Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. dr Glas Naroda T2& first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. 4 List slovenskih delavcev v ^Ameriki. 4 Entered as Second-Class matter, September 21,1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Conorsss of March 3, 1879. Štev. S7. NEW YORK, 13. aprila, 1904. L,eto XI. a )) V Coloradu je pričako vati prolivanje krvi. General se ni osiral na'povelje sodišča. Governer je kršil zakon. Ouray, Colo., 12. aprila. Ker se državna milica države Colorado ni ozirala na zakone, bati se je konflikta med “vojaki” governerja Peabody in državnimi uradniki. “General” Sherman M. Bell, poveljnik milice, se namreč ni hotel odzvati povelju sodišča, ktero je zahtevalo, da mora general sodišču izročili jetnika, predsednika Western Federation of Miners, Chas. H. Moyerja. Ker pa general tega ni hotel storiti, odredilo je sodišče, da se mora ta general Bell in stotnik Bulkley aretirati. Bell pa je zapretil, da bode uničil vsakogar, kdor ga bode skušal zapreti. Sodnik Stevens je pa tudi zatrdno sklenil skrbeti, da se njegovo povelje izvrši, in je izjavil, da bode ravnal natančno po zakonu, po kte-rem mora biti general aretiran in zaprt. To bode dosegel tudi, ako mora za to rabiti zvezino vojaštvo. Surovi in neumni general je izjavil, da bode moral njega aretirati šerif Corbett potem, ko bodo vsi mili-čarji njegovega zapovedništva usmr-teni. Postopanje generala nam dokazuje, da vlada v Coloradu popolna anarhija Ogorčenje v Coloradu je tako veliko, d a-j e izbruh državljanjske vojne skoraj neizogiben, Premogarji, kteri se z brezumnim početjem soldateske ne strinjajo, so se obrnili dc predsednika Boosevelta, kterega so naprosili, da jim dopošlje v varstvo zvezino vojaštvo. V to pa predsednik še ni privolil. Ako pa prosijo za to sodnika Stevensa, bodo gotovo vspeli. Sodnik je izjavi.' da sta general Bell in stotnik Bulkley grešila proti zakonom, ker sta se sodišču upirala, radi česar je odredil njuno aretacijo. Vse prebivalstvo je ogorčeno radi zadržanja milice, ktere zločine je jedva mogoče popisati1. II Kazenska ekspedicija proti taraškemu sultanu na Filipinih. GeaeraPWood poroča o boju z Moroti. Več Američanov usmrtenih. Washington, 12. aprila. Vojno mi-nisterstvo objavlja: “General Wood poroča, da je dne 31. marca povabil taraškega sultana k razgovoru. Sultan se pa Woodo-vemu povelju ni odzval in se je pričel pripravljati na boj z Američani. Na to je Wood poslal proti sultanovim četam vojaštvo iz Marahui in Vicars, ktere čete bi se morale zjediniti v dolini Taraca. Vojaštvo iz Vicars dospelo je jedva 10 milj daleč, ko so pričeli domačini na vojake streljati. Streljanje je trajalo vso noč in jeden vojak je bil težko ranjen. Oddelek, kteri je korakal iz Marahui, naletel je pri ustju reke Taraca na sovražnika. Dva ameriška vojaka sta bila težko čete združile, zasedle in razdejale več sovražnih utrjenih postojank, na kar so se vojaki vrnili. Usmrtena sta bila dva vojaka. Američani so skušali storiti vse, da bi se Moroti mirnim potom podvrgli, toda Moroti so vojake neprestano napadali. Vojaki so se le potem rabili orožje, ko so uvideli, da mirnim potom ni ničesar doseči in ko so jih Moroti napadli. Oba glavarja, ktera sta tekom zadnjih dveh let neprestano vznemirjala Američane, sta se skrila. Ako bode mogoče, ju bodo vjeli. General Wood je odredil, da se morajo pešci na otoku Mindanao kolikor mogoče utrditi, kajti le na ta način bodo sposobni za službo v deželi Mo-rotov. Vojaki se bodo morali od slej v naprej po štiri dni v tednu v popolnej opravi po — 30 minut (ogromni čas in muka!) vadili. Vsaki teden morajo tudi v jednem dnevu — 6 milj daleč v popolnejopravi korakati. i Rusi so jih postreljali na otoku Samalindu. Pomorska bitka pred Port Arthurom. Pričakovati je večjih bojev ob reki Y*au, — Nadaljna ruska mobilizacija. — Kuropatkin dobiva neprestano nove čete. Zahtevajo večjo plačo. Plainfield, N. J., 12. aprila. Lokalna unija barvarjev št. 480 odredila je štrajk svojih članov, da tako dosežejo osemurno dnevno delo in $3 dnevne plače. Slovenske novosti. — V Kansas City, Kas., umrl je dne 3. aprila rojak Pavelj Maurin, rodom iz Brezovice pri Poljanah na Dolenjskem. V Ameriki je bil 15 let. Pokojnik ostavlja v Ameriki soprogo dva sina in tri hčere. — V Clevelandu, O., v bolnici Lake Side, umrl je Ignacij Hegler, iz Po-tiskavca pri Strugah na Dolenjskem Tukaj ostavlja jednega brata, na Slovenskem pa mater, brata in dve sestri, — Istotam je bil na Nickel Plate železnici povožen in usmrten Jurij Balog, star 9 let, — Mihael Mulič, ki je dne 31. januarja zahrbtno zabodel v Butte, Mont., rojaka Jožefa Stukel, bil je obsojen v sedemletno ječo. Martin Blatnik, ki je bil obdolžen kot sokrivec, bil je vsled pričevanja Mulice-vega, ki je priznal svoje hudodelstvo oproščen. Povodnji v Manitobl. Winnipeg, Manitoba, 13. aprila. Tekom zadnjih 36 ur je Bed Biver narasla za 19 čevljev in preplavila večji del tukajšnjega mesta. Main St. je sedaj slična deročej reki. Poslopja Winnipeg Electric Bailway Co. so v nevarnosti. Tudi se je bati, da va-lovje mostove ne odnese. Prebivalci so bežali na višje kraje. Tudi reka Assiniboine hitro narašča in iž vseh krajev dežele prihajajo poročila o pomladnih nevihtah. Pri Oxbawu je valovje odneslo velik jeklen most Canadian Pacific železnice, kakor tudi več zasebnih hiš. Stanov Petrograd, 13. aprila. General Ku-ropatkin brzojavlja caru, da je general Kaštalinskij dne 8. aprila zvečer poslal oddelek strelcev na levi breg reke Yalu. Strelci so priveslali na otok Samalind, kjer so iznenadili 50 japonskih vojakov, ko so se slednji v čolnih bližali otokovemu obrežju. Rusi so pustili Japoncem izkrcati se, na kar so pričeli na nje streljati. One Japonce, ktere niso usmrtile kro-glje, so zabodli z bajoneti, na kar so njihove čolne potopili. Busi niso imeli niti najmanjše izgube. V boju sta se najbolje odlikovala podčastnika Lučkin in Suhačonov. Naslednjega dne so Japonci svojo zastavo v Wiju odstranili in odšli nazaj proti jugu. V noči dne 9. aprila odveslali so 4 ruski vojaki preko reke v Yongam-pho in so odšli proti nekej vasi, kjer so našli švadron japonske konjice. Rusi so ostali v vasi 12 ur, na kar so jih Korejci izdali. Rusi so plavali preko reke nazaj, ker je njihov čoln obtičal v blatu. Jeden vojak je vtonil. Japonci so zasledovali Ruse v čolnu, preko reke pontonski most. Nato se je pojavil srede reke blizo mostu mali oljnati madež, kteri je pa hitro naraščal, tako da je bil v treh minutah 200 aršinov dolg. Takoj nato je pa bila vsa reka v visokem plamenu, kateri je ves most objel. Plamen je postal kmalo tako visok, kakor 7 nadstropna hiša in pri tem je bilo tako vroče, da so morali gledalci bregove ostaviti. Aparat je deloval le 8 minut. Plamen je ugasnil v dveh minutah ui potem so gledalci videli, da je bil most popolnoma razdejan. Petrograd, 13. aprila. General Ku-rope/kin potrebuje več konjice, radi česar je ministerstvo poslalo 17. in 18. divizijo konjiče iz Nižnjega Novgoroda v Mandžurijo. Razun tega je odšlo na bojišče tudi več baterij po-gorskega topništva. Petrograd, 13. aprila. Crkezi na Kavkazu se javljajo v velikem številu v prostovoljno vojaško službo. Samo v kubanskem okraju se jih je prijavilo 2000. Vsak črkez dovede seboj svojega konja in orožje. + * + 11 Napad oa španskega mi-nisterskega predsednika. Minister je ranjen. V Barceloni, Barcelona, 12. aprila. Ko je mini-sterski predsednik Maura danes osta-vil palačo generalnega svžta, ga je neki možki napadel z bodalom in ga je, hoteč ga umoriti, ranil. London, 12. aprila. Senor je nastopil svoje službovanje v septembru. Preje je bil minister notranjih zadev, kakor tudi pravosodni minister, ktero dostojanstvo je pa odložil, ker ni hotel biti v Sagastpvem kabinetu. Njemu so bili sovražni vsi dijaki, kateri so mu že lansko leto priredili veliko demonstracije. Takrat so madri-ljenski dijaki metali m ministra kamenje. Barcelonski dijaki so takrat izjavili, da sočuvstvujejo z svojimi ma-driljenskimi tovariši. Pri takratnih izgredih je bilo osem dijakov ranjenih V novejšem času se je Maura zameril tudi delavstvu, ker je zlasti proti štrajkarjem v Barceloni zelo težko postopal. Vabilo na naročbo. Ob poteku'prvega četrtletja vabimo naše slovenske rojake na na-ročbo lista “GLAS NARODA”, teri kot EDINI DNEVNIK v tej deželi velja le $3 za vse leto, ali 75 centov za četrt leta. Vse gg. naročnike, kterim je pa naročnina s prvim četrtletjem po-ekla, pa prosimo, da isto kmalu ponove. Upravništvo ‘ Glasa