282. JtevllM.
¥ UaMjral v Četrtek 5. lecentn moj.
xl leto.
«aaja tsa* **** *««oer, izims» ucoeije m ^im,^ «  ci|* #o foM pieieman *a tnui iirUt deteti «a      teto 25 Kg m pol leta »3 R, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 tu Za L|uki|ano s puSUjanJem na dom za vse leta 14 K, aa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa ar anee 2 K. Kdor hodi aatr oonj, plača aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - 2a tn|e detele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbt Ines istodobne vpošUljatve naročnine se ne osinu — Za oznanila se plaču e Od >eterostopne perJt-vnte po 12 a, če se oznanila tiska enkrat, po UI h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Dopisi naj se izvolć f ranko vati. tokopisi se ne vračajo. - Vrednlitve In «»rav«d*tva (e v Knaflovin utiran it 5. in sicer uredništvo v I nadstr* apravniltvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
gvro*jii*t*a <*l*toa at M Foeoanoasio številke st 10 a. gpravniitra telefon it 85.
OMinske volitue v Srbiji.
B e 1 g r a d , 2. dec.
Včeraj so se izvršile občinske volitve v celi Srbiji. To je važen dogodek, ker od rezultata občinskih volitev je takorekoč absolutno odvisen tudi rezultat volitev za narodno skupščino. Vsled tega so občinske volitve vedno merilo moči posameznih strank. Zato tudi zanimanje za občinske volitve ni čisto nič manje od zanimanja za skupščinske volitve, ako ni celo večje.
Letošnje občinske volitve so bile v posebni meri živahne, ker je opozicija napela vse sile, da oslabi vladno stranko (radikalce), ker bi s tem bila oslabljena tudi pozicija vlade, na katero je opozicija v tem letu posebno huda in se je poskušalo celo ustvariti opozicionalni blok proti nji. Ta namera se ni posrečila, ker so samostojni radikalci — najmočnejša opo-zieionalna stranka — kmalu sprevideli, da kot napredna, svobodonmna stranka ne morejo stopati v politične zveze s kompromitovanimi in že na smrt obsojenimi reakcionarnimi strankami. Ali v nekaterih mestih so pri včerajšnjih občinskih volitvah vseeno nastopile opozicionalne stranke s skupnimi kandidati proti kandidatom radikalne stranke. To so bili lokalni kompromisi, ki na strankarske odnosa je v splošnem ne bodo čisto nič vplivali.
Končni rezultati volitev iz vseli občin še niso znani. V Srbiji je nekaj čez 1400 občin in v času ko pišem te vrstice, je znano samo toliko,da so ra-dikalci dobili 650, a razne opozicionalne stranke samo 216 občin. V tem razmerju prihajajo tudi nadaljnja izvestja, pa se more že danes reči, da dobijo radikalci ogromno večino občin v svoje roke in tako še bolj utrdijo svojo pozicijo kot vladajoča stranka. O tem danes nihče več ne dvomi.
Največje udarce so zadobili nacionalisti, od katerih so radikalci osvojili glavne njihove trdnjave, za katere se je splošno mislilo, da so nepremagljive. To so mesta: Vranje, Leskovae. Negotin, Požarevae, Sme-derevo in Loznica. Vsled tega nepričakovanega poraza je zavladala v vrstah nacionalne stranke prava konsternacija, ki je razumljiva, ker ta popolni poraz v kmečkih občinah nacionalisti tudi gabijo enormno — pomeni definitivno propast nacionalistov, ki so kot stranka tudi do sedaj samo še životarili.
Sploh pomenijo včerajšnje občinske  volitve  poraz reakcionarnih
I elementov, kar je zelo tolaži j ivo, ka-j kor je razveseljivo tudi dejstvo, da i so se volitve izvršile v popolnem mi-i ru in redu, kar dokazuje, da je srbski i kmet politično zrel  in sposoben za pravo in čisto ustavno življenje. Borba je bila ostra in agitacija strastna, pa so se mnogi bali, da bi moglo priti do resnih spopadov. To se ni zgodilo, I nego so se volitve izvršile povsod v najlepšem redu. Samo v Kruševcu je bil pretep, v katerem so bili trije ne-j znatno poškodovani. Vojaštvo je pretepače kmalu razgnalo, in sicer brez uporabe    jeklenega   ali ognjenega j orožja.
Danes zvečer ali najkasneje jutri v jutro bodo znani končni rezultati volitev iz vseh občin.  Te rezultate  sporočim   »Slovenskemu Naro-I du« brzojavno. —ut.
Poslansko zbornico.
Na Dunaju, 4. dec.
Tudi danes še ni prišlo do glasovanja o Masarvkovem predlogu glede vseučilišč in tudi debata še ni končana. Dognala se je samo razprava o nujnosti Masarvkovega predloga. Da bo nujnost sprejeta, je zagotovljeno. Potem se začne šele meritorna debata ! in po njej pride do odločilnega glaso-| vanja. Klerikalci se silno trudijo, da bi našli izhod iz zagate. Na njih željo se vrše še med strankami in med vlado pogajanja. Namen teh pogajanj je, dobiti formulo, ki naj zagotovi svobodo znanosti, pa naj bo tako sestavljena, da klerikalci ne bodo preveč b 1 a -m i r a n i.
Začetkom seje je bil predstavljen zbornici novi domobranski minister G e o r g i. Socialni demokratje so ga pozdravili s ploskanjem, ker smatrajo odstop prejšnjega domobranskega ministra Latscherja za zmago njihove stranke.
Koj potem se je začela razprava o Masarvkovem predlogu.
Prvi je govoril klerikalni vse-učiliški profesor May r iz Inomosta, prav banalno in vsakdanje. Mož je bil nekdaj svobodomiseln pa je presedlal iz samega streberstva. Ker ni mogel nič stvarnega povedati, je trdil, da se hoče svoboda znanosti in vesti zagotoviti samo na korist Židov. Sploh so se zdaj klerikalci v zadevi vseučilišč zabarikadirali za antisemitizem, češ, gre se jim le za Žide, da bi tako prikrili svoj napad na svobodo znanosti in postavili svojo velikansko blamažo v milejšo luč.
LISTEK.
Meko] o zgodovinskem pomenu ijuHjonskeso grada.
(Konec.)
• Toda že pred znamenitim procesom zoper P e 1 1 i c a in drugove se je vršila druga obravnava zoper »K a r-b o n a r c e«, izmed katerih se je moralo — v celem jih je bilo okrog 40 — teh-le pet, ki so bili prvotno obsojeni na smrt. pokoriti s 5 oziroma lOlet-no ječo na 1 j u b 1 j a n s k e m *r r a -d u: M a v i\ u i s Ca n onici iz Ferrare, Delfini Bi n ald i iz B o 1 o n j e , C e c c h e 11 i iz R o -v i g a , dr. G a r a v i t1 r i in C r e -spin o. Ostali obsojenci v ten) procesu, med njimi eden duhovnik, dva odvetnika, dva sodnika in eden grof, so bili 10 do 12 let zaprti na S p i e 1 -b e r g u pri Brnu.1)
Ko so postala »K a r b o n a r -c e m« vsled vedno pogostejših areta-ei j tla v M i 1 a n u in Benetkah prevroča, so se preselili v prvi polovi-
») Vittorio O t to lin i: »L a Ki vol u-zione Lombarda del 1848 e 1 849.«
ci leta 1823. s svojim glavnim taboriščem v B r e s c i o , ki leži v bližini Milana, kjer so nadaljevali propagando za odstranitev avstrijskega .jarma v Italiji. A tudi tu jih je izsledila avstrijska policija in je zaprla njih glavarje že v jeseni istega leta. Izmed mnogih obtožencev, v tem »ve-leizdajalskem« procesu, ki je v zgodovini »K a r b o n a r s k e družbe« eden najslavnejših in ki se radi te svoje slave imenuje kratko »I 1 p r o -cesso di Bresci a«, so jih poslali 15 na ljubljanski grad, da se tu pokore za svoj zločin z lOletno težko ječo. Splošno senzacijo vzbujajoča pravda je bila 8. januarja 1824. Transport obsojencev, katerega stroški so narasli na 3265 lir (policijski delegat, ki je spremljal ta transport, C a r 1 o d e V i 1 1 a t a , je dobil še posebno nagrado, 1000 goldinarjev) je odšel 19. maja 1824. ob l1/-* zjutraj, iz Bresci je. Za transport so rabili šest vozov; v prvih f>etih vozovih sta sedela po dva stražnika pri ujetnikih.
