SVOBODNA SLOVEN DA
LETO (AffO) XLIV (38)
Štev. (No.) 14
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 18. aprila 1985
Bratje! Kvišku srca!
Slavnostni govor dr. Marka Kremžarja
SLOVENSKI DAN
Zavednemu Slovencu — je vsak dan — slovenski dan!
Praznik slovenskega dne pa, ki ga praznujemo danes v Slovenski vasi in katerega obhajajo svobodni rojaki iv teku leta širom sveta, je dan, ko se zberemo — da se še posebej vživimo v Svojo slovensko resničnost in ploudarimo našo narodno vzajemnost.
Vsak praznik slovenskega dne je dan premisleka na naši skupni poti. Toliko bolj nas kliče k poglobitvi ta dan letos, ko stopamo ideološki begunci — slovenska politična diaspora — v svoje 40. leto.
Razmišljanje ob tem zgodovinskem mejniku naj pričnem z mislijo, ki preglaša danes v meni vse ostale:
Bratje! Kvišku srca! Kajti — zgodovino vodi Bog!
Smo svobodni ljudje. Odločamo se vsak dan za ali proti naravnemu redu; v nas samih, v družinah, v narodni skupnosti. Vsak dan gradimo ali rušimo.
Veliko je med nami požrtvovalne velikodušnosti, a mnogokrat so naše odločitve naspilotno — posledica slabosti. Vendar, ne prepustimo se malodušju, kajti Stvarnik piše ravno tudi s krivimi črkami, kadar mu zaupamo.
Neskončna Dobrota in Resnica nas spremlja in nas nikdar ne zapusti, kajti Bog je zvest!
Zato nai bo slovenski dan v štiridesetem letu zdomstva: dan slovenskega upanja in zaupanja, ki raste iz božje in iz človeške zvestobe.
Vsa naša dejanja, storjena v skladu z ustvarjenim redom iz ljubezni do skupnega rodu, četudi tisoče kilometrov od slovenske zemlje, pomagajo odkupovati skupno slovensko bodočnost.
Ni prvič, da Bog preskuša narode s trpljenjem in begunstvom daleč od rodne zemlje.
Izraelce je na begu iz Egipta pre. čiščeval v puščavi 40 let!
—	Bili so begunci, ker so ljubili svobodo — kot mi!
—	Imeli so pred seboj sen svobodne dontovine, svoje obljubljene dežele...
Pobegnili so pred nevarnostjo kri. ve vere, da bi mogli živeti zvesti Bogu!
—	Tudi njihov beg je bil čudežna rešitev — ki nalaga odgovornosti!
—	Njihova vera je bila večkrat preskušana in tudi v njihovih srcih se je malodušnost borila z vero v božjo zvestobo!
—	Kot plevel so. morali trebiti iz svoje srede materializem, ki jim je ogrožal rod in vero!
Štiridesetletno zdomstvo je bilp tedaj in je danes: pogreb maloduš-nih in utrditev zvestih!
Pot preko puščave je bila istočasno telesna, duhovna in družbena priprava na ntovo zgodovinsko obdobje, ki naj bi potekalo v skladu z božjo zakonodajo!
Prav tako bo naše begunstvo prag pred novo dobo slovenske zgodovine, če bomo mi v zdomstvu in bratje doma prestali preskušnjo zvestobe Bogu in Sloveniji.
Smer proti ljubljeni deželi je vedno ista! Ostanejo smotri, ostanejo vrednote — četudi odmró in se zamenjajo vodniki. Ohraniti smer je dolžnost generacij!
Brez zvestobe, ki prehaja iz roda v rod, bi ne bilo — in ne more biti — svobodnega naroda — ne pred tisoči let in ne danes!
Vemo, da drži tudi za nas prerokov opomin, naj skrbimo za blaginjo dežele, ki nam izkazuje gostoljubje in za napredek družbe, v kateri živimo. A pri tem pazimo, da ne zapa-demo malikovanju tujih bogov, da ne pozabimo na svloje korenine in na dolžnost, ki jo imamo do lastnih bratov.
Člani istega narodnega občestva — bodisi v telesni, bodisi v duševni stiski — smo si kljub razdaljam, vedno najbližji.
In naš narod preživlja že desetletja strašno stisko.
Vendar, ker trdno verujemo v slovensko zvestobo, čeprav skrito pod oklepom nasilja ali razpršeno širom sveta, smemo verovati, da čakata v prihodnosti tudi naš narod resnična svoboda in samostojnost.
Pred 40. leti je Bog zahteval od našega naroda mučencev — nekaterim pa je naložil križ zdomstva.
Po revoluciji ohranjena življenja
—	niso sad slučaja — temveč božje volje. Življenje nam je bilo podarjeno — z njim pa vrednote, dolžnosti in pravice. Naši bratje, očetje in prijatelji, del slovenskega naroda
—	so dali življenje za vero, za svobodo in za slovensko samobitnost, da so na ta način potrdili pomen in veličino teh vrednot — nam, ki smo ostali — pa tudi otrokom in vnukom, ki rastejo — iz nas!
Del Slovenije je moral v tujino, da z življenjem pomaga ostalemu narodu ohranjati predvsem tiste vrednote, ki so pod komunistično tiranijo v največji nevarnosti, da prično bledeti.
Posredovati našim bratom in sestram doma in v svetu zgodovinsko resnico ter smisel za svobodno in samostojno življenje v enakopravni družbi narodov je naša naloga.
Vračati moramo narodu, kar nam je bilo zaupano, ne v sebično last, temveč v varstvo.
Iz večnega ognja, resnice, pravice, jubezni jemljejlo življenjsko silo vse naravne in nadnaravne skupnosti.
Vrednote, ki smo jih prejeli, so kot olimpijska bakla!
Naravne vrednote, ki izvirajo iz človekove osebe, družine in naroda, pa nadnaravne, ki jih posreduje vera, so le različi plameni iste bakle! Slabotni ljudje si jo podajamo iz nrok v roke, iz roda v rod ter si na ta način pomagamo, da obdržimo smer na poti k osebnemu in narodnemu smotru.
Nihče ne prejme bakle le zase. Medtem ko si z njo svetimo, da ne zaidemo na lastni poti, jo moramo istočasno posredovati bratom.
Kdor bi sedel ob njej, da se ogre-je — jo izrablja sebično in izdaja njeno globoko vsebino.
Med tekom naj utrinki naše bakle užigajo kresove vere in zvestobe, a bakla mora naprej!
Plamenica narodnih in verskih vrednot, ki jo nosijo slovenski begunski rodovi — bo pomagala vžgati ogenj ljubezni sredi slovenskega naroda!
To je njen namen in naše poslanstvo!
Tekači so različni, slog teka ni vedno enak, a poslanstvo, ki ga bakla predstavlja, se ne spremeni v teku rodov!
Pokrajina se spreminja, težave so (Nad. na 2. str.)
XXX.
Še prejšnji dan, v soboto, je neprestan dež grozil, da slavja ne bo. A v nedeljo, 14. aprila je zjutraj že posijalo sonce in v lepem do-poldnevo so začeli prihajati rojaki v Slovensko vas v Lanusu, da skupaj proslavimo spet nov Slovenski dan, simbol naše povezanosti v Argentini,
DOPOLDANSKI
PROGRAM
Vse goste so ob prihodu v Slovensko vas presenetile slovenske zastave, ki so skupaj e argentinsko v jutranjem vetriču plapolale s streh in pričale, da tu žive Slovenci. Ob napovedanem času, ob 11., se je pričela slavnost pred Hladnikovem domom, ko sta predsednika osrednjega društva Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj in okrajnega gostiteljskega Doma Ciril Jan ob petju argentinske in slovenske narodne himne dvignila visoko na drog obe zastavi. Okoli so bili zbrani vsi predstavniki posameznih okrajnih Domov Velike-ga Buenos Airesa pa lepo število narodnih noš s slovenskimi zastavami.
Posebej je treba omeniti delegacijo mendoških Slovencev, ki so jo sestavljali predsednik tamkajšnjega Društva Slovencev arh.' Božidar Bajuk, dušni pastir Jože Horn, Rudi Hirschegger ;n Maks Ovčjak, ki so jih prisotni toplo pozdravljali.
Pozdrav predseslMika 35S Lojzeta Rezlja
■Nato je vse zbrane pozdravil predsednik ZS Lojze Rezelj s kratkim nagovorom :
SLOVENKE SLOVENCI!
Z dviganjem zastav in petjem narodne himne srno začeli trideseti Slovenski dan v Slovenski vasi v Argentini. Na povabilo društva Ze-dinejna Slovenija, ste se rojaki odzvali in prihiteli v Slovensko vas, da iskupaj preživimo tasi svobodni Slovenci V Argentini ta res slovenski dan in dah solidarnosti.
Sovpada pa letos tudi ta obletnica s 40-Ietnico našega odhoda iz domovine. Zato naj se iz tega mesta poklonim našim žrtvam, slovenskim domobrancem, tki so dali svoje življenje zato, da smo mi, njih potomci dosegli svobodo in bili rešeni strašnega pokola. Oni so povod, da mi lahko zedinjeni, čeprav na tujem, lohranjamo tisto slovensko zavest in bratstvo, katerega je brezbožni komunizem oropal našo domovino. Za-to se že 30 let na belo nedeljo zbiramo vsi, ki čutimo in delamo za slovenstvo, da se bratskio povežemo in dokažemo, da smo ljubitelji resnice, pravice in svobode. To naj bo naše vodilo, to naj tudi naša mladina doživlja, da bo čez 30 let prav tako na Slovenskem dnevu tu ali pa morda že v domovini lahko svobodno in s ponosom povedala, da je dediščina nas svobodnih Slovencev nepremagljiva, ker nas je vedno vodila resnica, odprtost in ljubezen do vse-ga, kar je dobrega in poštenega. Naj nas tudi danes ta združitev utrdi, da bomjo z žrtvami, a z ljubeznijo nadaljevali delo tistih, ki so nam pokazali pravo pot. Strnimo sile, da bomo tako močni in da bomo zagotovili naš obstoj.
Naj j»b tej priliki povabim vse Slovenke in Slovence, /da se pridružite našemu centralnemu društvu Zedinjena Slovenija s tem, da se včlanite, in da s sodelovanjem, nasveti in gmotno pomočjo utrdite na-še delo. Naj se podvoji število članov društva. Danes imate lepo priliko za vpis. Vrata našega društva s» odprta vsem svobodnim rojakom v Argentini.
V SLOVENSKI VASI
Še nekaj bi rad danes poudaril. Za ohranitev našega lepega slovenskega jezika jè nujno, da sežemlo po slovenski knjigi. To je hrana za naš obstoj. S tem bomo tudi mlade nav-dušili, da bodo slovensko brali in ohranjali našo živo slovensko besedo. čeprav različnih pogledov, bodimo si bratje, bodimo odprti! Z ljubeznijo spremljajmo vse delo za slovenstvo. Vsak naj po svojih močeh pripomore, da bo naša skupnost rast-la, se utrjevala in strnjeno gradila tisto bodočnost, io kateri so sanjali naši borci za svobodo.
Začenjam ta 30. slovenski dan z geslom : Bog in Slovenija — 40 let zvestobe!
Sedaj je napovedovalec in p o vez o-vatelj sporeda prof. Franci Sušnik
povabil vse navzoče, naj v sprevodu odidejo v bližnjo slovensko cerkev Marije Kraljice.'Ob pritrkovanju domačih zvonov so se gostje odpravili k maši, ki jo je darovhl msgr. Anton Orehar s somaševanjem Janeza Petka OM in Jožeta Horna. Domačini in gostje so napolnili prostorno cerkev. S kora so doneli ubrani glasovi mešanega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta Ivana Meleta.
V svojem nagovoru je msgr. Orehar med drugim dejal:
Štirideset : et mineva, kar smo zapustili, to, kar nam je bilo drago: domačo hišo in domovino , in odšli v neznano tujino. Nismo vedeli, kaj se bo z nami zgodilo, kaj bomo v tujini našli.
Kje bi lahko trohnele naše kosti, kako bj mogli leta in leta molčati, ko smo'živi in svobodno govorimo, kakor spoznamo, da je prav.
Kljub temu, da je minilo že toliko let naše odločitve, ko smo se uprli brezbožnemu komunizmu, ne smemo sedaj v novih razmerah spremeniti svojega mnenja.
Ne samo, da priznamo, da smo prav storili, ampak tudi danes moramo ostati na istem stališču. Nevarnosti so še iste in brezbožni komunizem ni spremenil svoje narave in načrtov, da spremeni red na svetu.
Zvesti moramo ostati pri naših začetnih idealih: versko življenje naj ostane naša trajna skrb, bodisi osebno ali v družinah ter celotni skupnosti.
Po končanem bogoslužju so se zbrani še malo pogovorili po starem običaju pred cerkvijo, nakar je precej vaščanov odšlo domov na kosilo, drugi pa so skupaj z gosti odšli v Hladnikov dom, kjer je bilo pripravljeno dobro kosilo ob brezhibni postrežbi lanuških fantov in deklet.
POPOLDANSKI
PROGRAM
Popoldanski program se je pričel ob štirih popoldan, a že od prej so se začele zbirati večje skupine Slovencev, ki so od blizu in od daleč prišle na ta glavni del proslave.
Na odru dvorane je visel naš grb s tremi zvezdami, okrašen z rožami, nad odrom geslo dneva: Bog in Slovenija, ob straneh pa gesli: 30. Slovenski dan in 40 let zdomstva.
Sceno so pripravili arh. Franci Klemenc, Slavko Reven in Peter A. damič.
POZDRAV CIRILA JANA
V imenu Slovenske vasi je pozdravil vse goste in udeležence, posebej še delegata dušnega pastirstva msgr. A. Oreharja, predsednika Slovenskega narodnega odbora Rudolfa Smersuja, slavnostnega govornika dr. Marka Kremžarja, predsednika Zedinjene Slovenije Lojzeta Rezlja in predstavnike vseh slovenskih do-
mov v Argentini. Nato je nadalje1-val :
Danes se spominjamo 40-letnilce zdomstva, ko smo odšli iz domovine preko taborišč ; ko nam je zasijala luč v svobodo. Tako se danes lahko spet srečamo na tridesetem Slovenskem dnevu.
Smo v tujini, a s svojim srcem smo zmeraj v tišti Sloveniji, iz katere izviramo. Odnesimo danes s tega Slovenskega dne novo moč za Slovenijo v svetu, da ne bi nikdar zamrla, pač pa živela, dokler bo tekla slovenska kri v naših žilah.
S’avnostni govornik je bil letos dr. (Marko Kremžar, načelnik Slovenske ljudske stranke in neutruden javni delavec. Njegov govor prinašamo posebej na uvodnem mestu.
Z močnim ploskanjem so gostje izrazili zadovoljstvo in navdušenje nad jasnim govorom in se tako zahvalili govorniku.
Odrski prikaz;
Zatem se je pričel odrski prikaz ■ NAŠA ZGODBA v besedi in pesmi, katerega avtorja sta bila dr. Andrej Fink in lic. Andrej Rot, ki sta iz raznih slovenskih pesnikov izbrala in povezala v organsko celoto vrsto pesmi, ki so nakazovale zgodovino, borbo in usodo slovenskega naroda in človeka od začetkov do najnovejših diri, preko revolucije, poboja do našega zdomstva. Na odru so to prikazovali solisti Dani Iglič, Marta Rozina in Franci Stanovnik, skupaj z njimi pa recitatorski zbor: Mimi Berčič, Marko Burja, Brigita Cerar, Franci Gorše, Kristina Grbec, Beti Kalan, Ani Levstek, Janko Levstek, Andrej Nabergoj, Kristina Nabergoj, Sandi Strah, Janko Šmalc, Jože Šmalc, Lali Triler in Bogdan Žitnik.