Naroda”. Boj * roparji. Chicago, BI., 13. aprila. Policija je včeraj iznenadila pet roparjev, kteri so ropali dva meščana. Roparji so pričeli bežati in so na begu s ti el j ali na svoje zasledovalce.Policaj Wiessen je bil ranjen, dočim je bil tudi jeden roparjev smrtno ranjen. Ostali štirje so všli. Raje Poljaka nego Nemca. Washington, 12. aprila. Senat je sklenil, da bode naša vlada sprejela spomenik poljskega velikana generala Koščiuska, ne pa onega nemškega cesarja Friderika. Spomenik slovanskega velikana bode stal na Lafayette Square v Washingtonu. Dober tek. V bolnici na zapadnej 22. ulici, Manhattan, zdihuje 301etni John Fasel, in pričakuje, da vzamejo zdravniki iz njegovega želodca razne predmeta, ktere je nedavno povžil, kteri pa niso prebavni. John se je hotel namreč pokazati kot junaka, radi česar je pri nekem plesu v Brooklynu povžil — žepni nož, 18 palcev dolgo verižico ih par ključev. Vse to je pa bilo neprebavljivo in posledica tega je bila bolnica, kjer mu bodo sedaj prorezali trebuh. Vojaški nabor v Rusiji. Znižana vožnja. | Red Star črta je prevožnjo ceno znižala za vso Avstrijo in to IZ ANTWERPEN A DO NEW YOllKA za $24.50, Hamburg-American črta pa na $29. Najbrže bodo tem družbam še druge sledile. Vožnji listki so dobiti pri Fr. Sak-ser, 109 Greenwich St, New York in 1778 St. Clair St., Cleveland, O. Bremenski Lloyd je tudi znižal ceno za vožnjo iz Avstrije v Ameriko in sicer za poštne parnike niki so se rešili v Solne. O povodnji na $24,50 gd Bremena v New York, kterega so pa ruski vojaki, ki so memo priveslali, napadli. Rusi so usmrtili vse Japonce in njihov čoln potopili. Chefoo, 13. aprila. Iz Teng Ohow se brzojavlja, da je bilo danes zjutraj ob y27. uri pred Port Arthurom čuti gromenje topov. Najbrže se vrši pomorska bitka med otočjem Miatao. Memo Chefoo je pljula včeraj japonska vojna ladija “Chahi”, kar znači, da je ostalo japonsko brodovje blizo. Rusko brodovje je bilo včeraj tudi na prostem morju. Tokio, 13, aprila. Tukaj se zatrjuje, da se je ob Yalu pričel boj. Rusi so zasedli desni breg reke Yalu. Direktnih poročil iz bojišča ob Yalu še ni, toda stališče Rusov je po nekoliko poznano. Tudi je znano, da se bodo le navidezno upirali Japoncem in da bode ob tej priliki prišlo do resnih bojev. Petrograd, 13. aprila. Kozaške patrulje, ktere se mude ob ustju reke Yalu, dosedaj niso sporočile, da so se tamkaj pojavile japonske transportne ladije. Car je dobil brzojav, da vlada v Port Arthuru mir, da je brodovje zopet odpljulo na prosto morje in da je Makarov poslal torpedovke rekognos-cirati obrežje, ker se je tam pojavilo več japonskih torpedovk. Vojno ministerstvo odposlalo je četam ob reki Yalu aparate, s kterimi bodo zamogli prehod Japoncev s pomočjo ognja preprečiti. Aparati so še vojaška tajnost, ktero je kupila vlada od izumitelja, kteri je polkovnik že-nije. Prvi poskus, kteri je veljal 40 Petrograd, 12. aprila. General Pflug dementira mukdensko vest, da so japonske prednje straže prekoračile reko Yalu. Port Arthur, 12. aprila. Radi viharjev in deževja je brzojavna zveza na mnozih mestih razdejana. Tudi železniški nasipi v južnej Mandžuriji so poškodovani. Vojno brodovje in torpedolovke se je ravnokar vrnilo iz križarenja po prostem morju. Velika noč je minóla brez pričakovanega japonskega napada. Veliki knez Boris, kteri je dne 5. aprila odpotoval od tukaj v Harbin, se je zopet vrnil. Seoul, 12. aprila. Japonske oblasti trdijo, da se je med Sak Ju in Wiju vršilo več bojev med ruskimi in japonskimi stražami. Glavni del japonske vojske je sedaj v okolici mesta Wiju. Korejska vlada je odposlala 600 pešcev v severno pokrajino Ham Hiung Do, da tamkaj razkrope roparje, ka teri vznemirjajo kitajske koloniste. V ostalem je pa zelo dvomljivo, bedo li vojaki kedaj tjekaj prišli, kajti oni bodo najbrže na potu všli. Nevyorska kronika. Goreči človek. V šestem nadstropju tenementne hiše št. 274 Mott Sts., je stanoval Italijan Eugeno Galento. Včeraj zjutraj je polil ogenj v svojej peči z petrolejem. V istem hipu se je vnela obleka in nesrečnež je hitel goreč v spalnico, kjer se je, da bi plamen zadušil, vlegel v posteljo. Njegova soproga je pričela kričati in je tako privabila sosede. Ko je potem pričela tudi postelj goreti, tekel je od nog do glave goreči Italijan po stop nicah navzdol in v kavarno Frank Travigana, kjer so mu policaji gorečo obleko izrezali in umirajočega prepeljali v bolnico. Ves trud zaman. Detektiv Treven je včeraj po po-lunoči lovil grešnike proti zakonom, kteri določajo, da smejo biti gostilne le do 12. ure odprte. Radi tega je moral plezati po raznih lestvah in prehoditi razna dvori šča, preiskati plotove itd., — vse to na 126. ulici in 2. Ave. Ker mu pa ni bilo mogoče priti v Holmovo gostilno, zlezel je po drugej lestvi neko poslopje, od kjer je prišel iz tretjega nadstropja srečno do vrat gostilne. Tu se mu je posrečilo aretirati natakarja Herman Groopa, kterega je dovedel pred sodišče. Sodnik je pa dejal detektivu : “V tem-času bi Vi lahko vjeli najmanj pet tatov”, kar je natakarja oprostil. Neizplačani trud. Kakor v zgoraj navedenem slučaju godilo se je tudi tajniku policijskega komisarja, inšpektorju Titusu in Štirim njegovih detektivov. Oni so nam reč lovili nimfe na Hester, Grand in Prince St. Detektivi so pa vjeli le 29 žensk ih štiri vratarje, rekte ”pimps” Sodnik je pa nimfe oprostil, dočim je obsodil “pimpe” vsacega v $10 denar ne globe. Pri jednej 'horicontalki” so našli 39 mesingastih čekov, kterih vsaki je za posestnico “zavoda” vreden po 25 centov. Taki napadi posameznih “zavodov” so vedno sumljivi Schluter z in brez “E”. Hlevi v plamenu. Buffalo, N. Y., 13. aprila. Hlevi in skladišča vozov International Traction Co. v Cold Springs, so zgoreli. Škoda znaša $100,000 in se pokrije s zavarovalnino. ' se poroča tudi iz Portage La Prairie,'za brzoparnike pa $29 iz Bremena v,-------- - . - v., . , Selkirk in Brandona. Blizo Brandona New York. Listke prodaja F. Sakser,! tisoč rubljev, vršil se je pred par let je neka indijanska obitelj vtonila. 109 Greenwich St., New York. v Carskojem Selu. oja i Naš zastopnik v Chicagi je Mr. MAX BAJEC, 617 South Center Ave., Chicago, HI. Mr. Bajec jc pooblaščen nabirati nove naročnike za “01 a s N a r o d a” in pobirati na ročnino od starih naročnikov teT nabirati oglasila ca list Pre tednom dni našel je lekarnar Sam Dranoourt, št. 930 Park Ave, svojo blagajno prazno, kajti tatovi so mu odnesli $25.00. Mesto denarja je pa našel v blagajni listek z napisom: “To delo je izvršil bivši tat, Fred. Schlueter.” Lekarnar je radi tega dal zapreti svojega bivšega klerka Fr. Schluterja, št. 1658, 1. Ave., Dasirav- Washingtonske novosti. Washington, 12. aprila. Statistični biro naše vlade objavlja stanje ozimne pšenice. Iz poročila je razvidno, da je stanje pšenice izdatno boljše, nego je bilo v tem času lanskega leta. •F + + V senatu so se danes posvetovali povodom poštnega proračuna o Cub-bersonovem predlogu, kteri zahteva, da se vsa postna uprava natančno preišče. Radi tega je prišlo do ostre debate o poštnih škandalih. Prvi je govoril senator Teller iz Colorado, kteri1 je navedel važne razloge, vsled kterih bi bilo umestno pričeti z preiskavo, kar želi tudi predsednik sam. Poštni uradniki in njihovi pomagači so oguljufali vlado za $3,200,000, dočim znaša svota, radi ktere je mogoče goljufe kaznovati, le $50,000. Kljub temu so se pa republikanci izognili nadležnemu vprašanju in izjavili, da je bilo itak že vse preiskano. Drugi je govoril senator Simmona (dem. N. C.), kteri je v svojem govoru napadel generalnega poštnega ravnatelja Payneja, kteri je zadržaval poštno preiskavo in z goljufi postopal kakor kavalir. Tem povodom je omenil tudi bližajoče se predsedniške volitve in dejal, da bi bilo umestno dobiti1 predsednika, kteri bi bil neutra-len, miren in pameten mož konservativnega mišljenja. Republikanci pa hočejo dobiti predsednika, kteri bi najraje postavil vse 20. stoletje na glavo, kteri bi izdeloval nove zakone, ako bi mu sedanji ne ugajali in kteri bi brez dovoljenja senata sklepal pogodbe z drugimi državami. ■F + + Vprašanje glede izključenja Kitajcev pri naseljevanju na našem ozemlju, pričelo je postajati vladinim krogom zelo neljubo. Prepoved glede naseljevanja Kitajcev, ktera je bila veljavna za dobo desetih let, preneha biti veljavna letošnjo jesen. Kitajska vlada je o tem našo vlado že obvestila, kar je washingtonsko gospodo zelo iznenadilo, kajti vsakdo je pričakoval, da Kitajska določene šestmesečne odpovedne dobe ne bode