V prvem voza so bili obsojenci M a rti nago Vincenzo, Rosi a G i r o 1 a m o , in P a v i a P i e -t r o s stražnikoma V i d a 1 i in G a 1 -b u s e r e. Ob strani je jahal policijski stražmojster Sacchetti.
Drugi voz: obsojenci Ducco L o d o v i c o , C i g o 1 a A 1 e s s a n -dro in Dassi Antonios stražnikoma Comelli in Vittachiro.
Nemški radikalec S o m m e r je I Mayrja temeljito »sfural«.  Opozoril j je na velikanski razlooek med Cehom j Masarvkom in  med Nemcem Mayr- ! jem.  Masarvk  se je v znamenitem svojem govoru zavzel za svobodo in resnico.  Mayr  pa je  denunciral in vsled pomanjkanja argumentov si pomagal z jezuvitskimi zvijačami. Klerikalcem je govornik dokazal, da so katolicizem materijalizirali.   Rim je j bil vedno sovražnik svobodne znano- j sti in zadnji čas je, da se vse združi proti ultramontanskemu sistemu.
Posl. dr. R y b a f je porabil to priliko, da je v jedrnatem govoru pojasnil krivice, ki se gode jugoslovanskim dijakom na nemških vseučiliščih in očrtal, kako Nemci zatirajo zlasti Slovence.
Nemški liberalec R e d 1 i c h se je zavzemal za svobodo za vse. Take svobode pa drugače ni zagotoviti, kakor če država zanjo skrbi. Le če bo država gospodovala nad cerkyijo, bo mogla svobodomislecem in klerikalcem zagotoviti enako mero svobode.
V imenu poljskega kluba se je G 1 o m b i n s k i izjavil, da hoče braniti svobodo znanosti in avtonomijo vseučilišč ter nasprotovati vsem nasprotnim poskusom.
Debata o nujnosti je bila s tem končana.
Generalni govornik pro je bil socialni demokrat Pernerstorfer. Ta je prav dobro govoril. Klerikalci, je rekel, varajo javnost, da je katolicizem v Avstriji zatiran in da komaj životari. V resnici uživa absolutno svobodo. Vzlic temu ne bodo Avstrije pritisnili nazaj v razmere, kakršne so bile pred Solferinom in Kraljevim Gradcem. Govornik je potem dokazoval, da sta si vera in veda nasprotni in izvajal iz tega, da so teološke fakultete nezmiselne.
Generalni govornik con£ra je bil dr. Krek. Pa ni imel srečnega dneva. Govoril je tako, kakor bi pisal za »Domoljuba«: Liberalci hočejo uvesti francosko politiko v Avstriji, govore o svobodi znanosti, pa mislijo na zatiranje cerkve. Svoboda znanosti ni drugega nič kot privilegij svobodo-mislceev. Pametno je bilo samo to, kar je go\oril o socialnihjjeniokratih. Priznati pa se mora, da Krek ni pso-val, kakor drugi klerikalci.
Tako in enako je govoril Krek. Masaryk se je potrudil in je Kreku prav mirno in stvarno odgovoril.
Razprava se bo nadaljevala jutri.
Tretji voz: obsojenci Peroni F r a n c o , B i g o n i P a o 1 o in M a-f f a 1 i G i o v a n n i s stražnikoma Gritti in Beneclviei.
Četrti voz: obsojenci Bastasi-u i G i o v a n n i , R i n a 1 d i n i Angelo in R i o c h i a d e i P i e t r o s s stražnikoma Galbiatti in Faoretti.
Peti voz: obsojenci M a g o 11 a Anton i o, duhovnika don Do-menico Z a m b o n i2) in Vincenzo M a n e o s stražnikoma kor-poraloiu O p p i z i o in D a 1 1 a g o.
V šestem vozu slednjič sta sedela že omenjeni policijski delegat Carlo de Vil late in orožnik Ribola.
Transport je šel preko Cremone, Mantue, Padue, Mestre, Trevisa, Par-denone, Palmannove in je došel 26. marca ob 11. dopoldne v Gorico, kjer so prenočili v gostilni »P r i črnem o r 1 u«. Dne 27. ob 3. zjutraj je šel transport zopet dalje, opoldne se je ustavil v V i p a v i in je prišel, ko so pri Razdrtem k vsakemu vozu vpregli po dva vola, ob 71/« zvečer v Postojno, kjer so prenočili v gostilni »Pri orlu«. Dne 28. ob 3. zjutraj so se zopet odpeljali iz Postojne; kosili so n« V r h n i k i in ob 51/-* ari popoldne so končno dospeli v Ljubljano, kjer jih   je   sprejela mnogobrojna
*) Stari ljudje v Ljubljani še danes pripovedujejo, da je bil »nekoč« na Gradu zaprt neki italijanski »kardinal«.
Scclolna uprasonjo.
Zdravljenje   nemških invaliditetnih zavarovalnic leta 1906.
Yr vse večji meri se poslužujejo nemške zavarovalnice in blagajne, baveče se z zakonito uveljavljenim zavarovanjem za slučaj invalidnosti, pristoječe jim pravice, skrbeti za zdravljenje zavarovancev, da se ohrani oziroma obnovi njih zmožnost za delo. Glasom statistike, ki je pred kratkim izšla, so leta 1906. izdale vse zavarovalnice za zdravljenje 66.883 oseb 16,660.445 mark. Leta 1901. se je zdravilo samo 32.710 oseb in je zdravljenje veljalo le 7,912.220 mark. Število zdravljenih je torej tekom zadnjih pet let vsako leto poskočilo. Od izdatkov se je leta 1906. porabilo za podporo rodbin obolelih zavarovancev 2,050.364 mark, leta 1902. pa 916.274 mark.
Zavarovalnice imajo v svoji po-posesti 53 bolnic in zdravilnic. Med temi je 27 zdravilnic za bolne na pljučih in 26 sanatorijev. Luksori-jozno napravljeni instituti deželne zavarovalnice v Berolinu, ki ima dve zdravilu i ci za bolne na pljučih in po en sanatorij za moške in ženske, so šteti kot štirje zavodi. Po statistiki znašajo pri rednem zdravljenju (v sanatorijih, bolnicah, kopališčih itd.) stroški za osebo povprek 370.16 mark pri bolnih na pljučih in 194.40 mark pri drugih bolnikih; če zdravljenje ni redno, če hodi zdravnik k bolniku itd. pa 24.12 oziroma 35.49 mark. Naprave za okrepčilo v gozdih ali zunaj gozdov na prostem ima vse več bolnih obiskovalcev in so leta 1906. znašali stroški za moške 42.362 mark, za ženske pa 24.649 mark. Iz teh impozantnih številk, kazočih postranski v}) liv invaliditetnega z a v a r o v a n j a , se vidi, kak velikanski obseg je dobilo zavarovanje delavcev in kar vedno večji blagoslov je ta naprava.
Starostno zavarovanje  na Nizozemskem.
Nizozemska vlada je svojemu parlamentu predložila načrt o ustanovitvi državnega starostnega zavarovanja. Vsak delavec, ki nima nad tisoč goldinarjev letnega dohodka, je po tem zakonu dolžan se zavarovati na starostno rento. K premiji morajo prispevati delodajalci. V prvih 75 letih bo država prispevala po 10\2 milijona kron na leto. V začetku so nameravali izvesti to zavarovanje po nemškem zgledu, a vlada je to opu-
stila, da se ogne slabostim, ki jih je praksa spravila na Nemškem na dan.
