Irrnerati se sprejemajo in veljš tristopna vrsta:
8 kr., i*> se tiska lkr&t, 19	•>
** I» II II II - M »I II II II ^
Pri večkratnem tiskanji se evna primerno «manjša.
Rokopisi i« ne vračajo, nefraukovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravnistvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu k. št. 16.

Po poiti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr,
za pol leta , . 6 ., _ ,,
tu četrt leta . . i ,, 50 .,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr ga pol leta . . 4 ,, W g
za četrt leta .
V Ljubljani na
velja 60 kr. več na lei
10-poailjao -
Političen list za slovenski narod
Vredništvo je nu Stolnža hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden iu sicer
v torek , četrtek in soboto.
Madjari.
Slovani smo bili v Avstriji od nekdaj trpini, da-si nas je ogromna večina. V Cislaj-taniji nas stiskajo nemčurji, v Translajtaniji pa oholi Madjari, ki že od nekdaj in zlasti v najnovejšem času z vso mogočo besnostjo in divjostjo delajo na to, da bi udušili, umorili, ubili živelj slovanski, ki je tako množno zastopan v deželah, kjer gospodari narod ma-djarski. Zdi se nam, da to sovraštvo proti Slovanom Madjar že sesa z maternim mlekom, to sovraštvo z nezmerno ošabnostjo in nenavadno zarobljenostjo vred je karakteristični znak tega naroda. Bogat velikaš in cigan s puste, plemenitnik in prostak, vsi so si v tem oziru enaki, kar zares najbolje priča pregovor, znan vsacemu Madjaru: Totli nem ember, (Slovan ni človek). To madjarsko sovraštvo ni obmejeno le na Slovane, ki prebivajo v deželah stoječih pod madjarsko vlado, — Ruse, Srbe, Poljake in Čehe Madjar iz dna svoje črne duše vse enako črti, nektere iz bojazni kot mogočniše sosede, ostale pa le vsled prirojenega mu čuta, ki mu veleva, da pogazi vse, kar je podvrženo njegovi oblasti. Ko bi Madjarom tega nihče ne branil in ko bi bilo robstvo v Evropi sedaj še v navadi, že davno bi bili proglašeni za sužnje vsi Slovani na Ogerskem.
To sovraštvo madjarsko proti vsemu, kar je slovansko, pa nima nikakega dovoljnega vzroka. Ono ima svoj koren edino le v političnih razmerah. Kot mali otočič sredi širnega morja se vidijo okoli in okoli oklenjeni s Slo-vanstvom in boječi se za svojo vlastno narod-
nost žive v zagrizenem neprijateljstvu s tako množnim in mogočnim narodom. Druzih vzrokov madjarski črt imeti ne more, vsaj so Slovani njihovi največi dobrotniki, njim morajo hvaležni biti za veliki del svoje omike in sedanje civilizacije. Kot divje tatarske čete so pridrli v Evropo z mečem in ognjem pleneči in razdevajoči vse, karKoli jim je bile na poti in to že v dobi, ko so se rodovi indoevropski todi že davno stalno vdomačili in jeli po izgledu omikanih'narodov živeti. Bog sam vedi, od kod so se vzeli ti Madjari, — ljudski razum na to vprašanje do sedaj še ni mogel odgovoriti in največi učenjaki madjarski so se zastonj trudili najti pradomovino svojega naroda. Vambery jo je iskal v Aziji, drugi v Afriki, ali nikjer ni sledu ni tiru po sorojacih. Edino to se ve, da so prišli v Evropo, da so se po daljšem plenenji, razbojniških napadih in krvavih bitvah z Nemci in Slovani konečno nastanili na širnih planjavah med Donavo in Tiso. Od te dobe so bili slovanski rodovi na jugu, na severji in na vzhodu njihovi učitelji in odgojitelji in vsemu sovraštvu proti Slovanom vkljub niso vstanu Madjari prikriti te resnice, ki se vnovič in vnovič potrjuje v vsem njihovem življenji, v govoru, v vsih njihovih navadah in običajih.
Svojo staro državno vredbo so prejeli od sosednih kneževstev in carstev, čegar svedoki so madjarski zgodovinarji sami. Sploh znano pa je, da so si Madjari kroj izposodili od Jugoslovanov. Z vrpcami obšita atilla, ozke, enako z vrpcami ozaljšane hlače, kakor tudi one široke iz belega platna, čikoš s peresom in Čižme s trakovi, vse to je posneto ali popolnoma sprejeto od Srbov. Še bolj pa nam potrjuje
jezik madjarski resnico, da je Slovanstvo tako rekoč iz detinskih plenic odgojilo divji boježeljni pranarod madjarski. Vse kar spominja na prehodno dobo iz popolna surovosti k prvemu začetku družinskega življenja, rodbinske razmere, hišno orodje, hrana in jedila, za vse to jim rabijo imena slovanska.
Izprva Madjari gotovo niso poznali druge vezi rodbinske, razven naj ožje do očeta in matere. Poslednjo imenujejo (anya,) onega pa (atja). Drugim krvnim in sorodbinskim razmeram niso imeli imen vsaj v prvih časih ne, kajti besede barat (brat), unok (vnuk), tesztvčr (sestra) so izvirno slovanske. Še le od Slovanov so izvedeli, kdo je to szomsed (sosed) in szcolga (sluga). Domače gospodarstvo so si vredili Madjari docela poleg slovenskega. V madjarski hiši najdeš kainro, szobo (soba), konyha (kuhinja), asztal (stol,) ablak (poljski oblok, okno), veder (vedro), palcsa (polica), kules (ključ), komeny (komin=dimnik), dalje opaziš tam pavlas (pavlač) in udvar (dvor). Poslopja si zidajo Madjari iz tegel (cegel=opeka), njihova mesta imajo po več ulcz (ulica), tu in tam najdeš kako kocsmy (krčma) in pince (pivnico).
