POSTNIMA PI/ACANA V GOTOVINI CENA 20 Dl IN SLOVENSKI ŠPORTNI LIST Trening tekma iržavne reprezentance Beograd, 20. apr. — Včeraj popoldne je državna nogometna reprezentanca igrala svojo drugo trening tekmo v okviru priprav za srečanje z reprezentanco Madžarske. Jugoslavija A : OFK Beograd 4:2 (3:1) Reprezentanca je na včerajšnji trening tekmi zaigrala zelo dobro, posebno zadnjik 15 minut prvega polčasa. Najboljši v reprezentanci so bili Miladinovič, Zebec, perušič in Sekularne. Reprezentanca je nastopila v tejle postavi: Šoškič, Durkovic, Jusufi, Miladinovič, Zebec, (Žanetič), Perušič, Šekularac, Veselinovič, Galič, Matuš, Knez, Gole so dosegli: Galič in Veselinovič po 2 za reprezentanco ter Skoblar in Samar-džič za OFK Beograd. V predtekmi sta se sestali Jugoslavija B in mlada reprezentanca. Zmagala je Jugoslavija B z 2:1 (I:0). LJUBLJANA, 20. APRILA 1961 LETO XVII. — ŠT. 20 9 lepih golov na Glaziji Odločna igra Kladivarja — Ljubljano ni bilo moč spoznati PARTIZAN-VIC JE PRIREDIL V SOBOTO AKADEMIJO V POČASTITEV 20-LETNICE REVOLUCIJE IN OBČINSKEGA PRAZNIKA. V PESTRIH 12 TOČKAH JE ČLANSTVO PRIKAZALO VSO DEJAVNOST DRUŠTVA. NA SLIKI VIDIMO MLADINKO SIMONO KOREN MED VAJO NA GREDI Kladivar : Ljubljana 6:3 (2:1) Ljubljana: Istenič (Zupančič), Bogataj, Balantič, Herman, Frič Skušek, Jež, Dža-ferovič, Dolenc, Pirc, Coni. Kladivar: Bauman, Šarlah, Ccklič, Škedl, Vesič, Marinček, Andžič, Šega, Vodeb, Hribernik, Perc. Sodnik Konič iz Ankarana-nezanesljiv; strelci Vodeb v 24. in 85. min., Hribernik v 25., Perc v 52. in 60.. ter Marinček v 67. min. za Kladivar, za Ljubljano pa Džaferovič v 6., Dolenc v 82. in Frič v 90. minuti. Kladivar je takoj v začetku tekme pokazal namero odločno premagati svojega nasprotnika in že v 1. minuti izvedel akcijo, ki pa se je končala s strelom Hribernika tik mimo vratnice v out. Kmalu pa bi prišlo na drugi strani do usodnega preobrata, ko je šarlah nerodno podal žogo nazaj in jo je Bauman le s težavo ujel tik pred gol-črto. Ljubljana je igrala nervozno, Kladivar pa je začel s silovitimi napadi, ki pa niso rodili uspeha. V 5. minuti je Adžifr zgrešil vrata, v začetku 6. min. pa je ob nenadnem protinapadu po akciji Pirca, ki je lepo podal žogo Džaferoviču, Ljubljana dosegla gol — 1:0. V 7. minuti je sledil spet oster strel Džaferoviča v vratnico in tedaj so se vrste Kladivarja za Četrtek 20. IV. VATERPOLO — Zagreb: drugi del državnega prvenstva (do 23. I\T.) TENIS — Pariz: mednarodni turnir (do 23. IV.) Sobota 22. IV. NAMIZNI TENIS - Moskva: mednarodni turnir z udeležbo Jugoslovanov (do 23. IV.), Ravne: ekipno prvenstvo države za ženske (do 23. IV.) Nedelja 27. IV. NOGOMET — prva zvezna liga: Sarajevo — Rijeka, Dinamo — Beograd, Split - Velež, Radnički -Crvena zvezda, Partizan — Hajduk, Vojvodina — Vardar; druga zvezna liga zabod: Triglav — Borac, Čelik — Zagreb, Prolefer — Zeljezni-Car, Šibenik — Sloboda, Lokomotiva — Karlovac, Varteks — Trešnjevka; slovenska conska liga: Gorica — Slovan, Ilirija — Rudar, Olimp — Triglav, Maribor — Nafta, Krim — Kladivar, Ljubljana — Sobota. ATLETIKA — Smederevska Pa-lanka: 'državno prvenstvo v krosu; Ljubljana: miting Olimpije —- Svobode; Maribor: miting ŽAK Maribor. TELOVADBA — Zagreb: izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance. KOŠARKA — hrvatsko-slovenska iiga: Triglav — Radnički, Mladost — Maribor, Rudar — Split, Kvar-ner — Jugomontaža, Slovan — Ljubljana, Mladost — Split. SMUČANJE — Triglav: Triglav-ski smuk. HOKOMET — slovenska liga mo-^ki: Krim — Odred, Kovinar — Mladost, Branik - Rudar, Slovan — Brežice; ženske: Svoboda — Ko-Per, Slovan — Črnomelj, 'Mladost ~~ Storžič, Drava — Rudar. nekaj trenutkov zmedle. To-, da kot prerojeni so začeli valiti napad za napadom na obrambni prostor Ljubljane in z ostrimi streli nevarno ogrožali vrata Isteniča. V 21. minuti je bil ta poškodovan, pa je kljub temu še nekaj časa ostal v vratih, vendar ni bil več tako zanesljiv. Že v 24. min. je Kladivar dosegel po Vodebu izenačenje 1:1 z zelo lepim golom, ki mu je že v naslednji minuti sledil še lepši strel Hribernika — 2:1. Istenič je v 28. min. zapustil igrišče, zamenjal ga je Zupančič, ki pa ga je čakalo v drugem delu igre še mnogo dela. Ljubljana je namreč do konca polčasa močno popustila, Kladivar pa je izvedel precej strnjenih in lepo izvedenih napadov. V drugem delu igre je sledila prava toča golov. Kladivar se je vsebolj razživel in uprizarjal lepe akcije: v 52. min. je Perc povišal na 3:!, v 60. min. je bil sirelec spet Perc — 4:1, v 67. min. pa je Marinček postavil rezultat 5:1. Za tem so se igralci Kladivarja očitno nekoliko zadovoljili z doseženim rezultatom. Do veljave je prišel napad Ljubljane m Dolenc je v 82. min. znižal razliko na 5:2. Ljubljana je imela še nekaj priložnosti za dosego gola, toda v 85. min. je Vodeb povišal na 6:2, medtem ko je Frič dosegel nekai sekund pred koncem končni rezultat 6:5. Pri tem ga je zgrabil hud krč in so ga morali odnesti z igrišča. Predtekma, mladincev — Kladivar : Ljubljana 6:1 (3:1) iSafeetreli w Makarsfei Del kandidatov za PEA je trenutno na treningu v Ma-karski, kjer so nastopili na tekmovanju in dosegli naslednje najboljše rezultate: 100 m Šarič 11.0, 200 m Kovač 21.6, 21.6, Šarič 21.7, 400 m Stanovnik 50.0, krogla Jocovič 17.70, Radoševič 16.60, kopje Kastelic 64.B3, kladivo Račič 59.09, ženske — 100 m Simič 12.6, 200 metrov Simič 25.4, kopje Kačič 41.89. Jocovičev rekord je res odličen. Samo 9 evropskili držav in ZDA imajo sedaj boljšo rekordno znamko. Na absolutni evropski lestvici vseh časov je 18. in boljša od njega sta v takih uvrstitvah samo Lorger in Bezjak. IGNIS v Ljubljani Košarski klub Olimpija si prizadeva, da bi kar najbolje j pripravil ligaško moštvo na tekmovanje v zvezni ligi, ki se začne zaradi evropskega prvenstva šele 21. maja. Kljub odsotnosti reprezentantov, ki so na pripravah v Beogradu, poteka trening povsem po programu. Igralci vsak dan trenirajo ter so odigrali tudi že več tekem. V soboto in nedeljo bodo sodelovali na turnirju v Zagrebu. Zvedeli pa smo tudi, da vodi uprava kluba dogovore za gostovanje najboljših italijanskih moštev Ignis v Ljublrani. Tekma bo predvidoma 30. t. m. pa Igrišču pod muzejem NOB, Drugem pismo Janeza Terana iz Pekinga čeprav je svetovno prvenstvo v namiznem tenisu že za nami, bo drugo pismo, ki nam ga je poslal Janez Teran iz Pekinga, še vedno zanimivo. V njem nam je Janez napisal' namreč 'precej takih dogodkov, ki‘ljubitelje športa vedno pritegnejo. PEKING — Začetek XXVI. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu je bil zares svečan. Vse reprezentance in več kot 15.00$ gledalcev, v leži pa predsednik kitajske vlade Ču En La j, so prisostvovali temu svečanemu trenutku. Otvoritev je bila povezana tudi s kulturnim sporedom, kjer so nastopili najvidnejši kitajski pevci, plesalci, artisti Ud, Zvečer pa je vse reprezentance sprejel v novozgrajeni skupščini podpredsednik kitajske vlade Ko Lun g. Naslednji dan se je pričelo prvenstvo. Naša prva nasprotnika sta bila Nova Zelandija in Singa-poor. Prvi so bili zelo slab nasprotnik in smo jih z lahkoto premagali s 5:0. Zavedali pa smo se, da nas verjetno zvečer čaka ena najtežjih ovir' za osvojitev drugega mesta. Vsi trije, člani singapurske reprezentance igrajo podobno kot Kitajci. Loparje držijo kot peresnik in napadajo z obeti strani. Vogrinc in Markovič sta zanesljivo premagala svoja nasprotnika, medtem ko sem sam eno igro dobil, drugo pa izgubil. Moram pa povedati, da sem na vsem prvenstvu igral v moštvu kot najslabše postavljen igralec in sem se zaradi tega v prvih dveh igrah vedno sestajal z najboljše postavljenimi igralci v nasprotnem moštvu. Z naj slabšimi v nobenem dvoboju nisem igral, ker so se srečanja vedno že prej končala. To je bilo moje prvo srečanje z igralci »Pemholder« sloga. Prvo igro sem nesrečno izgubil z najboljšim Singapurcem, čeprav sem imel zaključno žogo v drugem nizu. Ta igralec je bil leta 1354 petnajsti ’na svetovni jakostni lestvici. Mislil sem, da bom teže igral proti na sp rotmiik om, ki drže lopar kot peresnik, pa sem na tem dvoboju uvidel, da .Lahko uspešno igram tudi proti takemu slogu. Ti gralci so mnogo hitrejši od nas, toda niso avajeni na rezane ali nerezane žoge. Naslednji dan smo igrali proti Severni Koreji, Res je, da smo zmagali s 5:1, toda bili smo premalo pozorni in to bi se nam skoraj maščevalo. Vse igre so bile izredno napete in razburji-vč, mnogo nizov pa se je končalo na razliko. Korejci imajo zelo dobre servise in igro, ki je podobna japonski. Celo Vogrinc, ki je poznan, da igra zelo dobro proti Japoncem, je težko dobil dve igri. Markovič in jaz pa sva se precej krat znašla v obrambi daleč od mize, kar se nama ne !llllll!lllllllllllll!llll!l!llll!lllll!l!l>!lllllllllillillll!ll!l!l!ll!!lllli!llllllllll!llll!!llllllllll!llll!ll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII!!!lllllllllll!l!ll!il!!!lll!lll!ni!ll!lll junak današnjega časa Za La ko. Belko in Strelko, za Hamom in drugimi — človek 302 km visoko s h trostio 29.000 km/h # 12. april 1961 bo zapisan v zgodovini človeštva z velikimi črkami. O Prvi poseg človeka v vesolje je po svoji pomembnosti v isti vrsti # z doslej najpomembnejšimi odkritji na našem planetu. Prvi ko- • rak je bil sicer razmeroma skromen, pomeni pa zečetek nove ere. O Sovjetski letalec major Jurij Gagarin je znanilec nove dobe — 9 dobe neposrednega posega človeka v bližnjo in daljno okolico Zem-9 Ije. Gagarinov podvig je izredno pomemben za celo vrsto vej 9 znanosti. Na drugi strani pa je prvi polet v vesolje tudi vrhun- • ski športni dosežek, kajti Gagarin je šel skozi izredno naporne 9 priprave, dosegel pa je tudi vrsto svetovnih rekordov v letalstvu. Vesoljske ,etape* Preden govorimo o poletu sovjetske vesoljske ladje »Vzhod« naredimo kratek sprehod mimo najpomembnejših etap osvajanja vsemirja. Začetek pomeni seveda sovjetski Sputnik I, izstreljen 4. 10. 1957. Prvi umetni zemeljski sopotnik je bil težak 78 kg, obkrožal pa je Zemljo tudi v višini 950 km. 3. it. 1957 je bil na poti okoli Zemlje Sjjutnik II s prvim živim bitjem — psičko Lajko. 31. 1. 1958 je pričel obkrožati Zemljo prvi ameriški satelit Explorer I. Ameriški Pionir I je 11. 10. 1958 dosegel višino U-t.OOOkm. 2. 1. 1959 je šel na pot okoli Lune sovjetski Lunik I. Svoje naloge ni opravil, ker ni prišel na tir okoli Lune, ampak je postal umetni planet sončnega sistema. Šele izboljšani Lunik III je 4. 10. 1959 obkrožil Luno, Sputnik IV (15. 5. 1960) je bila pravzaprav prva vesoljska ladja, ki bi že lahko nosila človeka. Težka 4700 kg, od tega kabina 2500 kg. Ameriški Di-scover 13 (11. 8. 1960) je bil prvi satelit, čigar kabina se je nepoškodovana vrnila na Zemljo. Vesoljska ladja Sputnik III (19. 8. 1959) je ponesla na pot okoli Zemlje Strelko in Belko, miši, muhe in razne rastline. 12. 2. 1961 pa je umetni . satelit izstrelil proti Veneri medplanetarno postajo Venu-snik I. Piloti - športniki in po! Kot vidimo so večletne intenzivne priprave na področju vesoljskih poletov diate vrsto po~ memimih rezultatov itn do prejšnje srede je v tej dotgii vrsti Uspešnih, pa tudi neuspešnih poskusov manjkal samo še človek. Tako v Sovjetski zveizi kot v ZDA so že več kot leto dni priprav- ljali skupine bodočih potnikov v vesolje. 2 e sama izbira prvih kozmonavtov je bila dolgotrajen in izredno natančen proces. Vsi kandidati, šlo je skoraj izključno za letalce, so morali skozi vrsto pregledov, ki so najprej ugotovili njihovo popolno telesno sposobnost za ogromne napore, ki jim je izpostavljen vsak vesolj siki pilot, potem pa je seveda sledila še vrsta psiholoških in inteligenčnih testov. Kot rezultat so dobili vrsto telestno in duševno najbolj primernih ljudi za polet v vesolje. Med izbranimi je bil tudi Jurij Ga gard. Natančnih podatkov o tem, kako se je pripravljal, nimamo. V glavnem so sovjetski strokovnjaki potrdili le to, da so priprave njihovih bodočih kozmonavtov zelo slične ameriškim, o katerih vemo nekoliko več. V prvi vrsti gre za kondicijske priprave, ki bi jih lahko primerjali s športnim treningom. Kandidati za pot v vesolje so morali svoje telo pripraviti za velike napore in pri tem so se najraje posluževali vsakodnevnega teka, ki jim je kaj hitro spravil s telesa tudi vse odvečne kilograme. Kot zanimivost lahko navedemo, da' je eden od ameriškim kandidatov, podpolkovnik Glenn s treni g om in primerno dieto shujšal skoraj za 15 kg. Gagarin pa ni samo tekel, ampak se je ukvarjal še z vrsto drugih športov, razen tega pa seveda pridno »obiskoval« posebne preizkusne kabine, v katerih so ga navajali na pogoje breztežnosti, na ogromne pospeške in na vrsto drugih posebnosti, s katerimi se človek sreča ob poletu v vesolje. Spoznati se je moral tudi z mehanizmom vesoljske Ladjo, pa še biologija, vesoljska fizika in astronavtika mu niso smela ostati neznana področja. HODITI PO STROPU, HODITI PO STENAH ALI PA »PLAVATI« PO ZRAKU (TAKO PLAVATI KOT ZRAK STA TU IZRAZA, KI NISTA NA MESTU) VSEGA TEGA SE MORAJO PRIVADITI BODOČI VESOLJSKI POTNIKI. V POSEBNIH KABINAH SO PREPUŠČENI DOLGI VRSTI »MUČENJ« V NAJRAZLIČNEJŠIH OBLIKAH IN SEDA J...? 3...2...!...START 12. aprila je bila Tesoljska ladja pripravljena in pripravljen je bil Jurij Gagarin. Po mirno prespani noči se je pilot oblekel v svojo posebno obleko oranžne barve, nadel si je zaščitno čelado in se napotil proti mestu starta. 