Ljubosumni Nemci
Dunaj, 4. decembra. V imenu vseh združenih nemških strank sta bila danes poslanca S v 1 v e s t e r in C h i a r i pri ministrskem predsedniku ter ga vprašala, ali je res obljubil Cehom posebne koncesije, da bodo glasovali za nagodbo. Naglašala sta, da se je nemških strank lotilo zaradi tozadevnih vesti hudo razburjenje. Ministrski predsednik baron B e c k je odgovoril, da o kakih narodnih koncesijah Cehom še govora ne more biti. Vlada stoji slej kot prej na stališču, da se vedenje strank napram nagodbi ne more v nobenem oziru spravljati v zvezo z narodnimi koncesijami.
Zvišanje častniških plač.
B u d i m p e š t a , 4. decembra. »Az ITjsag« poroča iz zanesljivega vira, da je vojno ministrstvo izdalo na vsa vojaška poveljstva zaupno naredbo, naj obveste častnike, d a v t e -k u e n e g a leta ne more biti govora o ureditvi, oziroma zvišanju plač častnikom. Zato naj poveljniki priporoče podrejenim častnikom, naj v teku enega leta sploh ne razvijajo tega vprašanja.
»Pester Lloyd« pa poroča z Dunaja, da v vojnem proračunu za leto 1908. res ni regulacije častniških plač, vendar se vrše o tem predmetu še vedno pogajanja med vojno upravo in ogrsko vlado. Upati je, da se pogajanja v vojnem ministrstvu dosežejo do novega leta, nakar se bo za-bteval od delegacij poseben naknadni kredit, tako da se plače častnikom vendar zvišajo s 1. januarjem 1908.
Dr. VVekerle grozi Hrvatom.
Budimpešta, 4. decembra. V današnji seji ogrsko-brvaškega državnega zbora je interpeliral hrvaški poslanec P o p o v i e v madžarskem jeziku ministrskega predsednika zaradi njegove grožnje, da bo resoluci-joniste uničil, in ker je imenoval hrvaške poslance »ilirske sanjače«. — Dr. VVekerle je na interpelacijo takoj odgovori] osorno in oholo. Rekel je, da ni rabil besede ilirski, pač pa jugoslovanski sanjači, kar so tudi hrvaški poslanci, ker imajo neprestano posvetovanja z inozemskimi politiki. Res je tudi, da hoče uničiti
množica ljudstva, ki je molče motrila obsojence. Obsojenci so prenočili na rotovžu in dne 29. maja ob 6v2 ari zjutraj so jih prepeljali v štirih vozovih, katerih vsakega so vlekli 4 konji, n a g r a d. Izročitev jetnikov in njih prtljage jetniškemu oskrbništvu je bila končana šele ob 1. popoldne.
Kakor posnemamo iz tozadevnega potnega poročila policijskega delegata V i 11 a 11 a na takratnega vladnega predsednika v M i 1 a n u , grofa S t r a s s o 1 d a , so se vedli obsojenci med vso vožnjo mirno in dostojno in so se zahvaljevali cesarju za naklonjeno jim pomiloščenje (nekateri so bili namreč spočetka obsojeni na smrt.)
Tako je končala na ljubljanskem gradu zadnja epizoda v zgodovini italijanskega osvoboditeljnega gibanja tako slavne   »zarote  v  Bresci-
j i-«
Nikdar mirujoča agitacija skrivnih družb na eni, in napake, ki jih je zagrešila vlada napram prebivalstvu — zloglasni M e t t e r n i c ho v policijski sistem je bil takrat na Lom-bardskem in Benečanskem v najburnejšem cvetju — na drugi strani, so povzročile, da se v deželi pomiriti niso mogli duhovi. Niti osebni obisk Milana cesarja Ferdinanda 1. leta 1838. v Milanu niti njegovo kronanje za lombardskega kralja istotam (6. septembra) nista mog-
la pomiriti deloma naščuvanega, deloma razburjenega ljudstva. Posebno v mestih, zlasti v M i 1 a n u je vladalo silno sovraštvo zoper avstrijsko vlado, ki so ga podpirali zlasti višji stanovi. Avstrijska vlada pa se zopet ni sramovala sredstev sovraštva — I in med temi so igrali glavno vlogo vešaia, ječa in palica, da ljudstvo pokori, ako se ga že ue more pridobiti. Toda vse zaman! V dec. 1847. je prišlo do odkritega spora med polkra-ljem R a i n e r j e m in med provinc i -alnimi delegati. Pooblaščen po teh je sestavil odvetnik P. B. N a z a r r i iz T r e v i g 1 i j a spomenico, v kateri je predlagal, naj se skliče komisija, sestoječa iz provincialnih delegatov, ki bi imela* nalogo, preiskati vzroke splošne ljudske nezadovoljnosti v kraljestvu ter jih predložiti podkralju. N a z z a r i j e v nasvet se je odklonil, pač pa so ga |>ostavili pod policijsko nadzorstvo. Radi preziranja N a z z a r i j e v e zahteve, ki so jo smatrali voditelji protiavstrijske propagande za pravično, in radi sramotnega ravnanja vlade ž njim, je nezadovoljnost med ljudstvom tako narasla, da se je bilo bati splošne vstaje. V o d k r a 1 j R a i n e r in namestnik S p a u r sta nato zapustila Milan in maršal Radetzkv je bil imenovan za vojaškega gouver-nerja z najobsežnejšimi pravicami in pooblastili. Policija je obenem »po-
resolucijoniste, toda ne fizično, temuČ politično, namreč z h O v i m i volitvami. To ni le njegova želja, temuč tudi dolžnost. »Ako se ne posreči zdržati na Hrvaškem ustavne vlade, prizadevali si bomo preko gospodov poslancev na temelju ogrsko-hrvaških nagodbenih zakonov spraviti skupaj tako hrvaško večino, ki bo omogočila ustavno vladanje na Hrvaške m.«
Poljaki na Pruskem.
B e r o 1 i n , 4. decembra. Ako pruski deželni zbor sprejme znano protipoljsko predlogo, odgovorili bodo na nasilstvo poljski državni in deželni poslanci s tem, da odložijo vsi svoje mandate. Da pokažejo vladi še bolj svoje zaničevanje, priporočali bodo odstopi vši poslanci svojim volilcem volitev socialnih demokratov, za katere se razvije živahna agitacija.
Varšava, 4. decembra. Poljaki na Ruskem se pripravljajo na bojkotiranje nemškega blaga.
Srbski kralj na Dunaju.
Belgrad, 4. decembra. »Pravda« poroča, da na dvoru delajo priprave za potovanje kralja Petra na Dunaj. Za sedaj so še ovire, ker na Dunaju zahtevajo, da dr. Pašić ne sme biti v kraljevem spremstvu.
Amerika se oborožuje.
London, 4. decembra. Predsednik Roosevelt je izdal oklic, v katerem zahteva pomnožitev armade in zgradbo vojnega brodovja. Roosevelt pravi v oklicu, da še ni bilo nikdar takg velikega naroda s tako malo stalno vojsko kakor jo imajo Zedi-njene države. Ni dovolj ne častnikov ne moštva, tako da bi bilo treba kako veliko, dolgotrajno vojno dobojevati le s prostovoljci. »Kakor je pokazala konferenca v Haagu, ne smemo staviti svojih upov glede miru na kake mednarodne dogovore o omejitvi oboroževanja. Zato bi bilo skrajno nespametno, zadrževati zgradbo vojne-ga b rodo v j a.«
Dopisi.