V tekoči slovenski besedi, z lepimi in močnimi glasovi so nastopajoči lepo in primerno predstavili tekste In dosegli, da so poslušalci z lahkoto dojeli besede, vsebino in smisel prizora.
Ob oder sta se postavila dva zbora, in sicer moški zbor pod vodstvom Jožeta Malovrha in mladinski zbor iz Slovenske vasi pod vodstvom Andreja Jana.
Za uvod in kot razne vložke 'n glasbene Ilustracije sta zapela: moški zbor Lipa zelenela je, Oj Doberdob ('z besedilom posebej prirejenim) in Slovenec sem ter mladinski: Rož, Podjuna, Žila ter Soča bela. Oba zbora sta s svojim dovršenim izvajanjem pomagala, da je ves prikaz dosegel svoj namen.
Režijo odrskega dogajanja je prev-Vzel izkušeni igralec, sedanji predsednik Doma Ciril Jan.
Za konec pa sta oba zbora in vsi navzoči v dvorani odpeli prvo kitico Kremžarjeve pesmi Slovenija v svetu, ki je mogočno donela v polni dvorani.
Zadovoljni gostje so se začeli u-sipati iz dvorane, niso pa še odšli domov, kajti na sporedu je bil še poseben dogodek, namreč prijateljska napitnica in nagradno žrebanje v pomoč mendoškim rojakom, ki jih je prizadel potres.
PRIJATELJSKA NAPITNICA IN NAGRADNO ŽREBANJE
Predsednik ZS Lojze Rezelj je najprej v svojem kratkem govoru omenjal solidarnost med nami, ki se sedaj kaže v pomoči Slovencem v Mendozi: tako pokažemo, da smo v resnici med seboj povezani. Zahvalil se je vsem, ki so z nakupom srečk velikodušno priskočili na pomoč zaradi potresa prizadetim rojakom. — Končno pa je še enkrat omenil, da je v Domu naprodaj nova knjiga (Nad. na 2. str.)j
GOVOR DR. MARKA KREMŽARJA
(Nad. s 1. str.)
vedno nove, letni časi se vrste in novi rodovi se porajajo, a prehodi in predaja bakle so le znak, da se bližamo ciiju z vedno večjo silo!
Ob tej misli se obračam na vas, slovenska mladina, rtojena v svetu. Stojimo pred velikimi spremembami, ki se pripravljajo v središču slovenskega naroda. Priča boste dogodkom, o katerih so zaman sanjale generacije mladih slovenskih rodoljubov skozi stoletja! Zdaj so pred vami !
Vam in vašim vrstnikom v zamejstvu in matični domovini bo dano doživljati čas, ko bo slovenski narod mogel storiti odločilni korak — do svoje dokončne svobode, če bo na-šel v sebi samozavest, pogum in voljo!
Poklicani ste, da pri tem slovenskem prebujenju, spreobrnitvi in o-samosvojitvi sodelujete — ne kot gledalci, temveč kot protagonisti skupaj z vašimi brati in sestrami iz vseh detov Slovenije! To je vaša dolžnost in vaša pravica!’ Dana vam je bila, ko ste bili rojeni kot sinovi in hčere slovenskega naroda.
Vsak fant in vsako dekle — prav kakor njih matere in očetje slovenskega rodu — naj soodloča o skupni narodni usodi! Vsi rojaki smo v mejah svojih možnosti, zanjo odgovorni!
Izbijmo si iz glave, da bi nam —
Slovencem — kdo svobodo in samostojnost ponujal!
Ne mednarodne pogodbe, ne za-. vezništva, niti ugodni zgodovinski trenutek nam ne bodo ničesar darovali! V nujnost zgodovinskega razvoja, takega ali drugačnega, pa verjamejo le oni, ki nočejo sprejeti resnice o osebni odgovornosti — vsakega človeka!
Pričetek slovenske samostojnosti je v požrtvovalni zvestobi gorečih in v spreobrnjenju mlačnih članov našega naroda. Le tako bomo kos skupnim naporom, ki jih tak korak zahteva. Za svobodo, prav kakor za resnico mora biti človek pripravljen na žrtve in če treba tudi na trpljenje.
In tu se srečuješ, s svojim poslanstvom, ti — slovenska mladina!
Življenje rodu presega dolžino našega osebnega zemskega bivanja.
Zato je prehod — predaja plamenice — del življenjskega teka!
Vendar prehodi iz generacije v generacijo naj bodo „smotrni“. Izra-žajo naj se v ljubezni med člani skupnosti, ki so različnih starosti; izpeljani pa naj bodo s pogumom, ki ga dajeta vera in prepričanje, da temeljimo, tako mi kot naši otroci na večni, pa tudi na zgodovinski resnici.
Predaja bakle naj bo izraz spoštovanja in zaupanja; prehod od gene. racij, ki so bile rojene v očetnjavi, k generacijam, ki so pričele doživ-
ljati slovenstvo v svetu, naj bo postopen, naraven korak na poti k skupnem cilju.
Ne smemo se bati prehodov!
Dokler ostane nespremenjeno poslanstvo, dokler nas vodijo iste vrednote — so prehodi — le doba rasti!
Prehodov ni — kjer ni poti — ki vodi k cilju.
Prehodov ni — kjer ni naporov
—	ki zahtevajo poguma!
Prehodov ni — kjer ni življenja —
ki raste iz ljubezni.
Prehodi — so naraven del člove. kovega življenja!
Iz ljubezni prestopimo v spočetje
—	v življenje; rojstvo — je prehod v veselje otroštva; doraščanje je prehod — v silo mladosti; zrelost je prehod — v nemir ustvarjalnosti; starost je prehod — v umirjenost modrosti; smrt je prehod — v višjio stopnjo življenja.
Prav tako naj bodo tudi prerodi v življenju naroda naravni koraki na skupni zgodovinski poti:
—	k dozorevanju novih rodov;
—	k pravičnejšim družbenim odnosom;
—	k rastoči samozavesti;
—	k večjemu medsebojnemu razumevanju in spoštovanju;
—	k višjim stopnjam družbenega
sožitja.
A ti prehodi so mogoči le, če se posamezniki, ki narod sestavljajo, zavedajo, da je moč v vzajemnosti in se ne ustrašijo — svojega poslan, stva.
Prehodi, ki so sicer dobe rasti:
—7 postanejo povod za zmedo — če skupnost izgubi svoj smoter;
—	so lahko trenutki malodušja — če v skupnosti upade pogum;
—	utegnejo hiti priložnost za spore — če med člani skupnosti usahne ljubezen.
In vendar — brez prehodov, brez predajanja bakle — ni bodočnosti in ne rasti!
Vse nas druži isti nespravljivi sen, ki ga nosimo v srcu Slovenci širom sveta; to je sen o svobodi, pravični družbi, v okviru samostojne slovenske države!
Željo po samostojnosti, ki je izraz svobode, je položil Stvarnik v človeško naravo in težnja po njej je v skladu z naravnim redom. Vendar se danes slovenski narod bori za svoj goli obstoj celo v republiki, ki nosi slovensko ime! Ne le naša politična in kulturna bodočnost, temveč ohranitev naše narodne biti, je bolj ko kdaj, vprašanje naše osebne zvestobe, zaupanja in poguma.
Dokler bodo slovenski dnevi iskren izraz zvestobe rodu in Stvarniku, smemo zaupati, da bo On, ki je Vir vse zvestobe — hodil pred nami! Ni se nam bati preskušenj, ne časa, ne razdalj, če imamo pogum, d a Mu sledimo — s prižgano plamenico !
Pričetek novega obdobja naše zgodovine, je v globokem spreobrnenju slovenskega naroda, katerega del
Ji|
Tone Mizerit
IZ21VL3EN3A V ARGENTINI
30. SLOVENSKI DAN...
(Nad. s 1. str.)
govornika dr. Marka Kremžarja Obrisi družbene preosnove, ki je izšla oib tej priliki, pa ponovil prošnjo, naj se čim več Slovencev vključi v osrednjo organizacijo Zedinjeno Slovenijo.
Nato se je vsem, ki so pomagali Mendoščanom, zahvalil predsednik Društva Slovencev v Mendozi arh. Božidar Bajuk. Prinesel je prisrčen pozdrav in zahvalo rojakov iz Men-doze. Zahvalil se je posefbno tistim, ki so sprožili to misel in pomagali pri njeni uresničitvi, dr. M. Kremžarju in obema predsednikoma ZS arh. Juretu Vombergarju in Lojzetu Rezlju, kakor tudi vsemu Medorga-nizacijskemu svetu in predvsem mladini, ki se je zavzela za razpečavanje srečk.
In končno gre še zahvala Kristusu, ki skrbi za nas vseh 40 let našega zdomstva. Končal je s krepkim Vzklikom : Bog plačaj !
V	imenu Mendoščanov je spregovoril tudi njihov dušni pastir Jože Horn, ki je dejal:
Kot zastopniki mendoške družine smo se osebno prišli zahvalit vaši zamisli, ponudbi, organiziranju, izvedbi in sodelovanju vseh, k°t izraz solidarnosti in povezave v pomoč prizadetim potresne nesreče v mesecu januarju.
Ljubezen in sočutje se' z ljubeznijo pokaže, slovenstvo pa se z žrtvami ohranja in. utrjuje. .
V	znak naše hvaležnosti za. vso vašo širokogrudnost do Mendoze naj vam bo zagotovilo, da bomo v Mendozi vztrajali naprej, čeprav se nam tla včasih tresejo, ker vemo, da je to naša potreba, naša korist, naša Tio žnost, predvsem pa božja volja.
iSlediio je žrebanje srečk. Organizator Marijan Loboda je najprej o-menil, da je zbirka kar dobro uspela, ker go prodali 2050 srečk. Poudaril je tudi, da (je Medorganizacijski svet sklenil, da vse neprodane srečke po-
sino tudi mi Slovenci v svetu. Zdaj dokažimo — da živimo v svobodnem svetu iz ljubezni do naroda in ne iz ugodja, iz sebičnosti ali iz strahu! Zasujmo Slovenijo z molitvijo, o. krepimo jo z našo osebno odpovedjo in spokornostjo! Istočasno pa sodelujmo pri izdelavi in širjenju slovenskega političnega programa z vsemi našimi talenti, s pisano in z govorjeno besedlo.
Res je, da bo dokončna oblika družbenega sožitja v našem narodu izglasovana predvsem na slovenskih tleh, a sodelovanje in soodločanje pri tej zgodovinski nalogi je dolžnost vseh Slovencev!
Toliko bolj smo pri tem soodgovorni, ker dobro vemo, da leži teža dela za slovensko bodočnost na ramah tiste skoraj neopazne manjšine, doma in v svetu, ki je ohranila
Obisk španskih kraljev je prinesel nekoliko oddiha in svežega zraka v precej težko notranjepolitično ozračje. Ni prvič da se španski kraljevski par mudi na obrežju Srebrne reke. Pred leti sta že bila na obesku, sedaj se. vračata v kaj drugih okoliščinah. Tedaj je predsednikoval general Videla, isti, ki bo 22. t. m. stal pred sodniško zborn'co, ki ga bo sodila v zvezi s kršenjem človekovih pravic. „Sic transit gloria mundi“ bi lahko zapel v ječi Videla, ko se spominja časov, ko je gostil španske kralje.
Zadeva sodbe bivših vojaških hunt dela velike preg’avice vladi. V časnikarskem krogu je te dni predsednik Alfonsin priznal, da ta zadeva povzroča politične težave. Velika neznanka je, kako se bo izrek’o sodišče. Dejstvo je, da so hunte pravzaprav vodile 'boj proti levičarski gverili. A ta boj se je začel nekoliko prej, na ukaz tedaj ustavne pred-
dari Mendoškemu domu, da tako oni igrajo na preostale srečke. Na žrebanju so zadele naslednje srečke: številka 1282 je zadela barvni televizor in ostane Mendoščanom; 1875 zmrzovalno skrinjo je zade a Pape-lera del Sur; 6206 snemalec-radio je odšel v Mendozo; 1520, lepo kolo Ivan Je’ene jz Miramara, in zadnjo 1217, kuhinjska posoda, je tudi ostala Mendozi.
Nato je predsednik povabil vse predstavnike domov in organizacij, da so napili v srečo Mendoščanom in v zahvalo vsem, ki so pomagali s svojim darom.
S tem se je prijeten dan konča1. Gostje so se še dalj časa pomenkovali med seboj; mladina se je zavrtela v dvorani ob zvokih, orkestra Magnum pozno v noč.
TDmI
kljub težkim razmeram notranjo svobodo, zvestobo in samozavest.
Naša zdomska skupnost naj bo narodu zgled resnične vzajemnosti, naj bo pa tudi zgled nesebičnega dela za dosego narodnih političnih ciljev: združitve, svobode in samostojnosti!
Veter neskončne Ljubezni naj razplamti baklo krščanskih in narodnih vrednot do take mere, da bo ob njeni svetlobi izginila zadnja senca zmiote, laži in nasilja v domovini; istočasno pa naj posveti globoko v srca vseh rojakov, da bomo zmožni odkriti ob njeni luči — skupno slovensko pot!
Kristjani vemo, da za silo resnice in ljubezni — nj meja!
Zato, bratje, vztrajajmo v zvestobi —, da se slovenskega naroda u-smill Gospod — Vladar zgodovine!
sednice gospe Isabele vdove Peronove. Ta je tudi klicana kot priča; pričala bo seveda pismeno iz Španije-
Vprašanje krivde se bo težko razjasnilo. Najvišji komandanti 'imajo pač zagovor, da so on; ukazali le za-.trtje gverile. Zakaj je med tem prišlo do nezakonitih ugrabitev, mučenja, ropa 'in posilstev, je pač drugo vprašanje. In, če stvar gre po zakoniti poti, kako dokazati krivdo in izreči obsodbo. Ta postopek tudi še bolj napenja že itak napete razmere med oboroženimi silami in vlado. Zato predsednikova izjava glede političnih težav. Vendar je v isti sapi zatrdil, da ne po’it'ična ne gospodarska kriza „ne ogrožata demokracije“.
Je to pač originalen nastop vodje radikalne' vlade. Doslej so vsi vodilni možje vsako kritiko označili kot rovarjenje proti demokraciji, in nenehno klicali na pomoč strah pred državnim udarom. Predsednik pa je sedaj že drugič zatrdil prav obratno. Nova politika resnice? Morda, saj je pred dnevj prav tako odkritosrčno napovedal, da nas čakajo „trdi meseci“ gospodarskih in socialnih težav. Morda bi bilo le bolj bliže resnici, ako b; namesto besede „meseci“ uporabil 'besedo „leta“.
Se je pa te dni tudi pobegla go--nja raznih govoric, ki so napovedovale skorajšnji predsednikov odstop. čeprav je res, kot smo se navadili slišati v Argentini kmalu po našem prihodu, da „je vse mogoče v tej deželi“, je zadeva Alfonsinove ostavke 'e preveč bosa. če se more radikalizem danes le na kaj še vedno naslanjati, je na oseben prestiž svojega vodja in državnega predsednika. Zakaj torej vse vreči v vodo, puško pa v koruzo?