Oratarstvo in kmetijstvo je bilo Madjarom poprej popolnoma neznano, še le ko so se polastili sedanjih sedežev, so jim pokazali Slovani, kaj je szeno (seno), sälma (slama), gere-blje (grablje), igu (jho=jigo, jarem), poting (pol. potega), rend (pol. gredo, greda), abrouts (obroči). Naučili so se rediti galamby (golab, golob), barany (berany=oven), szamary (soumar, osel), macska (mačka) in tudi medvedu v gozdih karpatskih so rekali po vzgledu Slovanov medve. Tudi dnevne čase in dni v tednu

H a na n i,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Guenot — poslovenil P. Jaroslav.)
II.
Sinagoga aleksandrinska.
Potnika naša sta dospela do zaželjenega cilja, do slavnega mesta Davidovega, razširjenega po jako utrjenih brdih in gričih. Kamor koli si se ozrl, povsodi si videl neštevilne šotore, v kterih so božjepotniki prenočevali. Da, Jeruzalem, kraljevsko mesto, belilo se je pred njima in je to ime tudi bolj pristajalo njemu, nego Antijohiji.
Potnika sta se spustila po robu navzdol; preko Cedrona, skozi kraljeve vrtove in dolino gehensko dospela sta v mesto pri onih vratih, ki so bila med palačo Davidovo in gradom sijonskim; še malo pota sta bila naredila, in
došla sta prav v sredino Jeruzalema. Grku se je videlo, kakor da mu je novo vse, gledal je in se čudil tako, da je Esenec komaj mogel odgovarjati na vedna vprašanja.
Gredoč po mestu opazila sta v lepih in živih ulicah, da vre nenavadno mnogo ljudi proti vratom obširnega in odličnega poslopja.
,,Gledi, kako vro ljudje v sinagogo ale-ksandrinsko", spregovori Ilanani. „No, ker sem srečno došel v mesto miru, hočem posvetiti prve trenutke Jehovi, hočem stopiti v dom Gospodov, ki je radost moja z mladih nog."
„Od znotraj nisem videl še nobene sinagoge", trdi Karikelj. „Naj grem še jaz s teboj, ali poprej razloži mi, zakaj se te shajališče judovsko sredi mesta naziva tako, kakor glavno mesto egipško?"
„To nič ni čudnega", odgovori Esenec. Kedar so se bili povrnili naselniki judovski iz Aleksandrije, postavili so to poslopje, zato se tako naziva. Imamo tudi še drugih sinagog: tirško, efeško, zmirniško in edno s prav čudnim imenom: sinagoga osvobodjenih. Utemeljili so jo oni potomci našega naroda, ktere je bil
pred več kot sto leti Pompej v Rim v robstvo odpeljal in kteri so se pozneje osvobodjeni ali odkupljeni vračali domu. — Toda stopivanotri!"
Ilanani in tovariš njegov sta zavila v sinagogo in sedla na galeriji prav na konec, od koder se je dobro videlo po vsem notranjem prostorišču. Znamenito pozorišče se je pred njima razvijalo: merkla žalost in globoka trudomiselnost je bila razlita po obrazih vsem nazočim; globoki vzdihljeji vili so se iz prs zbranim poslušalcem, čulo se je tužno ječanje in glasno javkanje. Došel je neki pismoznalec na lečo. Z razbolečo besedo je narisal osodo Jeruzalema in resno je opominjal svoje poslušalce, naj bodo stanovitni osobito ta hip, ko se napovedujejo osodepolni dnevi. Mož je govoril tako milo in mehko, da so ljudje, že sami na sebi močno užaljeni, bolj in bolj ihteli in naposled glasno jokali.
Karikelj bil je opazil odmali s početka, da so ljudje nekako otožni, in zato vpraša Esenca, čemu tolike in take žalosti?"
„No ni da bi se čudil užaljenosti Jeruza-[lemcev", odgovori Ilanani. „Našemu biseru,
so nazvali z imeni slovanskimi. O poludnel imajo ebčd (obed) in zvečeri za vacsoru (ve-' čerjo) pripravljajo pecsenyo (pečenko) in k szaloni (slanini) pijo jako radi olaj (olje) in (ocet). Izmed dnevnih imen so znamenita ta-le: szerda (sreda), csötörlök (četrtek), pentek (petek) szombat (sobota).
Vse to so se ve da malenkosti in drob-nosti: ali že to nam dovolj dokazuje, kdo je iz Madjarov naredil ljudi. Temeljito preisko-vaje madjarščino, madjarske običaje in navade bi človek lehko sledil prav na tanko kulturni razvoj ogerskega naroda na podlagi slovanski. Kako Madjari vse to — Slovanom vračajo, čutijo najtrpkeje ubogi Slovaki, kterim so ravno sedaj zrušili vse gimnazije. Omiko, ki so si jo prej prisvojili od Slovanov, sedaj ravno nasprotno zatirajo misle, da jih po tej poti po-madjarijo.
Ali se pa le-to zgodi iu kdo bode tukaj dalje obstal, ali Madjari ali Slovanstvo, to presodi prihodnjost.	(Cf. „Čeh").
Politični pregled.
V Ljubljani 3. februarija.
Avstrijske dežele.
'#i£ornfe-itvsliijski veliki posestniki so 30. p. m. volili 3 državne poslance. Duhovniki, kterim se je volilna pravica vzela, izročili so volilni komisiji protest, kterega pa ni hotela sprejeti.
Blržavni »l»o»• je 1. m. rešil mnogo peticij in nekaj manj važnih postav.
V OgerNkem zboru je bil v soboto vstal hud prepir. Poslanec Csernatony je namreč ministrom očital, da se sklicujejo na svojo besedo, da pa to kar reko, ni vselej res. — List „Kož erde k", o kterem trdijo, da je viadin organ, zahteva naj se za nekaj časa na Ogerskem vpelje diktatura, če drugačej deželi ni pomagati.