Iz Litije. Ker je letos meseca marca tukaj umrl upokojeni duhovnik g. Zupančič, ki je bil ves čas, kar se je Ciril-Metodova podružnica za Litijo in okolico osnovala, nje prvo-mestnik, in se je tudi vseletni blagajnik g. Fr. Knaflič iz Šniartna tej časti odpovedal, smo pri zadnjem občnem zboru izvolili tema dvema naslednika. Izbrali smo dobra narodnjaka in upali, da bosta navdušene delala za to podružnico in nismo se varali. Prvomestnikom izvoljeni nad-učitelj g. B. Andoljšek in blagajnik g. Vinko VVatzak sta čisto na mestu. Septembra meseca sta nas peljala v prijazni Hotie »med narod«, kjer smo se dobro zabavali in navduševali prijazne Hotičane in Vačane ter druge, ki so se nam pridružili in tudi Ciril-Metodova družba je imela nekoliko dohodka od tega izleta. Zdaj se zopet nekaj pripravlja. »Palčke« bodo igrali šolski otroci na dan sv. Štefana. Vsa čast g. prvomestniku, ker se toliko trudi z otroci — igralo jih bo menda 40 — in skrbi za družbo, ki potrebuje vedno več denarja, da vsaj deloma ustreže željam obmejnih Slovencev; s tako prireditvijo vzbuja pri otrocih narodno zavest, ljubezen do matere Slovenije in se obenem tu-
r
medla« iz dežele »nemirne in sumljive elemente«, pri čemer je prišel marsikdo po nedolžnem — za intervencijo je namreč policija zadostovala kakšna anonimna ovadba — pod palico ali pa v ječo. V Milanu so zaprli posebno mnogo plemenitašev. Med prvimi »osumljenci«, ki so jih zaprli, bili so trije, ki so bili brez sledu kakega pravilnega procesa dejani pod ključ in takoj s pošto transportirani na ljubljanski grad.
Spremljana od orožnikov in dra-goncev, je namreč policija 22. januarja 1848. aretirala ob 3. zjutraj v Milanu v njih stanovanjih m a r -k i z a 11 o z a 1 e s , g r o t' a B a t t a g-lia in marki.ja Soncino S t a m p a. Vse te so odposlali, ne da bi jim bili dovolili da se poslove od svojih sorodnikov, ki so ž njimi delili stanovanje, kratkim potom s poštnimi vozovi na ljubljanski grad.
Ko je policija pozneje izvršila pri imenovanih hišno preiskavo ni našla nič otežilnega za aretovance. Trije drugi visoki čislani milanski meščani, namreč dr. Belcredi, Carlo d' Adda in slavni učenjak in pisatelj Cesare Cantu, ki bi bili morali biti zaprti zajedno z zgoraj imenovanimi, so se odtegnili zaporu s tem, da so preje pobegnili v Piemont.
Ko je mati zaprtega m a r q u i -S a Soncino   Stampa vprašala
d i izobražujejo. Predstava se bo vršila v gospe Roblekove dvorani, ki je edina pri nas, v kateri se morejo vršiti večje veselice. Sv. Štefana dan pridite torej vsi, ki ljubite otroke in svoj rod. Z obilo udeležbo bo tudi poplačan velik trud g. prvomestnika in kako bo šele vesel naš vrli in zelo varčni g. blagajnik! Kmalu dobimo menda družbine božične razglednice. Poslužuj mo se pri voščilih v prvi vrsti teh in ne zabimo tudi prilepljati na vse pošiljat ve narodni kolek. Tako čudno se vidi in neprijetno dregne človeka, če dobi pismo, razglednico ali dopisnico iz rok narodnjaka ali narodnjakinje brez narodnega kolka. Za novo leto se bomo pa po stari navadi  odkupili  voščil  vsaj z malimi zneski v korist  družbe  sv. Cirila in Metoda, ki potrebuje čezdalje več denarja. Brez dobrih denarnih sredstev marljivo družbino vodstvo ne more z labkoto   veslati   našega narodnega čolnička in zato vselej, pri vsaki priliki   spomnimo   se   prelepih besedi slavnega  goriškega  slavčka,  ki, če prav že leto dni počiva v zemlji, nam še vedno v svoji krasni pesmi »Naš čoluič otmimo«, kliče: »Za mano, za mano, kdor je plavar, Brodar j eni pomoči nesimo, Naš čolnič pogube otmimo!«
Iz Logatca. Iz več krajev čitamo poročila, da so znižali mesarji ceno mesu. Naša logaška mesarja pa vztrajata pri starem kot v slavni Ribnici. Baje bi rada znižala ceno govejemu mesu (telečjemu in prašičjemu sta že znižala in prišla ta teden do 1 K 40 vin. za kg), a imata med seboj — kakor se je slišalo — neko stavo: Kdor začne ceneje prodajati, ta izgubi stavo 200 K. Hm, to ni, kar si bodi! Take stave so pa imenitne. Pri nas ne živi od mesa samo peščica gospode, ampak tudi delavci, katerih je dosti. Dr. Krek naj vpraša mesarja, koliko mesa pojedo tu kmetje in delavci, potem naj čveka na shodu »Kmečke zveze«, da je čisto prav, ker je meso tako drago, on je celo trdil, da je še prepoceni. Napredek Logatca se kaže v marsičem. Kdor je imel to priliko, da je prišel ponoči z vlakom sem, gotovo je objemal drevesa ob cesti, zakaj v taki »egiptovski« temi je vse mogoče. Pri nas čakajo z lučjo, da se prikaže luna. Gotovo ne bodo spravile prižgane svetilke po cesti in ulici v Logatcu občine na beraško palico. V tem oziru naj se le napravi red, kar bo v čast občini in onim gospodom, ki hočejo skrbeti za občino. Luč na ulice! S par svetilkami ni prav nič bolje. Davkoplačevalci so na Mart. hribu, na Brodu, na Cevicih zadaj za Tollazzijevo hišo, kakor ob glavni cesti v Dolenjem Logatcu. Dajte vsem svetilke, a tudi prižigajte jih! če je par fickov več v proračunu, ne bo nič hudega, zakaj davkoplačevalci bodo vedeli, zakaj se trosi denar. Kjer se lahko kupuje posestvo za bodoči fa-rovž, naj se izda kaka krona tudi za koristne stvari. To bo napredek v Dolenjem Logatcu, ne pa farovž!--
Da se ne zaspi spanje nazadnjaštva, zato o priliki zopet kaj!
Iz Metlike. V »Slovenskem Narodu« z dne 20. m. m. št. 269 smo čitali pod naslovom »Koliko vina se je letos pridelalo na Kranjskem« med drugim, da se je v okrajnem glavarstvu Črnomelj pridelalo 119.178 hI vina, in sicer v sodnem okraju Črnomlju 80.550 hI in v sodnem okraju Metlika pa 28.628 hI. Nimamo sicer statistike v rokah, presodimo pa lahko brez te, da je to pomota, in da se je najbrže v sodnem okraju Metlika letos pridelalo 80.550 hI vina in v sodnem okraju Črnomelj pa samo 28.628 hektolitrov.
takratnega policijskega ravnatelja v Milanu Torresanija1), zakaj je njen sin zaprt, ji je le-ta na kratko odgovoril: »Potroši preveč denarja in je prepopularen!«
Kako dolgo so bili ti milanski plemiči zaprti na ljubljanskem gradu, se iz virov, ki so nam na razpolago, ne da določiti.
Najvažnejša vloga med italijanskimi patrioti, ki so bili med bojem za neodvisnost zaprti na ljubljanskem gradu, je brez dvoma pripadala, 1 5 oziroma 16 milanskim talil ikom maršala Radeckega leta 1848.
Vest o izbruhu du n a j s k e vstaje leta 1848. (13. marca) in o obljubah, ki jih je storil cesar Ferdinand ljudstvu, se je v M i 1 a n u, kjer je veljalo od 22. februarja vojno pravo, raznesla v noči od 17. do 18. marca. Vkljub temu, da so vodje vsega gibanja določili odkrito vstajo Lombardije proti Avstriji na nekaj tednov pozneje — hoteli so namreč še počakati na veliko pošiljate v orožja iz Pijemonta — je učinkovala ta vest na milanske prebivalce tako razburljivo, da so mahoma zaceli z revolucijo. Primeroma mala avstrijska garnizija, ki je bila poleg tega sestavljena deloma iz nezaupljivih ita-
■) Pred kratkim umrli nemško-avstrijski romanopisec Karel vitci Torresani p 1. Langcnfeld je bil njegov sin.