Po teh govoricah naj b; predsed-niak Alfonsina nasledil sedanji podpredsednik Victor Martinez. Ta se je medtem mirno sprehajal po Evropi, opravil zlasti dolg obisk v Bolgariji, in spotoma skočil še v Rim. Ceih 25- minut je trajala privatna avdienca pri papežu Janezu Pavlu
II.	V tem pogovoru se mu je v lastnem imenu in v imenu argentinskega naroda iskreno zahvalil za uspelo mirovno posredovanje v razmejitveni zadevi med Argentino in Čilom. Obnovi] je tudi povabi'o, da naj bi sveti oče čim prej znova obiskal Argentino. Pa še nekaj je predložil Janezu Pavlu II.: prošnjo, naj bi se zavzel za skorajšnjo pospešitev pro. cesa beatifikacije kakega argentinskega svetniškega kandidata. Baje je bil odziv pozitiven. Ne bomo tukaj debath-ali o vprašanju, če Argentina zasluži lastnega svetnika. Mislimo da. A poleg mrtvih svetnikov potrebuje vrsto živih sve-nikov, da nas rešijo iz sedanje zagate.
•«aBBBBB-naaBaBBanHBaBBBBOBaaBBBV^BMaBBaBBBBaOaaB^BBBB !*»■»«* *BB»aB»aaa«BB*BB BI

NarKaa.aaaaaaaNaBMMaBaaaaaBBaaaBsaanBBaaaaaaaaBaaaaaaaBaaaaaaaaBaBBaBaBaaaaaaaaaBaBaBaaaaaaaaaeaaaaaBeaBa*«
Dr. Tine Debeljak	(221)
MED KNJIGAMI IN REVIJAM?
CELOVŠKI ZVON 1984 — II/5
i Kmalu po 4. zvezku je prišla v Argentino deee-mberska številka Celovškega ZVONa 1984 — II/5. Ta zvezek odpira Slovencem že znana pesnica Milena Merlak z nekaj liričnimi pesmimi, ki pričajo o novi tematiki njene poezije. Zdi se, da se iz folklorno religioznih motivov povraća v doživljanje nove svetovne konstelacije, k° namreč doživlja politični razvoj sveta v raznih prispodobah, na pr. nevarnosti sveta ob akvariju z raznimi roparskimi ribami in podobno. Tako s to pesnico stopa na čelno mesto sotrudnica z Dunaja, Koroško pa tokrat predstavlja znanstvenik, asistent na graški univerzi, Erik Prune, z razpravo o Urbanu Jarniku ob priložnosti dvesto letnice rojstva. S tem jubilejnim pogledom malo znanega Slomškovega sodobnika, pesnika, publicista in slovničarja, pokaže z nekaj prilični-mi primeri njegovo pesniško označbo kot zgled pesniškega stanja pred Prešernom, nekako v letu 1820-—-80. Ti pesniki, med njimi eden najnadarjenejših Urban Jarnik, so pripravljali pot Prešernu, toda ne v toliki meri, da bi jih mogli smatrati kot prave pesnike. Tudi iz tega pri-
kaza Erika Prunča ne pride do veljave Jarnikova pesniška osebnost, pač panj ego va preporodna težnja, ' ko se je pozneje uveljavila pio dne j e kot jezikoslovec in narodni preroditelj. Vsekakor je Celovški ZVON s tem člankom dal zasluženo pomembnost temu važnemu koroškemu preroditelju in predhodniku Prešerna.
V nadaljevanju tega zvezka ZVON ne priobčuje nobenega sestavka iz pripovedništva, zaključuje pa svojevrstni dramski prikaz Andreja Capudra Medeja, ki je poskus sodobne rešitve kulturnih in življenjskih vprašanj v naslonitvi na antično mitologijo in formo.
Nato priobčuje ZVON nadaljevanje in konec v prejšnji številki omenjenega eseja italijanskega publicista Vittoria Messorija, tokrat pod naslovom Okostnjak v omari Zahoda. Kakor je v prvem delu. razčlenil, zakaj vzhodna miselnost, to je komunizem, zanika sleherno vrednost. problematike smrti, tako se v tem delu. ozira sintetično v prav tako razpoloženje zahodne miselnosti na smrt, M je sicer Zahod ne zanikuje, ampak jo skuša na vse načine prikriti. Tako na
pr. je znak, ki se že pri nas uveljavlja, da se uporablja izraz „odšel je“ s prikritim pomenom „umrl je“ s čemer stnrt ni zanikana, ampak kamuflirana z nekim euferizmom, ki blaži strah pred njo. In takih primerov zakrivanja oči pred smrtjo najde Messori še več v zahodni miselnosti. Hrup in trušč je samo prikrivanje resničnosti. Pravtako je podobno znamenje vse vrste turizma, popotovanj, ki samo dopolnjujejo čas čakanja neizbežno prihajajoče smrti. O-lepšavanje mrtveca prav tako spada med ta beg pred smrtjo, kakor tudi preselitev umirajočega v posebne prostore, ne iz usmiljenja, temveč iz lažne obzirnosti na bližnje. Tako je s tem globokim esejem dokazal, kako se Vzhod in Zahod enako branita pred mislijo na smrt. Kakor umira vzhodni človek z zanikanjem smrti, tako na Zahodu umirajoči obme obraz k zidu in z jezo v srcu zapusti svet. Zato mora biti vzgoja mladega človeka usmerjena v to, da je pravočasno poučen p resničnem smislu - življenja in smrti, na katero pripravljen jo bo najlaže sprejel. K vsemu lahko dodamo koliko lažje so umirali ljudje, ki so bili vedno pripravljeni na prešernovski Memento mori! Messori pa končava svoj globoki sestavek z mislijo, da po vseh teh miselnostih. Vzhoda in Zahoda o smrti ni daleč do evtanazije (naša pripomba: tudi ubijanje nerojenih). Ta članek se nam zdi posebne pozornosti vreden, čeprav je prevod iz italijanščine.
Pravtako pa je pomemben članek Viktorja Blažiča pod naslovom Oidipus in Antioidipus,- Vsemu kulturnemu svetu je poznana 1 grška tragedija kralja Oidipa, ki je po napovedi preročišča u-bil lastnega očeta, nato živel y krvoskrunstvu z njegovo vdovo, svojo materjo. O tej usodnosti ni vedel ničesar, pač pa je do dna iskal resnico in porabil slednji podatek za dognanje svoje u-sodne resničnosti. To odkrivanje osebnih zločinov, v katere je bil pahnjen po višji sili, osebno nekrivega ga je pripeljalo do tragične odločitve: zadosti za umor in krvoskrunstvo s svojo lastno oslepitvijo, da s tem potolaži jezo bogov in razbremeni svojo vest. Taki podobi antičnega Oidipa pa zoperstavi Viktor Blažič sodobni tip mrzličnega oblastnika Antioidipa, ki je tudi po zločinih, proti-moralnih in nenaravnih, prišel na oblast. Oidipus je po nagonu čutil, da ga višji red sili k razkrivanju objektivne resnice kljub osebne nekrivde, za katero je treba zadostiti.' Antioidipus pa nasprotno, dasi kriv, uničuje vsako sled za svojimi zločini, uporablja lažne procese, ovira pravo- identiteto, da ostane na oblasti, Oidipusa vodi čut odgovornosti, blagor dežele in ljudstva, Antioidipus ne čuti te odgovornosti do svojega ljudstva, ter se samovoljno pfciieuje za vrhovno instanco, dasi ve, da je v resnici on pravi vir zla. Oidipus se; uklanja usodni sili bogov, Antioidipus pa smatra sebe za polboga. Ni treba veliko domišljije, “da najdemo v Antioidipu ak-
tualno sliko dogajanja v domovini. Kakor Messori jeva analiza nas tudi Blaži-čeva razčlemba -dveh Oidipov zajame s pronicljivostjo mišljenja in podajanja.
Poleg navedenih dveh člankov je v tej številki še več važnih doneskov, tako koroški in znani avstrijski teolog Matej Wo'schitz, slovenski duhovnik v Celovcu, je prispeval članek Razmejitev vere kot božična meditacija k vprašanju smisla v literaturi. Alojzij Rebula nadaljuje svoj dnevnik, tokrat Potopis iz Kamnika na Brezje. Doktor Andrej Capuder pa predstavlja Edvarda Kocbeka kot pesnika Jaza ter je kot tak „neulovljiv“, -to je v označitvi, v čem je njegova misteriozna karizma. Donesek k poskusu označbe Kocbekove duhovne vibracije, posledica njegovega subjektivizma. Cene Avguštin predstavlja, gorenjskega slikarja Poldeta Miheliča, naivca, kot slikarja odmirajoče slovenske vasi. Nekaj njegovih podob je dvobarvno priloženih. Pavel Bračko priobčuje intervju z ljubljanskim pisateljem Tomom Reboljem, s katerim obravnavata tudi vpliv katoliške Cerkve na duhovni prostor Slovenije, o problemih spolnosti in celibata v Cerkvi in podobna vprašanja, ki jih stavi čas izobražencu v osrednji Sloveniji. Poleg manišega drobiža je v koncu priobčen v angelščini govor slovenskega avstralskega senatorja Miše Lajovica o .Slovencih, kakor jih je predstavil v avstralskem parlamentu, kot zgled-, kako naj Slovenci nastopajo v svetu.
Xtsaa 3
Občni zbor društva
Zedinjena
Slovenija
NOVI
ler, Alojzij Sedej, Pavle Rant, Domingo Heinrihar in Mirko Kunčič. Ena članica pa je izstopila. Tako je imelo društvo 31. decembra 1984 — 882 članov.
Upravni svet je imel lansko- leto 7 sej in dve letos, izvršni odbor je imel 3 seje in medorganizacijski svet 5 sej.
Pisarna je redno delovala od ponedeljka do petka od 16. do 20. ure; ravno taka tudi knjižnica. V teku leta smo prejeli 44 dopisov in odposlali 287 pisem.
V	teku leta smo kupili 7 slovenskih knjig v skupni vrednoti $a 2.063,— ; naročili pa smo večje'število knjig iz Slovenije, ki pa do sedaj še niso prispele.
Iz zapuščine Miloša Stareta smo prejeli 258 knjig, od katerih smo 37 razdelili posameznim slovenskim domovom, t. j/ tiste knjige, katere smo že imeli v društveni knjižnici.
Svojcem v teku leta umrlih članov so bile izplačane odgovarjajoče posmrtnine, razen treh, ki so bili v zaostanku s članarino več kot 3 mesece.
Sledilo je obširno poročilo blagajnika Janeza Čeča, iz katerega posnemamo: .
BLAGAJNIŠKO POROČILO
Blagajnik Janez Čeč je prebral bilanco in poročilo o dohodkih in izdatkih, iz katerega povzemamo:
V	letu 1984 je bilo $a 1.720.248,30 dohodkov, v katere je vključeno $a 434.788,— dohodkov za gradnjo in vzdrževanje Slovenske pristave v Castelar-ju, katere inventar se vodi v Zedinjeni Sloveniji.
Izdatki pa so bili sledeči: Zedinjena Slovenija: ^uprava in vzdrževanje $a 307.897,61, šolska kolonija v kordobskih hribih $a 861.821,—. Gradnja na Slovenski pristavi $a 301.588,—, uprava in stroški prireditev $a 133.200,—. Skupaj $a. 1.412.350,61.
Torej je bil prebitek $a 248.841,69.
POROČILO KULTURNEGA REFERENTA
PREDSEDNIK JE LOJZE REZEEJ
MLADINSKI REFERENT	POROČILO PREDSEDNIKA
Pavle Pleško je poročal:
Slovenska dekleta in fantje se u-dejstvujejo življenja slovenske skupnosti v krajevnih ‘domovih kot člani teh domov in v odsekih slovenskih mladinskih organizacij, v katerih so tudi včlanjeni. Na žalost pa ta slovenska dekleta in fantje niso včlanjeni v naše društvo.
To pomanjkanje mladega članstva, ki je nujno potrebno za bodočnost društva in katerekoli organizacije, silno otežko-či ali pa praktično onemogoči izvedbo kakršnekoli samostojne akcije društva v mladinske namene. Ta težava je razvidna iz mnogih poročil od že več let nazaj; delo mladinskega referenta je bilo iz leta v leto po sili razmer omejeno- le na organizacijo šahovskih turnirjev. To nalogo je prevzela Slovenska - šahovska zveza, ustanovljena pred letom in pol, prav v ta namen.
V zvezi z akcijo za preskrbo štipendij, sproženo pred dvema letoma, naj ■ ipovem, da je mladinski referat skozi vse leto nadaljeval z iskanjem podatkov.
Prizadevanja niso bila zaman: sedaj razpolagamo s tečnimi podatki o 2150 štipendijah za študije in tečajih za Specializacijo, ki se vršijo v 49 državah po vseh celinah, in ki jih organizirajo tuje vlade in univerze' in pa priznane mednarodne organizacije in ustanove.
Potrebno je poudariti, da se vsa ta informacija mesečno obnavlja s pismenimi aktualizacijami. V upanju na pozitiven odziv in vsaj minimalno zanimanje od strani gotovega dela naše skupnosti, kar se do sedaj ni dogodilo, bo za uporabo tega pravega zaklada potrebno stalno informiranje javnosti po našem časopisju.
In konično je poročal
REFERENT ZA DVOJEZIČNO ŠOLO prof. Tine Vivod.
V	nedeljo 31. marca 1985 je bil 38. redni letni občni zbor društva ZEDINJENA SLOVENIJA. Po Obredih cvetne nedelje s sv. mašo, katero je daroval v cerkvi Marije Pomagaj delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. Anton Orehar za vse žive in mrtve člane društva, so se člani zbrali v zgornji dvorani Slovenske hiše.
Predsednik arh. Jure Vombergar je-ob 11. pričel občni zbor, pozdravil navzoče in ugotovil, da je bil občn-i zbor pravilno sklican in da je po členu 16 društvenih pravil sklepčen. Po molitvi očenaša za vse pokojne člane društva je predlagal, da se pošljejo pozdravna pisma predsedniku republike dr. Raulu Alfonsinu, primasu Argentine kardinalu J. C. Aramburuju in predsedniku Slovenskega narodnega odbora Rudolfu Smersuju, kar so navzoči odobrili z aplavzom.
Po teh predhodnih sklepih je arh. Vombergar prešel na uradni del občnega zbora.
Najprej sta bila izvoljena člana društva Mara Bidovec in Frido Beznik, da skupaj s predsednikom in tajnikom podpišeta zapisnik občnega zbora; za preštevalca glasov pa sta bila izvoljena Franc Bidovec in Stane" Snoj.
Glede druge točke je bilo sklenjeno, naj se ne bere zapisnik prejšnjega občnega zbora, marveč se odobri na podlagi podpisov tedanjih overovateijev. Potem je še bilo sklenjeno, da se bo razpravljalo o vseh poročilih skupaj.
POROČILO TAJNIKA
Tajnik Emil Cof je poročal:
V	pričetku leta 1984 je imelo društvo 903 člane. Med letom ni pristopil nihče. Umrlo je 20 članic in članov, in sicer: Franja Stare, France Malovrh, Jože Prijatelj, Alojzija Ašič, Vida Peršuh, rev. Matija Lamovšek, Miloš Stare, Slavimir Batagelj, Marija Malavašič, Ivan Kočar st., Franc Gerkman, Tilda Eiletz, Milena Drenšek, Frančiška Korošec, Marija Markež, Kristjan So-
Prosvetni referent dr. Stane žužek je povedal:
Slovenski dan
Naj gre tukaj najprej priznanje za uspeh Slomškovemu domu, kot lanskemu prireditelju. Slovenski dan je potekal pod geslom: „Eno nas druži: Slovenci smo in kristjani!“, povzeto po škofu dr. G. Rožmanu, čigar leto smo obhajali v tej dobi. Tako se je naše društvo kot predstavnik skupnosti tudi na ta dan formalno udeležilo spomina škofa dr. Gregorija Ražmana.
