Štev. 5. POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. r Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorišče nad tiskarno). "V" li urednikom je mogoče govoriti le od 10, —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniške/ju telefona štev. 74. M Lijubljani, v petek, 8. januarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije — I n s e r ati se računajo enostopna pelilvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah .stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri vcčjjgyg®*SS5Si£."'" Pr'mcrcn popust. UprijjfffSle^T^teJpfonnštev. iSS. — VI } . {)',Trn,--- fVli namen posvečuje sredstva? Koliko sto- in stokrat so že liberalci očitali jezuitom in ^klerikalcem", da uče jako nenravno načelo: Namen posvečuje sredstva! Trdili so, da se v jezuitskih mo-ralkah uči črno na belem to krivično načelo. Na Nemškem je zadnji čas to trditev razSirjal zlasti znani grof Huensbroecb, kateremu ni bilo dovolj, da je papeštvo grdil z raznimi zgodovinskimi lažmi. Proti njemu je nastopil kaplan in nemški državni poslanec Dorbacb, kateri je razpisal nagrado 2000 goldinarjev onemu, ki dokaže, da je res kdaj kak jezuit učil to načelo. Grof Hoensbroech se je polakomil tega denarjB. Trdil je, da je to dokazal, in ko je Dorbach tajil njegov „dokaz", je zahteval razsodbo javnoBti proti njemu, da mu mora izplačati 2000 goldinarjev. Javnost naj torej Bodi! Citate iz Busbauma, na katere so se doslej liberalci najbolj sklicevali, ježeHoens broech opustil. A tudi drugi citati, ki jih navaja, ne dokazujejo drugega, nego to, da je po nauku omenjenih moralistov dovoljeno, včasih dopustiti manjše zlo, da se prepreči večjo zlo. Vsi pa soglasno trdijo, da se ne sme nikdar storiti kaj grešnega, tudi če bi iz tega utegnilo slediti kaj dobrega.* Pravda je očividno za Hoensbroecba izgubljena. A zanimivo je, kako si zdaj liberalci pomagajo iz zadrege. Dunajski židovski list „Die Zeit" je kar naenkrat začel žvižgati ravno nasprotno pesem: Ko se jezuitom ne more dokazati tega načela, so ga pa liberalci sami začeli hvaliti, češ, da je * O tem je izgla ravnokar knjižica „ Hoensbroech koolra Dorbach", Untersuchung des Hoensbroech'schen Kiage-Materials von dr. Fidelis_ Klagenfurt. Verlag des St. Josephs-Vereines. 1904. Str. 46. Tu se kritično razmotrivajo vsi tozadevni citati. stavek: „Namen posvečuje sredstva" med temeljnimi etike! nauki moderne protikrščanake »D e Zeit« izjavlja: V naših dneh je debata e jezuitski morali otročarija. Morala načel, Ki so jo učili Kant, Fichte, Herbart — kar imenuje modroslovtc neizprernen-ljivo načelo ali prirojeno idejo, to imenuje bogoslovtc božjo zapoved — se je, vsaj v javnosti, umaknila morali smotra in biološki etiki. Za ti dve je s a m o -obsebi "umevno, da namen posvečuje sredstva. Zlasti dve skupini učita to moralo posebno brutalno: Plemenski teoretiki, ki uče, da se morajo »nižja plemena« uničiti, v kolikor jih ne morejo višja plemena rabiti ket orodja, in "VVeismanci, ki hočejo zavreči vsako skrb za slabejše, vsako socialno politiko, ker se s tem preprečuje prcces socialnega izvora, ki ugonobuje manj vredne. Ko bi tudi kak star pisec bil za pisal ta v politični praksi od nekdaj uveljavljeni stavek, in če bi bilo dovoljeno, za izrok enega pisca delati odgovorne vse člane celega reda, bi se jezuitskemu redu ne bilo treba sramovati tega stavka«. Na tak način hoče zdaj liberalizem zakriti svojo blamažo. Dr. Tavčar in Malovrh, Dimnik in Gangl, ki so tolikokrat očitali jezuitom, da jim namen posvečuje sredstva, bi z lahketo zdaj zaslužili 2000 