4725 kilogramov težka vesoljska ladja, pobarvana izmenoma belo in črno. je bila priprav- ljena na vzletišču. Gagarin se je z dvigalom odpeljal do kabine, sprejel še zadnja navodila strokovnjakov, potem pa so se vrata kabine zaprla. Še zadnji preizkus delovanja vrste aparatur, predvsem za zvezo in Gagarin je postajbl nestrpen. Pričel je priganjati svoje sodelavce in ob 9.07 je prišel odločilni trenutek. Pri- Gagarin: /ČUDOVITO!' Prvi kozmonavt se je vinil na Zemljo in šele s tem so se Pravzaprav pričele njegove težave, v dobrem tednu dni je odgo-vorii na več vprašanj kot v vsem svojem življenja doslej, za seboj Ima sprejeme, ki so bili bolj utrudljivi kot polet okoli Zemlje, Pted njim pa so dolgotrajne preiskave, ki jih bodo na njem oprav-ilali najrazličnejši znanstveniki. Iz obilice izjav po pristanku samo nekaj najbolj zanimivih. »Odlično sem se počutil, ko je zmanjkala sila teže. Neverjetno, hako dela človek tedaj vse z lahkoto. Noge in roke ne tehtajo nič. Vsi predmeti lebdijo v zraku in z njimi vred seveda tudi jaz. Tudi v tem času sem jedel in pil in vse je bilo kot na zemji. Opazoval m zapisoval sem to, kar sem videl. Pisanje ni bilo nič drugačno, č®Prav je bila roka brez teže. Med poletom se moja teža ni prav Pie zmanjšala Pred startom sem tehtal 79.5 kg in prav toliko tudi p° Pristanku Kasneje so mi znanstveniki, ki so tudi med poletom Ves eas zasledovali delovanje mojega telesa povedali, da je bil tudi puls ves čas normalen. Med 70 in 75, prav toliko, kot sicer, zanimivo pa je, da se je pred startom malo povečal, najbrž je bila vendarle trema ali nekaj podobnega. Lik kozmonavta ta poklic, se Je izšolal za pilota in pred 4 leti postal vojaški pilot — lovec. Še nikoli ni letel z balističnim izstrelkom. Junak :vesolja je majhne postave — 165 cm. Že od mladih let je bil navdušen športnik. Igral je košarko, kjer se je med svojimi vrstniki še posebej odlikoval, drsal, smučal in tekel. Športno udejstvovanje mu je pri njegovem vesoljskem podvigu vsekakor mnogo koristilo. Gagarin je poročen in ima dve hčerki. Nedavno 27 let stari Jurij Aleksejevič Gagarin je od Adadih nog sanjal, da bi letel, Pa vendar se mu je ta želja {^Polnila razmeroma pozno. '°ma je bil iz kmečke dru-me iz okolice SmoleiTska. Po snovnem šolanju se je izučil *a livarja, potem pa odšel še . . industrijski tehnikum in se ie Prvič. praktično eal z letalci. Vključil se je Up ero^uN in ker je pokazal anJa,m° ogromno zanimanje, Pak tudi dovolj posluha za tisk na gumb je sprožil rakete in »Vzhod« je z ogromno hitrostjo strmo poletel navzgor. Že 15 minut kasneje je bilo videti, da je prvi del poti popolnoma uspel. Vesoljska ladja je dosegla potrebno višino (več kot 200 km) in z Zemlje so jo usmerili iz navpičnega poleta v vodoravnega. Pričelo se je obkrožali je Zemlje. Dobro uro po startu je bil Gagarin potem ko je že preletel Južno Ameriko in Afriko neposredno pred tem, da se sreča z najtežjim in najnevarnejšim delom svoje poti. Vključili so naprave za zaviranje, kajti hitrost skoraj 29 tisoč kilometrov na uro je bilo treba zmanjšati na 4000 km. To zaviranje seveda ni mogoče opraviti v trenutku, ampak na poti kakih 10.000 kilometrov. Hitrost se zmanjšuje postopoma in vesoljska ladja se počasi »potaplja« v atmosfero, potem zope't dvigne in ponovno potopi nekoliko niže. Pri prehodu v atmosfero se zaradi zračnega trenja namreč strahotno dviga temperatura ladje in vsako prehitro spuščanje bi imelo za posledico, da bi ladja zgorela. Naprave pa so delovale brezhibno, vsi računi so bili pravilni in Jurij Gagarin je ob 10.55 uspešno pristal. »TVOJ JURIJ LETI!« »Nič se ne boj, mamica, ie-limo, to je vse.« Tako ie Gagarinova mati Ana Timofe-jevna vedno slišala od svojega sina. Ni vedela, da se fant pripravlja za polet v vesolje. Šele ko je njen Jurij že drvel skozi brezzračni prostor z 8 kilometrov na sekundo in ko je Ana stala ob ognjišču in pripravljala kosilo, je planila v soho neka soseda in vzkliknila: »Anuška, tvoj sin Juri« leti po vesolju.« Tedaj je tudi Aua, ki se sicer za vesolje in letalstvo ni preveč zanimala, odprla radijski sprejemnik in še ujela veselo sporočilo: »Major Gagarin je pravkar Ob e-u;JIvenem podvigu Jurija .kajti po njihovem mnenju vsi uspešno opravil svoj vesoljski Gagarina pa se kar samo od sebe aparati še vedno ne morejo na-polet in srečno pristal.« Ana je na hitro pograbila nekaj stvari, stekla na kolodvor in se odpeljala v Moskvo k svoji snahi. Valentina Gagarina, to je Jurijeva žena, pa je bila o poletu obveščena. Pravi, da se ni bala za Jurija in da je vedela, da se bo srečno vrnil. Hrabra žena! seveda odpira vprašanje, kakšne so naslednje stopnje pri osvajanju vesolja. V Sovjetski zvezi pripravljajo nadaljnje vesoljske podvige v dveh smereh. Na eni so poskusi z vesoljskimi ladjami brez ljudi. Opremljene bodo seveda z vsemi primernimi znanstvenimi pripravami, nosile pa naj bi večkrat tudi različne živali. Druga skupina znanstvenikov se bolj ogreva za poskus s piloti, Nos ovi, nagrade, čast Ni naša naloga, da opisujemo llkovan zmagoslaven sprejem, ki ga je vjebake prvi kozmonavt- doživel v Moskvi najprej na letališču Vnukovo, potem na vsej vožnji do Rdečega trga. pa na slavnostnem zborova-ju in nazadnje na sprejemu v Kremlju. S to tisoči ljudi, na de-settisoče velikih gesel na čast Gagarinu, ogromne količine cvetja, velike Gagarinove slike, pesmi na čast vesoljskemu potniku, tisoči telegramov iz vsega sveta. Nekaj dni po svojem veličastnem podvigu je Jurij Gagarin od- domesititi človeka, saj »tudi tako razviti tehniki elektronike še vedno ni mogoče napraviti takega instrumenta kot je človek, ki ima razen tega še to prednost, da tehta samo 79 kg.« Na drugi strani bodo ameriški strokovnjaki najbrž sedaj nekoliko spremenili svoje načrte, kajti njihov projekt Mercury z Gagarinovim poletom nekako zastarel. Odločili se bodo najbrž za projekt Apollo, to je za večjo vesolj siko ladjo, ki bi morda nosila že dva ali več vesoljskih potnikov. Najbrž nam na odgovor na malo prej postavljeno vprašanje ne bo treba dolgo čakati. Luna, Venera,, Mars in druga nebesna telesa so nam iz dneva v dan bližja. iiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiflBiiiiiiir « na slavam »Junaka So-zveze« z Leninovim redom, z zlato meclaljo, z naslovom »Kozmonavta Sovjetske zveze«, z zlato medaljo Ciolkovskega, t>o njem sta že imenovani dve gori in vrsta ulic in trgov širom Sovjetske zveze V Moskvi bodo letalska zveza že pripravlja odli-postaviU njegovo oprsje v bronu kovanje za Gagarina — zlato me-in izdelali posebno spominsko daljo za absolutne svetovne re-medaljo. Izšle so posebne znam- korde. Ko bodo namreč dobili ke, Jurij je zapisan v častno uradne