Dnevne vesti
V Izubijani 5. decembra.
— Poljaki  poslancu Hribarju.
Poslanec Ivan Hribar je dobil iz Poljske še tele brzojavne pozdrave, ki jih priobčujemo v slovenskem prevodu :
Horodenka, 2. decembra. Zbrani Poljaki in Židje okraja horo-denskega izražajo Vašemu blagorodju svojo naj iskrene j šo zahvalo za odločni in nevstrašni nastop zoper prusko nasilstvo, kruto teptajoče pravice poljskega naroda. — Dr. Antonin R o s z k o , župan, Izak Kolin.
L v o v , 2. decembra. Društvo polskih časnikarjev izraža Vašemu blagorodju svojo naj iskrene jšo zahvalo za možato protestno izjavo proti preganjanju naših bratov po pruski vladi.— Adam Krechwiecki, predsednik, Ostaszewzki - Bara n s k i , tajnik.
L v o v , 30. novembra. Za odločni nastop za zatirane Poljake na Poznan jskem pošiljamo naj iskrene jšo zahvalo. — Zyeza rokodelcev, trgovcev in obrtnikov v L v o v u.
Kopyezynce, 3. dec. Občinski zastoj) Kopvezvnce je soglasno sklenil izreči svojo iskreno zahvalo Vašemu blagorodju in vsemu Vašemu klubu za odločno obrambo pravic poljskega naroda in za pridružitev k protestu proti poljskemu nasilstvu. — Manasterski, župan.
— Komedijantje. Dr. Šusteršič in dr. Krek sta v Gostinčarju dobila za državni zbor ponižno ovčico: kar hočeta, to pa stori. Če je treba utemeljevati kak nujen predlog, ki je bil vložen na željo vlade —- dr. Krek je trdil te dni, da so klerikalni poslanci kupljeni od vlade — ga utemeljuje Gostinčar na poziv dr. Šusteršiča, Seveda mu mora dr. Krek preje spisati ves goyor. — Če pa Šusteršie in Krek hočeta, pa Gostinčar po dolgern utemeljevanju svoj predlog tudi — umakne. Najlepše pri vsem tem je, da klerikalci slepe ljudi, koliko store njih poslanci za svoje volilce. V nedeljo je bil v Ljubljani po § 2. shod društva državnih uslužbencev pri Graj žar ju na Dunajski cesti. Na ta shod je bil povabljen Gostinčar, ki se je par dni preje v drž. zboru potom nujnega predloga tako slavno »zavzel« za drž. uslužbence, potem pa umaknil dotični predlog. Seveda je farbal, kot se je dalo. Kvasil je, da je nujnost predloga umaknil, ker so velike stranke sklenile, da se vsak nujen predlog odkloni, da se reši o pravem času nagodba. Kako je bilo v resnici z Gostinčarjevim predlogom, povedali smo v ponedeljek. Kranjski klerikalci so ga vložili naželjovlade, ko je bila nastala ministrska kriza in je vlada želela, da naj se zagradi pot do razprave o proračunu, dokler ne bo rešena ministrska kriza. Tisti slavni »velepomembni« predlog je obsegal samo štiri vrste in ni vseboval nikakih konkretnih nasvetov, kako naj se zboljšajo razmere drž. uslužbencev: Tudi ni imel namena doseči kaj za te uslužbence, nego le taktičen namen v korist vlade. Ko se je rešila ministrska kriza in se je razprava o predlogu proti podraženju živil nepričakovano dolgo zavlekla, vladi nujni predlogi niso bili več potrebni in všeč, zato je Gostinčar zopet na željo vlade umaknil svoj predlog, ki ga je utemeljeval celo uro. Kako smešno vlogo je igral ta dični poslanec kranjske dežele, nam pove tržaški »Balkan«, ko piše: »Potem ko se je Gostinčar trudil skoro eno uro, da
lijanskih čet in ki se je le težko braniti proti dobro oboroženi in organizirani meščanski vojski, kakor tudi po kralju Karlu Albertu pije-montskem odrejena mobilizacija vojne sile, to je prisililo maršala Radeckega, da se je po petdnevnem lju-tem cestnem boju (»L ecinque g i-ornate«) — zgradilo se ni več kot 139 barikad na vseh delih mesta — v noči od 21. na 22. marca umaknil iz mesta. Med bitkami so tako uporni meščani, kakor tudi vojaki v jeli mnogo sovražnikov. »Revolucionarni komite« je pazil posebno na to, da so uporniki vjeli čim največ vojaških in vladnih uradnikov — tako je bil med drugimi vjet tudi policijski ravnatelj Torresani — dočim so skušale čete predvsem zajeti take meščane, ki so imeli vpliv na prebivalstvo. Te so poslali kot v j etnike na grad, ki je služil Radeckemu obenem za rezidenco. Meščani, ki so bili vjeti z orožjem v rokah, so bili seveda po vojnem pravu ustreljeni. Izmed jetnikov na gradu je izbral R a d e c k i pri odhodu iz mesta 16 meščanov, od katerih je menil, da so bili krivi vstaje; te je obdržal kot talnike in so morali slediti njemu in armadi. Od teh 16, najuglednejšim milanskim družinam pripadajočih meščanov-talnikov, so jih poslali 15 — eden izmed njih, Carlo pl. Porro, je umrl spotoma na skrivnosten način — po močni vojaški ekskorti po najbližjem potu
bi dokazal potrebo in nujnost svojega predloga, zalučali so mu tovariši listić, na katerem so mu zapisali, naj umakne nujnost in naj predlaga, da se o njegovem predlogu razpravlja rednim potom. Ta nalog od zgoraj je tako zbegal poslanca, da ni vedel, kaj bi storil. Slednjič je umel stvar in izjavil, da odteza nujnost svojega predloga. Poslušalci so umeli takoj to igro in so se začeli naravnost glasno smejati.« — Iz tega se vidi, kako komedijantstvo igrajo naši klerikalni poslanci v drž. zboru in kak globok vtisk napravi na parlament kak Gostinčarjev nastop, kakor trdi venomer »Slovenec«.
— Slovenska poželjivost. Pod tem naslovom prinaša »Grazer Tag-blatt«, to najnovejše glasilo kranjskih klerikalcev, v svoji sobotni večerni izdaji članek proti podržavljenju idrijske mestne realke. Članek je sicer pisan »aus dem Unterlande«, vendar vemo, da izhaja iz idrijskih nemških klerikalnih krogov. Prav iste razloge se navaja, kakor se jih poslužujejo klerikalci proti idrijski realki, kar obstoji ta zavod. Res značilno je za narodnost slovenskih klerikalcev, da se na njihove razloge opirajo vsenemški graški listi. Ne za to, ker bi vzdržavanje realke mnogo ne stalo z ozirom na visoke občinske doklade od državnega rudnika, ampak ker je bil srednješolski zavod nujno potreben za Idrijo, se je ustanovila realka. Da se je srečno pogodilo v izberi srednješolskega zavoda, nam priča izborno prospevanje idrijske mestne realke. Ustanovitev realke je bilo dobro premišljeno delo. Vse momente, ki prihajajo pri ustanovitvi srednješolskega zavoda v poštev, se je natanko pretehtalo in vsestransko proučevalo. Ker je tako država kakor dežela splošno zanemarjala Idrijo na šolskem polju, je bilo mesto primorano se zateči k samopomoči. Nobena tajnost ni, da so napredni krogi, ko so ustanavljali realko, računali, da se zavod v doglednem času podržavi. Pisariti, da si je občina idrijska lahkomiselno in nepremišljeno naprtila popolnoma nepotrebno realko in naj jo sedaj tudi sama vzdržava, more samo oni, ki je o stvari popolnoma nepoučen, ali pa mu strankarska zloba narekuje to delo. Ako je katero mesto opravičeno prositi, da se podržavi njegov7 srednješolski zavod, je to brezdvomno mesto Idrija. Milijone in milijone je Idrija v teku časa darovala državi, a nasprotno je država to mesto zanemarjala do skrajnosti in na najgrši način izkoriščala delavstvo. Poglejte druga mesta, kjer ima država svoja podjetja, kako se je skrbelo zanje, kaj se jim je vse oskrbelo z državno pomočjo! In Idriji! Nič! Trikrat nič! In sedaj bi se po mislih vsenemškega lista ne smelo podržaviti niti mestne realke. O ti preklicana nemška nadutost in pra-vicoljubje. Nemškim gnezdom Kočevju, Ptuju i. dr. naj država vzdržava srednješolski zavod, Idriji, mestu s 6000 prebivalci, pa ne! Idrija ima pač greh, da je slovensko mesto. Na priponmje »Grazer Tagblatta« o gospodarstvu idrijske občine, ki ga popolnoma nič ne briga, pa odgovarjamo, pometaj pred svojim pragom, v Gradcu samem je toliko hvaležnega gradiva.