0	g e r s k i učni minister je z nova pokazal, kako hočejo Madjari drugim narodom bili pravični, ter je prepovedal odpreti slovaško gimnazijo, ktero je hotela srenja Tarocz — St. Martinska na svoje stroške osnovati.
Preganjanje Slovakov. Sedaj ko so že vse srednje šole slovaške zatrte, obrača se madjarska besnost proti „Matici slovenski", jedinemu literarnemu društvu slovaškemu. Konec decembra p. 1. se je pričelo
1	>	m . ———
preiskovanje proti Matici in dne 17 p. m. je| že došel telegrafični ukaz od ministerstva, da odbor „Matice si." ne sme imeti več nikakih shodov. Da so toraj dnevi „Matice slovenske" šteti, je skoro gotovo. Ali besnoča Madjarov še ni s tem nasitena, temveč preganja in zatira tudi ubogo slovstvo slovaško. Znani pisatelj Sasinek je dal nedavno natisniti svojo „zgodovino Ogerske", ktera mu je mnogo truda in dela prizadjala. Komaj zvedo Madjari, da vgleda ta knjiga beli dan, že se pospeši vlada madjarska in pograbi celi natis kar meni nič, tebi nič, brez kakega tehtnega povoda. Le s težka se je posrečilo g. Sasinku rešiti nekoliko iztisov, ki jih je poslal v Prago, da se tam hranijo, dokler lepša doba ne zablišči ubogim Slovakom.
V Oirenheiniovi pravdi se je l. t. m. brala silno dolga spomenica opravilnega sveta levovsko-černovijske železnice, ktera se je tudi porotnikom izročila. — Ministru B a n-h a n s u v odprtem pismu dr. N e u d a odgovarja, zakaj ga je pri sodniji vprašal, če pri „Hypothekar-Rentenbank" res ni več dobil kakor 5000 gld. ter mu dokazuje, da je res več prejel, kakor je trdil.
Vnauje države.
IVcmški državni zbor je bil 31. jan. sklenjen. Slovesnosti pri tej priliki ni bilo nobene. — Monastirski škof, ki je bil tožen, da se je pregrešil zopei kancelski paragraf, je bil od sodnije za nedolžnega spoznan.
Aiicleškit vlada hoče zopet palico vpeljati za tiste hudodelnike, pri kterih druge kazni nič ne pomagajo.
Iz spanjNkejsa se ne sliši nič novega. Če bo v bitvi, ktero pričakujejo, zmagal Don Karlos, pravijo, se bode sklenila pogodba in Don Karlos bode oklican za kralja no-vareškega.
Mrh'ko ministerstvo se je med seboj sprlo ter z dovoljenjem kneza odstopilo. Denarni pa vnanji minister sta precej stopila iz službe, drugi ostanejo, dokler ne bode sostav-Ijeno novo ministerstvo.
Volitve za kupčijsko zbornico.
(Izvirni dopisi)
1z Tiijnie, 28. jan. Danes sem imel čast govoriti z g. Klančičem, c. k. okrajnim glavarjem v Kamniku. Pomoči namreč sem ga
prosil zoper nektere zarobljene, neotesane tukajšnje kmete, ki prihrustijo med naukom v šolo po svoja nemarna deca, ako jih priprem, da bi se naučili, kar se od njih zahteva, in na kar mene učiteljska dolžnost veže. Ko g. Klančiču pripovedujem o prizoru kmeta v šoli s klobukom na glavi, o despotično-gromečem glasu njegovem „marš domov" — o nesramni kletvi, o strašnem groženji in rotenji zoper mene, o priduševanji, da ne bodem več na hribu, ako bi se predrzni! njegovega sinka le še enkrat pripreti — je g. Klančič kaj težavno poslušal, ter pogledoval le po oknu, priprav-ljaje se, kar sem že dobro slutil, na napad, kojega imenujmo tukaj „sad volitev" obrtnijskega oddelka. Ko se poslovim in hočem odriniti, mi pravi: „Warten Sie," odpre neko precej debelo knjigo, ter mi ukaže brati s prstom kazaje neke vrstice. Ko gospodu samemu prepustim to čast, bere o dolžnostih učiteljskih kakor: da ne sme šole zanemarjati, se v politiko mešati in več druzega, kar mi je bilo prav dobro znano.
Ko gosp. Klančiču priznavam, da sem do-sedaj to spolnoval, zakriči: „Aber in die Politik haben Sie sich gemischt; und was versteht so ein Bub', wie Sie sind, von der Politik?"
Slušajte, čč. gg. čitatelji! kaj g. Klančič imenuje politiko. Rozman, sodnijski sluga, je prekanil naše vrle volivce z različnimi zvijačami. To jaz zvedivši se napotim po šoli k dvema na dom, jima na tanko razložim o volitvah in strankah in oba sta se jezila nad omenjenim slugo. Tretjega pak dobim iz Kamnika domov grede, ter mu na enaki način stanje volitev razložim. Nisem jih pregovarjal, naj se podpišejo na liste narodnih kandidatov, samo rekel sera jim, vide, da jim je žal, ker so se dali opehariti po slugi, da lahko pre-kličejo. Vsi so bili pri volji in spišem jim proteste, kterih zapopadek je bil natisnjen v „Novicah". Preberem vsacemu posebej, rekoč: „Ne silim vas podpisati, kajti volitev mora biti prosta" — a podpisali so se z veseljem.