podatke, bodo Gagarinu knjigo_ Komsomola, imenovan za priznali svetovni rekord za abso-častnega pionirja in zaslužnega lutno višino, hitrost in dolžino mojstra športa. Tudi Mednarodna poleta. =55 E SiMPANZ HAM JE BIL EDEN OD GAGARINOVIH PREDHODNIKOV V VESOLJU. POLETEL JE 31 JANUARJA 1961 V KABINI RAKETE MERCURV. DOSEGEL JE VIŠINO PRIBLIŽNO 650 KM. PO POVRATKU NA ZEMLJO SI JE RAD PUSTIL POSTREČI S POMARANČO NOGOMETNA PANORAMA Izreden uspeh slovenske mladinske reprezentance v Beogradu — Preteklo nedeljo precej grebe igre in poškodb na igriščih — Novo upanje za moštvo Olimpa * ZADNJA NEDELJA JE BILA ZA PRISTAŠE NOGOMETA ZELO ZANIMIVA, SAJ JE ODSLEJ VSAKO KOLO V TEJ ALI ONI LIGI SKORAJDA ODLOČILNO. PRESENEČENJA SE VRSTE DRUGO ZA DRUGIM, TOČKE SO, KOT PRAVIMO, ZLATA VREDNE, MORDA JE ZATO TUDI GLEDALCEV IZ TEDNA V TEDEN VEČ. VSI UPAJO — ENI, DA BODO NJIHOVI LJUBLJENCI OSVOJILI NAJVISJE NASLOVE, DRUGI PA, DA SE BO NJIHOVI PRILJUBLJENI ENAJSTORICI POSREČILO VSAJ TO, DA BO OSTALA V DRUŽBI, KJER DANES IGRA. SKORAJ VSI SO PRIŠLI NA SVOJ RAČUN. V PRVI VRSTI TISTI, KI Z OBČUDOVANJEM IN UPI ZA PRIHODNOST SPREMLJAJO RAZVOJ NASE MLADINSKE REPREZENTANCE. SEVEDA TUDI TISTI, KI SPREMLJAJO I. ZVEZNO LIGO, ČE ŽE NE DRUGAČE, VSAJ NA TELEVIZIJSKIH ZASLONIH. DRAMATIČNOSTI V TEKMI PARTIZAN : CRVENA ZVEZDA RES NI MANJKALO. IN KONEC KONCEV - SE JE MARSIKAJ ZANIMIVEGA PRIPETILO TUDI NA SLOVENSKIH NOGOMETNIH TRAVNIKIH... M Bi H it B EE e Nepričakovan uspeh Ko je prišla vest o sicer tesni, vendar zasluženi zmagi slovenske mladinske reprezentance nad mladinsko reprezentanco Srbije sredi Beograda, je bil marsikdo zares presenečen. Kaj takega niso pričakovali niti naj večji optimisti in kmalu so se razširile govorice, da reprezentanca Srbije ni bila sestavljena iz mladincev, marveč iz mlajših mladincev. Po povratku naših nogometašev v Ljubljano pa smo izvedeli, da je bila mladinska reprezentanca Srbije sestavljena iz trenutno najboljših mladih srbskih nogometašev, ki jih pogostokrat vidimo v enajstericah I. zvezne lige. In ne samo to! Mladinska reprezentanca Srbije je bila sestavljena iz mnogo starejših nogometašev kot slovensko moštvo. V enajsto-riei Srbije so namreč nastopali nogometaši, ki so rojeni od 1. septembra 1941 dalje, medtem ko so bili mladi slo-venskt reprezentanti leto dni mlajši. O igri slovenske mladinske reprezentance v Beogradu Janko povemo, da je J)ila lep prikaz požrtvovalne in predvsem kolektivne igre, ki ponovno razbija vse trditve, da Slovenci ne znajo igrati nogometa. Slovenska reprezentanca je nastopila v tejle postavi; Slovenija; Pihler (Mar), Po-harec (Mar), Draksler (Ru-dar) Čeh (Mar), Rupnik (Mar). Daneu (Triglav), Loboda (Mar), Coni (Ljubljana), ■, (Ljubljana). Arnejčič (Mar), Luner (Triglav). Strelci so bili; Arnejčič 2 in Loboda 1. Z igro slovenske reprezentance so bili zadovoljni tudi gledalci — bilo jih je nad 50.090, kajti tekma mladinskih reprezentanc Srbije in Slovenije je bila predtekma der-bvju I. zvezne lige Crvena zvezda : Partizan. In če povemo še to, da je bilo po vsem stadionu slišati navdušeno ploskanje in navijanje za slovensko mladinsko reprezentanco, potem smo lahko z nastopom mladih slovenskih nogometašev v Beogradu še toliko bolj zadovoljni. Mladinska reprezentanca Srbije je bila namreč skoraj popolna državna mladinska nogometna reprezentanca, manjkala sta le Cvitkovič (Dinamo) in Čeh (Maribor). Vse kaže, da bodo za srečanje jugoslovanske nogometne reprezentance proti Vzhodni Nemčiji, ki bo 2. maja v Boegradu, povabili tri slovenske mladince: Čeha, Corna in Pirca. Groba igra V minulem kolu prvenstva SCL je bilo toliko grobe igre in toliko surovosti na igriščih kot že dolgo ne. Nogometni klub Krim nam je poslal pismo, v katerem piše, da so bili dogodki na tekmi Nafta : Krim v Lendavi zares precej neprijetni. Sodnik, kateremu je bila to prva tekma v SCL, ni bil dorasel svoji nalogi in tudi občinstvo se je vedlo nešportno. Če prištejemo k temu^ še zelo slabo rediteljsko ^(•ižbo in še to, da ni bilo na igrišču zdravnika, potem se res ne moremo čuditi, če so se dogajale v Lendavi stvari. ki ne sodijo na športni prostor. Ko je sodnik izključil nogometaša Krima Erzarja, je občinstvo udrlo na igrišče in se fizično lotilo tega nogometaša. Slabih 10 minut pred koncem tekme je dobil nogometaš Krima Podobnik tako močan udarec v glavo, da se je nenadoma znašel ves v krvi, Škraba je zahteval, da bi sodnik igro prekinil, da bi lahko Podobniku nudili prvo pomoč, vendar je bil zaradi svoje pripombe izključen. Podobniku so nudili pomoč le funkcionarji kluba, ki so prihiteli na igrišče, potem ko so iskali zdravnika brez uspeha. Nekateri gledalci so se lotili tudi Krimovega trenerja Žum-barja, metali pa so tudi kamenje na rezervne igralce, ki so sedeli na klopi. Osem igralcev Krimovega moštva je po tekmi iskalo pomoč v bolnišnici. Vodstvo Krima se je pritožilo proti verifikaciji te tekme, ker je v Nafti nastopila trojica igralcev, ki niso pravilno registrirani, mimo tega pa je odgovornim forumom pojasnilo tudi stanje na igrišču. Tudi Mariborčani se pritožujejo nad grobo igro v Kranju. Tehnični vodja Maribora dr. Welle je bil po povratku v Maribor precej slabe volje. Ne zaradi izgubljene točke, saj so Mariborčani računali na neodločen rezultat, marveč zaradi tega, ker je bila igra posebno proti koncu precej groba. Tudi po tekmi je prišlo do obračunavanj izven igrišča. Sicer pa so Mariborčani zadovoljni z rezultatom v Kranju, saj so nastopili brez kaznovanih Vidica in Arnejčiča ter Čeha. ki je igral v Beogradu za slovensko mladinsko reprezentanco, pa tudi Kek zaradi poškodbe ni igral. Po daljšem času so nastopili spet Gabrijan, Zečič in Breznik, odličnega branilca Toliča pa je vodstvo postavilo v napad, kjer je svojo nalogo zelo dobro opravil. Prihodnjo nedeljo pride na stadion v Maribor enajstorica Nafte, ki je že večkrat prijetno presenetila. Mariborčani računajo na izdatno zmago in zdi se, da je upanje upravičeno. Za zaključek povemo lahko še zanimivost. da Maribor v letošnjem letu ni izgubil niti ene prvenstvene tekme, obramba v Kranju pa je prejela prvič več kot en gol. Vrata so še odprta Po nepričakovani zmagi Olimpa v Trbovljah so upi nogometašev Olimpa za obstanek v SCE spet porasli. Vrata so še odprta, poudarjajo v taboru Olimpa, saj so v Trbovlje odšli brez velikih želja, tam pa so naleteli na slabega nasprotnika in si priborili dve nepričakovni točki. Zmaga je prišla ob pravem času in ligi še nismo dali slovo. In kaj mislijo pri Olimpu o nedeljski tekmi proti Triglavu? »Nismo prijatelji prognoz. Triglav je močan nasprotnik in mu tudi gori pod nogami. Če bomo imeli dober dan in nekoliko nogometne sreče, potem