Slavnostni govornik je bil g. Zorko Simčič, katerega glavna misel je temeljila na -pojmovanju očetnjave, domovine in dolžnosti, ki nas k temu vežejo ter navajajo k trajni zvestobi svojemu narodu. Kot posebne omembe vredno na tem Slovenskem dnevu je bila razstava našega tiska, na kateri je sodelovalo na povabilo šest založb. Sodeč po številu prodanih knjig, je bila razstava precej uspešna in bi bilo primemo za v bodoče pritegniti vse naše založbe.
Proslava žrtev II. svetovne vojne in komunistične revolucije v Sloveniji
Prireditev je bila pod geslom „Drevo našega rodu raste iz krvi“. Koncele-brirano daritev sv. maše je vodil delegat msgr. A. Orehar. Slavnostni govornik pa je bil lic. Dušan Šušteršič, ki je poudaril predvsem naše pričevalno poslanstvo.
Za odrski nastop pa je bil naprošen pisatelj dr. Tine Debeljak, da priredi vsebino šolskih nalog dijakov 4. letnika srednješolskega tečaja, iz leta 1983, na temo „Moj oče — domobranec“, kjer je bilo naizomo pokazano, kako naš mladi rod raste iz krvi tistih, ki so darovali svoje življenje za našo domovino in naše ideale. Odrska izvedba je bila poverjena g. Stanetu Jerebiču, ki je v nastop pritegnil skupino deklamatorjev — srednješolcev. Scenerija in zamisel za tiskani spored sta pa bila sad prizadevanja arh. Francija Klemenca.
Priprave za 40-letnico našega zdomstva
Zavedajoč se globokega pomena za nas vse, je ta referat že pred časom pričel razgovhre za izoblikovanje glavnih smernic za ta jubilej.
Torej, po sklepu razgovorov z ne-
katerimi osebnostmi ter na željo Med-organizacijskega sveta z dne 18.-5.-84 je bil sklican poseben posvet za konec meseca julija preteklega leta z vsemi, ki bi bili na kakršenkoli način kdaj soudeleženi na naših osrednjih prireditvah, s predsedniki krajevnih domov, ter njih kulturnimi referenti, še prav posebno pa je bil povabljen dr. Milan Komar, da bi osvetlil s filozofskega stališča Vprašanje štiridesetletnice ter pojem in pomen prehoda v novo dobo. V razvijanju svojih misli je le-ta zelo poudarjal bistveno važnost kontinuitete pri slehernem kulturnem prizdevanju, pri ohranitvi osebnosti rojakov-posameznikov in po vsem tem identitete naše skupnosti, kot del slovenskega naroda.
Na podlagi sklepov tega posveta in poznejših posvetov in delovnih razgovorov je bil osnovan okvirni načrt, ki je v bistvu ta-le:
a) naj poteka obhajanje štiridesetletnice -skozi vse leto 1985, vključivši praznovanje obletnic krajevnih domov in še nekaterih posebnih prireditev; h) maj bosta naši osrednji prireditvi t. j. Slovenski dan in proslava žrtev
II.	svetovne vojne in komunistične revolucije v -Sloveniji, kot glavni postavki pri tem obhajanju; c) tukajšnja javnost pa naj bo obveščena o vsem tem po primernih izjavah oz. prireditvah.
V tem duhu je torej zamišljen letošnji Slovenski dan, ki bo sicer v Slovenski vasi v Lanusu, kakor je to tudi že razvidno iz oglasov v našem časopisju, in je postavljen pod geslo: „Bog in Slovenija! — 40 let zvestobe!“ Priložnostno pa je letošnji dan posvečen solidarnosti med nami — kot je to bil prvotni namen Slovenskih dni — ker bo tam zaključena prodaja srečk za pomoči potrebne mendoške rojake, katerim zadnji potres ni prizanesel, nato pa napitnica in žrebanje tozadevnih nagrad.
Posebna značilnost obhajanja te štiridesetletnice je tudi v tem, da se je zanjo zavzel prav izrecno Medorganizacijski svet in zato moremo trditi še bolj kot kdaj preje, da je pri tem soudeležena dejansko vsa naša skupnost.
Sledilo je poročilo šolskega referenta, g. Franceta Vitriha, katero bomo
radi obširnosti prinesli v prihodnji številki.
V zadnjem poslovnem letu se je referat odločil za tiho delo na dveh področjih:
1.	osebni pogovori z vodilnimi osebnostmi slovenske skupnosti o dvojezični-šoli; pogovori z mladimi družinami; nabiranje podatkov o značilnostih podobnih dvojezičnih šol v zamejstvu;
2.	stiki s podjetniki na vseh področjih in začetek nabiralne akcije za stroške, ki jih bomo imeli ob ustanovitvi dvojezične šole. — Do sedaj imamo 1.950 dol.
Za zaključek prisluhnimo naslednjim podatkom: V Argentini imajo: Nemci 20 dvojezičnih šol; Judje 26; Italijani 16; Angleži 12; Francozi 6; Irci 5; Hrvatje 1. Armenci, ki se že 70 let spominjajo pokola po Turkih, so letos slovesno ustanovili drugo argentinsko armensko srednjo šolo.
Res je, da vsaka emigracijska skupnost živi iz svojih posebnih okoliščin. Za našo dvojezično šolo je več zanimanja pri mladih družinah in mešanih zakonih kot pa pri starejših, ki dostikrat o tem odločajo.
Tajnik Emil Cof pa je še prebral POROČILO
SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA
Preteklo šolsko leto je bilo v tečaj vpisanih 185 dijakov, kar kaže, da se število dijakov v tečaju počasi manjša. Poleg teh je tečaj imel še tri dopisne člane iz Córdobe in Tucumana. Od dijakov je 15 imelo popravne izpite v marcu 1985, 5. letnik je končalo 43 abiturientov, ki so izdali letos svoj almanah z naslovom Naša podoba.
V tečaju je učilo leta 1984 18 učnih moči. Ravnatelj je bil Pavle Rant, katerega je v zadnji bolezni in po smrti nadomestovala podravnateljica Miriam Jereb.
Pouk je bil kot po navadi vsako drugo soboto, v kolikor je bilo mogoče. Profesorji so tudi natisnili skripta za potrebe dijakov.
O zaključni proslavi in razdelitvi diplom in nagrad najboljših učencev je izšlo izčrpno poročilo v božični številki Svobodne Slovenije pa tudi v Duhovnem življenju.
Kot glavni problem se je pokazalo upadanje znanja slovenščine. Zato si je profesorski zbor posebej ustavil ob tem vprašanju, ki ga bo tudi reševal skupaj z -učitelji slov. osnovnih šol.
Nato je arh. Vombergar predal predsedstvo občnega zbora 1. podpredsedniku Marjanu Lobodi in prebral svoje poročilo-:
Delovanje društva Zedinjena Slovenija se je normalno razvijalo v preteklem poslovnem Obdobju. Vsakoletno praznovanje Slovenskega dné se je vršilo preteklo leto v slovenskem Domu v Ramos Mejia pod geslom pok. škofa Rožmana: „Eno nas druži in veže, Slovenci smo in kristjani“. Slavnostni govor je imel pisatelj Zorko Simčič, za tem pa je bila akademija, katero je pripravila mladina Slomškovega doma. Ko-t je v navadi, se je praznovanje zaključilo s plesno prireditvuo.
Spominski dan žrtev kmnunistične revolucije v Sloveniji je bil prvo nedeljo junija v Slovenski hiši. Po sveti maši je bila spominska proslava, katero je pripravil dr. Tine Debeljak, govoril pa je g. Dušan Šušteršič.
Normalno so se vršili dopolnilni tečaji slovenskega jezika, zemljepisa in zgodovine vseh treh stopenj : osnovne, srednje in višješolske pod strokovnim vodstvom Zedinjene Slovenije. Ob koncu osnovnošolskega tečaja Se je organizirala počitniška kolonija za otroke članov v Kordobske gore, katere se je udeležilo 78 otrok iz vse. države ob spremstvu učiteljev in članov Upravnega sveta našega društva. V pripravi so tečaji za posodobljenje in izpopolnitev učnih moči slovenskih šol vseh treh stopenj. V preteklem letu nam je „Slomškova ustanova“ s sedežem v Avstriji priznala štipendiji za dva mlada člana skupnosti, da potujeta v Evropo in Spoznata domovino svojih staršev.
Za obravnavanje tekočih poslov društva se je Upravni svet sestal sedemkrat, izvršni odbor pa trikrat v preteklem letu. Umrlo je 20 članov društva, eden pa je izstopil. Svojcem pokojnih smo izplačali pripadajoče posmrtnine. Imeli smo pet sej Medorganizacijskega sveta slovenskih Domov Velikega Buenos Airesa in drugih predstavniških društev, katere valbi društvo Zedinjena Slovenija na obravnavanje snovi, ki so vsem skupne.
Zastopniki društva se udeležujejo proslav in sestankov, ki jih pripravlja „Dirección Nacional de Migraciones“ in emigrantske skupnosti v deželi. To leto smo bili prisotni na proslavah „Dneva priseljenca“ v bivšem InmigrantSkem hotelu -in na folklornih prireditvah priseljencev v Berisso; pravtako na sejah za bodoči inmigrantski muzej. Na povabilo Zveze Poljakov so se udeležili svete maše, ki jo je imel poljski kardinal Glemp ob priliki obiska v Argentini.
Važen, a žalosten dogodek v preteklem letu, je bila smrt g. Miloša Stareta, ustanovitelja in prvega predsednika društva, častnega člana in v Uravnem svetu spoštovanega sodelavca od samega začetka. G. Stare je bil intimno povezan z izvorom in razvojem najbolj važnih ustanov naše skupnosti. Njegova smrt je povzročila težko nadomestljivo vrzel. Posebej je treba omeniti tudi, da je g. Stare zapustil v svojem testamentu polovico svojega premoženja društvu Zedinjena Slovenija. Zapuščinski postopki so v teku.
Drug, tokrat radosten dogodek pa je bilo praznovanje zlate maše msgr. Antona Orehar j a, tudi člana Upravnega sveta. Ob tej priložnosti je bil msgr. Orehar imenovan za častnega člana našega društva. Pri slovesnostih smo tudi mi sodelovali; predsednik arh. Vombergar je imel raznični govor, v katerem je čestital monsignorju v imenu slovenske skupnosti in mu izrekel zahvalo za toliko let skrbi za duhovni in tvami blagor slovenskih priseljencev.
Leta 1985 bo poteklo 40 let slovenske narodne tragedije, prihoda komunistov na oblast v Jugoslaviji, množičnega pokola razorožene slov. narodne vojske in sledečega odhoda demokratičnih Slovencev, izvora naše emigracije. Za pravočasno pripravo spominskih proslav, ki naj bi imele vso važnost in potreben sijaj, je društvo ZS pooblastila odbor „ad hoc“, kateri se je v ta namen v preteklem letu večkrat sestal z zastopniki društev slovenske skupnosti.
Po končanem poročilu je zopet prevzel predsedstvo občnega zbora in prosil predsedniku nadzornega odbora Tineta Selana, da poda svoje poročilo.
POROČILO NADZORNEGA ODBORA
Njegov predsednik Tine Selan je
prebral :
Nadzornemu odboru gotovo ne pripada, da bi z izbranimi besedami pred publiko analiziral temeljito in vestno delo odbora na vseh področjih. Niti ne, če je bilo vse storjeno v skladu z ideali našega idejnega zdomstva, marveč samo toliko, da čuje nad čistimi računi naše osrednje organizacije. Priznati moramo, da so bili ti vodeni zgledno natančno.
Za vse storjeno delo in trud za -skupno dobro predlagam dosedanjemu odboru razrešnico s pohvalo.
Vsa poročila in predlog o razrešnici so bila sprejeta z aplavzom.
DEBATA
Nato je predsednik pozval navzoče k debati. Oglasil se je predsednik Slovenskega narodnega odbora Rudolf Smersu in opozarjal, naj pri naših jubilejnih proslavah ne pozabimo predočiti otrokom zgodovine našega odhoda iz domovine in pokola domobrancev. Omenil je neko priliko, ko niti eden od otrok v razredu ni znal povedati, zakaj smo tukaj. Otroci morajo dobro vedeti, zakaj so njihovi starši zapustili domovino. Ga. Marnova je k temu pripomnila, da so dijaki srednješolskega tečaja dobili za domačo nalogo, da prečitajo brošuro o začetkih komunistične revolucije in napišejo, kaj vedo o naši usodi. Tone Šušteršič je priporočal izmenjavo slovenskih knjig in publikacij z inozemstvom, na kar mu je Lojze Rezelj odgovoril, da za to skrbi Slovenska kulturna akcija in da bodo tam lahko ustregli njegovi želji, če želi videti 'kakšno publikacijo. Joža Markež je ugotavljal, da dohodki pri društvenih prireditvah (prostovoljni prispevki pri vhodu) večkrat ne krijejo stroškov prireditve, kar ni prav. Treba bo misliti, kako se bo ta nedostatek rešil, šolski referent France Vitrih pa je omenil, da se mu je neka argentinska psihologinja zelo pohvalno izrazila o slovenskih otrocih v tukajšnjih šolah; argentinska in slovenska šola se dopolnjujeta. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, predsednik arh. Vombergar preide na sledečo točko dnevnega reda.
VOLITVE NOVEGA ODBORA
Prečital je listo, ki jo je priravil dosedanji upravni svet:
Predsednik: Lojze Rezelj, odborniki: Emil Cof, dr. Katica Cukjati, Janez Dimnik, inž. Jernej Dobovšek, dr. Andrej Fink, Miha Gaser, Nace Grohar, Stanko Jerebič, Martin Kovačič, Marjan Loboda, Magister Milan ml., gdč. Mija Markež, ga. Marjana Marn, Stanko Oberžan, Anton Oblak, msgr. Anton Orehar, Pavle Pleško, gdč. Simomka Ra-jer, dr. Julij Savelli, Marjan Schiffrer, France Vitrih, Tine Vivod in dr. Stane žužek. Namestniki: Joža Markež, Stane Mehle, Janez Čeč in Andrej Goljevšček. Nadzorni odbor: arh. Jure Vombergar, Tine Selan in Božo Stariha, častno razsodišče: dr. Jože Dobovšek st., dr. Milan Komar in dr. Anton Šimenc.
Ker se na vprašanje predsednika, ali ima kdo še kako listo, nihče ne oglasi, ugotovi, da je lista edina in da je v dvorani navzočih 42 članov in da so 4 člani zastopani s pooblastili. Občni zbor sprejme predloženo listo z aplavzom. Arh. Jure Vombergar se poslovi s sledečimi besedami:
POSLOVILNE BESEDE
Zaključujem svoje štiriletno predsedovanje društvu Zedinjena Slovenia. Zahvaljujem se vam, da ste mi zaupali dve dobi delovanja osrednjega društva demokratičnih Slovencev v Argentini in mi pri tem ves čas stali ob strani in mi dajali pogum. To vas prosim sedaj tudi za novoizvoljenega predsednika, kateremu želim vso srečo in božjega blagoslova pri svojem delu. Želim mu uspeha tudi v tistih območjih, v ka-terir jaz nisem znal ali mogel prepričati, privabiti, navdušiti ali obve. zati. Sicer pa naj ve, da uspeh ali neuspeh ni merilo v delovanju društva, kot je naše. To velja za poslovni svet. V našem svetu velja le zvestoba vrednotam, pričevanje in (Nad. na str. 4)
Zadruga SLOGA
Redni letni občni zbor
(Nad. s 3. str.)
zgled; Le tako, kot poje naš pesnik! „nekoč bo'“, tisto namreč, za kar so se borili in umirali naši predniki, za kar že 40 let v zdomstvu delamo tiho in vztrajno, ohranjamo in razvijamo vrednote slovenstva v nas in naših otrocih, da bo nekoč naša domovina resnično svobodna in samostojna.