Kdo more imenovati to politiko? „Poba" ne umejc politike, kakor se iz tega vidi; umeje pa biti „magister inscientis populi". Gg. čitatelji ! zaradi tega sem „poba", ker sem ljudstvo podučil o volitvah, ker sem storil dolžnost svojo po besedah mojih lanskih gg. učiteljev; „Der Lehrer sollte vielmehr ein Volksbildner, als ein Kindererzieher sein."
našej veri proti nevarnost in poguba. Nobeno neposvečeno oko do sedaj še ni pogledalo v Presvetišče našega tempeljna, sedaj pa zahteva cesar Kaligula, da postavimo njegov kip tje."
„Edino to?" začudi se Grk. „In zaradi tega žaluje mesto? Pri nas stoje kipi knezov po vseh tempeljnih."
„Ne zameri, mladi moj prijatelj, tega ti ne umeješ. Nam postava zelo ostro prepoveduje vse to. Ob gori Sinajski, med bliskom in gromom, poslušali so za-se in za nas naši dedi postavo: „Ne delaj si malikov in izrezanih podob, da bi jih molil!" A sedaj, da bi kip cesarjev postavili v presvetišče? Oh, da bi kip poganov stal na najsvetejšem mestu! To ne gre, če se to zgodi, gotovo nas zadene strahovita osoda, ktero so nam napovedali proroki, gotovo pride gnjusoba in razdjanje na najsvetejše mesto!"
Ko Grk še praša, če so delali kaj na to, da pregovore cesarja, na kratko razloži Ilanani, da je bil Kaligula že davnaj ukazal kip po staviti, ali Petronij, deželni glavar sirski, je do sedaj odbijal ukaz, ker predobro vd, da se
hoče vzdigniti ves narod judovski, ako se kip postavi. Vsi smo se med tem pokorili, z raše-vino se odevali in potresali pepel po glavi, da bi odvrnili oskrunitev, toda brezuspešno je vse poskušanje. Pisal je namestnik cesarju, prigovarjal je mu sam Herod Agrippa, ki je ravno zaradi raznih poslov bival v Rimu, ali dosegla nista nič, kajti Kaligula zahteva, da se mora ukaz izvršiti. Kip, kakor se govori, je že zgo-tovljen. V kratkem pričakujejo cesarja v Egipet, od tam pride tudi v Palestino, in pri tistej priliki hočejo kip postaviti, nad vrata tempelj-nova pa vsekati napis: „Tempelj novega Ju-piterja, neumrljivemu Kaju".
Med tem došel je nov govornik, visoko-vzraščen in ponosit mož, lepobradat, dolgo-in črnolasat ter čudokrasno oblečen. Trdo je stopal na lečo. Preden je odvil okrog valca omotani pergament, ozrl se je po nazočih, segel po obilen dar za uboge ter ga tako močno spustil v puščico, da je moral vsak opaziti, če le ni bil gluh in slep; — polglasna pohvala se je začula med poslušalci.
Ilanani ni opazil novodošleca, kajti bil je
ves zamišljen v bedo, pretečo njegovim rojakom; še le Karikelj pokaže mu moža na leči. Esenec se ozre na lečo, a odmah skoči po koncu, in popreje tako resno in pokojno lice njegovo porudelo je srda; brzo je zgrabil tovariša za ramo in rinil ven rekoč: „Idival"
„I kaj ti je?" vpraša Grk zunaj pred pragom. „Ti sovražiš moža, kakor se vidi."
„Morda ti rad vidiš strupenega gada?" bridko vpraša Ilanani.
„Sodim, da učitelj na leči je kreposten mož", zavrne ga Karikelj. „Ali nisi videl, koliko je daroval ubožnim svojim bratom?"
„E, hinavec je vražji", zakriči Ilanani. „Srce njegovo je do cela drugačno".
„Ali je mož osebni tvoj neprijatelj ?"
„Da, najhujši, najzlobnejši moj nasprotnik, da ti kar brez ovinkov povem. No, če tudi znam, da me po gadovo črti, jaz vsaj ne želim mu nič slabega. A gledati ga ne morem, zato sem hitel iz sinagoge. Povedi, ali si kaj slišal o Farizejcih?"
„To in ono že", odgovori Grk, „da so jako pošteni ljudje".	(Dalje prih.)
A g. Klančičev sluga je gospod že zaradi tega, ker je, norčevaje se, poslal mi izvoljene kandidate, rekoč, da je to nova mera, da jo naj na šolska vrata nabijem, in jo pridno pod-učujem. „Poba" sem po izreku g. Klančiča, ker sem storil, česar sem se učil. Sam bes vedi, kako bi me bil še le potem imenoval, ko bi bil to opustil!
Svetujem pa g. Klančiču, naj apelira na ministerstvo zaradi onega ukaza, vsled kterega se učiteljski kandidatje zovejo pri maturi „gospod", nemški „Herr," da bode imel ta ukaz le pri tistih g. učiteljih veljavo, ki v njegov rog trobijo.
Naznanjam vam še, gospod, javno, da ste vi že enkret presegali moje pravice z različnimi vprašauji, ko sem se o nastopu v svojo službo vam skazal, kakor: Zakaj sem šel iz tako vi-socega razreda v pripravnico itd. — Takrat sem bil vam preučen in zdaj — „poba"!
Izvirni dopisi.
Iz Vač, 24. jan. Toliko se je že govorilo in pisalo, kako izvrstne so sedaj šole, ko so duhovenstvu vzeli ves vpliv do njih, pa se v mnogih krajih kaže ravno nasprotno. To je pa tudi čisto dosledno; ne nadzorništvo, ne razni šolski sveti, ampak učitelj ima šolo v rokah. Kjer je učitelj dober, tam tudi šole napredujejo, kjer je slab, tam tudi šolstvo zaostaja. Pri nas imamo učitelja, s kterim se ue moremo ravno ponašati. Namesto da bi za šolo skrbel, pa raji pohajkva ter po krčmah išče sebi enake tovaršije. Vsled tega se zgodi, da ga na jutro lasje bole in da otroci zastonj pridejo v šolo. Ubogi kmet veliko trpi, gospoda pa se z njegovimi žulji redi in pase. Namesto davke zmanjšati, jih še vedno zvikšujejo. Tudi orgljanje je v cerkvi čisto potihnilo. Če bi imeli boljšega učitelja, bi gotovo ne bilo težko ž njim dogovoriti se, da bi oskrboval tudi orgljanje.