bo morda šlo. Srečanje pa bo seveda izredno težko in nič si ne domišljamo, da nam bosta domači teren -in gledalci velika zaveznika. Točka za požrtvovalnost Tiho upanje Kranjčanov, da bi v igri z vodečim Mariborom osvojili vsaj 1 točko, se je uresničilo. Res, da so bili gostje iz Maribora v tej igri precej boljši, Kranjčani pa so se odlikovali po požrtvovalnosti, poleg tega pa so imeli tudi malo več sreče kot v prejšnjih kolih. Izkoristili so vse možnosti in zabili 3 gole, kar je bilo dovolj za končni neodločen rezultat. Igra je bila v glavnem lepa, le v drugem polčasu je postajala na trenutke preostra. Ko končani tekmi so navdušeni gledalci odnesli z igrišča na ramenih nekatere kranjske nogometaše. Grajati pa moramo nogometaše moštev Triglava in Maribora, ki so po končani tekmi med seboj Prazno fa&Ho Ob našem nedavnem obisku o Polhovem Gradcu smo poleg drugih problemov telesne vzgoje zvedeli še za zelo pereče vprašanje, ki že več kot leto dni vznemirja vse one domače činitelje, ki jim je naložena skrb za vzgojo mladine — domača osemletka, ki jo obiskuje okoli 300 učencev, je brez učitelja telesne vzgoje. Pozanimali smo se glede tega problema pri vodji krajevnega urada tov. Setničarju, ki nam je povedal, da so razpisali delovno mesto za učitelja telesne vzgoje na tej šoli in se zanimali za primerne moči, ki bi najbolj ustrezale pogojem dela v tem kraju. Kljub vabilu pa se do zdaj ni nihče odzval in delovno mesto učitelja telesne kulture na osemletki v Polhovem Gradcu je še sedaj prazno. Seveda so posledice tega precej očitne, zakaj pouka učencev v telesni vzgoji ni mogoče izvajati po učnem načrtu, lotevajo se ga pa učitelji v danih možnostih glede na razpoložljiv čas: zaradi tega je polhograjska mladina precej prikrajšana, česar ne bi bilo, če bi imela na voljo stalno zaposlenega učitelja za te-, lesno vzgojo. Problem je torej zelo pereč, odkriva nam pa — čev smemo tako reči — napačne težnje naših mladih učiteljev telesne vzgoje, ki se po končanem študiju nikakor nočejo odločiti, da bi prevzeli vzgojo mladine izven mestnih središč, na podeželju. Vsi hočejo ostati o mestu, pa čeprav jih vabijo celo v tako bližnje kraje, kot je Polhov Gradec blizu Ljubijani, da ne govorimo o bolj oddaljenih krajih. Odveč je torej govoriti o vključevanju telesne vzgoje v učne načrte posameznih šol, če celo tisti, ki so za to poklicani kot učitelji nočejo razumeti potreb nase mladine po telesni vzgoji. fizično obračunavali. V te dogodke pa so se zapletli še nekateri vročekrvni kranjski gledalci in sad tega je bil, da so nekateri mariborski, pa tudi kranjski igralci dobili telesne poškodbe. V nedeljo čaka Triglavane Olimp v Celju. Ro nedeljski presenetljivi zmagi Celjanov nad Rudarjem v Trbovljah so v Kranju nekoliko zaskrbljeni in niso prepričani v zmago. Zato je računati, da bo v Celju zelo težka tekma, kajti tudi Olimp se še ni udal v usodo. Obema enajstoricama pa so zelo potrebne točke. Kranjčani bodo v nedeljo nastopili v Celju v glavnem v taki postavi, kot so proti Mariboru. Nadaljevanje s 1. strani metne zveze Slovenije tov. Stane Lavrič in sekretar NZS tov. Viado Dernač. Namen sestanka je bil izmenjati mnenja in stališča o tekmovalnih sistemih in o odnosih med igralci in klubi ter klubi med seboj pred skupščino Nogometne zveze Jugoslavije, ki bo 9. septembra. Poudariti moramo, da so ti razgovori neuradni, da gre le za izmenjavo mnenj in pojasnjevanje stališč, kar pa lahko gotovo veliko pripomore k boljšemu sodelovanju med nogometnimi »vezami posameznih republik in tudi k dvigu nogometa nasploh. Glavna tema razgovorov je bil seveda tekmovalni sistem. Tri predstavniki nogometnih zvez so bili mnenja, da bi bilo treba kvalitetno tekmovanje decentralizirati. Nogometna zveza Jugoslavije naj bi vodila tekmovanje I. in II. zvezne lige. Tehnično vodstvo tekmovanja v II. zvezni ligi pa bi prepuščali sodelujočim republikam. Tako bi vodili zahodno skupino II. zvezne lige izmenoma vsako leto druga republika — enkrat BiH, enkrat Hrvatska in enkrat Slovenija. Stvar teh republik je tudi določiti, na kakšen način se bo izpopolnjevala II. zvezna liga. Bili so si edini tudi v tem, da bi bilo treba I. zvezno ligo povišati na 14 ali 16 članov, medtem ko bi 11. zvezno ligo povečali najmanj na 16 članov. Skupščina naj bi določila, koliko članov II. zvezne lige naj bi vsako leto izpadlo, kot smo že zgoraj omenili, pa naj bi republiške zveze sporazumno določile način izpopolnjevanja praznih mest v II. zvezni ligi. Če bi II. zvezno ligo zapustili 4 klubi, potem naj bi jo izpopolnjevali približno takole: na področju BiH, Hrvatske in Slovenije bi osnovali 4 cone — centralno Hrvatsko, del BiH in Dalmacija. drugi del BiH in del Hrvatske ter Slovenijo z Istro. Zmagovalci teh con naj bi brez kvalifikacij prišli v II. zvezno ligo. Na ta način bi si Slovenija lahko med 16 člani TI. zvezne lige zagotovila stalno mesto z enim ali več predstavniki. Seveda pa bi bila tudi conska liga zelo zanimiva, ker bi poleg sedanjih članov SCL nastopala še nekatera moštva iz Istre — v mislih iuiamo predvsem Pulo in Ra-šo ter morda enajsterico Orienta z Rijeke. Lahko si predstavljamo, da bi bila borba v tej številčno oovečani in kvalitetnejši ligi izredno zanimiva, jasno pa je, da ima Slovenija v takih pogojih vedno izredne možnosti za osvojitev prvega mesta v coni in se tako uvrstiti v II. zvezno ligo. Na sestanku so razpravljali tudi o statusu igralcev I. m IL zvezne lige in conskih lig. Gre namreč za kvaliteine igralce in za način nagrajevanja. Nagrajevanje naj bi liberalizirali, tako, da ne bi nagrajevali več po predpisih nogometnih organizacij, marveč po željah in zmožnostih klubov, seveda pa pod strogo družbeno kontrolo. Komune naj bi bile tiste, ki bi odlo-čase o tem, kakšne nagrade lahko prejmejo nogometaši na njenem področju. Razpravljali so tudi o možnostih prestopanja igralcev iz enega v drug klub, vendar tega vprašanja niso mogli do kraja razčleniti, zato pa so se dogovorili. da se bodo o tem in drugih problemih pogovorili na sestanku v Novem Sadu. Kakšen bo nov sistem tekmovanja ? HELMUT RAHNi 7 GOLI moj konjiček Med fakrmi moštvi bo res težko kaj večjega doseči. Mj smo bili skupaj v skupini z Madžarsko, Turčijo in Južno Korejo. Za Madžare smo vedeli, da nas prekašajo in naš cilj je bil drugo mesto v skupini, da bi tako prišli med osem najboljših. Komaj sem čakal, da se bodo tekme pričele. Pred pričetkom pa sem izvedel neprijetno vest, ki je bila kot hladna prha. Za tekmo proti Turčiji me Herberger n ipostavii v enajstorico in ko sem se pojavil med gledalci, sem bil naravnost besen Nemški navijači so me spraševali, zakaj vendar ne igram, jaz pa sem samo zmajeval