— Slovenščina na kočevski gimnaziji. V šolskem letu 1907/08 se slovenščina na kočevski gimnaziji poučuje v V. razredu kot neobligaten predmet v posebnem kurzu. Spodnje štiri razrede so spojili v tri kurze, kjer se poučuje slovenščina kot neobligaten predmet po 2 uri na teden.
na ljubljanski grad. Tu so nekateri izmed njih ostali le malo mesecev, drugi zopet — po končanih procesih, ki so se vršili v Milanu — nekaj let kot politični zločinci. Ta petnajstorica, ki je lahko trdila, da je pomagala »gospodu dveh svetov« — Garibaldiju — ustvarjati Italijo,4) so bili: marquis Giberto Porro, grof G u i 1 i o Porro, grof G i u s -seppe Belgioso, grof E r c o 1 e Durini, Filippo pl. Marzo-n i, Pietropl. Belotti ; nadalje meščanje: Carlo De Capitoni, Francesko Giani, Enriko Mascazzini, Alberto De Herra, Antonio Pcluso, E n-rico Obicini, Guglielmo Fortis, Marscheroni in C i t-t e r i o.
♦ *
Ti možje, ki so morali trpeti radi hrepenenja po svobodi in radi svoje plam teče ljubezni do domovine, ki so ji hoteli priboriti neodvisnost, težke kazni in ki so postali tako muče-niki svojih idealov, zaslužijo vse naše simpatije in kraj, ki jim je služil za prisilno domovanje, in kjer so to-1 ikra t mislili na svojo daljno domovino, ki so ji žrtvovali svojo svobodo in vse svoje premoženje, zasluži naše zanimanje.
_ Silv. Škerbinc.
«) V. L. S. Far In i: »Lettres sur affai-rea d* ftalie«.
— Volitve v okrajni zastop celjski. Piše se nam iz Celja: Post tot di-serimina rerum so vendar enkrat razpisane volitve za okrajni zastop celjski, četudi ne — vse. Razpisane pa so volitve za veleposestvo dne 16. decembra, za industrijo dne 17. decembra, za mesta in trge dne 23. decembra t. 1. Za kmečke ob čine se čas volitev še ni oznanil, vzroka v to ne vemo. Najbrže se hoče prej videti, kakšen bode efekt volitev v drugih skupinah. — Vlada je v zad njem času hotela skrpucati nekak kompromis med Slovenci in »Nemci«, a kolikor smo doznali, se ji to doslej ni posrečilo. Mogoče je prav to vzrok, da bodo volitve v skupini kmečkih občin — pozneje.
— Zakaj to? Iz Savinske doline se nam poroča: Dne 11. maja t. 1. je umrl g. nadučitelj Anton Žagar v Petrovčah. Danes imamo že mesec december, torej se bližamo koncu leta, pa nadučiteljsko mesto v Petrov-čah še vedno ni popolnjeno. Zakaj ne? Mi absolutno ne uvidimo, iz kakšnih vzrokov deželni šolski svet štajerski to nujno zadevo tolikanj časa zavlačuje. Je-li to v interesu šole? Menimo, da ne. Mar ni bilo mogoče dovelj prošnjikov za mesto šolskega voditelja v Petrovčah? Kaj še, prav dosti jih je bilo. Mogoče pa ravno za to službo kvalifikovanih prositeljev ni bilo? Tudi ne, celo izvrstno priporočenih je bilo vmes. A vkljub vsemu temu do danes imenovanja še ni! Mi kar naj resneje opozorimo naš deželni šolski svet, da vrši svojo dolžnost ta r naredi enkrat red ▼ Petrovčah!
— Vera je postranska stvar. Klerikalci so čudni ljudje. Svoje nazore spreminjajo kar čez noč. Vsaj na zunaj. Včeraj so trdili, da se jim vedno in povsod gre samo za obrambo vere, katero liberalci teptajo v lužo in blato — danes vam pa pridejo klerikalni vojskovodje in trde: »M ine preiskujemo, č e j e kdo veren. Tonaj'vsak opravi s svojo vestjo.« Ta proces smo opazovali prinas na Kranjskem letos spomladi, ko je gori navedene besede izustil dr. Šusteršič na nekem shodu, isto se pa godi zdaj na Goriškem, kjer klerikalci pobirajo stopinje za kranjskimi svojimi somišljeniki. Po Kranjskem vzoru so se tudi oni prelevili v S. L. S. — katoličanstvo so kot dr. Suster-šič in dr. Krek vrgli za plot — in na tistem prelevil nem shodu je dejal dr. B r e e e1 j : »P olitiške stranke ni naloga zasledovat i . nadzorovati in ocenjevati, kako kdo vrši svoje Verske dolžnost i.« Doslej so vedno trdili, da je vera v nevarnosti, da je najprej vera, potem pride čez dolgo še le drugo. Povsod so stavljali vero na prvo mesta Kdor te dogme ni pripoznal, je bil cerkven odpadnik, brezverec in javno so ga označevali kot človeka, s katerim ni imeti nobenega stika, da se ne okuži verna duša katoličanova. Zdaj so se pa sami postavili na stališče, na katerem stoje napredne stranke na slovenskem, odkar obstoje. Da so se klerikalci na Kranjskem, kakor na Goriškem — tudi štajerski jim slede kmalu — tako »presukali« (izraz iz leksikona dr. Kreka), je seveda vzrok politično ozračje, ki se je zadnji čas začelo nevarno bistriti za klerikalce. Ti tiči so sprevideli, da vse poudarjanje krščanstva, vse sleparje-nje z vero in cerkvijo v politiki nič ne izda. Ker sami že zdavnaj nimajo nobene vere, jim ni bilo prav nič težko priti do izjave, kot sta jo podala dr. Susteršič in dr. Brecelj. No, ljudstvo, posebno ono na Goriškem, ni tako nespametno, da ne bi poznalo svojih »presukancev«, ki se leve, kadar jim to veleva lastna korist. Kakor so že prej sleparili z vero, tako je bodo odslej brez vere! Če ne bo uspehov brez vere, pa posežejo zopet po zlorabi vere in cerkve v politične namene. Taki ljudje so nevarni !
— Narodna delavska organizacija a* Trstu«, ki sprejema pod svojo obrambo tako rokovne (fizične), kakor duševne delavce, je vzela tudi odvetniške in notarske uradnike pod svoj ščit. Ti tvorijo sedaj XIX. strokovno skupino N. D. O. in so prav dobro organizirani, kajti vpisani so v m v Trstu službujoči uradniki, in teh ni malo. Odvetniški in notarski uradniki so bili — sicer samo na papirju -člani društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, in sicer kot I. skupina. Skoraj isti vzroki, ki so Ljubljančane dovedli do tega, da si bodo osnovali svoje društvo, prav posebno pa še lokalne razmere, so primorale Tržačane, da so se odpovedali njihovemu društvu. Njih občni zbor je bil obveščen o tem dne 24. novembra. Namen sedanje strokovne skupine je, varovati in obenem pospeševati stanovske koristi članov, Da se bo pa to lahko izvrševalo, jamči »Narodna delavska organizacija«, ki šteje sedaj okrog 4000 članov. V odbor strokovne skupine so bili  izvoljeni gg.:
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 282., dne 5. decembra 1907.