Upam, da daleč ni ta dan.
Nato je predal predsedstvo občnega. zbora novoizvoljenemu društvenemu predsedniku Lojzetu Rezlju, ki je podal svoj nastopni govor: .
GOVOR NOVEGA PREDSEDNIKA LOJZETA REZLJA
Zahvalim se vsem za zaupano mi mesto predsednika društva Zedinjena Slovenija. Vedite, da ste izvolili človeka, to se pravi z vsemi človeškimi slabostmi in pomanjkljivostmi. če pa ste pri volitvah predsednika upoštevali moja čustva in ljubezen do slovenstva, do svobode in odprtosti, ste morda zadeli. Z vso odgovornostjo bo novoizvoljeni odbor takoj nadaljeval z delom.
Priklicati bo skušal v društvo vse Slovence v Argentini, ki čutijo, da so šli zato v svet, da se jih otro. ci rode sicer na tujem, a v svobodi, da svobodno lahko izpričujejo vero in narodno pripadnost. Enako bomo povabili tudi vse že v Argentini rojene, ki po njih žilah teče slovenska kri.
Izkazali bomo tako ob 40-letnici in tudi naprej hvaležnost našim žrtvam, ki so darovali življenje zato, da mi lahko svobodno živimo naprej slovensko.
Zahvalili se bomo tudi Argentini, katera nam tako velikodušno nudi to svobodo in nas tudi spoštuje in ce.
ni.	Take gostoljubnosti ne uživajo rojaki in njih potomci nikjer drugje po svetu. To je na primer potrdil koroški durovnik g. Vinko Zaletel, ki je zapisal : „Ko pa si bom izbral prijaznost in prisrčnost oblasti in ljudi, tedaj pa bom mislil na Argentino. čeprav ta izjava kakemu ‘na-prednežu’ ne bo pogodu...“ Ne bomo se bali rojakov, ki nas obiskujejo iz Slovenije. Tudi v Sloveniji ne bomo bojazljivo odgovarjali s Petrom: „ne poznam tega človeka,“ pač pa jim bomo povedali, da odklanjamo brezboštvo, da odklanjamo tota-litarizem in da smo in želimo ostati zedinjeni svobodni Slovenci. Povedali jim bomo tudi, da nismo izdajalci, vojni zločinci in bedni pri. vržene! okupatorja, kot nam očitajo. Naj simboliziram v osebi mojega pokojnega očeta, domobranskega stotnika, borbo vseh narodnjakov, ki so
med revolucijo v Sloveniji stali na strani resnice, pravice in ljubezni. Kakor moj oče ni bil izdajalec, vojni zločinec in bedni privrženec oku. patorja, tako tudi ni bil tak naš slovenski upior proti brezbožnemu komunizmu. čas nam dokazuje, da je resnica na naši strani, če bi v domovini komunizem rès ustvaril raj, bi se mnogi vračali, a dogaja se ravno nasprotno, vsak bi rad žive} v svobodi, a je žal ne more doseči.
Vse naše delo bo še posebej usmerjeno v dosego visokega in nujnega cilja med nami: Branje slovenskih knjig in časopisov. Izid nove slovenske knjige, revije ali časopisa mora postati pravi praznik med nami. če bomo to dosegli, nam bodo tudi mia-di sledili in to bo največje zagotovilo za naš nadaljnji obstoj. Vsak Slovenski dom mora imeti na častnem in vidnem mestu knjižnico, mora ponuditi članom Doma in drugim rojakom slovensje knjige in časopise. S povečanjem števila članov našega društva, s sodelovanjem vseh članov z nasveti, konstruktivno kritiko in podporo, bomo prav gotovo društvu dali nov zagon. Vse naše delo pa mora biti spremljano z ljubeznijo in širokogrudnost jo. Ne kritizirati samo iz zlobe ali osebnih antipatij do ljudi, ki bomo društvo vodili. Ne stati ob strani in samo od časa do časa napisati stroge besede „češ, saj ne znajo, jaz bi naredil veliko bolje“. Vrata društva so odprta vsem članom. Pridite in delajte! Zato sem si izbral kot vodilno geslo pri tako odgovornem delu: MANJ GOVORITI, VEČ NAREDITI. Naj se tudi bva-ležno spomnim vseh dosedanjih predsednikov in odbornik društva. Bog naj bo plačnik vsem, že pokojnim in živim, za tako uspešno opravljeno delo, saj brez njih mi danes ne bi mogli nadaljevati. Z optimizmom in veliko ljubeznijo gremo tudi mi na delo.
Pri vsem pa naj pomaga Bog!
Nato preide na sledečo točko dnevnega reda in prosi dosedanjega blagajnika, da prebere poročilo, s katerim je bila na seji upravnega sveta 30. novembra 1984 določena članarina in posmrtnina za leto 1985. Blagajnik Janez Čeč prebere sledeči sklep:
Na seji Upravnega sveta dne 30. novembra 1984 je bilo sklenjeno:
„S 1. januarjem 1985 stopi v 'veljavo nova članarina za člane Zedinjene Slovenije $a 80,— mesečno ali $a 960,— letno za samske in $a 120,— mesečno ali $a 1.440,— letno za družine. Istočasno stopi v veljavo nova posmrtnina $a 8.000,— za vse tiste dosedanje člane, ki bodo v primeru smrti na tekočem z novo članarino. V nasprotnem veljajo dosedanje določbe.“
Z ozirom na sedanjo izredno veliko
inflacijo pa je bilo sklenjeno na seji 22. marca 1985, da se predloži občnemu zboru, da se poviša članarino '1. maja in 1. 'septembra v sorazmerju s tedanjo inflacijo in da o višini iste določi upravni svet.
Sklep je bil soglasno sprejet z dopolnilom, da se pooblasti upravni svet, da s 1. majem in 1. septembrom dvigne članarino in posmrtnino v soglasju s tedaj vladajočo inflacijo. Tudi se naroči upravnemu svetu, da preuči nova določila za plačilo posmrtnine, upoštevaje socialne in pravične razloge; dolgoletni člani naj imajo pravico do daljše dolbe zaostanka članarine.
Ker se nihče več ne javi k besedi, predsednik Lojze Rezelj o'b 12,45 uri zaključi občni zbor.
Na seji upravnega sveta 3. aprila se je konstituiral novi izvršni odbor: predsednik Lojze Rezelj, 1. podpredsednik Marjan Schiffrer, 2. podpredsednik Marjan Loboda, tajnik Stanko Jerebič, blagajničarka Simonka Rajer, gospodar Emil Cof, prosvetni referent Miha Ga-ser šolski referent France Vitrih, mladinski referent Milan Magister ml., n referent za dvojezično šolo Tine Vivod.
E. C.
Medorgaiiizacijski svet
V petek 15. marca je. bila na Slovenski pristavi 1. redna seja Medorga-nizacijskega sveta. Najprej je dr. Sa-velli, predsednik pristavskega odbora poročal o delu na Pristavi. Potem je dr. S. žužek poročal, da bo letos Slovenski dan 14. aprila v Slovenski vasi. Ker letos poteka 40 let od naše narodne tragedije, bo spominska proslava v dveh delih in sicer v soboto 1. junija v Slovenski hiši, v nedeljo 2. junija dopoldne j>a sv. maša v buenosaireški stolnici, nato pa povorka do spomenika generala San Martina na istoimenskem trgu, kjer bomo položili venec. Povorke naj se udeleži čim več narodnih noš. Potem je bil sprejet sklep, da se pripravi nagradno žrebanje za nabiranje sredstev za. pomoč Slovencem v Men-dozi, kjer je potres v mesecu januarju povzročil veliko škodo; stari del Slovenskega doma in več privatnih hiš pa bodo morali podreti po nalogu o-blasti. •— Nadalje se je razpravljalo o eventualnih obiskih kulturnih organizacij iz domovine, ki bi želele nastopiti v naših Domovih. Sklenilo se je, naj bodo prisrčno pozdravljene in predstavljene ob pričetku svojih nastopov, a istočasno naj bo tudi njim predstavljena naša slovenska skupnost. Naj vedo, da smo del tistih demokratičnih, političnih in vojaških nasprotnikov komunistične stranke, ki je preostal živ po povojnem genocilu. Ne sovražimo nikogar, a še vedno, kot nekoč, zahtevamo za svoj narod svobodo in za vse žrtve komunizma pravico. Naši Domovi
Meseca marec in april pomenita v naši skupnosti vračanje s počitnic, pričetek šolskega leta in novo življenje v naših društvih in ustanovah. Tudi Zadruga SLOGA je krepko stopila v tekočo poslovno dobo z občnim zborom, ki je bil v soboto 30. marca 1985. ob 20,30 v prostorih Slomškovega doma v Ramos Meji ji. Vodil ga je predsednik dr. Anton Šimenc, ki se je v začetku spomnil 23 članov, ki so umrli med obema Občnima zboroma, lanskim in letošnjim, posebno pa še g. Petra Markeša, stebra slovenskega zadružništva v Kanadi.
Na vrsti so bila poročila odbornikov. Kot prvi je poročal predsednik dr. Šimenc. Iz njegovih bogatih misli bomo povzeli najvažnejše.
Kljub razrvanim gospodarskim razmeram, med katerimi se prebijamo že dolga leta v Argentini, je SLOGA mogla obstati in se celo razvijati v prvi vrsti zaradi načelnosti in doslednosti svoje dolgoletne zadružne politike, ki sloni v glavnem na naslednjih postavkah:
1)	Ustanovitelji slovenskega zadružništva v Argentini niso bili nikaki začetniki, ampak so prinesli že od doma preizkušeno zadružno tradicijo.
2)	SLOGA je vedno razumela in podpirala miselnost slovenskega človeka, ki mu je varčevanje že nekaj prirojenega in polaga veliko skrb na slabe čase in stara leta.
3)	Za uspešno poslovanje je znala upoštevati pomen dobrega medsebojnega poznanja tako članov kot odbornikov.
4)	Svoje poslovanje je urejala tako, da je omogočila velikemu številu slovenskih obrtnikov, trgovcev in manjših podjetnikov, ki nimajo dostopa do tukajšnjih bančnih kreditov, da so se gospodarsko osamosvojili.
5)	Upravni odbori SLOGE so posvečali vsakemu sklepu, zlasti še važnejšim odločitvam, resen premislek in primerno previdnost.
Končal je: „Svet in mi stojimo pred usodno odločitvijo in izbiro: ali demokratična zadružna ureditev, sloneča na
okraišeni z belo-modro-rdečo zastavo so odprti vsem nosilcem narodne kulture, nepomešane s partijsko propagando. — Po daljšem razgovoru o pobiranju podpisov za slovensko akcijo na iniciativo iz Avstralije je bil sprejet sklep: Ker je to politično vprašanje, Medorganiza-cijski svet ne zavzema stališča ne za in ne proti podpisovanju, dokler o tej zadevi ne odloči Slovenski narodni odbor.
i«i*B'»a«»fcaaaBBaaMaaiBaBaaEEaaaaaaBaBaB!tf:.4BaraBaaaBaaai
krščanskih temeljih, ali pa socialistična ureditev sveta, oprta na materializem in ateizem. Bog daj, da bi izbrali pravo pot!“
Za predsedniškim je bilo tajniško poročilo, odkoder bi kot zanimivost lahko izluščili, da je Zadruga 31. decembra 1984. imela 2538 aktivnih članov, da novi člani pripadajo mlajšemu in celo najmlajšemu rodu kar smatramo kot poroštvo za dobro rast in še dolgo življenje naše zadruge.
Blagajnik Janez Amon je že takoj
v začetku ugotovil, da živimo takorekoč v neznosnih gospodarskih razmerah, da pa so bili kljub temu v zadnji poslovni dobi doseženi pozitivni rezultati, saj se je 'število članstva povečalo, zadružni kapital se je krepko dvignil in je bil zaznati leip napredek v prometu Zadruge. Aktiva se je v primeri s preteklo poslovno dobo povečala skoraj 15-krat. V približno istem razmerju so se povečala izdana posojila, kakor tudi zadružni deleži. Nato je prešel na branje letne bilance ter izkaza izgube in dobička za poslovno dobo 1984, kar je SLOGA objavila v lično tiskani brošuri. Zadnje poročilo je podal predsednik nadzornega odbora Božo Fink, ki je odobril in potrdil delovanje in ukrepe upravnega odbora v času poslovne dobe od 1. januarja 1984 do 31. decembra istega leta.
V naslednji točki dnevnega reda so bile volitve tistih odbornikov, ki so jim mandati zapadli 31. dec. 1984. Edino kandidatno listo, ki jo je pripravil u-pravni odbor, je občni zbor soglasno o-dobril. člani upravnega in nadzornega odbora SLOGE za poslovno dobo 1985 so torej naslednji: predsednik dr. Anton Šimenc, podpredsednik Avgust Je-ločnik tajnik Stanislav Mehle namestnik tajnika Ivan J. Teraš, blagajnik Janez Amon, namestnik blagajnika Janez Čeč, odborniki Anton Podržaj, Emil Keržič, Ivan R. Gričar, Anton Kast'lic in Jože Tomaževič, namestnika Ivan Makovec in Tomaž Maček. Nadzorni odbor: Božo Fink in Marjan Schiffrer, upravnik Marjan Loboda.
Ker se je občni zbor zavlekel v pozne ure, je poročal upravnik Marjan Loboda uri slučajnostih prav na kratko, da je .SLOGA tista ustanova med nami, ki izkazuje najnižjo povprečno starost članstva (če izvzamemo seveda mladinske organizacije). Ta se vrti okrog 40 let. Po še nekaterih dodatnih vprašanjih, so se udeleženci občnega zbora preselili v gostinske prostore Slomškovega doma, kjer so se finančni, pa tudi druge vrste pogovori, nadaljevali cb okusnem golažu in dobri kapljici.
Marjan Schiffrer
«UMtvmMMttaBBBaaaBMBBaasnBMaaaKffBBBBBBaeMBnaHfeBaiBSBaBBaBBBflBnsMaaBadBUBnnBiKeBMaBMBiraiacRBaiBRaMirMafeaBBBBBsaaaaBBiMnt :
Odprti pismi
Pred kratkim sta dva slovenska komunistična oblastnika Ribičič in Dolanc, napadla z zastonjskimi žaljivkami dva slovenska znanstvenika in politika v svobodnem svetu, dr. Ljubo Sirca in dr. Cirila Žebota. Ta dva sta poslala popravek in odprto pismo, pa seyeda nista bila objavljena v domovini. Ker sta zanimivi, objavljamo Dolančev napad in odgovora v orkajšani obliki:
Stane Dolanc, član predsedništva SF RJ, Delo, 26. januar 1985:
Slovenski narod ni bil nikoli bolj svoboden...