Volilni listi so se pri nas redno izroče-vali volilcem obrtnijske in kupčijske zbornice, za to gre hvala gosp. županu Mihi Dobravcu, ki je vsem nasvetoval slovenske kandidate. On je mož, da se ne vstraši nemškutarjev ne liberalcev, zato je pa tudi že v četrto bil izvoljen za župana. Hvala gre tudi Andreju Lav-fari, ki je raznašal volilne liste.
Iz Itadolie:*, 1. febr. Radovedni smo pričakovali srenjčani o preustrojenji šol po kopitu svobodomisleče ere obilno hvalisanih boljših razmer, a žalostno, — grozno smo pre-varjeni. Upali smo pač, da bodo otroci naši o obrtnijstvu in kmetijstvu, o stvareh, s kojimi se mi pečamo in ki nas edino živč, kdo ve, kako učeni dohajali domu, in tako naše, po upljivu nekterih sebičnih sleparjev sprideuo gospodarstvo zboljšali. Ali kaj, mesto vsega tega dobivajo otroci poduk, ki ga jim zarad čezmernega napenjanja mnogokrat prepovedujemo; ni čuda, da se zadovoljno hvalijo: „tako fletno pa še ni bilo v šoli, skrivamo se tako-le" — to bodo pač junaki umno misleči obrtniki in poljodelci, — pravi brezmiselni bedaki. Učil je dosedaj v tretjem redu duhovnik, ki ima že iz stanu skušenost in znanstvo; nadomestiti se ima s posvetnim učiteljem, ali kako! — Okrajni odbor je sklenil dovoliti mu letne plače 250 gld. Kdo izmed vas, gospodje, bi hotel prevzeti ta posel? Ni čudo, da se vam ni nihče oglasil.
Krajni odbor naš je sklenil plačo povišati na 400 gld. pa dosedaj še od okr. odbora nima odgovora, dasi bi ga bil v tem času tudi iz Kine lahko dobil. Tako sedaj že 3 mesece pod-
učuje en sam učenik okoli 200 otrok. Kako mu je pri najbolji volji mogoče le kolikaj temeljito deci razlagati nauke neobhodno potrebne. To torej je pri nas sad liberalizma, da pri zvišanju davkov, pri strogejih zakonih dobivamo manj podučeno mladino!
Hrvaška, l.feb. Dolgo so pustili nas Madjari na miru, v najnovejšem času pa so začeli nas zopet psovati po svojih novinah. Čudna je narava tega naroda! Kadar nas tre-bajo, takrat nas zmerjajo, mesto da dostojno z nami govore. Tudi zdaj bi morali pomisliti, kako bi Hrvate dobili na svojo roko, kajti v kratko se začne debata o budgetu in 28 glasov tudi včasi kaj odloči. Kako bodo Hrvati glasovali, se še ne ve, čeravno je ves narod hrvatski proti povišenju davka. Ker so Madjari odpustili mnogo Hrvatov iz službe, kakor sem zadnjikrat poročal, povzdignili so naši zastopniki ua saboru interpelacijo na vlado, da naj ne trpi takega preziranja naših v uagodbi zagotovljenih pravic. Ali Madjari odgovarjajo, da so državne železnice v Ilrvatskej privatna špekulacija in da imajo oni pravo tamkej posluževati se madjarskega jezika. Dobro jim na to organ narodne stranke „Obzor" odgovarja, da te železnice niso privatne, kajti tudi Hrvatska je morala plačati in plačuje svoj del za te železnice; ako hočejo pa Madjari imeti te železnice za privatne, potem naj odpišejo vse stroške Ilrvatskej na svoj račun, potem naj rabijo svoj kulturni jezik, kolikor jim drago, čeravno bi jim tudi potem ne bilo po zakonu dovoljeno, kajti vse oblasti v Ilrvatskej morajo hrvatski uredovati. Naša vlada je pa ravno v tein kaj popustljiva, posebno pa je storil veliko pogreško v tem pogledu predstojnik političnega oddela J. Živkovič, ko je v nena-zočnosti bana oglasil v novinah odpis vladin, v kterem opravdava postopanje madjarskega ministra Zichya. Ojstro ga je zaradi tega na-dal Mrazovič in kasneje tudi sam urednik Mi-škatovič ter se naravnost izjavil, da je zlorabil svojo moč, ker je to storil brez znauja banovega. Bolje, pravi dalje, da tak predstojnik odstopi, nego da kompromitira vlado pred narodom. J. Živkovič je pa človek, ki po vetru plašč obrača.
Ban je bil poklican v Pešto, da se tamo posvetuje z ogerskim ministerstvom, najbrže radi tinaucijalnih osnov. Peštanski listi so pisali, da je pozvan zavoljo izborne novele, ki se je v zadnjem zasedanju našega sabora obravnavala. Madjarom ni po volji, da se po Rauchovej vladi skovani izborni red popravi, ter se brž ko ne nadajo, da bodo še kedaj v našej kraljevini gospodovali; zatorej branijo Rauchov zistem, po kterem bi zares mogli poskušati svojo srečo pri nas. Najbolj se srdijo, da so po novej osnovi izbornega reda izgubili Turopoljci svojega zastopnika, kajti on je bil vedno z Madjari proti Hrvatom. Turopoljci so, kakor je znano, vsi plemiči in hudi inadjaroni ter so vselej proti svojej krvi bili, Madjari pa so jih zavoljo tega v zvezde kovali in branili. Ali zadnji hrvatski sabor je ukinul njihova privilegija ter razdelil vso občino, tako da bodo morali z drugimi zastopnika izbirati in ne sami med seboj.