z rameni. Ko sem se umiril, sem trepetal za usodo naše reprezentance. Se prav posebno, ker so Turki dali prvi gol. No, zmagali smo s 4:1 in moj konkurent, ki je namesto mene igral na desnem kriiu, je igral tako dobro, da sem bil res kar malo nevoščljiv in sem že mislil, da sem v Švici nepotreben in da latiko odpotujem domov. - Naslednjo tekmo smo igiali proti Madžarski. Velika, m največi.a enajsterica na svetu! Ko smo se peljali na stadion, se znašli v nepretrgani verigi avtobusov, tramvajev, osebnih ; mobilov — skratka, za tekmo je vladalo veliko zanimanje. Ta sem bil tudi jaz v izbranem moštvu in že v prvi minuti sem točno Streljal, da sem bil prepričan, da bo gol. Toda žoga jt v out. Madžari so nam hitro vrnili milo za drago. Naša obra je bda nervozna in nesreča se je začela Kocsšs, Puskas in Kccsis so nas knockoutiraii še preden smo se zavedo Res dosegli za tem časten gol. toda madžarski napadi so «e še v. vaiUi kot viharni valovi na naša vrata. Hydegknti je dosegel gc-a, potem nam je se enkrat zagrenil usodo Kocsics in za i *e Toth. 7:1 za Madžare. Bil sem ves iz sehe. V jezi sem skl da moram vsaj malo izboljšati naš položaj. Grocsicsa sem izvabil iz vrat in mu potisnil žogo v mrežo — 2:7. Toda kaj je pomagalo, ko je Kocsics že v naslednji minuti povišal vodstvo Madžarov na 8:2. Ta fantastični igralec je dal v tej tekmi kar 4 gole. In dejstvo, da smo pred koncem zmanjšali rezultat na 8:3, pravzaprav ni več pomembno. Vsi gledalci so izžvižgali našo re rezentanco, časopisi pa so pisali, da je ta poraz najbrž Herbergerjeva strategija. Za nt-l-dnjo tekmo proti Turčiji sem bil spet med gledalci. Glasno sem > rC-sr-l in delal Fritzu Valterju, da bi se Herberger vsaj lahko pogovoril z menoj. Obrnil pa sem se na napačnega prijatelja. Fritz Valter me je namreč pošteno nahrulil in mi dejal, da sem nediscipliniran. Njegova pridiga je pomagala, ukrotil me je in čeprav samo med gledalci, sem tiščal fige za našo zmago. Moji tovariši so res dobro zaigrali in premagali Turke s 7:2 in tako smo se uvrstili v četrtfinale. Naši nasprotniki so bili odslej Madžari, Brazilci, JugrS'ovani, Urugvajci, Avstrijci, Angleži in Švicarji. Kdo bo torej naš prvi nasprotnik? Žreb je določil tistega, ki smo se ga morda najbolj bali — Jugoslavijo Igrali smo v Ženevi in čeprav je bil že 27. junij, dan, ki je bil določen za to tekmo, Herberger še vedno ni sestavil enajsterice. Poklical me je zgodaj zjutraj v svojo sobo in mi dejal: »Danes popoldne boste nastopili proti Jugoslaviji.« »Res?« sem ves vznemirjen vprašal. »Mislite, da se šalim?« ^ Nemudoma mi je začel razlagati, kakšne naloge me še čakajo, predvsem, da moram skrbeti za povezavo z ostalimi igralci, presrečen sem povedal novico Fritzu Valterju, ki pa je bil o tem že obveščen. Zaradi velikega razburjenja nisem pri kosilu spravil vase niti grižljaja. Razmišljal sem samo, kako imenitno bi bilo, ce bi premagali Jugoslovane. Stadion v Ženevi je bil napolnjen do zadnjega kotička in večina gledalcev je bilo naklonjenih Jugo-Slovanom. ^,Z^čeli smo slab0* Nobenemu naših napadalcev ni u&pelo iz-vrsit^ tega, za kar je hil določen. Morlock je slter mnogo streljal. vendar zadetka ni bilo. Jugoslovani so bili v premoči, vendar smo namenoma svoje moči osredotočili na obrambo in se držali tistega, kar nam je pred tekmo zabičal Herberger: »Pazite, da boste prišli v polčasu v garderobo z neodločenim rezultatom!« Zgodilo pa se je drugače. V polčasu smo imeli že gol pred-nosti. Gola pa nismo dosegli sami, marveč nam ga je podaril eden najboljših jugoslovanskih reprezentantov Horvat, ki je z namenom, da bi se otresel našega pritiska, porinil žogo v lastno mrežo. V polčasu sem samozavestno obljubil,' da bom dosegel v drugi polovici igre vsaj en gol. V drugem polčasu so Jugoslovani še krepkeje napadali, mi pa smo se branili in naš zid je bil neprodoren. Jugoslovani so vedno bolj in bolj popuščali in čim smo opazili, da j® nasprotnik izgubil voljo, smo pričeli z našimi napadi. Ze sem mislil, da je priložnost tu, ko sem prejel uporabno žogo od svojik tovarišev in močno streljal, toda Beara je obdržal usnje v svojik rokah, Fritz Walter me je škodoželjno vprašal: »No, Helmut, kaj Je s tvojim golom, ali bo kaj? Samo sedem minut je še do konca.« Pred našimi vrati je bil cel klobčič jugoslovanskih napadalcev in iz te gneče je naš branilec poslal dolgo žogo v polje, naravnost proti meni. Pred menoj je bil le nek jugoslovanski branilec* Jaz pa sem kot vihar stekel mimo njega proti Beari. »Čakaj prijatelj Beara. sedaj je odbila tvoja urica.« Streljal sem kolikor so mi dale moči iz razdalje kakih 20 m-Beara je moral tokrat poklekniti na kolena. Strel je bil tako močan, da. se je žoga odbila iz mreže in odletela daleč nazaj v polje* Moji tovariši so me tako objemali, da bi me skoraj zadušili. Ko Je nirtdžarslvi sodnik zapiskal konec tekme, je zavladalo velikansko navdušenje in udrli so na stadion ter nas odnesli na ramah v garderobo. Poleg nas so odšli jugoslovanski nogometaši s povešenimi glavami. Izgubili so, čeprav so igrali odlično, morda cel« bolje kot mi. In to povzroča še večjo bolečino. Mi pa smo se s to zmago uvrstili med najboljše štiri na svetu in naš prihodnji nasprotnik je bila Avstrija, Madžari pa so se morali srečati z UruS-vajem. Simulantke pod vedrim nebom V Zadru prevladuje precejšnje zanimanje za šah. Na žalost pa v tem mestu ni večjih dvo-ran, kjer hi lahko šahisli igrali večje dvoboje ali simultanke, še manj pa da bi si ljubitelji te prireditve ogledali. Zato so organizatorji prišli na zanimivo idejo. Vse šahovske zmultanke odigravajo pod vedrim nebom, na Narodnem trgu, ki je prav v središču mesta. Okrog šahovskih miz se zbirajo vselej množice kibicev, ki seveda živahno komentirajo igro šahistov, šah pa na ta način pridobiva °edno več privržencev. Nerodno je le, če začne zredi takšne prireditve deževati. Junak Oberstdorfa se boji aviona Naš svetovni rekorder Šlibar velja od le-iošnjega tekmovanja o Oberstdorfu za velikega junaka, ki se ne boji pognati s smučmi rez most še tako ogromne smučarske skakalnice. Skratka Šlibar je junak zračnih višin. In vendar to zanj povsem ne drži. Ko so jugoslovanski smučarski reprezentanti poto-0ali v Beograd na sprejem pri Zvezi športov Jugoslavije in Smučarski zvezi Jugoslavije, se poslužili vožnje z aoionom. Za nekatere jg bilo to posebno doživetje, za Šlibarja pa ne. Ko so na beograjskem letališču izstopili 12 udobnega aviona JAT, so bili osi dobro ruzpoloženi, Šlibar pa je bil bled in si je Sloboko oddahnil, ko je stopil spet na trdna ha. Vožnja z letalom, ga je tako prizadela, ua je sklenil potovati nazaj iz Beograda z ulakom. Tako je tudi storil, medlem ko so