pravil in izkušnje, ki so jih že pridobili. V drugem delu delavnice pa je bil poudarek na praktični pripravi notranjih pravil. Ustvarjalci arhivskega gradiva so se v petkovi sekciji seznanili še s projektom slovenskega elektronskega arhiva, ki se v letošnjem letu končuje, predavanja pa so zajela še poslovanje v sodstvu (dr. Jelka Melik, Arhiv Republike Slovenije), gledališčih (dr. Bojan Himmelreich, Zgodovinski arhiv Celje), zdravstvenih ustanovah (Žarko Štrumbl, mag. Gašper Šmid, Arhiv Republike Slovenije), uvajanje e-računov (dr. Miroslav Novak, Pokrajinski arhiv Maribor) ter prevzemanje arhivskega gradiva v arhive (dr. Anna Krzeminska, Poljska akademija znanosti; mag. Aljoša Nikl, Univerzitetna knjižnica Maribor; ddr. Azem Kožar, Bosna in Hercegovina).
Sekcija za arhivske strokovne delavce je v dveh dneh obravnavala precej aktualnih strokovnih vprašanj. V prvem delu so se s strokovnimi problemi ukvarjali dr. Alenka Šauperl s Filozofske fakultete v Ljubljani, mag. Zdenka Semlič Rajh iz Pokrajinskega arhiva Maribor, mag. Aida Škoro Babic iz Arhiva Republike Slovenije ter dr. Peter Pavel Klasinc. Predstavljene so bile tudi novosti, ki jih prinaša nova različica programa scopeArchiv, dr. Bogdan Florin Popo-vici iz Romunije, mag. Boris Domajnko ter dr. Miroslav Novak pa so prikazali nekaj funkcionalnosti programa, ki so pri popisovanju arhivskega gradiva lahko zelo koristne.
S strokovno obdelavo arhivskega gradiva so se ukvarjali tudi preostali predavatelji, ki so svoje prispevke predstavili še zadnji dan konference, med njimi mag. Sonja Anžič Kemper iz Mestnega arhiva Pforzheim v Nemčiji, Zori-ca Netaj iz Arhiva Jugoslavije ter Omer Zulic in Selma Isic iz Arhiva Tuzelskega kantona. Kot vsako leto je bil del konference posvečen tudi avdio-vizualnemu gradivu, kjer so strokovnjaki z RTV-Slovenija predstavili novosti na področju tako klasičnega kot tudi digitalnega fotografskega in video gradiva.
V	14. zborniku recenziranih znanstvenih prispevkov mednarodne konference, ki je potekala pod naslovom Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, so objavljeni vsi prispevki mednarodne konference v Radencih. Prispevki so napisani v slovenskem, hrvaškem, srbskem, bosanskem, nemškem in angleškem jeziku z izvlečki v slovenskem in angleškem jeziku. Povzetki prispevkov so v angleškem jeziku.
Zbornik konference je klasificiran kot »zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov mednarodne konference«. Anonimni recenzijski postopek je tako 24 prispevkov klasificiral v kategorijo »objavljeni znanstveni prispevek na konferenci«, 15 prispevkov v kategorijo »objavljeni strokovni prispevek na konferenci« ter dva prispevka v kategorijo »drugo«. Uredniški odbor zbornika se je že v letu 2012 načrtno odločil, da bo skušal dvigniti že doseženo raven objavljenih prispevkov na raven znanstvenih prispevkov. S tem je želel neposredno pripomoči k boljši metodologiji dela in obravnavanja arhivskih strokovnih problemov in vplivati nanjo.
V	letu 2015 je zbornik prvič izšel samo na elektronskih medijih. Izdan je bil kot elektronski vir na CD-ROM-u v nakladi 350 izvodov ter kot spletni vir, ob-
194 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
javljen na spletni strani Pokrajinskega arhiva Maribor (http://www.pokarh-mb. si/si/s/164/zbornik-mednarodne-konference-radenci-2015.html). Zgoščenka in spletna izdaja zbornika, ki ga je izdal in založil Pokrajinski arhiv Maribor, vsebujeta 41 prispevkov avtorjev.
Nina Gostenčnik