Madjarske novine se trudijo dokazovati, da se je zgodda njihovim privržencem velika krivica ter svetujejo svetlej kroni, da naj ne potrdi tega zakona, ki sicer še zdaj v Zagrebu leži, mesto da je poslan na dotično mesto za potrditev. Vsi posli nekako zaostajajo, ker nimajo naši organi prave volje. Sploh pa se moramo čuditi, da se naše postave tako kasno sankcionirajo. Nektere leže še od lanjskega
sabora nepotrjene v kancelariji. Tudi radi tega je odšel ban v Pešto, da pospeši potrditev teh postav. Za nas na vsak način žalostno, da nas Madjari pri naših najboljih namerah zaustavljajo, mesto da nas podpirajo. „Obzor" zatorej pozivlje vse Hrvate, da složno delajo, da se morejo braniti proti vsim napadom ne-prijateljev, kterih imamo od vseh strani dovolj.
Razpisano je v naših uradnih novinah šest profesorskih stolic za naše vseučilišče in sicer za filozofički fakultet, ki se ima letos v jeseni nadopolniti in sicer zoologijo, botaniko, mineralogijo, kemijo, fiziko in matematiko. Slovencev je na teh poljih mnogo strokovnjakov, naj poskusijo!
Domače novice.
Ljubljana, 4. februarija
(Dr. Costov pogreb) je bil veličasten, videlo se je, da je narod slovenski skazal zadnjo čast velikemu možu, enemu glavnih stebrov svojih. Mrtvaški zvon, ki je zapel v Ljubljani, odmeval se je brž po vsi deželi ter vzbudil nepopisljivo žalost po mestih in vaseh. Od blizo in daleč so vreli ljudje skup kropit na mrtvaškem odru ležečega. Črne zastave so vihrale raz hiše deželnega odbora, slov. Matice, redute in čitalnice, iz okolice pa se je slišalo mrtvaško zvonenje. V soboto se je pripeljalo in prišlo mnogo ljudi od blizo in daleč in že ob treh je bil Breg poln pogrebcev. Ob štirih popoldne zapoje veliki šenklavški zvon, duhovščina stolne cerkve, njej na čelu stolni dekan g. Zupan, pride po truplo ranjcega, pevski zbor čitalničin mu zapoje tu zadnjo pesem, župani iz okolice v svojih narodnih oblekah vzdignejo trugo in slovesni sprevod se jame pomikati proti pokopališču v sledečem redu: 1. Ljubljanski meščan s svečo. 2 Ljubljanski meščan s križem v sredi dveh Sokolcev in dveh deželnih uradnikov vence nosečih. 3. Mrtvaška godba. 4. Sokol z zastavo. 5. Rokodelsko društvo z zastavo. 6. Katoliško društvo z zastavo. 7. Čitalnica ljubljanska z zastavo. 8. Čitalnice: kranjska, kamniška, postojnska in vipavska — vse z zastavami, med njimi dosti kmetov iz ljubljanske okolice, posebno iz Bizovika. 9. Deželni uradnik z vencem v sredi dveh sokolcev in dveh deželnih uradnikov tudi z venci. 10. Gospodičina z vencem, ob straneh dve gospodičini s šopkoma. 11. Deputacija ljubljanskih gospa, črno oblečenih. 12. Usmiljene sestre in prečč. oo. frančiškani s križem. 13. Ljubljansk meščan noseč na blazinici rede ranjcega, ob straneh mu dva deželna vradnika z vencema. 14. Stolna duhovščina, na čelu g. stolni dekan v ornatu. 15. Truplo ranjcega; trugo so nesli župani ali pa njihovi namestniki, ob straneh je šlo 8 sokolcev in 8 deželnih uradnikov s svečami; na trugi več krasnih vencev z dragimi trakovi in napisi. 16. Rodbina ranjcega. 17. Osobstvo pisarnice njegove. 18. Načelnik deželne vlade gosp. vitez Widmann in več vladnih uradnikov, za njimi kranjski deželni šolski svet. 19. Deželni odbor in deželni poslanci. 20. Odvetniška kamora. 21. Podmaršal pl. Pirker in deputacija častnikov. 22. Stolni kapitel ljubljanski in mnogo duhovnov iz dežele. 23. Mestni odbor ljubljanski in mnogo županov iz dežele, napr. iz Kranja, Loke, Vrhnike, Cirknice, Litije, Mengša in zastopniki Novega mesta in Črnomlja. 24. Predsednik kmetijske družbe g. baron Wurzbach z odborom. 24. Različne c. k. urad-nije, profesorji, učitelji, Alojzijevišče, trgovci, meščani in veliko žalujočih vseh stanov, mnogo dijakov itd. — Reči se sme, da je bilo ljudi,
ki so se pogreba vdeležili, nad 12000, toliko jih v Ljubljani še ni bilo videti pri nobenem pogrebu.