Obsodil je tiste, ki zlorabljajo in potvarjajo geslo o združeni Sloveniji, in dejal, da je med pogovorom v Prištini pri tem mislil na nacionalistične in de-magoško politične parole, ki so v službi določene hegemonistične politike. „Geslo o sodobni združeni Sloveniji u-porabljata danes znani belogardistični vojni zločinec Žebot ali pa plavogar-distični Sire, ki govorita o srednjeevropski katoliški federaciji, v kateri bodo Slovenija, Hrvaška in tako naprej, s čimer enačita NDH in svobodno združeno Slovenijo.
ODGOVOR CIRILA ŽEBOTA
V civiliziranem svetu, kjer spoštujejo naravno dostojanstvo in pravice človeka, javna občila uporabljajo oznako „zločinec“ samo za osebe, ki so bile po zakonitem in nepristranskem sodnem postopku spoznane za krive dejanj, ki so bila v veljavnih zakonih vnaprej do-
ločena kot zločini, Ker po tem pravosodnem vodilu držav, ki slone na pravnih temeljih, jaz nisem nikoli in nikjer bil niti obtožen, še manj pa spoznan za krivega kakršnegakoli zločina, si nihče — pa naj bo tudi član predsedstva SFRJ — ne more lastiti pravice, da mi javno nadeva take oznake. Uporaba izraza „vojni zločinec“ v omenjenem članku je še toliko bolj žaljiva, ker ne krši le pravila civilizirane družbe in pravne države, temveč je tudi v nasprotju ž znanimi zgodovinskimi dejstvi, zaradi katerih je moj oče bil dvakrat poslan v Dachau, kjer je umrl, jaz pa sem leta 1943 po nemški zasedbi Ljubljane bil primoran ilegalno umakniti se v Rim, kjer sem dobil zatočišče v vatikanski ekstrateritorialni hiši. Za o-četa usodni drugi Dachau poleti 1944 je bil pod obtožbo, češ da je imel v Ljubljani stike z menoj v tedaj že o-svobojenem Rimu.
Zdaj pa k političnemu očitku v omenjenem Dolančevem citatu, češ da se zavzemam za, neko „srednjeevropsko katoliško federacijo“. Tega ali kakršnegakoli podobnega izraza jaz nikdar nisem uporabljal ne v Sloveniji ne v Ameriki.
V tem smislu sem se med drugo svetovno vojno v osvobojenem Rimu s tedaj na italijanski fronti zmagovitimi Poljaki in zastopniki drugih narodov vmesne Evrope zavzemal za povojno ustvaritev takoimenovanega Intermari-ja kot obrambne zveze suverenih narodnih držav na prostoru od Baltika do Jadrana, Egeja in Črnega morja. To naj bi bila skupnost samobitnih in ena-
kopravnih narodov v srednjevzhodni Evropi, na prostoru med Nemci in Rusi.
Intermarij bi torej združeval vse vmesnoevropske narode, slovanske in neslovanske, vseh ver" — katoličane, protestante, pravoslavne, muslimane — pa tudi brezverce, ne pa bil neka izmišljena „srednjeevropska katoliška federacija“, kot o tem Delo navaja Dolanca. Tudi citat, ki trdi, da Žebot in Sire „enačita NDH in svobodno združeno Slovenijo“, izraža nesmisel; Intermarij je bil zamišljen za zavarovanje narodov vmesne Evrope po drugi svetovni vojni. Takrat bi se bila tudi na Hrvaškem znova uveljavila že pred vojno izpričana demokratična vladavina, ko ne bi v senci sovjetske Rdeče armije Pa-veličeve diktature bila zamenjala stalinistična.
%
„Danes“ — katerega tako izrecno poudarja Stane Dolanc — ne gre za Intermarij. Nespremenljiv pa ostaja cilj Združene Slovenije kot suverene države slovenskega 'naroda.
ODGOVOR LJUBA SIRCA
Vsekakor mi Ribičič* očita belogardizem, Dolanc plavogardizem, ne eden ne drugi pa ne pove, da sem bil 1. 1941 član Osvobodilne fronte in sem dočakal konec vojne v partizanski uniformi s V. Prekomorsko brigado in Artilerijo VIL korpusa. Ko pravimo to, že zastavljam vprašanje, zakaj sem prišel v nasprotje z ljudmi kot Ribičič in Dolanc.
Decembra 1941 je vodstvo OF sporočilo včlanjenim skupinam dodatno točko programa: kdor koli bi se boril
* Mitja Ribičič, član predsedstva, ZKJ, Naši razgledi, 28. decembra 1984.
proti okupatorjem izven OF, ga je treba imeti za petokolonaša in izdajalca ter ga likvidirati. Komunistični voditelji niso samo s tem proglasili svoj monopol na odpor proti okupatorju, marveč so že nekaj prej začeli ubijati ljudi, ki niso imeli nobene zveze z okupatorji, kot so 'jim komunisti očitali, pàS pa bi utegnili organizirati boj proti o-kupatorjem, nad katerim KP ne bi imela popolne kontrole. Pozimi 1941/42 so komunistični likvidatorji tako ubili v „ljubljanski pokrajini“ kakih tisoč ljudi, v glavnem pristašev SLS, pred vojno zdaleč najmočnejiše slovenske stranke. Ali naj 'bi se ljudje dali preprosto pobiti? Začeli so se braniti in komunisti so jih nazadnje zrinili v sodelovanje z okupatorjem. Državljanske vojne ni podžigal „klerofašist“ Hacin, temveč so jo začeli komunisti sami.
Ker je skupina Pravda, ki sem ji med vojno pripadal, protestirala proti nemoralni dodatni točki programa OF, je bila v začetku 1942 izključena iz OF.
Kot rečeno, sem tudi sodeloval pri pòskusih, organizirati združeno jugoslovansko legalno demokratično opozicijo. Za nagrado so me komunistični voditelji dali obsoditi na smrt v tako imenovanem Nagodetovem procesu, ki ga je režiral Mitja Ribičič. Meni in profesorju Furlanu so smrtno kazen spremenili v dvajset let prisilnega dela, medtem ko so Črtomirja Nagodeta zares ubili. Da bi pritisnili name, so obsodili na deset let mojega očeta, ki je en mesec po izpustu iz zapora štiri leta kasneje umrl. Potem ko je Stalin jugoslovanske komuniste nagnal iz Ko-minforma in so morali iskati zavetja pri zahodnih kapitalistih, so me 1. 1954 izpustili iz zapora. Ribičičeva OZNA
me je hotela prisiliti, da postanem njen agent, tako da bi bil moral pobegniti, tudi če 'bi biilo sicer zame vredno živeti doma.
Sedaj mi Mitja Ribičič očita, da organiziram „protijugoslovansko kampanjo“, kot da bi bila Jugoslavija last njega in njegovih tovarišev. V resnici že trideset let skulšam pojasniti, zakaj njihov sistem ne funkcionira in ne more funkcionirati in kako bi iz Jugoslavije mogli napraviti gospodarsko uspešno in svobodno demokratsko zvezno državo. Analiziranje in kritiziranje komunizma se more zdeti „protijugoslovansko“ samo slepcem kot je Ribičiči, dejansko je le v prid jugoslovanskim narodom, saj komunizem Jugoslaviji — in ostalim vzhodnoevropskim državam — kljub visokoletečim frazam ni prinesel nič drugega kot zatiranje in zaostajanje v uboištvu. Dasi se komunisti z nasiljem, brezobzirnostjo in demagogijo še vedno drže na oblasti, nihče pri zdravi pameti ne more verjeti, da bi njihove zastarele ideje še utegnile prinesti njihovim podložnikom blaginjo, kot jo uživajo delovni ljudje na Zahodu. Zgražanje nad množičnim pobijanjem in gospodarsko zmedo pač ni „protijugoslovansko“.
Mitja Ribičič in Stane Dolanc si po vsem, kar smo doživeli v zadnjih 45 letih, zares ne moreta domišljati, da prav njihova partija ve, kako rešiti Slovenijo in Jugoslavijo iz sedanje zagate. Mogla bi se še odkupiti za nesrečo, v katero sta skupaj s svojimi tovariši-komunističnimi voditelji spravila nas vse', če bi nesebično pomagala, da se začne svobodna in trezna razprava o vzrokih sedanje krize in o poteh, kako najti izhod iz nje.
NOVICE IZ SLOVENIJE
V
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Žemlje so se podražile: male žemlje stanejo 7,50 din, velike pa 14,50 din.
LJUBLJANA —- Vrabca v kilski štruci polbelega kruha je našel kupec iz Medvod. Kruh so spekli v Žitovi pekarni na Samovi ulici. Za prestopek so pekarni zasolili 150.000 din, odgovorno osebo pa kaznovali s 5.000 din (en dolar — 252,5 din).
LJUBLJANA — Simfoniki RTVLJ
so imeli turnejo po ZDA, od koder so prihajali pohvalni odmevi. Iz Las Ve-gasa je kritik tamkajšnjega dnevnika pohvalil predvsem solista na rogu Jo.že-ta Falouta z Mozartovim koncertom za ta inštrument. K programu je treba dodati Religioso Slavka Osterca, Nedokončano Schubertovo simfonijo in Peto simfonijo Petra Čajkovskega. Dirigent je bil Marko Munih.
BREZNICA — Za nemško Adidas izdelujejo v Planiki vrhnje dele za športne obutve. Lani so izdelali 371.000 parov vrhnjih delov, ki so namenjeni v celoti za izvoz.
LJUBLJANA — Premalo semenskega krompirja bo na razpolago za letošnjo setev. Od drugod bodo morali dobiti kar 9.000 ton semenskega. Premajhno zanimanje za pridelovanje semenskega. krompirja je treba pripisati tudi lanski ceni, ko je bil semenski cenejši kot jedilni krompir.
LJUBLJANA — Z gojitvijo divjadi
in nje varstvom so zaenkrat zadovoljni. Lovske organizacije si prizadevajo, da bi velika divjad (medvedi, srne, jeleni, divji prašiči) ne izginila iz gozdov, a Včasih jim ne uspe s prehrambenimi zahtevami, zato divjad dela ponekod škodo na polju in gozdovih.
BELA KRAJINA — Zastrupitev rek Krupa, delno Lahinje in tudi Kolpe je razburilo svet za varstvo okolja. Tovarna kondenzatorjev Iskra-Semič se ni zavedala (tako pravijo), kakšno katastrofo v ekoloiškem pogledu more povzročiti neustrezno odlaganje poliklori-ranih bifenilov. Tovarna je ustavila izdelovanje kondenzatorjev, dokler ne najdejo primerne rešitve.
LJUBLJANA — štipendije so povišali; povišica velja od 1. januarja, zato bodo doplačali razliko za prve mesece. Povišati so pa morali, ker so z inflacijo življenjski stroški preveč narasli.
SOČERGA — Izumrle vaši skušajo z malimi obrtnimi obrati poživeti. Tako je v tej vasi tovarna ključavnic in okovja Lama v zadružnem domu zaposlila dvanajst delavcev, ki ne morejo živeti le s kmetijsikm delom. Če bodo
imeli uspeh, jih bodo še drugje in druge tovarne posnemale.
y LJUBLJANA — Avto-moto zveza Slovenije (Automóvil club) je imela svoj občni zbor. Zveza šteje sto tisoč članov, hočejo pa povečati njih število. Zato bodo posvetili največ pozornosti službi pomoč-informacije, . potem pa vzgoji voznikov, preventivi in turističnim potrebam.
NOVO MESTO — Dober začetek leta so imeli izvozniki iz dolenjskih občin. Najbolji se je odrezala Krka z izvozom surovin, farmacevtskih in kozmetičnih sredstev.
CELJE — žveplov dioksid (S02), ki
ga zaenkrat niso še.mogli odstraniti iz industrijskih dimnih plinov, je — kot vse kaže — nehal biti prolblem. Neki inženir iz tovarne Cinkarna je odkril raztopino, s katero se lahko izloči žveplov dioksid iz dimov in nato spremeni v žvepleno kislino. Ta naprava je bila uspešno preizkušena v laboratorijih in v rudniku svinca v Mežici.
UMRLI SO OD I. do 6. marca 1985:
LJUBLJANA — Fani Detiček, 90; Suzana Jeras roj. Rotar; Miro Rentz; Milan Tonejc; Janez Vresk; Olga Jereb roj. Vodišek; Jelka Šeme; Janez Vrhovec, 76; Ivan Novak; Zoran Mušič, 85; arh. Ivo Spinčič; Neža Štam-pfel roj. štajdohar, 86; Rozalija Križman roj. Hegler; Simon Podgoršek; Janez Kolonie st,; Jože Pahor; Vida Rot; Jožica Novak roj. Gorenc; Ana Kozamernik, 92; Ljudmila Prevorčič roj. Pirnat; Marija Jurina roj. Pezdevšek, 81; Anica Repovš roj. Brovet, 82; Pavel Zaletel; Antonija Pleško roj. Urbančič (Gabrova mama), 85; Anton šiko-vec; Magdalena Senica, 85; Josip Keršič, 91; Stane Zaletel, 84; Iva Zwölf; Dušan Bufon; prof. Jože Povšič, 78; Rajko Šelehar; Ljudmila Gerden; Ivah Rener, 78; Minka Mrak roj. Bogataj; Karol Kastelic, 90; Franc Grum, 74; Simon Podgoršek; Mirko Vidmar.
RAZNI KRAJI — Maripa Mihalič roj. Tomšič, Grosuplje; Ivana Srakar roj. Pirnat, 92, Videm; Ana Habič roj. Jurjevčič, 86, Vrhnika; Ana Samobor, 90, Podkraj pri Velenju; Rudolf Ruč-man, Domžale; prof. Anton Bukovec, Domžale; Draga Škerlj roj. Matko, 75, Novo mesto; Antonija Požar roj. Urbančič, 87, Novo mesto; Ferdo Korelc, Prelesje na Dol.; Edvard Dolenc, Izola; Jože Novoselič, 81, Nova vas pri Bregani; Ana Jazbec roj. Selič, Šentjur pri Celju; Štefan Galič, Novo mesto; Matilda Čarman, 88, Preska pri Medvodah; Lojže Kastelic, Novo mesto; Ana Dragan roj. Hren, Roj pri Trebelnem; Angela Mihelič, 74, Sodražica; Franjo Plevnik, 76, Griže; Ivan Resnik, Vihre; Karel Rigler, Kočevje; Mira Lah, Celje; Anton Turk, Radomlje; Miroslav Stančič, Pivka; Zora Pavlin, Solkan; Jožef Petrič, 88, Gradišče pri Vipavi; Tomaž Hlede, Gorica; Justina Gačnik, 63, Trebelno; prof. dr. Jerko Geržinčič; Luka Miljuš, Sežana; Marija Sitar roj. Dobida, Mišače.
Lslikojsttletski turali*
V nedeljo 21. aprila bosta mladinski organizaciji imeli v “Colegio Lasalle” lahkoatletski turnir.
Atletika je najstarejši šport. Saj zajema vaje, v katerih se je človek že od vsega početka uril: teči, skakati, metati.
Tekmovanje najbolj spretnih je rodilo športne tekme, ki so dosegle svoj višek v Grčiji leta 776. pred Kr. z uvedbo Olimpijskih iger. Te igre so se vršile na čast boga Zeusa v Olimpiji. Najbolj Spretni atleti so se merili v vseh panogah, ki jih še danes imamo za „kraljice športa“.