vpo-rabila ih da bode vsled tega ostala pogodba še nadaljnih deset let veljav-Vladini tajniki so se še parkrat posvetovali, kaj bi bilo treba storiti, toda kljub temu vedo sedaj baš toliko, kakor popreje. Kitajska je pogodbo odpovedala v nadi, da bode dobila za novo pogodbo ugodnejše pogoje ih je radi tega storila tudi Zjed. državam več vslug, med drugimi tudi sklenila novo trgovinsko pogodbo in ostala po želji naše vlade v rusko-japonskej vojni neutralna. Radi tega je sedaj Kitajska uverjena, da bode naša vlada postopala z naseljevanjem Kitajcev liberalneje,' nego dosedaj. Drffavni tajnik Hay je naznanil kitajskemu poslaniku Chantung Lian-gu, da senat gotovo ne bode preinačil takozvani kitajski zakon, radi česar bi bilo umestno,, ako ostane sedanja pogodba še v nadalje veljavna. Kitajski poslanik pa ni nič odločilnega odgovoril. Zajedno se je pa poslanik pritožil, ker naši naselniški uradniki v San Francisco postopajo z došlimi kitajskimi trgovci in razstavniki skoraj istotako tsrogo, kakor z kuliji. V St. Louisu, Mo., so kitajski trgovci v pravem pomenu besede pod policijskim nadzorstvom in se morajo vedno no je Schluter izjavil, da on ni tako javiti, kadar ostavijo razstavni pre- neumen, da bi po izvišenej tatvini 9tor ostavil v blagajni svojo posetnico ■— v ostalem se pa on piše brez črke “e” stavil ga je sodnik pod $1000 jamstva. ____, Radi tega je naša vlada ukazala na* selniškim uradnikom v San Francisco, da morajo proti kitajskim trgovcem vljudneje postopati. “GLAS NARODA” List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 “ pol leta..................... 1.50 Za Evropo, za vse leto.......... 4.50 “ “ “ pol leta...........2.50 “ “ “ četrt leta......... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. ‘GLAS NARODA” izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. “GLAS NARODA” (“Voice of the People”) Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite'1 naslov: “Glas Naroda” 109 Greenwich Street, New York City. Twlefon s 379S Cortland. Maroko. Takozvana anglofrancoska kolonijalna pogodba, ktera pa v resnici po menja razdelitev severnega obrežja Afrike, in rešitev vprašanja o Sredo zemskem morju, je provzročila, da se sedaj zopet ves svet zanima za maurski sultanat Maroko, kteri je do da našnjih dni vspesno kljuboval evrop-skej trgovini in “kulturi”. Temu pa sedaj ne bode več tako, kajti Maroko je postala dežela, ktera spada v nadalje v sfero francoskih koristi. Lega sredi svetovnega prometa,dolgost obrežja ob Sredozemskem morju in Atlantiku, ugodna postaja za trgovino s Zap. Afriko in Južno Ameriko, bogastvo rudnin, izvoz francoskih izdelkov v Maroko itd. — vse to dokazuje, da je Maroko dežela neprecenljive vrednosti. Radi tega je že marsikaka država skušala dobiti cesarstvo Maroko, ktero je pa ostalo radi medsebojne ljubosumnosti “kulturnih držav” do dandanašnjih dnij samostojno. Pied letom dni so nastali v Maroku veliki nemiri, kajti berberski rodovi niso zadovoljni z sultanom, kteri je v svojem zasebnem življenju naklonjen z evropsko civilizacijo. Te nemire, so pa francoski državniki izkoristili v to, da so pričeli razpravljati o marokanskem vprašanju. Pri tem so porabili tudi pravi čas, kar nam dokazuje uvodno navedena pogodba, ktera jamči, da bode Francija vse vprašanje lahko rešila v francoskem smislu. Anglija dobi Egipt za vedne čase, italijansko ljubosbmnost so pomirili s tem, da bode dobila deželo Tripolis, kadar bode za to sposobna propadajoča Turčija. Španija pa, ktera ima do Maroka nekako zgodovinsko pravo, dobi pa le par drobtinic na marokanskem obrežju. S to pogodbo pa niso zadovoljni Nemci, kteri imajo v Maroku nekoliko trgovine. Slednja bode naravno takoj propala, kakor hitro bode imela opraviti z Francozi. V Maroku bodo kmalu napočili taki časi, kakoršni so bili nekoč v sosednem Aldžiru, kajti predno postane Francija politična vladarica v deželi, treba bode še vročih bojev z junaškimi in fanatičnimi Berberi in Kabili. Takoj na to pa bode Maroko odprta svetovnej trgovini in kulturi, za kar se ima svet zahvaliti francosko angle-žkej pogodbi1. večkrat apeliralo na sodeželane laške narodnosti, naj dobro razmišljajo o vprašanju, ali jim ni nameravani nemški most do Adrije nevarnejši, nego naše težnje po narodni in jezikovni jednakopravnosti! ), Mi torej gotovo nismo nasprotni kompromisom in zlasti ne kompromisom z Italijani. — No, tako spora-zumljenje mora biti res kompromis, to je, vsaka stranka mora nekaj popustiti, oziroma nekaj dati, ne da bi se pri tem morala odreči svojim načelom. A sedaj oglejmo si malko, kdo bo imel koristi od nenavadnega vseuei-liščnega gibanja na Dunaju. Do sedaj so bili Lahi, kakor skoraj v vsakem političnem vprašanju, tudi s svojo zahtevo po laški univerzi popolnoma osamljeni. Nemci so sploh nasprotni vsaki nenemški šoli, Jugo slovani pa niso mogli podpirati želje Lahov, tistih Lahov, ki jim v Gorici, v Trstu, in v Istri nečejo dovoliti niti najrevnejše ljudske šole za tisoče uka-željnih otrok, tistih Lahov, ki v istrskem deželnem svetu delajo vsakikrat največje težave osnovanju kake revne slovenske šole, akoravno je že uradno konštatirano, da bi se moralo v Istri vsaj 120 slovenskih, oziroma hrvat kih ljudskih šol ustanoviti, ako bi se hotelo pokriti vsaj. najriujnejo potrebo. Cisto naravno je bilo torej, da so poklicani zastopniki slovenskega in hrvatskegn naroda na Primorskem v svoji znani spomenici na dra. Koer berja precizirali svoje stališče v srni slu, da bi mogli Hrvatje ih Slovenci privoliti v ustanovljenje univerze v Trstu le pod pogojem, da bi bila ista utrakvistična, to je: laška in sloven-sko-hrvatska. Malo dni za tem se je doznalo, da se je vlada odločila za laško juridično fakulteto v — Roveredu. Lahi so zagnali krik, no vsa njihova agitacija ne bi jim nič koristila, ako ostanejo, kakor do sedaj — osamljeni! Ravno v tem trenotku pa so jim priskočili na pomoč dijaki tiste narodnosti, ki je bila in je od Lahov veliko huje in kruteje zatirana, nego je sploh bila kedaj zatirana laška narodnost od Nemcev! Lahi, ki bi v vsej Avstriji ne našli podpore za svojo laško univerzo v Trstu, se bodo sedaj lahko sklicevali na same Jugoslovane, ki jih pozdravljajo 0 položaju v Avstriji. Kamor so dospeli v Avstriji in v kateri smeri so dozoreli dogodki, go-ori dejstvo, da so glavni činitelji po- stali dijaki in pa argumenti z ulice, meste pdslovljenega škofa dr. Kolina. Na vseučilišču ih na ulicah se bijejo Z tem pa naravno Nemci niso zado-bitke, dijaki sc pretepajo do krva- j voljni, ker oni bi radi tudi v eerkve-vega, nemški burši napadajo slovan-1 nih zadevah gospodarili. Ker jim pa tega ni mogoče doseči, se zopet pritožujejo, češ, da jih avstrijska vlada zatira. Evropejske in tage vesti. Praga, 13. aprila. Škofom v Olo-moucih na Moravi bode imenovan najbrže škof iz Brna, da tako nado- Kranjsko slovensko katoliško Laška univerza in jugoslovansko dijaštvo. Z Dimaja nam prihajajo čudni glase vi o nekem zbližanju slovanskih in laških dijakov, o skupnih posvetovanjih in naudušenih sprejemih, na kteri.h — ako smemo verovati listu “Pic-rulo", — so baje slovanski dijaki zapeli na čast laških tovarišev himno društva “Lega nazionale”, to je onega društva, ktero nima druzega namena, nego da nam že v najvažnejši mlado sti odtujuje naše otroke in ktero v ta namen ustanovlja povsodi med slovenskim in hrvatskim prebivalstvom na Primorskem laške raznarodovalne šole in otroške vrtce. . Te vesti so tako čudne, da jih skoraj ne moremo smatrati resničnim. Mi umujemo težavni položaj naših dijakov na Dunaju, kjer so na nemškem vseučilišču, med nemškim dija-Štvom in prebivalstvom vspostavljeni mnogokrat, surovim napadom in to samo radi svoje narodnosti; umejemo tudi, da jim je v takem položaju dobro došel vsak zaveznik, kakor smatramo tudi na sploh koristnim, da se v danem momentu sklepa kompromis s političnim nasprotnikom v svrho da se doseže kak višji celj. Saj se je s himno društva “Lega nazionale”!! Kako korist pa bodo imeli J ugoslo-vani od tega ? Ali jim dovolijo morda Lahi kake šole (saj je v Trstu in Gorici1 le od Lahov odvisno, da dobijo Slovenci ljudske šole, ker ima te šole vstanovljati in vzdrževati edino le v laških rokah nahajajoča se občina tržaška, oziroma goriška!)