Durnik, Koz ni ina, Pesso, Šorn, T r t n i k in Velušček.
— Puljska kantora in nje policija v pravi luči. Pred mesec dni je bil nenadoma vpokojen   tedanji poveljnik mestne policije v Pulju, Haschek. To nenadno penzioniranje se  je po mestu različno komentiralo, vendar se pravega vzroka ni znalo.   Sedaj pa Haschek  priobčuje  v »Polaer - Tag-blattu« serijo člankov, v   kojih razkriva razne grehe   puljske kamore, kakor tudi posameznih   nje članov. Haschek je bil v zelo tesni zvezi z generali kamore in ve mnogo tajnosti. V njegovih člankih se zrcali grozna korupcija kamore, ki vodi danes pitijsko občino. Clankar pripoveduje, kako so mu  mestni  očetje, — posebno župan Stanich — direktno prepovedali ovajati ljudi, koji so se pregrešili radi iredentizma, z vzkliki proti Avstriji itd. In res, vselej ko je ovadil kakega iredentista, je prišel v disciplinarno preiskavo in se mu je pretilo s takojšnjim odpustom. Nadalje pripoveduje, da je bila puljska policija za časa državnozborskih in občinskih volitev popolnoma brez vsake discipline ter jo označa   kot navadno agitatorsko Četo iredentistične kamore in kot zatirateljico ljudi nasprotne stranke. — On — Haschek — da je dobil od vodstva mestnega   sveta direkten ukaz, da ima za   časa volitev staviti na razpolago vsaki dan gotovo število policajev kot agitatorje. Pripoveduje nadalje, da so ovadbe, naperjene proti iredentistom, v občinskem uradu dosledno pasirale — ad acta, a v mestni hiši sami, da so se občinski uradniki in znani iredentisti v njegovi prisotnosti žaljivo izražali o naši državi in našem vladarju. — On, da je enega energično zavrnil, a si s tem nakopal   sovraštvo kamore, koja ga je naposled prisilila oziroma poslala v   penzijo. — In taki ljudje vladajo veliko puljsko občino!! Članki se bodo nadaljevali in  obetajo še marsikaj   pikantnega.   — Največja ironija pa obstoji v tem, da je javna varnost   mesta,   koja   šteje preko 50.000 prebivalcev, poverjeno policiji, kojo sam nje bivši poveljnik imenuje kot agitatorsko čredo iredentistične kamore! — Kje si ti o slavna »metla«, da že enkrat pometeš te smeti in to blato?!!
— Državni železniški svet. Predvčerajšnjim so imeli sejo trije stalni odseki državnega železniškega sveta, ki se skliče jutri k redni toletni jesenski sesiji. V odseku za pospeševalne zadeve je bila glede predloga Ivana Hribarja zaradi upeljave jedilnih voz pri dnevnih brzovlakih na glavni progi Južne železnice izrečena nujna prošnja na železniško ministrstvo,, naj pri imenovani železnici z vso silo dela na to, da se končno ugodi tolikrat izraženim željam interesentov.
— K avanzma poštnih uradnikov se nam piše iz krogov poštnih uradnikov sledeče: Listi so prinesli vest, da je letos avanzma poštnih uradnikov nenavadno velik. V resnici je pa stvar drugačna. Namen dotične vesti, ki izhaja od poštne uprave, je pokazati občinstvu, kako dober avanzma imajo poštni uradniki, ki niso nikdar zadovoljni in vedno prirejajo shode za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Letošnji avanzma poštnih uradnikov ni tak, kakor je bil obljubljen od poštne uprave in slabši nego lansko leto ob tem času. Višjih ofici jalov oziroma imenovanj v IX. razredu bi moralo biti po obljubah najmanj 330, dočim jih je le 260; pri oficijalih je pa razmerje še slabše.
— Profesorske vesti. V VIL čin. razred so pomaknjeni sledeči gg. profesorji: Anton Derganc na državni realki v IX. dunajskem okraju, Ivan F o n na samostojnih gimnazijskih razredih z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celju, Josip Jenko na gimnaziji v Seretu v Bukovini, Fran J e r a j na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, Frane Jerovšek na gimnaziji v Mariboru, Marcel K u -š a r na gimnaziji z italijanskim učnim jezikom v Zadru, Ludvik L e -d e r h a s na L drž. gimnaziji v Ljubljani, Ivan L e i s na gimnaziji v Kočevju, Ivan Macher na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, Fran Novak na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, Martin P e t e 1 i n na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, Ignacij P o k o r n na gimnaziji v Mariboru, Karel Š e g a na L drž. gimnaziji v Ljubljani, Ferdinand S e i d 1 na drž. realki v Gorici, dr. Josip Š o r n na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, Matej S u h a č na gimnaziji v Celju, Alojzij Tavčar na realki v Ljubljani in Josip W e n t z e 1 na realki v Ljubljani.
— Iz srednješolske službe. Profesor idrijske realke g. dr. Josip M e n -c e j bo od 9. do 15. t. m. hospitiral pri pouku iz slovenščine na srednjih šolah in na moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani.
— Iz davčne službe. Davčni asistent g. Ludvik Jelšnik je premeščen od davkarije v Radovljici k davkariji v Kostanjevici.
Zloraba časopisov vreklamne namene. Stara in utemeljena je pritožba naročnikov, da žrtvujejo časopisi
preveč prostora za reklamne notice različnih društev, in stara je tudi nevolja uredništev, da bombardirajo različna društva in podjetja liste z vsakovrstnimi reklamami za svoje priredbe. To se je tako razvilo in tako udomačilo, da so vsi časopisi v naj-večji zadregi. »Edinost« si je pomagala s tem, da priobči o vsaki priredbi samo eno reklamno notico, če je bilo že »Edinosti« teh notic preveč, kaj šele nam, ki nas nadlegujejo celo društva, o katerih eksistenci niti vedeli nismo. Vsako društvece misli, da je najsvetejša naloga »Slovenskega Naroda«, prinašati na metre dolge notice o njihovih priredbah. Radi uvažujemo, da je »Slovenski Narod« najbolj razširjen list in da je nanj navezan vsakdo, kdor apelu je na občinstvo, ki se udeležuje različnih priredb. Tudi uvažujemo v polni meri pomen vsakovrstnih družabnih naprav za narodno stvar ali — vsaka sila do vremena, vse mora imeti svoje meje. Ker se je začela zdaj sezona, ko nas bodo društva zopet preplavljala z vsakovrstnimi reklamnimi noticami, si štejemo v dolžnost, razglasiti pravočasno, daje društvenih noti.c veliko preveč in da so navadno predolge, da bi jih mogli priobčevati v polnem obsegu. Radi smo pripravljeni priobčevati tudi v prihodnje kratka naznanila o različnih priredbah, a prosimo dotična društva, naj pišejo kratko. Primorani pa smo tudi izjaviti, da več kot ene notice o vsaki priredbi ne moremo priobčiti, ker hočejo naši naročniki imeti v listu še kaj drugega, kot reklame. Naj se društva blagovoljno ravnajo po tem pojasnilu.