V	najlepšem redu se je pomikal ta dolgi sprevod čez šentjakobski most po starem in glavnem trgu, špitalskih in slonovih ulicah in po dunajski cesti proti sv. Krištofu. Po glavnem trgu in po ulicah, skoz ktere je šel, so bile večidel vse štacune zaprte in iz marsi-kakega okna se je pokazala črna zastava. Gospod D obe riet je blagovoljno in brezplačno prevzel vredbo sprevoda in srkrbel tudi za red med gledalci, za kar mu naj bo tukaj javna zahvala izrečena. — Vse to je pričalo, da gre vse mesto in dežela za pogrebom, ne pa posamezni ljudje ali stranka. Dospevši na pokopališče obdajo zastave jamo, v ktero so položi truplo velicega ranjcega; ko prva lopatica zemlje zabuhlo zadoni ob deskah trüge, \dere se mnogo mnogo solz iz očes nazočih obojnega spola, vsakemu pa je težko pri srcu. Vsujejo se venci in šopki od vseh strani na grob, da vsega pokrijejo. Ko je končana zadnja molitev za ranjcega, mu zapoje moški zbor čitaluice nagrobnico, in žalujoči se tužni in zamišljeni razidejo. Tako časti narod moža, ki mu je služil in za-nj žrtvoval vse — svojo visoko učenost, vse svoje duševne in telesne moči, premoženje ter slednjič zdravje, — moža, če-gar mesto bo prazno ostalo, ker mu ne bo lahko vrednega naslednika. Čast spominu njegovemu, slava nenadomestljivemu umrlemu!
(Vodnikova „beseda") v ljubljanski čitalnici je bila krasna, kakor vselej. Pričela se je z Nedvodovim moškim zborom „Vodniku", kterega so čitalniški pevci pod vodstvom gosp. Stöckina krepko peli; gosp. Schmidt je dekla-moval Umekovo „Pevec-buditelj" prav z občutkom. Na to pa stopi na oder gosp. dr. Jan. Blei weis tužnoresnega obraza in mrtvaška tihota nastane po dvorani, ko prične z ginje-nim glasom:
,,Nemila smrt je vrinila v program današnje naše svečanosti točko, na ktero še pred malo dnevi nihče ni mislil. In ta bridka do-godba je vzrok, da stopim, častita skupščina! zdaj potrtega srca pred Vas s klicem: našega dr. Coste ni več!
V	kratkih teh besedah leži izraz cele težnje neizmerne nesrneče, ki je 28. t. m. zadela narod naš. Popisovati Vam, kaj nam je bil Gosta, popisovati Vam, kaj smo zgubili ž njim, ni namen govora mojega in vsaj tudi ni treba Vam, ki z menoj vred čutite nedomest-ljivo to zgubo. Moj nameu nocoj je dvojni drug:
Prvi je ta, da se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so poveličali sprevod ljubljenca našega na pokopališče — sprevod, kakoršnega Ljubljana ni še doživela. „37. leto spremljam mrliče k sv. Krištofu — mi je rekel prečastiti stolni dekan — a tacega pogreba nisem videl". Prihiteli so iz mest in kmetov, od blizo in dalječ rodoljubi zadujo Čast skazat mnogoza-služenemu boritelju za blagor in čast domovine naše. Dobro je dčlo srcu našemu videti, kako narod spremlja narodne može k grobu. Sprejmite tedaj prisrčno zahvalo vsi, ki ste kakorkoli vdeležili se sijajnega sprevoda, in poročajte to tudi vsim drugim, ki jih zdaj ni tukaj.
Drugi namen pa, da sem stopil nocoj pred Vas, je ta, da Vam razložim, zakaj da, ko nam srce še krvavi presilnega udarca, ni čitalnica opustila svečanosti nocojšnje na spomin Vodniku.
Večina čitalničnega odbora bila je te misli, da svečanost na spomin Vodniku, ktere se je dr. Costa vsa leta navdušeno vdeleževal, ne
žali piet&te do rajnega. In ta misel bila je tudi moja misel, spomnivši se, da prvo delo na polji narodnega slovstva, s kterim je dr. Costa stopil pred svet, bila je knjiga Vodniku na čast pod naslovom „Vodnikov spomenik" (Vodnik-Album), ki jo je na svitlo dal leta 1859. To knjigo sem dobil iz zapuščine Co-stove, in ker njemu ni dano več, osebno slaviti Vodnikov 117. rojstni dan, sem prepričan, da v njegovem duhu, v duhu vselej zvestega mi prijatelja, čegar misli sem v v^em dobro poznal, pravo storim, ako pismo to njegovo položim pred znamenje Vodnikovo ter iz glo-bočine srca kličem: SlavaVodniku! Slava C o s t i 1 Večna jima slava!" —
Živahni slava-klici zadone, ko je govornik nehal, in v veliko očeh se lesketajo solze, vsakemu pa so segle besede te globoko v srce.
—	Stöcklnov zbor „Blagi spomin" je bil s pohvalo sprejet, ravno tako čveteroigra za gosli (g. Stöckl in Valenta), violo in violončel (g. Bučar). Winterjev veliki možki zbor „Adri-jansko morje" je končal besedo, potem pa se je pričel ples, ki je trajal skoro do jutra. — Tankova — prej Khamova — kuhinja in klet ste vrlo skrbeli, da je bilo tudi telo z večerom zadovoljno. Novi gostilničar g. Tanko se je s tem prav dobro priporočil.
(Zdravniška sodba o dr. Costovi smrti.) O dr. Costovi smrti se po mestu in celo po nekterih časnikih raznašajo čudne reči. Eni trdijo, da mu je bilo zavdano, nek list je celo poročal, da si je zavdal sam! Naj tedaj priobčimo, kar so izrekli zdravniki, ki so ga raztelesili. Možgani so bili razen anaemije normalni, ravno tako tudi pljuča. Pravi in direktni vzrok njegove smrti je bil najden na s r c u. Vnela se mu je bila osrčna koža (Perikarditis) in zarad tega vnetja mrtudnost srca. Razen tega bilo je srce tudi hypertrofično, najbrže zarad velicega duševnega dela (in zarad tega preveliko razburjevanja), kterega je imel pokojni zadosti. Jetra bila so v prvi stopinji mastilne degeneracije. Vranica nespremenjena. Želodec je kazal močan katar in za pylorom, to je mesto, kjer se želodec v čreva podaljšuje
—	raka, kteri pa ni bil take velikosti, da bi bil moral tako naglo smrt pouzročiti. — Pravi vzrok nagle smrti je toraj vnetje o srčne kože, akoravno bi bil moral morda prej kot čez pol leta umreti tudi za rakom v želodcu in tudi zarad bolezni v jetrah. („Nar.")