? Ali so morda Lahi v to privolili, da bodi vseučilišče v Trstu dvojezično? O tem se niti ne govori! Vse, kar se menda pričakuje od podpore Lahov, je to, da se bodo smela na dunajskem vseučilišču tudi za naprej naznanila raznih slovanskih dijaških društev objavljati v enem ali drugem slovanskem jeziku. Ali je ta pravica ras toliko vredna, da se radi nje ponuja Lahom tako izdatno pomoč za njihovo agitacijo za laško vseučilišče v Trstu ? Naj se nam ne govori, da 30 one poulično demonstracije premalenkostne, da nimajo vpljiva na vlado. Ravno v vprašanju laške univerze so poulične demonstracije v Inomostu povzročile, da se je začela vlada intenzivneje baviti s tem vprašanjem in je isto vsaj kolikor toliko vgodno rešila za Lahe. Mi nismo proti kompromisu, to ponavljamo; no, na podlagi tega kompromisa moramo doseči vsaj toliko, da bode naš narod na Primorskem mogel svaj kultureluo živeti in ne životariti po krivdi Lahov, kakor kaki Hotentoti brez šole in brez pouka. Dalmatinski Hrvatje so Lahom za ceno sporazumljenja ponudili laške ole, primorski Italijani pa so v istrskem deželnem zboru za ceno sporazumljenja od nas zahtevali narodni samomor. Nasproti takim dejstvom je menda vendar potrebno, da za hipne malenkostne vspehe ne izpostavljamo največji nevarnosti ves naš narodni ob-tanek na Primorskem- Saj o tem nenda ni dvoma, da bi bila samo-la ka univerza v Trstu začetek popolnega poitalijančevanja našega uradni-štva, s tem naše inteligencije in napo-šled vsega našega naroda v teh krajih. Do takih posledic pa ne sme priti, Primorje je prevažen del naši jugoslovanske domovine, da bi sami pomagali kopati grob svoji narodnosti Trst pa je naše okno v svet, kterega si ne smemo pustiti zapreti, ako ho čemo kakor narod živeti in ne le ži votariti, hirati in naposled poginiti Ne dajajmo se torej zavajati od hip nega navdušenja, ampak pokažimo vselej, da smo zreli politiki in trezni računarji “Ed.” ske po tolovajski in nemški burši pe- ■ vajo “Die Wacht am Rhein”, pqd zaščito redarjev in v senci avstrijskih bajonetov. Brzojav nam je celo sporočil nečuveno dejstvo, da je jeden dekanov vseučilišča označal redarjem nenemške dijake, da so vedeli, koga prijeti. Bolj očitno se ne more kazati, da nemški razgrajači uživajo gu-vernamentalno zaščito. Aretiranih je mnogo dijakov, in več slovanskih dijakov je ranjenih in par njih celo nevarno. To je sad postopanja nemških rektorjev v Pragi in na Dunaju — take stvari smo srečno doživeli po izletnem vladanju dra. Koerberja. Množice nenemških dijakov se počutijo v prestolnici države, za ktero morajo njihovi očetje prenašati blizu neznosnih žrtev, kakor da so v deželi sovražnika. Ali vsako zlo ima tudi svojo dobro stran. Čim brezobrazneje bo nastopanje Nemcev v parlamentu in —■ na ulici, tem bolj se bo oživljal čut skupnosti med nenemškimi državljani, če tudi nočemo pripoznati temu dogodku efektivne važnosti, vendar je to velesimptomatičen pojav, da italijanski dijaki te dni fraternizirajo se slovanskimi, da so prišli na shod teh poslednjih in da so bili vsprejeti z na-udušenimi ovacijami. Pozdravljeni so bili tudi od navzočih čeških poslan cev. Vsporedno s tem dogodkom se je izvršil drug važen dogodek, ki priča o vzbujajočem se spoznanju, da vse nenemške narodnosti se morajo združiti za odpor proti nemškemu navalu Na povabilo načelnika češkega kluba so se zbrali na posvetovanje o bodoči taktiki: češki, jugoslovanski, malom ski in italijanski poslanci. Vspeh te konference sicer ni znan, ker so skle nili strogo tajnost, ali že dejstvosamo da so se sešli, je važen in nadobuden simptom. Ne, nenemške narodnosti nočejo žive v grob. Predno se to zgodi bo bojev, hudih bojev in mi zaupamo dobremu geniju roda Slovanov v A v striji, da ostanemo med živimi! “Ed.: Petrograd, 13. aprila. Povodom godu patrona gardnega polka konjice ruske earinje. kteri kolk je najugled-neji v vsej državi, vršila se je na bou-levardu velika parada gardne konjice. Carinja je z svojimi dvornimi damami prisostvovala paradi na posebnoj tribuni. Car jn osobno inšpiciral v belo uniformo in krasne oklope oblečene konjenike. Kasneje je cesar obiskal vojake v obednej dvorani, kjer je pokusil njihov obed, napil na njihovo zdravje in podaril vsakemu podčastniku po tri in vsakemu vojaku po jeden rubelj. Delegacije vojakov gard nih polkov so kasneje cesarju in ca rinji izročile velikonočne čestitke. Car je vsacega vojaka poljubil, dočim je carinja podala vsakemu vojaku ve likonočno darilo. Paris, 13. aprila. Poročevalec lista Echo de Paris” poroča iz Petrograda, da je dospel nemški parnik “Kaiser Wilhelm” v Libavo, kjer so ga prekrstili v “Nižnij”. London, 19. aprila. Po velikonoč nih počitnicah se je dolenja zbornica zopet sešla. Ministerski predsednik Balfour je pričel govoriti o krvavej aferi v Tibetu, glede ktero akcije je treba naprositi dovoljenja dolenje zbornice. V ostalem so bile včerajšnje razprave nezanimive. La Valetta, Malta, 13. aprila. Nemški cesar je odpljul z svojo yachto “Hohenzollern” v Siracuso na Sici liji. Kurz. Za 100 kron avstr, veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 cen tov za poštnino, ker mora biti de nama pešiljatsv registrirana. Dopisi. —V š p a n j k i p r o v inciji Asturiji se nahaja med 600,000 prebi-alci nič manj nego 28 stoletnih ljudi NAZNANILO. Dne 15. aprila ob 6. uri zvečer vrši se v Exportu, Pa., velikonočna spoved in v soboto dopoludne od 8. do 9. ure služba božja. Semkaj pride Rev. J Zalokar. cerkvi. Spoved se vrši v novci kat Anton Hribar v Forest City, Penna. Inkorporirano dné 31. januarja 1902 t Pemisylrantfl. ODBORNIKI; r Pa. ' - O-* — -------7---- ----- ^ * 7 ~ x tfc, II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Btjcineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. IVAN OsaliN, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Btjcineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: City, Pa. John Telban, P. O. Bos 00?, Društveno glasilo je “Glas Naroda?’. Novi izvanredni uspehi EËiE.C.Collinsa V ZDRAVI DST V TJ . Braddock, Pa., 7. apnila. Društvo sv. Alojzija, J. S. K. J., sklenilo je prirediti velikonočno spoved, ktera se vrši drugo nedeljo po Yreliki noči, t. j. 17. marca, in v ponedeljek v nemškej cerkvi v Brad-docku. Obiskal nas bode duhoven č. Mertl iz Pittsburga. V novi odbor za letošnje leto so bili zvoljeni naslednji člani: John Germ, predsednikom; Mat. Kikelj, podpredsednikom; Anton Sotler, I. tajnikom; osip Pirc, II. tajnikom; Al. Horvat, blagajnikom; John GGerm, zastopnikom. Nadzorniki: Frank Šetina, Jakob Maček, Ant. Dovjak, John Sev-šek. Zastavonoše: Josip Troha in Martin Slane. I. maršal Josip Žafran II. Josip Martinič, III. maršal J. Brejc. Bolniški obiskovalci: Za Braddock: Ant. Mihelčič in Josip Ivančič. Za Rankin: Josip Martinič; za E. Pittsburg: Jakob Stepančič; za Turtle Creek in Linhart : Al. Gutman za Export: Anton Hribar; za Cla-idge: Al. Šurla; za Madison: John Brejc. člani, kteri bivajo izven Braddocka naj pošljejo svoje naslove. Kdor se preseli, naj to tudi takoj naznani I. tajniku ustmeno ali pismeno. Anton Sotler, I. tajnik, Box 142, Linhart, Pa. “GLAS NARODA” prodaja po 1 «ent številko: Anton Bobek, poelevodia po dražnice Frank Saks er, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. C h a s. Derganc, 215 N. Con grees St», Kenosha, Wia. John Šuštaršič, 1208 N. Cen tre St, Joliet. Ul. rank Gabrenja, II# Powei St., Johnstown, Pa. Ake želi kdo rojakov list prodajati ■u as «glasi mri «sravaUtvm. Lepi poštni parnik “Red Star” črte KROONLAND odpljuje 16. aprila ob 10%. uri pop. iz New Yorka v Antwerpen. Ekspresni parnik KAISER WILHELM der GR. odpljuje dne 26. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Ekspresni parnik “francoske družbe': LA SAVOIE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. KJE JEt Miha D e k 1 ie. Zanj- bi rad zvedel Fran Radelj, 503 West 18th Place, Chicago, lil. (13-4) KJE JEt Frank Podviz, doma iz Sore na Gorenjskem. Piedno je od tukaj odpotoval, se ni domislil plačati ‘board<. Vincenc Zaman, 768 Hamilton St. Cleveland, Ohio. (13-16 4) KJE JEt Jakob B a č n i k, preje je bival 407 Bluff St., Joliet, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anton Bačnik Box 37. Ricketts, Pa. (13 4) PRODAJA POSESTVA. Podpisana prodajam iz proste roke hišo z vrtom, pripravnim za gostilno blizo farne cerkve na Igu, obč. Stu denec št. 65. K posestvu spadata tudi dva gozda, ki merita 15 oral; senožeti je nekaj preko tri orala. — Posestvo prodam, ker se ne nameravam več vr niti v Evropo. Cena 5000 gld. av. velj Ponudbe je pošiljati uredništvu “Glas Naroda”. Uršula Dormiš, (11-13 4) Barberton, 0 rrl J d 8 I ja p p Mnogi izmed naših rojakov, |g p alii ah, M ki si služijo vsakdanji kruh pod zemljo ali v tovarnah, M hitio v prezgodnji grob, ker | t bolezni ne iščejo pomoti 1 tam, kjer bi jo dobili. Vsled " slabega zdravljenja se njih se g i i 1 P 1 i K m I 4i i 1 ul l . S Velecenjeni gospod Profesor Collins! jj Trpel sem na bronhitičnem kataru, neprestanem ir kašlju kateri mi nidal pokoja noč in dan, da sem jj popolnoma oslabel, k temu pridružilo se je še ne U znosna bolezen na desnem boku mojih prs, mislil f| sem da bodem obnemogel. V tem položaju obrnil sem se na Vas Prof. Collins, našel sem Vaš naslov j. v mnogih slovanskih listov da Vaša zdravila zamoli rejovti celo istega, kateri ubupa nad Svojim življen- Le en poskus v Vašim zdravilam katere sem pravilno po Va-J] šem ukazu jemal, pripomogel mi je da sem popolnoma ozdravil. j| Vaš udani J. Brignel, jffl il člen društva of American Legion ofHonor. H stav oslabi, bolezni se zastara- g jo in postanejo neozdravljive, a Mili Rojaki! Kedaj sel vam bodo že oči odprle? Ke- p daj boste spoznali svojega do- * brofnika? Čitajte, kaj pišejo sami ri vaši rojaki o novih uspehih -Profesora Dr. E. C. Collinsa. Barbbrton, Ohio, Jan. 27th 1904. Vožnje listke za te parnike prodaja Er. S a k 8 e r, 109 Greenwich St., New York. Za ekspresne par nike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapol njeni in obilo potnikov zaostane. Na znanite nam odhod notom brzojava ali pa nas pokličite telefonu: 3795 Certlandt, ako ste na kaki postaji i N ,m Yorku. Dobro si to zapomnite 9V POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu ob Činstvu v Chicagi, 111., kakor tud Slovencem po Zjed. državah, da sen otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu”, 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice; kjer točim pristno uležan-„ATLAS“ pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno k e gl išče in igralni miza (poo) table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit’ s svojim obiskom! Mohor Mladič. 617 So. Center Av., blizo 19. ul», CHICAGO, ILLINOIS. TaUpboaet iVsm «hrgatk Weston, Colo., Jan. 12Ih 1904. (I Cenjeni mi Prof. Collins! S Bila sem upozorjena na Vaš cenjeni naslov rl gospod Prof. Collins, od ljudi kateri so se na Vas obrnili za pomoč ko so bili bolni. Ubogala- sem ij jih in Vam Prof. Collins poslala natančen popis |h js svoje bolezni, imela sem vratobol in trgalo me je |}=j , po vsili udih. Poslali ste mi medecine, jemala sem [S jih po predpisu Vašem in v preteku 4 tednov sem tri popolnoma ozdravljena in smelo smem tvrditi da !|| meje Prof. Collins obvaroval prezgodnje smrti, bila sem v istini na H robu groba. Zatoraj se čutim dolžna se javno zahvaliti temu zdrav- la 11 niku, ker se Čutim zdrava in sem srečna sedaj v krogu svoje družine. |m Jj Za Vaš trud se srčno zahvalujem. Bog nej Vas blagoslovi! 3 Bilježim Vaša hvaležna Maria Baltazar. ji ’ - — ril Zahvala i/, Canade. j Mr. Napoleon Trehan iz So. Faustin P. Qu., Ca-¡¿j nada piše sledeče: Dolgo let sem trpel na akutnem | reumatizmom, primoran sem bil čuvati svojo pozi stelj, vžival sem različne medecine ali ni jedna mi J ni pomagala. Moj prijatelj svetoval mi je, naj se na Vas obrnem, storil sem tako kakor mi je sveto-val, mnenja da mi tudi Vi pomagati ne bodete moji gli, ali po prvem zaužitju Vaših zdravil zapazil sem j[] takoj da mije bolje, in po rednem zaužitju, Vaših jjj zdravil kakor mi je bilo predpisano sem popolnoma ozdravil, zakar bi Vam izražam javno mojo srčno zahvalo. Se-li lioeete tu-di ozdravili? Ih Pišite takoj ali se pa osebno oglasite pri Prof. Dr. E. €. COL- || [j LINSl in boste povoljno zlećeni. 1 |J Cele kllige svedočb bi se dale napisati o njegovem velikan- jn | ckem uspehu v lečenju raznih boleznij, ker je on toliko ljudij ozdra- | I vil popolnoma, o če mu s pričujejo živeče primere t. j. njegovi bivši p I bolniki. -v _ _ 1 5 Može, žene, mladeniči in mladenke, ki trpite na notranji, I S glavni ali vnanji bolezni, poiščite si pomoč tam, kjer edi-1 S prof. Dr. E. C.Collinsu. e»» trati, ne odkladajte! I Kdor sam ne more priti, naj takoj piše na to adresso: I PROF. DR. E. C. COLLINS, il VjlM I Ml Uli V IIUIIJI I no je dobite, pri Prof. I čas plati, eas 140 W. 34th St., New YorkJ Tradne ure zjutraj od io do 5. ure popoludne k do 8. ure zvečer. V nedeljo od 10. do 1. ure. stredo in pe- |g| jflislowka Katol. Muota t—— — ■■■■— J nikov, tako da pripovedujejo ccdo po Rusiji potujoči Nemci, da čita v Rusiji Čehova dela že vsak voznik in hlapec. Inkorporirana dne 34. januarja 1901 v državi Minnesota. S©dwž; v ELY, MINNESOTA. URADNIKI; Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 803, Ely, Winn Podpredsednik’ JOHN KERŽIŠNIK. P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERŽIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR ; MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. — Poljska narodna hramba. Nasilni poljski politiki pruske vlade se trudijo Poljaki upreti s krepkim narodnim delom. Posebno pazljivost N a j v iš j e drevo na svetu je eukaliptus, ki. raste v pragozdih Avstralije. Njegovo deblo meri v obsegu 25 metrov, a njegova visočina znaša pa nad 100 metrov. — Dobra g 1 a v a- Kmetica: Bi-li gospod župnik pomagali, da bi se moj Francelj naprej učil da bi se so posvetili gospodarskemu razvoju morda tudi izučil za “gospoda?” — in organizaciji poljskega naroda v Nemčiji, da s tem onemogočijo uspehe naselbinski nemški politiki, za katero troši nemška vlada vsako leto na milijone mark. Poljaki dvigajo na-odno gospodarsko organizacijo, a v prvi vrsti zadružno gibanje. Eno najmočnejših orožij Poljakov proti umetnemu naseljevanju nemškega življa na poljska zemljišča je njihova po-znanjska banka za parcelacije. Nem ka naselbinska komisija olike vsote posestva poljskih plemenitašev ter jih med koloniste; poljska banka za par- P» je čas podaljšan do vsacega pr-celacije skuša to prodiranje tujega J veSa dneva v mesecu. Vsak, kteri elementa tako preprečiti, da sama ku-1 tega ne stori, bode kot tak suspendi-puje ta posestva in jih parcelira med Iran °d društva, toraj bratje, poši- Dopisi naj ie blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govie, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Poljake. Ranka kaže v svojem iz vest ju 1. 1.903 silen razvoj tega narodnega Društvene glasilo je: “GLAS NARODA”. ASSESSMENT ŠT. 10. ZA MESEC APRIL. Za umrlega brata Josipa Fertun, uda družtva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich. Umrl dne 20. jan. 1904. Uzrok smrti: ponesrečence v Tamarack rudniku. Opravičena usmrtnina f800 in $100 za pogrebne stroške. Z a umrlega brata Jakoba Skala, uda družtva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich. Umrl dnč 20. jan. 1904. Uzrok smrti: ponesre-čenje v Tamarack rudniku. Opravičena usmrtnina $800 in $100 za po grebne stroške. Ta assessment je razposlan na 2349 udov in vsaki ud plača $1. JURIJ L. BROZICH, T. tajnik. zavoda. Promet banke je narastel šotne člane, da mi naznanijo njih na-prošlo leto od 11 na 17 milijonov tan5en naslov, da jim potem zamorem mark, število deležev od 172 na 0680, doposlati Certifikate in pravilne depozitov od 13,025 na 2,152,020 knjige. Nadalje tudi prosim, da vsak oboleli član dopošlje zdravniško spričevalo kadar zboli, kakor tudi, kadar znam-1 ozdravi. Pisma je nasloviti na prvega taj- mark. Tako delajo z vso silo proti nemški oblasti Poljaki v Nemčiji. - M a e e d o n s k e poštne ke. Macedonski ustaši so uveli svoje oleke in poštne znamke. Koleke so | cika. abili na pobotnicah o prejetem de-arju ali o prejetih drugih stvareh poštne znamke pa za pisma. Znamke so bile izdelane v štirih barvah ■' zelene po 5 para, vijoličaste po 10, mo dre po 25 para in rudeče po 1 dinar. Te poštne znamke imajo na sredi okovano ženo z očmi povzdignenimi Drobnosti. Izpred sodišča. Kazenske razpravo pri ljubljanskem deželnem sodišču. Janez Anžur, kajžar in delavec, je dne 4. grudna m. 1. zvečer v Lazah Franceta Gregorina, ki je ž njim skupaj stanoval, v polni pijanosti brez povoda napadel z nožem in ga na letom stegnu ranil; tudi Matijo Žagarja je hotel na roki poškodovati. Obsojen je bil na 6 tednov zapora. — Lovre Demšar, hlapec iz Predmosta, je bil od obtožbe, da je povodom ne-*kega tepeža 31. prosinca t. 1. zvečer v Sovljah s samokresom obstrelil Franceta Rihteršiča, oproščen. ravnateljstvo ondotne realne gimnazije za potrebne profesorje in učne knjige za hrvatsko predavanje. — Zopet zabranjena maša za Ruse. Hr vati in Srbi na Reki so nameravali prirediti v pravoslavni cerkvi skupno mašo za zmago ruskemu orožju. Toda škof Gruic jo mašo prepovedal. Javna varnost na Gorenjskem. Z Jesenic se piše: V enem mesecu so se tukaj primerili trije rop. napadi. Razmere