Usi ostali tudi domov potovali z aoionom. Ni vedela, da je državna prvakinja Letošnje kegljaško državno prvenstvo žensk u Beogradu se je zaključilo z zanimivim dogodkom, ki mu ga v naešm športnem življenju skoraj ni para. Ker je nastopalo precej ekip in Posameznic, se je tekmovanje precej zavleklo lu posamezne ekipe niso počakale zaključka, temveč so pred koncem odpotovale iz Beo-Srada. Tako so storile tudi Kranjčanke, ki so 0 ekipni in posamezni konkurenci že končale 7- nastopi. Bile so zadovoljne, ker so o ekipni konkurenci zasedle častno drugo mesto in to le bilo zanje več kot dovolj. Niso pa vedele, uu z njimi vred potuje domov tudi državna Prvakinja med posameznicami... Lo je bilo v nedeljo popoldne, medtem ko 80 uradne rezultate razglasili šele po končanem tekmovanju v nedeljo pozno zvečer. Na tej razglasitvi je bila navzoča tudi ekipa ljub-hunskega Gradisa in od njenega vodje Satlerja smo zvedeli za končni vrstni red posa- meznic ter veselo vest, da je postala državna prvakinja Francka Kavčičeva iz Kranja. Zavrteli smo telefon ter vprašali predstavnike kranjskega Triglava, če jim je znano, da je Kavčičeva prvakinja. Sprva niso verjeli, ko pa smo jim zatrdili, da to ni novinarska raca, se je vest razširila med kranjskimi kegljači. To je prišlo na ušesa tudi Kavčičevi, a ona spet ni verjela, da to drži. Dejala je: *Ne morem verjeti, smo pač še v aprilu, ki je znan po potegavščinah.« Tako se je prvič o zgodovini kegljaškega športa zgodilo, da resnična prvakinja ni vedela in seveda ni mogla vedeti, da je zmagala. Pokvarjena ura Na državnih prvenstvih v roaterpolu se je večkrat primerilo, da so vročekrvni gledalci vrgli o vodo katerega od sodnikov ali funkcionarjev, ki so, seveda oblečeni, doživeli kaj neprijetno kopel. To se največkrat primeri o Dubrovniku ali Hercegnooem. Svojstven primer se je zgodil na eni od tekem med obema Jadranoma, ki je odločala o naslovu državnega prvaka. V nekem razburljivem trenutku so vrgli v morje nekdanjega državnega reprezentanta Marka Braj-nooiča, ki je bil tedaj o vodstvu splitskega Jadrana. To ne bi bilo nič posebnega, če Brajnovič ne bi imel na roki ur oseh svojih igralcev. Razumljivo je, da so se ose ure zmočile. Najzanimiveje pa je, da se ni pokvarila nobena ura razen ene. ki je imela garancijo, da je od vode nepropustna ... Bradlji so ukradli nogo F Polhovem Gradcu so začeli pred kratkim 'irejati telovadnico in jo opremljati s primernim ter potrebnim telovadnim orodjem. Nakupili so nekaj novega in popravili nekaj rabljenega orodja. Pri tem delu pa so naleteli na staro bradljo, ki je bila zelo dobro ohranjena. Samevala je o nekem kolu, toda niso je mogli uporabljati. Zakaj? Manjkala ji je ena od nog in, če bi hoteli naredili to nogo, bi bili stroški tako veliki, da se to delo ne bi splačalo. Pred kratkim pa so našli izgubljeno nogo, ki je sodila k tej bradlji. In kakšna je bila zgodovina te noge? Že precej pred drugo svetovno vojno je nenadoma izginila. Nihče je ni mogel najti, osem pa se je čudno zdelo, kdo in v kakšen namen bi jo mogel uporabiti. Šele sedaj, po več kot 20 letih je prišlo na dan, da jo je tedaj nekdo ukradel — morda iz zlobe ali iz nagajivosti — sedaj pa so jo spet našli ter jo vsi zadovoljni spet pripravili, da jo bodo ogradili o bradljo. Tako bo to telovadno orodje po dolgoletnem odmoru spet opravljalo nalogo, ki mu je namenjena. Ts&šen Je »6aiwniški« kotel v Barceloni. NernSki igralci 90 se tega bolj bali kot španskih nogo- metašev. Vendar niti odMfina imena nogometašev kot Snarez (našitki), Kuhala, Koetis, tel« niso dosegli ve£ kot 1:0, karpa je premajhno upanje za vstop v finale. niti »ko lis® Angleži čakajo nestrpno tekmo stoletja — Po 64 letih dvojni naslov prvakov zopet Tottenhamu — Milijonar kupuje igralce zbral vsaj še 5 točk, bo prekosil še ta rekordni podvig. Prihodnji tedni bodo v angleškem nogometu zgodovinske važnosti, tako vsaj zatrjujejo ljubitelji te športne panoge na Otoku. In teh ni malo. Danes so vse o9i nogometne Anglije uprte v vodilni klub prvenstvenega tekmovanja Tottenbam. Vsa Anglija navija danes zanj in vsi ner- HM Pii t vozno čakajo ali bo uspelo po prvenstvo. Nekaj tednov ka-64 letih zopet enemu klubu V angleškem nogometnem prvenstvu vzbuja v zadnjem času posebno pozornost še no-sežen rekord. Zopet je bil gometni klub Everton. Njihov Aston Villa tisti, ki je prekri- mecen, milionar športne stave žal račune Sunderlandu, da bi John Moore je široko odprl dosegel dvojni naslov. Lani svojo čekovno knjižico. Za pa je Wolverhampton doživel približno 500 m hjonov dinar-obratno usodo. Ves čas prven- jev je po vsej Angliji naku-stva je vodil z velikim nasko- pil najboljše igralce, tako, da kom, v zadnjih kolih pa je to- je Everton iz borbe za obsta-liko popustil, da je v odločilni nek v ligi v nekaj mesecih tekmi z Burneyem izgubil zasedel 4. mesto na prvenstve- ________ , se Na dirkališču in na cestah je vedno češče slišijo govorice o brezobziren in večkrat napra-.>2adevi van Loov«. Veliki ko- vi več s komolci kot z noga-so N kolesarskem športu . —včiu Looy«. |esarski as, ki posebno v le- mi. Prav zaradi tega pa .. tošnjj sezoni nastopa z veli- njegovi uspehi toliko bolj po-uspehom je prišel na- membni, priznava Bobet, kajti Tzkriž s svojimi poklicnimi na nobeni dirki ni tekmoval-.^variši, novinarji, menažerji ca, ki bi le s prstom mignil v 'J1 celo gledalci. V kolesarskih pomoč temu dirkaču. V dolgih ^rstah se pojavlja tiha »anti- etapnih dirkah si morajo ko-^nloovjevska« koalicija, ki lesarji med seboj pomagati, "e s hladno vojno pričela iz- da zdrže težke napore, toda a,ati »ukrepe« na tekmova- van Looy je vedno sam, ved-!'n pa tudi v vseh dogodkih no se sam bori proti vsem. Ve-kdi njih. bki dirkači, kot so bili Coppi, , Znani kolesarski tekmova- Bartali, van Steenbergen in iec> sedaj dopisnik naj večjega dnln| s° 8 svojim zgledom pri-•ancoskega športnega dnev- jaznostjo, športnim obnaša-1^a L*equipe Jean Bobet je Pri^bilj simpatije gle- £red nekaj dnevi objavil od- dalcev. Rik van Looy doseza 7to Pismo, ki ga je naslovil Prav nasprotno. Nek novinar ^.Belgijskega kolesarskega Je Prl razgovoru z njim de-°Jstra in v katerem razkri- Jal;T. , .s1. ± . [a vse njegove slabosti, ki jih , »Njegova domišljavost je iemnani- šPortnik kaže v svo- ^E da,.m •0fL0^'č z borbo sam proti sto in več kolesarjem. Bobet mu ob koncu pisma prijateljsko svetuje naj spremeni svoje obnašanje, kar bo brez dvoma bolje zanj in za uspehe belgijskega kolesarskega športa. Milijoni so bili premalo ^Privatnem in športnem n] iegovo arogantno obnašajo B,rol‘ vsem svojim sotek-2iloaCem £a J® zasovra-Sarj. a nl-ma v vrstah kole- njim spregovoriti nite ene pametne besede. To je človek, ki ima kilometrski števec v nogah in čekovno knjižico v glavi.