gld. Radovedni smo, kako bodo zdaj ti pisali. Dunajski judje pišejo zdaj, da se je gref Hoenebroech osmešil. A tako poceni se ne bodo potegnili iz blamaže. Priznati morajo, da so leta in h ti po krivici sramotili nele jezuitskega reda, ampak tudi celo cerkev, kateri so podtikali nenravni nauk. Ako pa zdaj liberalci pišejo, da je stavek : namen posvečuje sredstva temeljno moralno načelo moderne etike, pa padejo vsa ta zasramovanja nazaj na njihovo glavo. Vse psovke, ki so jih rabili proti »nemoralnemu klerikalizmu«, naj zdaj Bami sobi pripišejo! Resnične so svetopisemske besede: Hudobija je sama spbi lagala (Pa. 26, 12.) Ogrsko. Včerajšnjo sejo državne zbornice je otvoril podpredsednik F e i 1 i t z s c h in se v nagovoru spominjal umorjenega poslanca E r e m i t s a. Zbornica je vzprejela to b sočuvatvom na znanje. Posl. baron K a a s je spravil » razgovor dogodke ob volivnem gibanju v Duna-Szerdahely-ju. Prečital je dve brzojavki, v katerih se nahajajo razne ob-dolžitve zoper upravne oblasti radi pritiska na volilce in volilne zlorabe. Min. predsednik T i s z a mu je odgovarjal, da sioer ne dvomi nad temi, v hitrici zbranimi vestmi, b da se bo o stvari prej poučil in potem primerno postopal. — Zbornica je prešla v specijelno razpravo rekrutne predloge. Na vrsti je določitev rekrutnega kontingenta. Govoril je poslanec Rakovsky in predlagal, naj zbornica za toliko časa odloži predlogo, dokler ne bo domobranski minister natančno odgovoril, koliko ogrskih prostovoljcev je od l. marca do konca leta v armado vstopilo. Govorilo je še par poslancev, potem je bila razprava preložena. — Poslanec Lovaszy je utemeljeval interpelacijo, kje in kdaj je izšlo kraljevo povelje, da se skliče nadomestne rezerviste. Domobranski minister naj natančno pove, koliko ogrskih in koliko avstrijskih vojakov služi v Bosni. — Minister je izjavil, da ne more takoj odgovoriti na vse točke vprašanja. Pove Bamo, da je bila nadomestna rezerva sklicana na povelje madjarskega kralja. Ogrska vlada je ustavnim potom poslala dotični predlog kralju, in potem je izšlo kraljevo pismo. Sija se je zaključila. V vladni stranki vlada veliko ogorčenje zoper ljudsko stranko, ker vkljub izjavam javno podpira obstrukoijo. Zdi se, da bo obstrukcija onemogočila tudi posvetovanje delegacije. Domobranski minister je v osmič razpisal vojaške nabore za 1. 1903, ki so bili najprej določeni na jesen 1. 1902. Vlada gotovo računa na ponehanje obstrukcije. Častniška šola na Cctinjah. Dne 30. m. m. je bila na Catinjah nova častniška šola na svečan način otvorjena. Slavnosti se je udeležil črnogorski knez Ni-kola, ruski vojni attaohe P o t a p o v , črnogorski vojni minister Plamenac in mnogo dostojanstvenikov. Knez Nikola je v nagovoru povdarjal, da je z otvoritvijo nove šole notranja organizacija črnogorske armade začasno končana. Bolgarija in Turčija, Včeraj je javil brzojav, da je porta naprosila reformni državi, naj pomirjevalno de-lujeti na Bolgarijo. Med bolgarskimi pripravami, ki Turčijo zlasti vznemirjajo, je v prvi vrsti povdariti dejstvo, da je Bolgarija to leto poklicala pod orožje namesto enega dva razreda novincev. Po novem vojaškem zakonu je aktivni službeni čas zvišan na 20 let. Da vse vojaške priprave odgovarjajo narodni volji, se vidi iz požrtvovalnosti, s katero vsprejema naložena bremena. Ni čuda, da se žs govori o gotovem vojnem načrtu in o spopadu na bolgarsko turški meji, ki izbruhne spomladi. Poročali smo že, da so belgrajski akademiki svojim sofijskim tovarišem poslali ponudbo, naj nastopajo skupno v korist makedonskim rojakom. T z a duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja. Nauk o formalnih stopnjah. Spisa! H nru Schreiner. — Realna knjižnica. Urejuje prof. V. B e ž e k. I dol. — Zgodovinska učna snov za ljudsko šole. SpiBU:e prof J. A p i h. Tretji snopič. — Učne slike kljud Bko-šolskim berilom. Izdam „Sto-venska šolska Matica". Drugi del. U i.