so take. da ni več varno hoditi po noči z Jesenic do Hrušice. Pri zgradbi železnice na Hrušici je sedaj toliko tujih elementov, da človek, ako je napaden, ne more napadalca spoznati ali si ga zapomniti. In še prihajajo dan na daip tuji delavci, ker se je z zgradbo železnice začelo tudi na Jesenicah in na Dobravi. Orožniške postaje so sedaj na Hrušici, na Dobravi in na Jesenicah; skupaj je kacih 14 mož. Jesenice imajo povrh dva redarja, a vse to ne zadostuje. Kompetentne oblasti morajo poskrbeti', da se število orožnikov pomnoži. Naloga orožnikov je vedno večja in težja in služba jako naporna, tako, da pri najboljši volji ne morejo vsega storiti, kar bi bilo potrebno, dnsi*store več, nego bi se smelo zahtevati'. Oropani so bili doslej dva domačina in neki tujec, a po noči je toliko sumljivih tujih delavcev na cestah, da kmalo še v svojih hišah ne bodo varni. Naj bi se tudi občina na to ozirala in če sta dva redarja premalo, naj jih v varstvo prebivalstva nastavi še nekaj. — Iz Srbije. Častniško vpra sanje se bode sedaj vendar povoljno rešilo. Najprej se odstranijo z dvora vsi častniki, ki so znani kot protiza rotniki, nadalje vsi kraljevi adjutanti in ordonance, naj-si so bili zarotniki ali ne. Po odstranitvi adjutantov pošljejo velesile zopet v Belgrad svoj poslanike. Potem se sestavi nova ad-jutantura. Sedanji prvi1 adjutant Po povič postane poveljnik donavske di vizije na mesto Mašina. Mlajši čast niki dobe dveletni dopust, ki ga mo rajo preživeti v inozemstvu. Večina jih gre na rusko, da se udeležijo ru sko-japonske vojne. Urednik Jakšie, belgrajskega lista “Štampa“ je bil od nekega častnika v kavarni napaden. Zato je Jakšič priobčil v svojem listu oster članek zoper ves častniški kor. Policija je zoper Jakšiča dvignila tožbo, da šču va zoper armado, in od mnogih čast nikov je dobil poziv na dvoboj. Zato se je pritožil pri vojnem ministerstvu češ, da je njegovo življenje v nevar nosti. Njegovo stanovanje stražijo orožniki. — Male hrvatske novice Hrvatski in srbski akademiki v Budimpešti so sklenili podobne resolucije kakor njihovi tovariši na Dunaju. V teh resolucijah sc izreka graja Starčevieijancem in Frankovim pristašem, ki razdirajo srbsko-hrvat sko slogo s takimi izgredi, kot so se pripetili pretečeni teden v Zagrebu. — Dr. Potočnjak in grof Khuen “Slavjanski Vek” prinaša pod našlo vom “Epilogi Khuenovega despoti zma na Hrvatskom” članek o znam sodni razpravi grof Khuen proti dr. Potočnjaku. Prinaša tudi dr. Potoč-njakovo sliko. :— Ameriški dvoboj. V Zadru se je ustrelil 28—301etni elegantni Madjar, ki je ostavil pismo, da se mora ustreliti, ker mu jo dana beseda sveta, v ostalem pa se naj nihče ne trudi, da bi zvedel kdo da je. Nov klerikalni' hrvatski list. Po enoletnem obstoju je prenehal izhajati “Sarajevoer Taghlatt” ter j« dotično tiskarno kupil zaupnik nadškofa Stadlerja, Spahič, da se začne izdajati hrvatski list s Stadlerjevimi' nazori. — Pijani pogrebci. Uslužbenci nekega zagrebškega pogrebnega pogrebnega zavoda so imeli naročilo, da bi truplo nekega otroka prenesli iz Ilice na pokopališče. Pogrebci pa so bili pijani ter so spustili v najži-vahnejši ulici krsto nn tlu, da se je razbila ter je padel mrlič iz nje, — Hrvaščina v vojaški šoli v Karlovcu. Hrvaški listi poročajo, da se je po-yeljništvo omenjene Šole obrnilo na — Balkan. Carigrad. Bolgarsk diplomatički agent Načovič je pri turški vladi rugiral podpisanje dogo vor’a, ki se je formalno baje že davno sklenil med Turško in Bolgarskp. — Sofija. Od meje prihajajo poročila, da turške čete namnioma izzivajo in po vzročajo izgrede. Blizu samostana Rilo so turške čete streljale na bol garske mejne straže. Ker je bil v Mel niku nedavno umorjen neki vohun so prišle turške čete z izgovorom, da iščejo morilca, v Melnik, ter so ropale in požigale po vaseh melniškega okraja. Tudi macedonsko mestece Pe trik so zasedli turški vojaki ter ne puste nikogar iž mesta, dokler mesto ne plača zaostalih davkov. — Čari grad. Turška mobilizuje 4. voj. Vana je odšel še eden bataljon v Muš kjer je sedaj formirana že cela divi zija. — Pariz. Ogrski ministerski predsednik grof Tisza je imel razgovor s poročevalcem “Petit Parisien” ter je izjavil, da je in tfetane zunanja politika Avstro-Ogrske neodvisna od notranjih razporov. V Carigradu se motijo, ako smatrajo Cis- in Transilvanijo nenedino v balkanskem vprašanju. Madjare pa pri tem zanima edino to, da preprečijo, da jim kaka velesila ne moti v Macedoniji svobodnega gibanja. Župnik: “Ima-li fant dobro glavo?” Kmetica: “Dobro, dobro, .čez 10 stopnic je že padel, pa si je ni razbil.” — ' NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 1. J. S. K. J., v Ely, Minn., da je bilo sklenjeno pri redni seji društva dne kupuje zal 27- marca, da mora vsaki član točno plačati vse svoje redne prispevke, to -koro brezplačno deli I -le na dan seje, za vse oddaljene člane BENZÏGER BROTHERS, NEW YORK, N. Y., 36-38 BARCL AY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. ljajte točno svoje mesečne doneske. Nadalje uljudno prosim vse od- Mathew Levstik, (12-12-5) Ely, Minn. OPOMIN. Dragi rojak! Jaz te opominjam, da mi povrneš tistih $20.00, katere sem ti v Leadville, Colo., posodil, da si si zanje bicikel kupil. Od tedaj mi-proti nebu, na kterem se vidi zvezda I so trj leta. Ako mi tega ne slobode. ^Naokolo stoji napis: Y rhovni jstoniš v jednem mesecu, bodem tvoje Makedonski — Odrinski komitet. | ime v gasniitih objavil. GEO. PODBREGAR, Box 40, Bingham Canyon, Utah. (12-13-4) — Vladivostok je največje pristanišče v vztočni Aziji. To pristanišče je tako veliko, da je v njem lahko vsidrano največje brodovje ter je zavarovano cd nevremena in sovražnega brodovja. Vhod v pristanišče e zelo ozek; isto se razteza 1 kilometer proti severu, potem je zaobrnemo dva kilometra proti vztoku. Obkro ženo je od visokih bregov, ki so vsi oboroženi z utrdbami in topovi. Me sto šteje 30,000 prebivalcev, med njimi 10,000 Kitajcev in Korejcev in 15 000 Japoncev. Čeravno leži Vladivostok nn 43 stopinji zemljepisne šir lave, torej kakor Rim, je vendar pri stanišče po zimi vedno polno ledu kterega lomijo posebni ledolomi. Via divostošfco pristanišče jo obdano z močnimi trdnjavami, ki zelo otežujejo približanje k mestu od suhe in morske strani. V sredi mesta je glavna trdnjava, z njavečjimi topovi, ki no sijo preko bližnjih hribov. — Na korejskem jeziku znači beseda “Po” zaliv, na pr. Če-mul-po, Mosam-po, Mok-po; “Kan” znači reko (Amnon.kan, Jalu-kan); “džu” mesto (Vi-džu); “do” in “tan’ otok (Nanliai-do). Vse te besede se ponavljajo v najrazličnejših sestavkih — Toplomer od več. Rahlo čutna mati (novi otroški dekli) : Preden položiš sinčka v kopelj, se moraš vselej s toplomerom prepričati, da-li ima voda pravo toploto.” — De kla: “Ne bojte se milostiva gospa; jaz ne potrebujem toplomera. Če postane otrok rudeč, tedaj je voda prevroča, če postane višnjev, je pa premrzla. Stvar je cisto priprosta.” — Nov občni jezik. Neko kulturno ljudstvo za Francoski Rivieri misli, da je odkrilo nov jezik, ki bode izpodrinil “Volapiik” in “Esperando”. Ta novi jezik je nekaki italijanski Kretanje parnikov. V N«w York m doapaUi Deutschland 12. aprila iz Hamburga. Bremen 12. aprila iz Bremena. Ryndam 12. aprila iz Rotterdama z 435 pot. Furnesia 12. aprila iz Glasgova z 572 pot. Kroonland 12. aprila iz Antwerpena 541 pot. Doapatl haaiai Koenigin Luise iz Genove. Bethania iz Hamburga. Columbia iz Genove. Pretoria iz Hamburga. Cedric iz Liverpoola. Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Kaiser Wilhelm der Groaae i* Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Odpljuli so: Teutonic 13. aprila v Liverpool. Odpljuli bed«) La Lourraine 14. aprila v Havre. Numidian 14. aprila v Glasgow. Celtic 15, aprilu v Liverpool. Belgravia 16. aprila v Hamburg. St. Paul 16. aprila v Southampton. Kroonland 16. aprila v Antwerpen. Umbria 16. aprila v Liverpool. Rzndam 19. aprila v Rotterdam. Auguste Victoria 21. aprila v Hi, dialekt, kakoršnjega so v stari^ rim-1 ¡¿¡J; 21. ftprila v Bremen. La Bretagne 21. aprila v Havre ski dobi govorili rimski mornarji, vojaki in trgovci: samo prikrojen bode I f^z^mM.Tprila ^'^Genovo, malo bolj sedanjim potrebam. Vsakdo se baje lahko v najkrajšem času priuči temu novemu jeziku. POZORj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci ta a n d & -rov, društvenih zastav, znakov in regali] p0 naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Nazahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. p’T' Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj 109 Greenwich St., New York, v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam dobre smodite in imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe stanovanje in hrano prod nizki ceni. ža obilen poset se priporoča Frida von Kroge, 109 Greenwich Street, New York. TstooTo Stoao-iola., 69 E. Madison. Street, _____- _____Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Sise Screw B navijak. Cena uram: Nikol ura......