GORIŠKA in
Deželni svetovalec SSk dr. Drago Štoka je zaprosil deželno vlado, naj si prizadeva, da bi se dokončno uredilo vprašanje, primernih stavb za potrebe slovenskih dijakov v goriški pokrajini. Dr. Štoka v, tej zvezi ugotavlja, da so se pristojne šolske oblasti in Sindikat slovenske šole izrekli, naj bi stavba, ki je bila med obema vojnama škofijska gimnazija, postala stalni sedež že omenjenih slovenskih srednjih 'šol (učiteljišče, nižja srednja šola, klasična gimnazija in licej, učiteljišče za vrtnarice in trgovski tehnični zavod).
Inštitut za jezikorlovje pri Lepo. slovni fakulteti in Devinsko-nabrežinska občinska uprava sta ustanovila Center za proučevanje jezikovnih problemov, ki nastajajo glede na obstoj italijanskega in slovenskega jezika v deželi. Center bo imel svoj sedež v občinski knjižnici v Nabrežini. Inštitut za jezikoslovje ho pa imel na skrbi vodstvo znanstvenega dela.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka se je v Rimu sestal s tridentinskim senatorjetn Fon-tanarijem, ki je v prejšnji in v tej zakonodajni debi vložil v senatu zakoniki predlog SS'k o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Senator Fontanari je izrazil bojazen zaradi politične krize, ki jo je zaznati v parlamentu, kajti ta lahko negativno vpliva na reševanje slovenske problematike.
Rokopi , dokončan leta 1872, ki ga je hranila družina Formentinijev, je zagledal luč po zaslugi avtorjevega pravnuka Leonarda 1 in goričke pokra-
Trajale so 12. stoletij, dokler jih ni cesar Teodozij prepovedal leta 393 po Kr. Na pobudo francoskega barona Pierre de Coubertina so se spet obnovile leta 1898. Tako so se tega leta vršile prve Olimpijske igre današnjega časa.
Atletske panoge so razdeljene v tri velike družine: teke, mete, skoke. Na našem nedeljskem tekmovanju se bodo dekleta in fantje merili v panogah, ki pripadajo tem družinam: Tek na 100 m, 400 m, 1500 m, 3000 m, štafete 4x100 in 4x400; skok v daljavo in višino; met krogle, kopja in diska.
'Vsak odsek predstavljajo lahko trije tekmovalci za vsako panogo. Isti tekmovalec lahko tekmuje samo v treh panogah. Vsak tekmovalec se mora vpisati pri svojem športnem referentu.
.Na tem turnirju bodo tekmovali fantje in dekleta iz šestih odsekov SFZ in SDO, kar naj bi dalo okrog 60 tekmovalcev.
Da bo čim lepši in bogatejši ga bomo začeli s prošnjo Bogu pri sveti maši, ki bo ob 9. na istem kraju.
jinske uprave. Avtor, grof Giuseppe Formentini, je bil iz Števerjana. V tem rokopisu je osvetlil življenje in zasluge številnih Goričanov različnih slojev in poklicev.
Inštitut za vzhodnoevropske jezike
je priredil na Videmski univerzi predavanje ljubljanskega jezikoslovca prof. Franca Jakopina. Na tem vseučilišču, ki postaja vse bolj pomembno središče za slaviste in sloveniste, je prof. Jakopin razvil zanimivo temo „Slovanske izposojenke v slovenskem knjižnem jeziku“.
Revijo pevskih zborov v Trstu je
priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov. Na letošnji prireditvi, ki je bila posvečena spominu rajnega pevovodje in skladatelja Staneta Maliča, je nastopilo 12 zborov. Kvalitetne nastope pevskih zborov in spored je mojstrsko predstavljal gledališki igralec in pesnik Aleksij Pregare.
Mogočna manifestacija v Trebčah na Tržaškem, ki je izzvenela kot protest proti ravnanju in zadržanju tržaške občinske uprave glede vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, je odločno zahtevala, naj vlada in parlament čimj-pre odobrita globalni zaščitni zakon za slovensko narodno manjšino v Italiji. Manifestacija v Trebčah je po mogočnem zborovanju na Travniku v Gorici (29. maja lanskega leta) znova dokazala, kako Slovenci v Italiji odločno zahtevajo spoštovanje in zaščito svojih temeljnih narodnih pravic.
Na Fakulteti za tuje jezike in knji-
Darovali so
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: N. N., La Tablada, fa 4.400; ga. Marinka Miklič, Ezeiza, fa 1.000; Marinček Stanko, San Martin, fa 4.000 namesto cvetja na grob pok. Petru Mar-kešu; dr. Karel Vojska, Švica, fa 15.000 in 20 dolarjev; Jože Trpin, Kanada, 10 dolarjev in dr. Peter Urbanc, Kanada, 25 dolarjev v spomin pok. Petru Mar-kešu.
Uprava Svobodne Slovenije
ževnosti v Vidmu so predstavili zbornik Esteuropa-Miscellanea slovenica. Prva številka publikacije, ki jo namerava redno izdajati Institut za vzhodnoevropske jezike in književnosti, je posvečena dolgoletnemu predavatelju na videmski univerzi prof. Martinu Jevni. karju ob njegovi 70-letniei.
Ta prva iizdaja univerzitetnega inštituta je s tem zbornikom začela objavljati niz znanstvenih publikacij, namenjenih kulturnim in zgodovinskim zanimivostim vzhodne Evrope. Zbornik i-ma 245 strani. Vsebina je bogata in nadvse zanimiva. „Miscellanea Slovenica“ se začenja s prispevkom prof. Roberta Petarosa „Martin Jevnikar — sedemdesetletnik“.
, Srečanje etničnih skupin obmejnih držav se je vršilo v Rovinju. Po osrednjem poročilu na temo „dvojezičnost in narodnost“, so se vrstila poročila prisotnih delegacij. Skupno poročilo Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je podal dr. Franci Zwitter, skupno poročilo slovenske manjšine v Fur-laniji-Julijski krajini pa je podal Karlo Devetak. Uradni del sporeda se je končal z odobritvijo resolucije, ki poziva vlade Italije, Jugoslavije, Švice, Avstrije in Madžarske, naj spoštujejo pravice narodnostnih skupin in manjšin in jih dosledno uresničujejo.
Srednjeevropsko srečanje v Gorici je bilo posvečeno proučevanju vplivov psihoanalize na druge oblike kulturnega in družbenega, življenja v državah, kjer se je oblikovala t. i. srednjeevropska kultura. Tridnevno srečanje se je organiziralo v konferenčni dvorani palače Attems v Gorici. Sobotno dopoldansko zasedanje je predsedoval slovenski strokovnjak prof. Anton Trstenjak. Razni predavatelji so osvetlili ideološke in zgodovinske vidike psihoanalize in vpliv psihoanalize na literaturo, ostala umetniška področja in znanstvena ustvarjanja.
Zanimivo razstavo o kraški arhitekturi je privabila precejšnje število o-biskovalcev, ki so si lahko ustvarili mnenje o kraški ljudski kreativnosti, o izrednem plastičnem smislu kraških kamnarjev in kamnosekov, ki so okrasno kiparstvo skladno spojili s stvabar-stvom. Dvojezičen katalog objavlja med drugim posnetke in grafične rekonstrukcije kraških hiš; zelo bogat pa je seznam literature in drugih virov, ki so objavljeni na 'koncu publikacije.
PRIMORSKA
■»BBBBBHBBBBBBBBBBaaBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBaBBBBaBBBKBBBBBBBBBHBBBBBBraBBBBBBBOBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaiiBBBBBB »b’*bbbbibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb»bbbbbbbbbbbbbb»bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb«bbbbbbbbhbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb,ib8bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb.«bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi
Obiskala nas je ga. Mimi Martinčičeia
Ga. Mimi Martinčič je bila v letih 1956-1965 uslužbenka v pisarnah Katoliške akcije, Svobodne Slovenije in o-srednjega druištva Zedinjena Slovenija v Slovenski hiši v Buenos Airesu in bila tako tesno povezana z organiziranim slovenskim življenjem v Argentini. Ko se je pred leti družina preselila v Windsor v Kanado, je ostala zvesta naročnica in bralka naših listov v Argentini. Med majhno slovensko skupino v Wind-soru poslej ne le vneto širi slovenske narodne in krščanske pobude, ampak je tudi dopisnica torontskega slovenskega mesečnika Božja beseda. Bo nekajtedenskem obisku med nami je pred odhodom domov med številnimi obiski še našla čas za tale pogovor:
Gospa Martinčič, upam, da se med nami dobro počutite. Kdaj ste zapustila Argentino in po kolikih letih prihajate na obisk?
Letos sem četrtič na obisku, saj se mi še vedno toži po lepo urejeni slovenski skupnosti v Argentini, odkoder sem odšla leta 1965.
Po tolikih letih odsotnosti ste gotovo zapazili spremembe v Argentini in v naši skupnosti. Kaj vam je najbolj „padlo v oči“ najsibo že v pozitivnem ali negativnem smislu?
Lepo urejena slovenska cerkev ter Slovenska hiša kot center. Tudi krajevni Domovi se večajo in dozidujejo po zmogljivosti vkljub veliki gospodarski krizi. V mladinske pevske zbore je pritegnjenih veliko mladih, kar je zelo raz-
veseljivo. Lepa udeležba mladih v slovenski cerkvi pri obredih velikega tedna in tudi njihova pomoč pri vodenju in berilih.
Ko od daleč zasledujete našo skupnost v Argentini in jo primerjate z drugimi slovenskimi skupnostmi po drugih državah, kjer jo poznate, kakšen razvoj ji vidite v bodočno ti, recimo naslednjih dvajset let?
Kot je že večkrat omenjeno, je Slovenija v tujini v Argentini. Ob vselitvi je Argentina sprejemala vse begunce ne oziraje se na delovne moči. Med nami je bilo veliko duhovnikov in javnih delavcev, kateri so nam pomagali in nas družili takoj ob začetku. Ostali smo bolj skupaj in takoj so nastajali organizirani slovenski tečaji itd. Ta način v Kanadi ni bil mogoč od kraja zaradi drugačnega naseljevanja in gospodarske krize. Tu so mnogo kasneje zmogli. V Argentini bo slovenska skupnost najdalj živela.
Kako so se vživeli naši ljudje v Kanadi? Ali se tujec, recimo po desetih letih, počuti tujec in s tem nekaj manj; kako ga vzamejo domačini? Za Argentino vam je znano, da se tujec zlepa ne počuti manj...
Naši ljudje so prišli v Kanado le, če so imeli sorodnika ali pa enoletni dogovor s Kanadčanom, a le delovne moči. Tako niso bili skupaj temveč povsod raztreseni. Nekateri.so dobili dobre gospodarje, drugi slabe. Eno leto so morali zdržati. V tem letu je bilo obvezno,
da ga je gospodar vozil nekaj ur v tednu v šolo za pouk angleščine. Enako v nedeljo v cerkev, kateri veri je pač pripadal. Nekateri so ostali dalj časa pri istem gospodarju a ostali so zelo težko dobili delo in so bili neredno in slabo pi'ačani. Šele po 1961. letu se je stanje izboljševalo in naš človek se je s pridnostjo gospodarsko visoko povzpel.
Kako vas tujerodce sprejme kanadska katoliška Cerkev? Je v narodnem oziru ozka in želi, da se čimprej poka-nadčite?
Ne dela razlike in ne vsiljuje ničesar. V našem mestu je več cerkva različnih narodnosti. Verniki in skupine zaprosijo škofijo za dovoljenje, a pogoj je, da imajo 50% denarja zbranega in 50% posodi škofija z zelo nizkimi o-brestmi, Narodnostna ostane toliko časa, dokler je kaj vernikov in jo morejo vzdrževati.
Kakšen odmev je pustil v kanadski družbi obisk papeža Janeza Pavla II.? So drugoverci bili do njega brezbrižni, saj je znano, da so v Kanadi katoličani v manjšini...
Papež je znal pritegniti vse — zlasti mlade, in bil jih je Vesel. Ves obisk papeža je prenašala TV okoli 130 ur, da je vsak vse videl in ga spremljal. Tudi nekatoličani so celo noč čakali sv. očeta, da so bili v prvih vrstah. Indijanci so tudi po 3 dni daleč prišli, da bi ga videli, a preslabo megleno vreme je preprečilo snidenje.
Koliko je Slovencev v Windsorju? Koliko se vas zbere na slovenski prireditvi ?
Po krvi od 250 do 300. Imamo Slovenski dpm, ki ima 103 člane. Za ma-
terinski dan in letni banket jih je največ od 150-170, vmes še nekaj tujcev. Za božič in veliko noč pride slovenski duhovnik iz Toronta za tridnevno duhovno pripravo; za sklep pride okoli 100 oseb.
Se v Kanadi rojena mladina oddaljuje od skupnosti ali sodeluje na kakšnem polju ?
Imamo v Domu okoli 45 mladih, največ deklic od 6-15 leta starosti, katere v 3 skupinah v narodnih nošah izvajajo lepe plese — a večina teh ne zna slovensko.
Deluje pri vas slovenska šola?
Ne. Le tri leta od 1966-68 se je s težavami vzdrževala. Neznanje slovenskega jezika otrok in nepomoč staršev je vse na žalost pokopalo.
Kateri element slovenske kulturne dediščine se bo najdalje predajal iz roda v rod?
Gotovo petje in narodni plesi z narodno nošo zaradi slikovitosti oblike.
Windsor je relativno blizu drugih slovenskih naselbin, kot npr. Cleveland, Toronto, Hamilton ali Kitchener. Se naši ljudje pogosto obisukjejo med seboj?	;
Naše mesto je najbolj na južnem delu Kanade, saj nas le most loči od Detroita v ZDA. Imamo enako daleč do Toronta ali do Clevelanda: okoli 340 km. Hamilton je kakih 40 km bliže; Kitchener še nekaj km bliže (še nisem bila v tem mestu a zelo slovi po naselju pretežno Nemcev, ki zelo lepo vsako leto pripravijo vinsko trgatev, znano daleč naokoli).
Znano nam je, da Izseljenska matica iz Ljubljane pošilja razne glasbene
in drage skupine med izseljencev v Kanado in ZDA. Ali Windsor kdaj obiščejo? Kako jih sprejmete? Kakšen je odnos rojakov v Kanadi do sedanjega režima v Sloveniji?
Ti nastopi upadajo, ker je manj zanimanja in ni primernega dobička. Je pa še drug vzrok: obiskovalci od doma so nekoč opozorili, da ne bodo nastopili, če ne bo visela na odru uradna komunistična zastava. Torej bi se morala naša, slovenska neomadeževana zastava umankiti. Da bi rešili ta težak problem, so dali na glasovanje poslušalcem. Rezultat je bil, da naj ostane naša čista slovenska zastava; in tako ni bilo nastopa. Zadnji nastop pri nas je bil 1. 1983 a ne več v Slovenskem domu, ampak so najeli večjo dvorano, in povabili druge narodnosti, a uspeh ni bil najboljši.
Ali bi mladi slovenski Kanadčani želeli navezati stike z našo mladino?
V našem mestu je jako malo mladih, ki že govore slovensko in ne moremo odgovoriti realno. Jih je pa precej, ki imäjo univerzitetno izobrazbo z dokončanim poklicem.
Kaj bi radi povedali Slovencem v Argentini ?
Z božjo pomočjo ohranjajte to kar imate. Ste res srečni, ker živite in delate na tujem a v svobodni mali Sloveniji. Priporočam vam, da bi se resno zamislili, kaj bi bilo, če hi čez noč bili oropani vsega, kar ste s težavo ustvarili? Potem bi šele znali ceniti, kaj vse imate s skupnimi močmi. Pomagajte po močeh in po talentih, katere je vsak prejel!