« Po velikih uspehih, ki jih „„1___ je v letošnji sezoni dosegel benega prijatelja. van L00y obljubija tudi zma- " im 1—■—1 So vsaj na eni največjih ko- * lesarskih dirk Tour de France Bratovski rlvnhni ali Glro d’Italia. Toda mnogi ^dlOVSKl dVOOOJ se sprai k < kategoriji je za Nem meta. Vsi bi želeli gledati svo- okoli 20.000 zastonjkarjev. b°!jt nastopil Ray Patterson, je ljubljence, toda vstopnice Upravi kluba je bilo to dovolj. , a' svetovnega prvaka Floy- so drage, denarja pa malo. In Najeli so privatno policijo, ki kon-lNdalci so opazovali čisto prav tisti, ki imajo najmanj tako rigorozno opravlja svoj čist1-*0 svetwnega prvaka. Po denarja so najbolj strastni na- posel, da odslej trepetajo celo nani Napevi zmagi je Floyd vijači. V zadnjih mesecih je tisti gledalci, ki imajo vstop-vaušen dejal: iRay bo naj- prišlo o Neaplju na nogomet- niče v rokah... jazniT^ak° dober boksar kot nih tekmah do težkih neredov. aniai° dni naj ostane še Tisoči gledalcev brez vstopnic pr0fter.’ Potem pa bo postal pred stadioni so povzročili pri-ZaJfs\°nalni boksar in skrb rediteljem mnogo neprilik kloru Prevzel jaz sam. Vedno se združijo skupine po d0 cla ho čez nekaj let prišlo nekaj sto ljudi in s tako silo ne8avoh°ja za naslov svetov- navale zdaj pri enem, zdaj pri 'Nauf.Nrvaka med Flopdom in drugem vhodu, da tudi polici-'Jeni Patlersonom.t ja ne more napraviti reda. Ta- OBRNITE SE Na nogometni tekmi v B-aselu je nek igralec igraj z roko. Sodnik ga je opominjal in dejal: »Tega v bodoče nočem več videti!« »Preprosto«, je odvrnil šaljivi igralec, »kaidar boste videli, da leti žoga proti meni, se vedno obrnite proč!« nost teh tabel je z razvojem atletike zastarela in tako so leta 1952 sestavili nove tabele po katerih danes ocenjujejo desetero-boij Toda deset let je so stopile nove tabele v veljavo in že so polne nesorazmerij, tako da v mednarodnih atletskih krogih resno razpravljajo, da je potrebna revizija tabel. Ko so 1952 leta sestavljali tabele so postavili maksimalno mejo 1500 točk, kar naj bi bili »rekordi sanj«. Vendar sestavljavci so se v teh rezultatih ponekod močno zmotili. »Rsikordd sanj« so v nekaterih disciplinah še vedno sanje, ponekod pa že taka danjoet, da predstavljano tovnem merilu povprečen rezultat. I>o naj večji h nesorazmerij je prišlo v metih, najbolj pa v metu kladiiva, kjer je n, pr. ta »rekord sanj« doseglo doslej že 42 atletov. Poglejmo kakšni so »rekordi sanj«, torej rezultati, ki so 100 m 9,9 (—), 200 m 20,0 (1), 400 m 44,6 (—), 800 m 1:43,3 (—), 1500 m 3:38,0 (1), 5000 m 13:31,0 (—), 10.000 m 28:81,0 (1), 110 m ovire teea^kar 13’3 (2)’ 400 m <>vire 48)8 3000 m ovire 8:31,0 (—), višdna 2,14f8), daljina 8.26 (—), troskok 16.48 (8), palica 4 82, (—) krogla 18.50 (11), disk 59.20 (3), kopje 81.40 (13), kladivo 62.90 (42). Ze iz teh nekaj števiUk lahko vidimo kakšne nelogične dileren. ce so v današnjih ocenah rezultatov. Rezultat 62.90 v kladivu je prav toliko vreden kot n. pr. rezultat 9,9 na 10C m, ki resnično predstavlja rekord sanj Sedanji vsak- svetovni rekord ComnoHya v kla-sve- davu z rezultatom 70.33 pa znaša 2243 točk (!!). Tekač na ICO m bi moral po teh tabel ih preteči progo v času 9,6, če bi hotel zbrati 2243 točk! To pa ni niti več rekord sanj Mednarodna atletska zveza je s tabelami za mnogoboje sama sebe knockoutirala. psfrtssetfetPik Te dni je slavil svoj visoki življenjski jtibilej — EO-letnico svojega rojstvo znani pisec turističnih vodnikov po Sloveniji, alpinist, smučarski učitelj, geograf in topografski termino-• log Rudolf Badjura. Naši javnosti je znan po svoji turistični dejavnosti,. 2 e kot gimnazijec je prehodil skoraj vso Slovenijo, Liko in BiH. V svojih zapiskih hi popisoval samo lepote kraja, ampak je z mojstrsko besedo tudi opozarjal na kulturne spomenike in skušal dognati prava imena naših krajev. Seveda so ljubitelji narave pri dno segali po njegovih turističnih vodnikih, tako da so bili v zadnjem času že vsd razprodani. Mnogi so si želeli ponovne izdaje in ko je pred 8 leti Državna založba Slovenije izdala Badjurovo Ljudsko geografijo, so naši geografi in jezikoslovci z največjim veseljem segala po tej knjigi. Rudolf Badjura pa je bil tudi izvrsten propagator slovenskega smučarskega športa. Ze leta 1913 se je kot avstrijski vojak udeležil prvih tekem. Naslednje le- ■ to 1914 pa je vodil prvi smučarski tečaj v Bohinju Po končani prvi svetovni vojni je posvetu vse svoje sposobnosti tujsko-prometni službi, predvsem pa spoznavanju slovenske zemlje. Ne samo, da je izdelal okrog 15 zemljevidov, dalje lepo število knjig in bil najbolj vnet dopisovalec Planinskega vestnika, temveč je 1924 izdal prvo slovensko športno knjigo pod naslovom »Smučar«, in s tem xi& široke zaoral brazde kasnejši Slovenski športni literaturi. S svojimi publikacijami, vodiči, priročniki in zemljevidi Se je Rudolf Badjura uvrstil med vidne slovenski kulturne deSaV-ce. Ob njegovem življenjskem jubileju se pridružujemo mnogim čestitkam z željo, da bi živel še vrsto let v svetu, ki ga je tako vzljubil in mu bdi vse-kk or J predan! NA XXVI. SVETOVNEM PRVENSTVU V NAMIZNEM TENISU, KI SE JE PRED KRATKIM KONČALO V PEKINGU SO JAPONSKE IGRALKE OSVOJILE V EKIPNEM TEKMOVANJU PRVO MESTO IN CORBILLONOV POKAL OD LEVE PROTI DESNI SO: MACUZAKI, JAMAIZUMI, NANBA IN EGUCI ZNANA PORTUGALSKA PEVKA AMALIA RODRIGUEZ, KI JO POZNAJO NA PIRENEJSKEM POLOTOKU KOT PEVKO TAKO IMENOVANIH »FADOS« POPEVK, JE TUDI NAVDUŠENA LJUBITELJICA NOGOMETA. NA SLIKI JO VIDIMO V DRUŽBI PRIJATELJEV V LIZBONI PRECEJ NENAVADEN PRIZOR. DVA ROKOBORCA STA SE ZNAŠLA V TUDI ZA ROKOBORCE NEVSAKDANJEM PO- OZAJC TEKMOVALEC, KI JE V ZRAKU, Z NASMEHOM NA USTIH PRIČAKUJE padec na svojo Žrtev, medtem ko je njegov nasprotnik na tleh vse PREJ KOT ZADOVOLJEN PRED POLNIM STADIONOM STA SE SREČALI F.UGBY REPREZENTANCI ANGLIJE IN FRANCIJE, NA TEKMI JE PRIŠLO DO Smešnih in dramatičnih PRIZOROV. ENEGA TAKIH PRIKAZUJE NASA SLIKA, SAMI PA PRESODITE, ALI JE SMESEN ALI DRAMATIČEN SKAKALE C V V o.;A ALI ATLET? LAHKO BI BIL ENO ALI DRUGO. V RESNICI PA JE LE ATLET NA NEKEM TEKMOVANJU V NEMČIJI. NJEGOVO IME PRI TEM NI VAŽNO. PRI TEKU CEZ VODNO OVIRO SE JE NAGNIL TAKO NAPREJ, DA JE PADEL Z GLAVO V VODO TUDI PRI TENISU LABO PRIDE DO TAKEGA POLOŽAJA, DA ČLOVEK NE VE ALI GLEDA TEKMOVALCA NA ORODJU ALI KAJ SLIČNEGA. NA TURNIRJU, KI JE BIL PRED MESECI V STOCKHOLMU, JE Švedski reprezentant al- SER TAKOLE SKOČIL NA MIZO, KO JE IGRAL S KITAJCEM CU CE TUNGOM NA NEDAVNEM SREČANJU MED MLADINSKIMA REPREZENTANCAMA SLOVENIJE IN SRBIJE SE JE ODLIČNO IZKAZALA TUDI OBRAMBNA VRSTA SLOVENIJE. TO POSEBNO VELJA ZA VRATARJA PIHLERJA