-dila H. S c h r e i n e r in dr. J. B e z j a k. — Periagoški letopis. III. zvezek. Uredila H. Schreiner in V. B e ž e k. Vse bma : I. P e d a g o š k o slovstvo. A. Računstvo. (L. L a v t a r.) B Telovadba (De. Jos. Tominšek). II. Razpravi. A. Kernova teorija o predmetu in jirielovju. (Dr. Jan. B e z j a k.) B O šolskih izpre-hod h, izletih in potovanjih. (J. Kopriv-nik) III. Teme in teze pedagoških poročil pri društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah J. 1903. (Sa stavil Jakob Dimnik) IV. Poročilo o delovanju »Slov. Šolske Matice« 1. 1 9 0 8. (Priobč;l tajnik Fr. G a -b r š e k. J V. ^Slovenske šolske Matice* upravni odbor in ime nik druAtveniknv Preteča vojna med Rusi in Japonci. Nasprotstva med Rusijo in Japmom so f bila zadnja leta že večkrat tako nap«, ta. da ao je zdel spopad med tema državama neizogiben. Ako vkljub temu ni prišlo do vojske, je to lo pripisati dejstvu, da se nobena država ni čutila dovolj močno za odločilni vojni pohod. Vsejedno je, katera sila bo prva izdrla vojni moč, gotovo je, da se bo vršila najprej bitka ladijevij na odprtem morju in potem se bo nadaljeval boj na suhem. Ugodnosti obeh nasprotnikov so prav karakteristično razdeljene. Na morju je Ja nan na boljšem, ker je začasno močnejši od Rusije, in ker dobi lahko vse potrebne po-močke iz bližnje domovine. Na suhem pa je Rudija daleko močnejša, ker Lhko iz širnega Bibirskega ozemlja nepregledne čete takorekoč iz zemlje pričara. Japanci nameravajo v prvi vrsti 89 polastiti Misampha, da prehile Ru3e, zato se bodo v slučaju vojne najbrže vse operacije gibale na tej črt'. Rusi pa so se med tem v sosedstvu, v Yongampho in Thoyongpho nastanili, vzeli Yalutal pod evoje varstvo in zasedli Yongt8chou. Tam se bodo torej odigrali nadaljni dogodki. Vse kaže na to, da je glavna ideja japonskega vojnega načrta vkrcanje v južnih korejanskih lukah. To namero pa more Ru j sija za prečiti s šestimi vojnimi kori, katerih j vzhodno krilo pa leži daleč v stran in bi rabilo več dni hoda, da pride k južni Koreji. , Iz vsega početja Rusov je razvidno, da odloži vsaj do spomladi izbruh vojne, da zbere potrebne vojne moči. Japan pa ima ravno nasprotne interese, in bi najrajši vdaril čim-preje, ako se diplomaciji ne posre5i mirnim potom končati ves spor. Jako neverjetno pa ostane, da bi stali že pred večerom vojne izjave. Z»dnia poroč la bo zato silno presenetila vso Evropo. I« vesti pa, da je pr šio do pesamnih prask med ruskimi in japonskimi četami, se še ne more sklepati, da bi se že začela prava vojska. Napovedana še ni bila od nobene strani, diplomatska pogajanja še niso pretrgana, in tudi ji jasno, da se bo vršila najprej pomorska bitka. Praske na suhem so torej neznatnega pomena in kažejo k večjemu na to, da bojevitost in vojna navdušenost vlada med nasprotnimi si četami. Zadnji brzojavi Be glase : N e w Y o r k : Ii Tokia poročajo, da je odgovor Rusije, zlasti glede Koreje, nezadovoljiv. Rusija jo izrazila željo po mirni poravnavi medsebojnih nasprotstev. Japcn ska bode, dokler bo nade na poravnavo, obravnavanja nadaljevala, vendar je japonsko ministrstvo proti predolgemu odlaganju. London: ,Daily Mail" poroča, da ja ruski odgovor na japonsko noto že do spel v