Pogovarjal se je Jernej Tomazin
OBVCSTILfl
SOBOTA, 20. aprila:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
1. kult. večer SKA v Slov. hiši: oh 20. NEDELJA, 21. aprila:
V	Slovenskem domu v Berazategui oh 13 družinsko kosilo, ob 15 občni zbor.
Lahkoatletski turnir SDO-SFZ v zavodu La Salle, San Martin.
ČETRTEK, 25. aprila:
V	Slovenski hiši maša v spomin Petra Markelša. Vabi SLS.
SOBOTA, 2.7. aprila:
Sestanek Konzorcija Svobodne Slovenije ob 20 v prostorih Slovenske hiše.
Pri SKAS predavanje dr. M. Komarja ob 16. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
NEDELJA, 28. aprila:
Občni zbor Slomškovega doma po
maši.
Zvezni sestanek SDO in SFZ ob 9.30 v Slovenski hiši po skupni mladinski maši,
SOBOTA, 4. maja:
Redni pouk Slov. Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slomškovem domu ob 21. uri jesenski ples v priredbi SDO-SFZ.
NEDELJA, 5. maja:
Obletnica Slovenskega doma v Ca-rapachayu s celodnevno prireditvijo.
MEDNARODNI TEDEN
V BOLIVIJI se pripravljajo na predsedniške volitve, ki bodo prihodnjega 14. julija. Doslej je predstavljenih že pet kandidatov. Med temi imata največ možnosti stari Victor Paz Estensoro, ki je bil že dvakrat izvoljen za predsednika, in pa bivši vodja vojaškega režima, general Hugo Banzer, ki se tako vrača v politično areno z velikimi izgledi za uspeh, časi se pač spreminjajo.. .
ANGLIJA IN FRANCIJA sta pod-vzeli zgodovinsko delo gradnje mostu preko morja, ki ju loči. Kanal bodo premostili za astronomsko ceno desetih tisočev milijonov dolarjev. Proti koncu leta bodo predstavniki obeh vlad izbrali najboljšo ponudbo, nakar računajo da bo delo teklo nadaljnjih šest let. Preden se bomo približali koncu tisočletja, bodo Francozi in Angleži že mogli gojiti prijateljske obiske •— po suhem.
NEDELJA, 12. maja:
Romanje v Lujän.
NEDELJA, 19. maja:
25. obletnica Slovenskega doma, v
San Martinu. Celodnevna prireditev.
SLOVENIJA V 5VETU
Nuš kvalitetni parket seda§ na razpolago tudi v Mmenos Airesu.
JUAN B. ALBERDI 3981	Capital	Tel. 67-2494
POSEBEN POPUST ZA ROJAKE! '
AVSTRIJA
LITERARNO PRIZNANJE
Na Dunaju živeči slovenski avtor Lev Detela je za svojo v nemščini napisano religiozno liriko prejel posebno priznanje zahodnonemškega mesta Wi-ten.
Detela je v zadnjem času v nemščini objavil več esejev in razprav, v katerih je javnosti predstavil najnovejša dogajanja v slovenski literaturi doma in po svetu. Tako naprimer v dunajskem dnevniku Die Presse, Wiener Zeitung, münchenskem Criticón-u itd. V več
časopisih in revijah je objavil razprave o E. Kocbeku, skupaj z nekaterimi prevodi njegovih pesmi. Temu je tudi posvetil veliko prostora v reviji LOG, ki jo izdaja na Dunaju. V isti reviji nemška slavistka Hilda Bergner piše o slovenski literaturi Milene Merlak.
V koroški kulturni reviji Die Brücke Detela poroča tudi o slovenskem kulturnem dogajanju v Trstu in Gorici itd. Poleg tega se tudi uveljavlja v nemškem kulturnem prostoru z originalno nemško pisanimi pesmimi in prozo z raanih področij; enako tudi njegova žena Milena Merlak.
ESL0VEN1A LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 69-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA
	Soncesión N9 3824
Registro Nacional de la Propieđađ	
	Intelectual N9 299831
Slovenci na Koroškem
Geografski inštitut dunajske univerze
je na pobudo študentov priredil seminar o manjšinskem vprašanju na Koroškem. Študentje so tudi izrazili željo, da bi obiskali nekatere dvojezične občine in tako na konkretnih primerih poglobili svoje raziskave. Zanima jih, da bi rezultate študije predstavili javnosti, po možnosti na enih izmed naslednjih Koroških dnevih.
„Skupna šola — skupno življenje“
je bilo geslo javnega strokovnega zasedanja, ki je bilo na celovški univerzi med 11. in 13. decembrom. Nekateri naslovi referatov in diskusij: Prispevek družbenih ved h koroški narodnostni problematiki; Socialna integracija brez skupne šole ? ; O problematiki večjezičnosti in identitete; Kulturna mnogovrstnost, državna politika izobrazbe in etnično uveljavljanje.
16. Koroški kulturni dnevi so se vršili 27-, 28. in 29. decembra v Celovcu. Tu so govorili o šolskem modelu za narodnostno mešano ozemlje in prikazali pomembnost dela Urbana Jarnika. Za konec sò udeleženci napravili izlet v
ZVIŠANE PODPORE V SLOGI
Upravni odbor SLOGE jc v prizadevanju, da ohranja realno vrednost podpor sklenil, /s‘r. majem 1985 zvišati vse podpore za 100%. Objavljamo že običajno razpredelnico novih podpor, potrebnih naložb in ka-renčnih dob:
Podpora	Višina	Stopi v	Potrebna navadna hranilna vloga		Potreben čas naložbe pred dogodkom
	podpore	veljavo t	za člane do 50 let	za člane nad 50 let	
Ob poroki	$a 30.000	1/5/85	$a 6.000	$a 12.000	1 leto
Ob rojstvu	$a 30.000	1/5/85	$a 6.000	$a 12.000	1 leto
Ob smrti	$a 90.000	1/5/85	$a 6.000	$a 12.000	3 mesece
Ob zaključku uradne srednje šole	$a 30.000	1/5/85	$a 6.000	$a 12.000	1 leto (+ 3-letno članstvo)
Članom, ki so 1-1-85 imeli zadostno vlogo za pravico do vseh podpor takrat v veljavi, ne bo treba nič doplačevati, ker so z obrestmi že dosegli sedaj potrebni znesek, seveda če medtem niso dvigali nabranih obresti. Za več pojasnil kličite v pisarno SLOGE (658-6574 in 654-6438) ali v podružhieo v San Martinu (755-1266) in berite v prvi številki STIKA, ki bo izšla konec tega meseca.
kraje Jarnikovega delovanja. Vsa predavanja so bila prevajana istočasno v oba deželna jezika.
PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE!
NE ČAKAJTE OPOMINOV, KI POVZROČAJO STROŠKE VAM, UPRAVI PA NEPOTREBNO DELO.
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1985:
Za Argentino $a 5.300, pri pošiljanju po pošti $a 6.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
■ S B ■ Slovenska kulturna akcija		
L KULTURNI VEČER		XXXII. SEZONA
Dr. Andrej Fink:		
PREVZEM DRŽAVLJANSTVA IN OHRANITEV NARODNOSTI ■ B m ■		
: t V gornji dvorani Slovenske hiše, 20. aprila, ob 20. uri. 9		
		
■ TRAVMATOLOG IN ORTOPED S!		Lie. Marta M. Križ
dr. Julij Savelli ml.		KINESIOLOGINJA
ordinira sedaj tudi privatno j J ob četrtkih od 19. naprej.		ponedeljek, sreda in petek od 16. naprej.
OBRAS SOCIALES		OKRAS S O OI ALE S
Maestra Triangelli 430 Los Portones, Ituzaingó S nostaj Morón in Castela.r			Maestra Triangelli 430 Los Portones, Ituzaingó S nostaj Morón in Castelar
kol. 269 (de los Portones)		kol. 269 (de Los Portones)
Gospod je poklical k sebi našega ljubljenega moža in očeta, svaka in strica, gospoda
Ivana Zazula
Iskrena zahvala g. Jožetu Škerbcu za obiske v bolezni, vodstvo pogreba in pogrebno ;sv. mašo. Prav tako smo hvaležni kropilcem in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Bog plačaj!
žalujoči:
žena: Pavla, hčerka: Adrijana, brat: Stanko z družino in ostalo sorodstvo.
Buenos Airesu, Koper, 10. aprila 1985.
Marja Rodziewiczowna	(38)
BRAS T
(DEWAJTIS)
Konji so se bližali, Ragis je hitro vstal lin stopil v hišo. Skozi okence je pomolil glavo in vprašal:
„No kalko? Je šlo vse po sreči?“
„Vse, gospod, vsa, kako da ne? Kakor hitro je Greniš podkuril, so revice izletele! Pomolila sem jim javorovo vejo in takoj so sedle nanjo. Kraljica-matica mi je sedla na roko. Glej, imam jo tu v kletki!“
„Hvala, hvala, nisem radoveden. Odnesite že to z dvorišča! Hu, kako letajo okrog, ikar mravljinci se mi delajo po koži!“
„Sram naj bo starega vojaka, k’i se škriva ..pred bučelami!“ je zazvenel nenadoma tuj glas z nasprotne strani, od loke sem.
„Ali vaju ni sram, dekleti, da mi teptata travo! Ej, vaju bom ograbil, o-grabil...,“ se je hitro znašel in se okre-nil z nasmeškom.
Na dvorišču za plotom lovorovega vrtička sta stali dve nerazdružni prijateljici in tovarišici: Julka Nerpais in Hanka Czertwan.
To je bilo že staro prijateljstvo in bratstvo duha, ki hi hotel delati in misliti samostojno. Julka je s svojo trezno, živo naravo imela v tej združbi dveh
prvenstvo in krmilo. In to delo in tovarištvo je še bolj povezalo njuno prijateljstvo. Izenačili sta se po delu, vztrajnosti in se združili v enoto, ki se med seboj dopolnjuje.
Na videz pa sta bili med sabo zelo različni, vsaj po obleki. Ena rjava, živa, zgovorna, vedno vesela, z nemirnimi očmi m vedno spreminjajočih se lic, je predstavljala dejanje in prakso; druga pa je bila bleda, z velikimi, koprnečimi očmi, z večno zamišljenostjo na čelu — ta je bila izraz tihe, globoke in velike misli.
Ko se je Hanka spomnila poteptane trave, ji je v zrenicah zagorel strah in sram. Ni poznala dovtipov, vsaka beseda je bila zanjo sveta resnica, pa prav do crké. juka pa je potrlesla svojo kodrasto glavico in svobodno odvrnila:
„Kar pograbite pastirje te črede, ki sva jo midve preplašili z lok. še zahvalo sva zaslužili!“
Gospa Aneta je v hipu spoznala strah na Hankinih licih, zato je takoj prišla s pomočjo in se zavzela zanjo, kakor hitro je obesila ogrebeni roj na višnjo:
„Ne poslušajte ga, otroka moja! Same norčije so ga! Stopita k nam! Kak-
šno zel držiš v roki, Hanica? Za kaj je dobra?“
„Cygnoglossum, teta! Za vse stvari pride prav!“ je odvrnilo dekle in poljubilo starki trdo dlan.
„Za revmatizem tudi?“ je vprašal Ragis in stopil bliže.
„Ej, ne! Revmatizmu nobena rožica ne pomaga. Samo lepo vreme...,, je boječe rekla in še to zelo tiho.
„Ne delaj diagnoz, Hanka! Počakaj še štiri leta!“ se je zasmejala Julka; obrnila se je k gospodarju in rekla: „Gospoda Marka še ni domov?“ „Kaj? Tudi vi bi ga radi?“ „Seveda, in sicer zelo nujno, Stric ga potrebuje zaradi nekega cerkvenega imetja za reko, ki mu ga najemnik Žid hoče vzeti, prosi ga, naj hitro pride k njemu v župnišče.“
„Kje vse ga ne prosijo?! Pa ga ni. Že teden dni je na lovu v Wijalkah. Morebiti se danes vrne.“
Hanka se je zgenila, potem pa tiho rekla :
„Tudi jaz bi ga rada že videla. Tam, doma...“
„Vem, vem,“ jo je prekinil Ragis, „sem že imel čast danes govoriti z vašim milim gospodarčkom. No, to ti je cvet!...“
„Mladost, gosipod, neuravnovešenost!“ ga je kakor vedno, opravičevala starka.
Deklici sta med tem šli k hiši in sedli na klop pod oknom. Julka je odložila knjigo, ki jo je držala v roki, Han-
ka pa šopek rož in cvetov; odložili sta slamnike in se začeli seznanjati z Ra-gisovo „menežarijo“.
Teta Aneta pa je hodila ven in noter in videti je bila zelo v skrbeh.
„Otroka moja, s čim naj vama postrežem?“ je nazadnje glasno povedala svojo veliko škrb.
Preden sta mogli odkloniti vabilo, so zaškripala vratca in na dvorišče je vstopila Gralova žena. Bela ruta je narahlo pokrivala njene zlate lase, sonce je ožgalo njen obraz, domača pisana in dolga obleka je še bolj povzdignila njeno telesno lepoto. V eni roki je držala košek, pokrit z listjem, z drugo dlanjo pa je zaslonila oči in vso družbo pozdravila z veselim nasmehom: „Dober dan! Prinesla sem gospe Aneti jagod iz dobrave.“
Nebeško veselje je obsijalo zaskrbljeno lice, vendar ga je zasenčila nova skrb:
„Hvala vam, Marta, hvala! Toda nerada vzamem vaše jagode, zelo nerada. Nabrali ste jih gotovo za svojega moža.“
„Ah, kaj še! Ali on sploh ve, kaj je dobro?“ je na polna usta rekla lepa ženska.
Ragis je nagajivo pomežiknil z očmi in zavihal brke:
„Res? Da ne ve, kaj je dobro? Seveda! Čebula! E, hudo je Lukeževi gospe, ko je mož tako popolnoma brez o-kusa, fej!“
Ženska se je zasmejala, da so se za-blisnili vsi zobje v rdečem, okviru. Jer-bašček je položila na klop in rekla: „Kogar je hrastov gozd, ta ima tudi jagode! Nabirala sem zaradi veselja, kajti na praznik je v bajti tak dolgčas, da še pes ne obstane.“
„Pravijo, da Wojnat umira?“ jo je prekinil Ragis.
Martin obraz se je v hipu spremenil. Iz smehljajočega se je postal v trenutku trd in mrk. Brezbrižno je mahnila z roko. .
„Naj umira!“ je siknila skozi zobe. „Marka je danes klical!“ je zamrmral invalid.
„Klical? Naveličal se je gospodarjenja^ samoti. No, bo videl, če je tako lahko priklicati nazaj, kakor pa poditi stran. Marko seveda ni šel?“
„Ni šel, ker ga ni doma. Če bi pa bil, bi gotovo bolniku ne odrekel. Tudi vam, gospa Lukeževa, bi se spodobilo, da pogledate tja!“
„Tudi če bi umiral, ne grem! Kot psa je zapodil Marka in mene. Naj zdaj tudi pes skrbi zanj!“
Zaiskrili sta se ji očesi in zardela so ji lica. Iz lepe ženske je postala megera. Ragis jo je pogledal, zmajal z glavo in — molčal.
„Meni se zdi, da tudi Marko ne bo šel!“ je govorila naprej. „No, če bi poklical Lukeža, bi bilo kaj drugega! Njemu se neprestano zdi, da mora za grehe vsega sveta trpeti in stokati. Jaz: pa nisem taka!“