$ 6.00 Srebrna ura.... Screw navijak..$12.00 Srebrn:1 .ra... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem i priložite $2.00 navedenim cenami Cena ,,Fahys Cases Goldfield“ jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 “ 15 “ $18.00 18 “ 7 “ $14.00 18 “ 15 “ $17.00 6 Size ura za da'« ? 3 kamnov.......$14.00 Opomba: Vse ure sr, najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam Jacob Stonichp 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. — Ruska literatura. Zvezdi v sodobni ruski literaturi sta brez-dvomno Gorki in Čehov. Toda že je opazovati, kakor da bi Gorki temnel pred Čehovom. To se tudi nekoliko dokazuje s tem, da namerava Gorki v kratkem izdati almanah s prispevki vseh živečih odličnejših ruskih literatov ter je Čehovu za prispevek v naprej izplačal 15,000 rubljev. Pri vsem tem pa napravi Gorki še dobro kupčijo, ker se bo almanah izdal v najmanj 100,000 izvodih. Čehova dela so dandanes neizmerno razširjena, posebno kar prinaša “Njiva” njegova dela kot prilogo. Treba je namreč vedeti. da ima “Njiva” 200,000 naročji — Bodoča vojaška vzgoja na Ogrskem. Brambovski minister Nyiri je izdal brošuro, v kteri pozivlje ogrske mladeniče, naj se oglasijo za vstop v vojaške šole, ker je sedaj dovolj državnih ustanov. Minister piše v pozivu: “Nas vseli vroča želja je, da bi ogrske vojake ogrski častniki vež-bali in vodili v boj. Nesite svoj ma-djarski patrijotizem v armado, proti čemur nima nihče ugovarjati!” Madjarske častnike se tedaj od zgoraj bodri k narodni zavesti, dočiim je pri nas za slovanske častnike kaj takega črna pika. Philadelphia 23. aprila v Southam-ton. Zeeland 23. aprila v Antwerpen. Campania, 23. aprila v Liverpool. Pretoria 23. aprila v Hamburg. Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil ^ s^-i-ooišr od gospoda J. Stubi e rja v Duluth, Minil., 217 W. Superlor St, Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti luuch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po Šumak. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Dulutb, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zel6 dobro postreženi. Si spoštovanjem (31jl) Josip Scharabouu Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobrot Kupi ter postrezi svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršicu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. Govori se v vseh slovanskih jezikih, Priporoča se rojakom in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastni'- Stanje hranilnih ulog: 17 milijonov kron. Rezervni zaklad: okroglo 520.000 kron. D a r o v i za nesrečnega Anton Vi-leka. Darovali so rojaki v Lloydell, Pa'. Svoto $7.25 nam je duposlal ro-1 jak Anton Zicherl. Darovali so: Anton Zieherl $1, Frank Ošaben, Antoni Ošaben, Frank Leskovic, Frank Mrhar, Frank Junc, Andrej Vidrih, To-| maž Kavčič, Matija Hribar, po 50 ct. John Vidmar, Frank Reipar, Johni Lavrič, Jurij Škerl, Frank Kresal, Anton Kresal, po 25 et. John Bečaj ] 20 ct., Frank Zavrl, Valentin Martinc, po 15 ct., Jakob Steržišar, Fran| Germašek po 10 ct., Josip Prudič 5c. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure donoludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunite ulagateljem. Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojini premoženjem in vso svojo davčno močjo. I)a je varnost ulog popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. R' Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. » Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. ■ " /k - T- • XjiBtioIk:. Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova, (Daljo.) 7. Drugo jutro za rana, ko je Walde-kova gospa še trdno spala, vstane profesor Walter in se poda na neko visočino vzadi za hišnim vrtom, od koder se je razprostiral širok razgled po mestu in daleč tja po polji. Tam je stala kamenita klop pod starodavno košato lipo, in ondi je hotel Walter pričakovati vzhajajočega solnca. Mrak je še pokrival zemljo in prijetna tihota je vladala v prirodi, ko je profesor, oblečen v dolgo površno suknjo, samotno stopal mimo cvetoče, rosne detelje. Dospevši na vrh, vsede se na klop pod lipo in si ogleduje okolico. Skrivnostno šumi vejevje nad njegovo glavo v jutranjej sapo, in skrivnosten se mu dozdeva ves svet na okoli, kterega se v sivo jutranjo meglo zavitega le na pol razločuje. V resnici najbolj poetičen čas v dnevu je vendar le oni prvi somrak, potrka na debelo knjigo, ki mu ie gledala iz žepa: “Človek ni nikdar popoln. Zato se naj njegova šola začne žo v zibeli in naj konča stoprav v grobu !” “Amen!” dostavi tiho Arabela z na smehom. Glasneje pa reče: “Bojim se, da je jako malo takih, ki mislijo kakor vi.” “Žalibog, da je tako” odvrne pro veseljevanje. Z učenostjo pa dela tako, kakor bučela s cvetlico: okusi jo potem pa zleti dalje.” “Ko bi učenost bila res tako po da je učenost z učenjaki vred dolgočasna stvar!” meni Arabela porogljivo. rece počasno: žalujoč in se vsede na klop, nem, mislečem življenju. Našo zamišljenost imenujejo ljudje vaše vrste dolgočasnost, našo mirnost — za-telebanost, našo resnost pa prismuk-nenost... Ba! škoda vsake besed [jo z vami izgubim; v vašem sr< stvarjenje počasi vzdiguje iz lahnih I profesor z meglic in se vedno jasneje prikazuje L0Tt)r ter seže po rokopisu, očem. Ta čas nas nehote spominjal prvega stvarjenja: ko je novi svet č kal solnca, da ga oživi. Nekaj podobnega je menda tudi ob-1 kar ni dišalo po učenosti, ovajalo je| zdaj neko skrivno in ugodno občudovanje. Ko se je nagledal, vstane inl ni”, nadaljuje z vidnim namenom ža liti ga, “vedela sem že davno. B nepremakljivo na goro, nad ktero jej bil videti rudeči svit, ki je naznanjal | solnčni prihod. Profesorova zvunanjost je bila ka- I govora. Profesor je v zadregi, j vzdigne klobuk in si pogladi redke rakteristična, kakor njegova notra-L ase. potem pogleda na uro, da vidi KNJIGE, Pavlin, angleški slovarček 40 ct, |j Erazem Predjamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. U ktere imamo v naši zalogi in jih od- Eno leto med Indijanci 20 ct. Dolijemo poštnine prosto, akc se May, Dry, zu ct. = Pavliha 20 ct. nam znesek naprej pošlje; Potovanje v Liliput 20 ct. Molitvene knjige: Mirko Poštenjakovič 20 ct. || Narodne pripovedke za mladino, I. Spomin na Jezusa 35 ct. in II. zvezek, vsak 20 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Krištof Kolumb 20 ct. Sveta Nebesa $1. Šaljivi Jaka 20 ct. Jezus na križu $1. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Filoteja $1.20. Pravila dostojnosti 20 ct. Zlata šola $1.20. Izdajalca domovine 20 ct. Zvonček nebeški 80 ct. V delu je rešitev 30 ct. Duhovni studenec 60 ct. Najdenček 20 ct. Nebeške iskrice 60 ct. Grof Radecky 20 ek Ključ nebeških vrat 60 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Repoštev 20 ct. j Sveta noč. 15 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Ave Marija 10 ct. Hubad, pripovedke I„ IL, III. zve- Mati Božja 10 ct. zek, vsak 20 ct. Evangeliji 50 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Sv. Genovefa 20 ct. 0 Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene mašne knjige so s zlato obrezo. Druge knjige: Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 ct. Spominjski listi iz avstrijske zgodo- ,,1 Zbirka domačih zdravil 60 ct. vina 25 ct. »] Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Doma in na tujem 20 ct. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Na Preriji 20 ct. • Prešernove poezije, broširane, 50 ct Strelec 25 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Naseljenci 20 ct. P Na indijskih otokih 30 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. *• Iz knjige življenja $1.60. Srečolovec 20 ct. ^ Ob tihih večerih $1.75. Avstrijski junaki 90 ct. »| Abecednik za slov. ljudske šole »0 ct. Kako je zgorel gozd 20 ct, »| Dimnik, slovensko-nemški besednjak Šaljivi Slovenec 90 ct. 90 centov. Navodilo za spisovanje raznih ; isem Prva nemška vadnica 35 ct. SO centov. Pregovori 30 ct. četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Stoletna pratika 60 ct. Domači zdravnik 60 ct. Izidor, pobožni kmet 25 ct. Marjetica 50 ct. Cvetke 20 ct. ’ Godčevski katekizem 15 ct. Hitri računar 40 ct. » Andrej Hofer 20 ct. Sanje v podobah 15 ct. Boerska vojska 30 ct. Zemljevid 25 ct. a Admiral Tegetthof 30 ct. Koledar za leto 1904 25 ct. Ull telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fe. Sakseejtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Francoska parobrodna družba POŠTNI PARNIKI SO t Drrnine“, n« dv» L................ ia.000 ton, »5.000 konjiklh moji, ivoie“, „ „ „ ................ ia.000 „ »5.000 juraine1', ,, ,, ,, ................ 10.000 „ 12.000 uitaine“, „ ....................... 10.000 ,, 16.000 retagne“,................................ 8.000 9,000 lumpagne“,......,..................... 8.000 , 9.000 ascogne“............... 8.000 „ 9.000 Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. 14. apr. 1904. 21. apr. 1904. 28. apr. 1904, 5. maja 1904 12. maja 1904, La Bretagne *La Savoie •La Touraine *La Lorraine La Gascogne 19. maja 1904, 26. maja 1904. 2. junija 1904. 9. junija 1904. 16, juuija 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Glma agmija; 32 BROADWAY, NEW YORK. m iti* Tl puovm jjvg iv/uu uti »tur, njost. Učenost mu je iz Jse |fcak0 pozno je že, a nejevoljen dene jo črt na obrazu: iz zamišljenega ce*a> v žep. Ura kakor skoro navadno iz resnobnih očij, ki so tako ^ strogo ni šla> ker jo bil profesor zopet po-gledale skozi velike očak, m iz sled-l^j naviti_ _ čez nekaj trenotkov njega žepa njegove suknje, ki so bilil a čisto mirno odgovori; «jaz sem navadno natlačeni s knjigami, ro o- 1 prigel danes semkaj, da bi rešil važno piši m pisali. ^ . v I vprašanje glede novega planeta, a ne Njegova obleka je bila sicer snaz-L b; kgubljal zlati svoj čas s praz- na, a vedno starinski prikrojena; nje-preplri _ Ali pa morda ni res, gova srajca vedno cista, toda nikdar K letate vi od ene zabave do druge? trdo poglajena. Okoli vratu pa je ve- Mi morete menda t0 tajiti?» pristavi dno nosil namesto ovratnika le crno I neyoyen svileno ruto, spredaj tako zavozljano, moram» odvrne nagi0 Ara- da se niti srajca m videla. Lice je z rayno tako neyolj0) kakor on. bilo obrito; redki, rumenkasti lasje <ndu, Ohio, in okolici, kteri hočejo piske z rudečim svičnikom. Ko se pri-|v<;ndar mmaa ne zdr£W;ia’ ne pos^ay?’ potovati v staro domovino, da ne sa-bliža klopi, privzdigne oči in ob strah 1“^^*®** S&mem vzr°ka’ da bl bl rnude PrilJk.e ter/_e pz®T^a;s^ in groza: na klopi je sedela Arabela zamaknena v neko njigol Profesorjev dohod zapazila je go-spica še le tedaj, ko je on stoječ že blizo nje, izrazil svoje začudjenje. Ko se ozre na-nj, srečate se njuni očesi, ia iz obeh zasijala je v istem hipu enaka srpost in nevolja. Oba sta spoznala, da sta si v tem trenotku drug drugemu na poti. Arabela zapre knjigo in vstane profesor pa to videč, položi hitro svoj rokopis na klop ter reče vesel :.“Ako pojdete vi, bodem se pa jaz tukaj sem vsedcl.” Ar.ibela ga porogljivo od strani pogleda in odgovori kratko: “Ako vi tu ostanete, potem se razumi, da jaz odidem. Srečno 1” Izrekši obrne se od njega in odide. Walter se vsede široko na klop in ravno ko je hotel seči po svoj rokopis, vstane zopet hitro in zakliče na glas: “Gospodična Arabela! Kako prav, da vas že danes srečam. Prosim, počakajte vendar eden trenotek!” pristavi šo nestrpljivo, videč, da nadaljuje Arabela svoje korake, kakor da bi ga ne bila čula. “Jaz moram o nečem z vami govoriti.” Pri teli besedah se Arabela vstavi in ga začudjeno pogleda. Profesor pa se jej okorno za nekaj korakov približa in reče nerodno: “Moja mati 30 me sinoči pokregali, da vas nisem včeraj pri nevihti z dežnikom spremil domu. Zatoraj pro sim, da mi odpustite to nevljudnost.’ “Vaša mati?” ponavlja Arabela, in (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVRTOVNI, PRENOVLJENI “SIDRO” Pain Expeller kot najboljši lek zoper EEUMATIZEM, POKOSTEICO, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAflOi 25ct. In 60ct. v vseh lekarnah ali pri F. Alt Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Slovensko podporno družtvo Srca Jezusovega v Clevelandu, 0. Predsednik: John Saje, 38 Diemer Street. Podpredsednik: Anton Ogrinc, 1791 St. Clair St. L tajnik: John Pekolj, 78 Dana St. II. tajnik: Štefan Brodnik, 133 East Madison Ave. Blagajnik: Lovrenc Petkovšek, 1851/2 East Madison Ave. sijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. O., in one iz druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prisedli v New York, se ne snideto z našim vslužbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 Cortland t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vslužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov (od kovčegov iz rok, da nimate nepo-, trebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pri-I dejo rojaki radi tega k nam za pomoč, toda prepozno 1 FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. N. Y. N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,600 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije* Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih? DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST, št. y Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, 2i Krona» Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM»V vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo :vru.-.■ j - ob 10. uri zjutraj. -■, ■ •; Rojaki, podpirajte rojaka 1 Podpisani priporočam svojo dobro urejen» GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi debi vsak dan DOBRA HRANA, Ako kak rojak pride v ForesT City, Pa. , naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naše geslo toraj bodi: svoji k svojim! Mart n Muhič, lastnik. HOLLAND-AMERICA UNE, 39 Broadway, NEW TORE. 90-2 Dearborn SI-, CHICAGO, ILL. Maršal: Alojzij Godič, smeh jo posili, pomislivši, da bi še Odborniki: Josep Černič, Frank Zni sam tega no bil izprevidel. “Vaš iz- daršič, Anton Smole, Josip Božič govor naj velja!” pristavi dobre vo-jPodpisatelj pohotnih bukvić: John lje. “Sicer pn je tudi učen mož lahko I Jalovec, vljuden; pri tem ne bode njegovaIZastavonoša: Jernej Kraševec: po-slava čisto nič Škode trpela 1” I magača: Josip Godec in John Pri besedi “učen mož” in ‘ slava” j Kolar, zasvetilo je profesorju lice. On pogle j Društvo ima svoje redne seje vsako da Arabelo z nekim zanimanjem. J drugo nedeljo v mesecu v Jaittes “Da, učenost, učenost, to je olje | Hall, 1716 St. Clair St, življenja 1” opomni z navdušenostjo, kakor da bi bile Dri proste Arabeline besede učena razprava; “drugo vse je prazno in dolgočasno. Verjamite mi, gospodična”, nadaljuje slov«»»® in Društveni zdravnik je dr. E. N. Smoot, 1696 Willson Avenue. v Naslov za pisma je: John Pekolj, 78 Dana St., Cleveland, Ohio. (8xt 17 3) JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C.M.C0X, H. C. POST, Ass’t Ticket Agent, City Ticket Agent, 313 IV. Main St., Pueblo, Colo Pozori Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. REB STAR TINE (Prekomorska parobrodna družba „Itudeča zvezda“) posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * * * * * * ♦ *■*•* + ■* Philadelphia in Antwerpenom, Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, ktera v kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikanska vina. Kudeče vino prodajam po 50c. galono; be’.o po 70c. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC 4>š galone za $12, STAR IZBOREN DROŽiMK 4% galone za $13. BRINJEVEC, za kterega sem importira! bri-nje ii Kranjskega, velja 12 buteljk $18. Vino je najboljše vrste ker je pridelana kapljica v attnik vinogradih. Isto tako je tudi Hiranje naj : olj še vrste, ker je na isti način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države:Ohio, Pennsjrlvanijo in Illinois plačam prevozne stroške, posodo ne računam. Za mnogotera naročila se priporoča: JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Pi •evaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: SM)ERLAND dva vijaka(12736 ton. tEELANB................. 11905 ton. KROONLAND. FINNLAND. . 12760 toa 12760 toa Pri miali za med k rov jo so vpoštete vse potrebščine, dobra vrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob’10. uri lopoludne od pomola štev. 74 ob vznožju Fultdn Street. — Iz PHlM-OELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington ®t. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjik listkov se -e obrniti na: Office, 9 Broadway, New Yoik City. 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS. I 21 Post Street, SAN FRANCISCO, — ali na njene zastopnike.