Politični ogled. Avstrijske dežele. Ruski miaister Giera priael je aa Duaaj ia ae pogovarja z našimi miniatri zastraa Turčije. Zeleti je, da se porazumejo, ker se je aicer bati vojske. Rusi namreč bocejo vzeti Carigrad in prodreti do Egejakega morja in tako djati izaodnji del Balkanskega poluotoka pod avojo oblast, aam pa, ako privolimo, radi puatijo zapadaji del do Soluaa, tedaj bi zamogli mi pridržati Boaao in Hercegoviao pa še pridobiti Albanijo in koa Macedoaije. Ce se ae porazumejo, bati se je vojske z Ruai. — V državaem zboru so nemški liberalci zajamrali, da hoce fiaaaoai minister od bogatašev več davkti, ter mu ocitali. da bode ,,kapital" zaklaa. Smešao! Minister jim je odvrnil, da je aedaj 1720 milijoaov goldinarjev kapitala aakupičeaega. od katerega kapitalisti vsako leto 70—80 mil. dohodka potegaejo pa aiti krajcerja davka ae plačajo od tega. Ako se aobeaerau kocljarju ae prizanese a. pr. pri desetem penezi, zakaj bi miaister tolikemu kapitalu prizanašal! Naši aarodai ia koaservativni poslaaci aaj le miaistru pritrdijo ia globoko kapitalu v žep segaejo, gruatae davke pa naj zaižati skušajo, kajti gruati ae dajajo več aekdajaib dohodkov. Grof Wurmbraad Borlski je aaavetoval, aaj ae aemščiaa proglasi za državai jezik, Staatsspracbe, pa je propal: Cehi, Poljaci, Sloveaci ia koaaervativni Nemci pravijo, da tega ni treba ia bi samo žalilo aeaemške aarode. Kdor ia kder ae potrebuje aemš6ina, oadi je itak v aavadi, kder pa je treba ai, oadi ae kaže z njo v ljudi siliti. — Vlada aamerava predložiti poslaacem postavia črtež. ki bode dolo6eval nataačao, da iraajo aa Ceskem, Moravskera ia Šlezkem sodaije sprejemati 6eske vloge ia jih reševati ceski, aa Kraajskem, Stajerskem, Primorskem, Goriškem (ia Koroškem ?) pa jedaako ravaati s aloveaskimi. Magjari hocejo uvesti civilai zakoa. Skofje ia mešuiki katoliški se pa temu ustavljajo. In zato so poslali peticijo zoper civilai zakoa državnenra zboru. Tukaj pa so liberalai poslaaci in minister Tisza (kalviaec) jezao zavraeali prošajo ia ae robato grozili katoliškim duhovaikom, 6eš da kalijo javai mir. Tudi aasvet poslaaca Istoczyja so liberalci zavrgli, ki je zaliteval postavne obrambe zoper vedao večji aaraacaj Judov aa Ogerskem. Liberalci in Judi ao prijatelji. — Fral. Jovaaoviča je laboa Voltiliai v Zadru hotel ubiti pa se ai upal, ker je prevec liudi v ulico prišlo. Zlocinca so zaprli. Vnailje drzave. .rraacozi se tize mocao bojijo za svojo republiko; komaj so Napoleona zaprli, uže se glasijo privržeaci prognaaia kraljev, tudi vdova Napoleoaa III. je došla aalašč v Pariz; predsedaik republike pa je uže 76 let atar ia republikanci med aeboj razdražeai, ljudje pa sploh aezadovoljai. Utegae se rea kaj aepričakovanega zgoditi. — Nemakemu cesarju Viljelmu je 811etai brat Karl urarl, meada pride tudi po njega skoro smrt. S papežem pa se še ai hotel pogoditi ia katoličaai aemški pogrešajo še vedao svojih škofov, ki so izgnani. — Raski car se da letos aieseca maja v Moskvi kronati in mogoče je, da preaeae tje sedež cesarskej vlade iz Petrograda. Starorusi to močao želijo. — Na Irakem v Dubliau pričeli so pravdo zoper hudodelnike zarotaike, ki so se zakleli vicekralja ia vse više uradaike poklati. — V Florenciji so italijaaski vojaki grdo razsajali ia upijali: smrt Avstriji, živel Oberdank, ter so oficirje, ki ao nesramno rabuko vtolažiti hoteli, trdao aatepli. — Greška vlada aamerava železaico ataviti iz Atea do Sohiaa.