Japan. V njem se veli, da se Rusija ne straši nikakih groženj in se ne bo umaknila iz M»ndžurije in od Koreje. Vendar pa Rusija pcmirjevalno dostavlja, da se morejo medsebojni interesi tudi pri sedanjem položaju razvijati, ne da bi prišli v zaplete. B e r o 1 i n : V tukajšnjih oficijelnh krogih so mnenja, da pride do oficijelne vojne napovedi. Japonska je ža pripravljena, da zasede Korejo in se tam uredi na isti način, kakor se je Rusija v Mandžuriji. — Japonsko-ruski spor je dobil resnejše lice, kakor je je imel doslej. Tokio: Vse ruske vojne ladije v Vladivoat ku so odplule odtod najbrže v Port Arthur. Trat: Z v Kino in JaponBko odplu-lim parnikom »Silesia" odpc slana je bila tudi večja množina patronov in streljiva v vzhodna pristaniška. Naročenega je tuli velika množina krompirja. Z isto lad jo je bilo odpo-nlanih tudi več tisoč vreč sladkorja v I ldijo Izpred sodišča. Izpred deielnega sodišča. T e p e ž. Na večer 28. okt. so se v neki gostilni v Selcih sprli fantje. Nato je Zoiman vrgel Milharčiča na tla ter ga tepel, zato pa dobil 6 tednov ječe. — Iz šale resnica. Kecov in Fisterjev iz Grmič sta se poskušala, kdo je močnejši. Fisterjev vrže Kecovega na tla, ta pa jezen zagrabi senene vile in tovariša sune v prsi; dobil je 5 tednov. — Zaradi fižola, ki ga jc Jaka Veseljak iz Brezovice vzel iz Ro-tarjevega kozolca, je dobil 8 dni zapora. liaziic stvari. Najnovejše od razaih strani. Električnim p o m bodo odslej pretepani neubogljivi !•»■" uci v Ameriki. Dotični aparat že -j. — Strokovni list z a s o "l e je pod naslovom )>Orfster"'ichisclie R nutarzeitung« pri čel izhnati v Cernovioah. — Roparji n a L a š k e m. I« Palertn? n »bor. 2) J. Rf IV: C-ivatina, igra na erc>8ii. 3) 1. H Accol*y: Koiceit na gosi'. 4) Robeit Schumann : Ibpavanka. S sprem-Ijevanjem klavirja. Izvajata gg. Joe. Vedral in Jop. Heybal. 5) Sinje. Igra s petjem in s Bpnmljevanjem klavirja v petih dejanjih. Opomba. Dogodki I. in V. dejanja se gode v re^ci, ostalih trth deianj pa v sanjah. Pri igri in med dejanji igra na klavir g. Ivan Bezeg. Začetek ob 5 uri pop. Sedeži od 1. do 3. vrste u 1 K; od 4.-6 ;i 80 v ; c stali sedeži ;'i 60 v. Stojišče po 40 v. MeteorologlČno poročilo. Vilma nad monam 306.2 m, srednji iračni tlak 736-0 mm Cm «p»-unaji Stanje baroma trm. r mm. Tempe* rstura po Celiijo Velrerl. Nebo lili 9. zveč. | 743 3 | - 16 7 sl. jvzIiT obl. 0-3 7. ijutr. | 7411)1 —19 j sl. svzb. j obl. 2. popol.[ 740 3 I 0-5 | sl. ssvzh. I obl. | Srednja včerajšnja temperatura — 1 7', normale — 2 7* 33 2-1 V tcuoroi vezev v P. Keršiča v Šiški 5C debi ueiil^a izbere vozov in sani. Kuharica z dobrimi soričevali, moralneg- vedenja, (sta rost čez 40 let.) in zna kruh peči, lahko UBtopi takoj v službo. Ponudba z dostavkom zahtevane plače sprejema 32 2—1 Janine 5cn)an Cešnica pri Skofjl Loki. Naznanilo. Gostilna na Laverci se čez zimo opusti in s prvem aprilom zopet odpre. Do tje se išče spretna gostilničarja s primerno kavcijo na račun. Natančneje se poizve pri Karol Len-četu, posestniku in vinskem trgovcu na Laverci. 37 3-1 Iščem dobro izurjenega strugarskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Švigelj 1495 x7 tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. >.V. 11 AV-^.s> .V->v .v.S.V-/ \ • -V/> Ksa/r dan, tudi ob nedeljah praznikih, odprto. ••• —■ 1 • rA^i - y-i m M ■M M v i Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastiški umetnišKl zavofl s povsem novo briljantno razsvetljavo. Vsak teden druge dežele. •v. »a N>> T/» \ A'. V soboto, dne 9. januarja 1904 zadnji razstavni dan Velezanimivo potovanje po Meksiki v Teksas. V nedeljo, 10. jan. 1904 Velezanimivo potovanje po Črnigori. Mednarodna panorama predočuje naravne prizore s potovanj, svetovno zgodovinske, patriotiške dogodite v očarujoii fotopla- sliki in perspektivi. Odlikovana je bila na vseh razstavah ter je najcenejše, uajizbornejši ljudsko izobraževalni zavod na svetu. Mnogo milijonov interesentov v mnogih mestih zasleduje vsak teden menjajoče se predstave. Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Za šole in društva znižane cene. Velespoštovanjem 34 l—l ravnateljstvo i Poskusite pristni rastlinski liker ,Florian i Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: ;Edmund Kavčič v Ljubljani. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. 1741 5 S da se if te v grobu ne stlačijo, najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico Vis. c kr. ministrstvo notr. zadev jih Je odobrilo In dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh glavnih mestih. Posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča ln s tem zvezana prenašanja nanj. "V zifilog-i jili ima: 1609 6 pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani. £ Karol Rebek od c. kr. vlade potrjeni zastopnik „Proge Rudeče Zvezde4' Ljubljana, Kolodvorske ulice 41, od južnega kolodvora druga ...... hiša na desno. " Najkrajša, najceneja ^^^^^ sn najboljša vožnja v z*^-c** Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem dobiti je v moji pisarni, Kolodvorske ulice štev. 41. 35 1 Ameriko je na brzoparnikih te linije. Potniki bodo edino pri meni brez-p lačno zdravniško preiskani. Karol Rebek. ft Wf f ff t' 4 W 'f ■t *W 't * »**•**.** m* 'ffffff •/-> y>.\ /**i\ .V> Društvo zdravnikov na Kranjskem razpisuje za tekoče leto razdelitev dr. Loschner= Maderjeve ustanove, do katere imajo pravico vdove in sirote zdravnikov, ki so bili do smrti člani društva. — Z uradnimi dokazili opremljene prošnje vložiti jc najdalje do konca januarja tega leta na društveni odbor. 38 2-1 Dr. Kopriwa, t. č. predsednik. gti&fišft .v>> mm mm Mesarski pomočnik, katerega veseli na svoje začeti, ali na račun, ima na ponudbo lepo bodočnost, z le majhno kavcijo. Vešč naj bi bil slovenskega in če mogoče tudi nemškega jezika. 9 Oženjen ali neoženjen. 8-3 Kje, povč iz prijaznosti upravništvo ^Slovenca". Clčenca iz dcbrc 14 let 5tarcga3 Krepkega 5prejrr>e ta^cj Janez pek v Kamniku, predmestje Šutna hiš. št. 13. 3i 3_2 ^n t Z, Ljubljana 1728 8—G priporoča pristni rženi Rrtib, me|an in črn. Ta izdelek si je zbok prijetnega okusa in sočnosti pridobil priznanje vseh slojev prebivalstva. Dosegel je z ostalimi izdelki te tovarne najvišjo odliko : častni križ z zlato svetinjo in diplomo na mejnarodni razstavi živil v Bordeaux-u. Prodajajo se hlebci in štruce Naročila z dežele se izvršujejo po 40 in 20 vin. liajtocnejše. Največja izbera najfinejšega luksus-peciva biškotov in prepečenca. 10 Vsak dan zadnje sveže pecivo ob pol 6. uri zvečer. Dvanajst filijalk in prodajaln. Higijenični prevozni vozovi za kruh in drugo pecivo. Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako žrebanje. Rulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarična delniška uružba M K li C U K" I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila ^H v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špokulacilsklh vrednostnih ppplrjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega oljrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. i3i 28J lzdajatelj"in odgovorni,urednik: Dr. Ignaolj Žitalk, Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.