(G. dr. Moše) je prevzel vso advokatno kancelijo dr. Costovo, ter bode tudi prvi kon-cipijent pokojnega g. dr. Papež, tu znan izvrsten jurist, vstopil pri dr. Mošetu, kteri prevzame tudi vse drugo kancelijsko osobje dr. Coste.
(Nemčurska kupčijska zbornica) si je 1. t. m. za predsednika izvolila žitnega kupca Aleksandra Dreota, za podpredsednika pa Karla Luckmanna. Predsednik je v svojem govoru neki povdarjal, da se noče pečati niti z narodno niti s cerkveno politiko, ampak da hoče pospeševati deželno korist. Da bi to le tudi res bilo, a znano je, da vse, kar liberalno nemčurstvo govori o deželni koristi, o zboljšanju gospodarstva itd., so le prazne besede. Neresnično je tudi, da se noče pečati s cerkveno politiko, kajti najpoglavitnejši opravek vseh sedanjih liberalcev je ravno cerkvena politika, in če bi g. Dreo to pustil v nemar, bi ne veljal več za liberalca. To pa bi bilo za moža, ki drugih zaslug nima, strašno!
(Porotne sodbe,) so se v Ljubljani pričele včeraj 3. t. m.
—	Razpisi učitelskih služeb. Na dvorazredni ljudski šoli na Čermošnicah in v Trebnem druga učiteljska služba; plače je 400 gl. in pri drugi od 1. 1876 po 450 gl.
Prošnje do 10. februarja pri dotičnih kraj-uih šolskih svetovalstvih.
—	Na 4razredni ljudski šoli v Kočevji se vsled ukaza slav. c. k. deželnega šolskega sveta nadučiteljeva služba vnovič razpisuje. Plače je 600 gl., opravilne doklade 100 gl. in 80 gl. staraniue. Prošnje v 6 tednih pri krajnem šolskem svetu v Kočevji.
—	Premembe pri učiteljstvu. G. Valentin Krek, učitelj v Komendi pri Kamniku, gre začasno v pokoj.
Umrli so:
25.	jan. France Bizjak, delavec, 37 1., za srčno napako. — Janez Kopečnik, fabr. nadzornika otrok 33/t 1., za vnetjem vratu. — Jcra če-pelnik, delavka, 55 1., za rakom v grlu.
26.	jan. Valentin Tavčar, otrok uradniške vdove, k. 1., za merzlieo. — Ivana Kopečnik, fabr. nadzorn. otrok 2. 1., za vnetjem vratu. — Jernej Mohar, delavca otrok, 5. m., za pljučn;co. —Jan. VVeisch, vodja v pivarnici, 24 1., za pljučno su-šico. — France Ulevnik, železnisk. nakladača otrok 1 '/4 1-, vodenico v možganih. — Antonija Jakše, priv. pisača otrok, 4 1., za vnetjem vratii. — Marija Stupar, zidarsk. palirja otrok, 4. 1., za vnetjem vratii. — Ivana Kari, kavarnarja otrok, 1 i., za božjastjo.
27.	jan. Viktorija Rapč, fabr. delovca otrok, 1. m., za božjastjo.
28.	jan. Urša Kovač, posestnika hči, 7'/4 1., za vnetjem vratii. — Dr. E. II. Costa, odvetnik itd., 42 1., za mrtvoudom.
29.	jan. Avrelija Jakšc, priv. pisača otrok, za vnetjem vratu. — Frančiška Zalar, bišn. pos. hči, 6 1., za spridenjem krvi. — Avguštin Lešnak, mizarja sin, 10 1., za splošno vodenico.
30.	jan. Cecilija Pengav, šivilja, 30 1., za pljučno sušico. — Karolina Dimic, zasebnica, 49 1., za oslabljenjem.
31.	jan. Roza Miklavec, trgovca otrok, 17 m., za pljučnico. — Marija Krašovic, strežnica, 55 1., za pljučnim oslabljenjem. — Marija Kraljič, gos-tica, 36 1., za pljučno sušico.
Tcleiirallrni- driiurnr ecnr
4. febrruarja. Papirna renta 70.—45. — Srebrna renta 75.15. — I8601et.no državno posojilo 109 50. — Bankine akcije 95(i — Kreditne akcije 216.75. — London 110 95.— Srebro 105.10. — Ces kr. cekini 5 25. — 20Napoleon 8.90.
iB'odpisani si šteje v čast slavnemu 1 občinstvu naznaniti, da je napravil v Ljub- I ljani zalogo	I
[ prelepih z oljnatimi barvami )
tiskanih podob ;
, cerkvenega in svetnega pomena.
Podobe brez graje in napake v lesenih
■	lepo pozlačenih okvirjih se prodajajo ko-	1 likor mogoče po nizki ceni. Ima podoba	1 kako napako, ali če je bila na potu po-	, škodovana, se vzame nazaj brez ugovora,	,
1 ter se z drugo nadomesti, da se nam le 1 v osmih dneh to naznani.	'
> Podobe so vsakoršne velikosti, tedaj ' 1 pripravne za cerkev, za nizke in visoke • sobe. Zato jih priporočamo tudi kakor prav prilične spominke, darila za godove 1 itd. — Da si zamorejo tudi manj pre-
■	možni podobe omisliti, ne tirjamo vsega ' , plačila na enkrat, ampak smo zadovoljni ;
z mesečno plačo v osmih obrokih.	,
Zaloga podob je pri gosp. Ludoviku , pl. Marchetti-ju, nasproti zvezdnega drevoreda v hiši banke „Slovenije".
,(67—10)	Ferdinand Rudi.