Ibsenova »Nora«, ki si jo je izbrala gospo Borštnikova, je znamenito delo in dobro je, da jo obiskovalci gledališča pred predstavo prečit a j o. Glede te igre in nje uprizoritve na slovenskem gledališču se nam piše: »Nora« se menda od leta 1892. ni igrala na slovenskem odru. Vloga »Nore« obsega do 100 strani. Redke so umetnice, ki se lotijo te velikanske naloge, ker zahteva toliko fizične in duševne sile. Gospa Borštnikova je z »Noro« leta 1892. dosegla velikanski uspeh! Prav pri tej igri je pa tudi dokazala, kako je ataširana domačemu gledališču! Slučaj, ki pri gledališču marsikrat zmede repertoar in provzroča vodstvu hude zadrege, je leta 1892. onemogočil operno predstavo, ki je imela slediti »Nori«. Nobena druga igra ni bila pripravljena. Kaj storiti? To vprašanje je vznemirjalo takratno intendanco. Le gospa Borštnik bi odstranila zadrego, ako bi hotela, ako bi zamogla »Noro« ponavljati. Odbornik dramatičnega društva je gospo posetil, da ji raztolmači situacijo in jo prosi pomoči. Gospa Borštnikova je bila dan po predstavi »Nore« bleda, prepadla in videlo se je, kako bi potrebovala še nekaj časa počitka, da se do skrajnosti razdražene čutnice in živci umire, a vendar je rekla: Vse utripi je še v meni, izmučena sem, — ves večer v naj silne j ših strasteh živeti, to je grozna naloga, — vendar bom igrala, da ustreženi odboru in občinstvu. Občinstvo je izvedelo o tem lepem činu požrtvovalnosti gospe in jo je toliko iskrene j še odlikovalo pri drugi predstavi »Nore«. Izmed odličnih članov slovenskega gledališča se je poleg rajnega Josipa Nollija, prva vrnila gospa Borštnikova iz tujine zopet na dom, k dramatični občini, iz katere je izšla pred 25 leti, in zato jo bo občinstvo toliko srčne je pozdravilo na jubilejni večer 8. t. m. kot »Noro«.
D.
Jubilejne pisemske znamke. Z novim letom 1908. izidejo v Avstriji jubilejne znamke v 17 kategorijah; in sicer so po 1, 2, 3, 5, 6, 10, 12, 20, 25, 30 in 35 vinarjev v jeklorezu za navadni tisek, ostale za globoki tisek. Znamke po 50 h, 60 h in 1 K bodo enobarvne, po 2 in 5 K dvobarvne. Vsaka kategorija ima posebno barvo. Načrte je izdelal prof. Moser. Razun cesarjeve slike po raznih fotografijah od 1. 1848. naprej bodo imele nekatere znamke slike prejšnjih cesarjev, tako Karla VI. Marije Terezije, Jožefa n., Leopolda II., Ferdinanda I. ter sliko dunajskega dvora in Schonbrunna.
Iz gledališke pisarne. V so boto (par) se uprizori izvirna noviteta „V somraku", spisal Adolf Robida. Glavne vloge so v rokah dam: BorStnikove, Danilove in Kreisove ter gospodov: Dragutin o vi ca in NučiČa. — Repriza Parmo ve operete „Nečak" se je morala radi ohripelosti gdč. Škrd-likove odložiti na pozneiši Čas.
Miklavžev vedar. Opozarjamo oenj. občinstvo na Miklavžev večer,-ki ga priredi danes ljubljanski „Sokol". Začetek ob 7. sveder. Miklavž nastopi po 8. uri. Sodeluje društvena godba
Utrinek lz .»Dijaške In ljudske
kuhinje." Danes je bila pred tukaji i jim   okrajnim   sodiščem sanimiva kazenska obravnava. Predsednica „Dijaške kuhinje" snana gospa Kosova je tožila finančnega komisarja g. dr.
Janežiča, ker ji je v veli starega strelišča očital, da je ob priliki 30-letnioe „ Dijaške kuhinje" nabrala na Vrhniki več denarja, kakor ga je is-ročila društvu. Ker se med strankami ni dosegla poravnava,   dr.   Janezi č namreč ni maral preklicati svojih oči« tanj, je sodnik sodni svet. Potrato odredil raspravo. Dr. Janežič je na sodnikovo vprašanje priznal, da je rabil inkriminirane, sa Kosovko žaljive besede, vendar pa so se njegova očitanja nanašala na pobiranje prispevkov v Ljubljani in ne na Vrhniki. Za to svojo trditev je ponudil dokas resnice, ki pa ga je sodnik s a vrnil. Zastopnik gospe Kosove dr. Božidar Vodušok je na to odstopil od tožbe, nakar je bil dr. Janežič oproščen. Dr. Janežič je pri obravnavi očital gospe Kosovi, da je v Ljubljani nabrala več prispevkov zaDij. kun., kakor jih je izročila društvu, imenoval jo ie  „lažnjivko", kon štatiral, da j i je pri renntru na starem strelišču tudi rekel: „Napišite na svojo hišo sedmo božjo sapoved: Ne kradi!", ne da bi ga bila radi tega tožila ter je očital, da nosi dan za dnem/ jerbase   kruha,   salam   itd. iz „Dijaške kuhinje"  domov in da potuje vsako leto Bkrat na Dunaj,  dasi  ima  samo 200 fl. letne pokojnine. Vsa ta očitanja je gospa   Kosova   mirno vtaknila v žep,   kar   govori   več nego debela knjiga.
Koncert ruskih umetnic Vere In Nadeide Černijccke bo v ne-
deljo, dne 8. decembra zvečer ob pol 8. uri v veliki dvorani hotela „Union". Spored: 1. Beethoven: Sonata appassionata, I. in HI stavek, na klavir svira gdč. Vera Černijeoka. 2. a)Glinka: Pjesna sirotv (pesem sirote), b) Saint Saens: Arija iz opero „Samson in Dalila", poje gdč. Na dež d a Cer ni je oka. 3. a) Chopin: Nooturno, b) Chopin: Marohe funebre, o) Go-dar: Etude artisti q ne, na klavir svira gdč. Vera Černijeoka. 4. a) Bemberg: „Erama", indijska pesem, b) Tosti: „Penso", romanco, poje gdč. Nadežda Černijeoka. 6. a) Čajkovskij: Roman o a, F mol, b) Rubinstein: Lezginka, kavkaski ples, c) Verdi-Liszt: Rigoletto, na klavir svira gdč. Vera Černijeoka 6. a) Davidov: Ostavj menja, (Pusti me pri miru), romanca, b) Ru binstein: „Asra", romanca, c) Rubinstein: Otvorite me nje temnica, (Otvorite mi ječo), poje gdč. Nadežda Černijeoka. 7. Grounod-Liszt: Fantazij a na motive iz opere -Faust", na klavir svira gdč. Vera Černijeoka. 8. Rubinstein: BPan-dero", poje gdč. Nadežda Černijeoka. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Sedeži po 4, 3, 2 in 1 K, stojišča po 80 v., za dijake 40 v. se dobivajo v trafiki gospe češarkove v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. Prednazna-nilo: V nedeljo, dne 29. decembra velik koncert češkomorav-skih učiteljev, 50 pevcev!
Za družbo sv. Cirila in Metoda« Miklavž je pred durmi sv. An ton pobira pri ti priliki s puščico prispevke, ki se mnogokrat porabijo za nepotrebne stvari. Spominjajmo se tudi tu naše uboge dece! Sv. Anton naj hodi okoli z nabiralnikom naše prekoristne šolske družbe in prepričani smo, da bo odslej sv. Miklavž prinašal tudi družbi sv. Cirila in Metoda vsako leto mnogo lepega.
Podružnica Ljubljana I. av. društva državnih slug sklicuje na dan 8. decembra dva shoda in sioer ob 3. popoldne v Ljubljani v hote'u „Grajzer" na Dunajski cesti, ob 2. pop. pa v gostilni g. Jakaoa v Novem mestu. Oba shoda se sklicujeta na podlagi § 2 d. z. Ker se bo razpravljalo o parlamentarnem položaju in o predlogu glede zboljšanja plač državuih slug, je obilna udeležba po trebna. Vabilo mora vsakdo seboj prinesti!
Za Amerikance, ki prihajajo v vedno večjem številu v staro domovino, se je na kompetentnih mestih odredilo, da jim pojdejo na roko in da dobe če le mogoče Čimprej delo. Taka naroČila so dobili delodajalci in njih svese, posredovalnice za delo in politična oblastva.
Zagovor dr. Pilaho!er|a Iz Novega mesta, 3. decembra: Na »Narodov" Članek o komisarju Pilshoferju in njegovi ljubezni do Kranjske nemške hranilnice, v kateri nalaga na svojo roko denar slovenskih občin, odgovarja „Tages poŠta" v dopisu iz Novega mesta. Dr. Pilshofer zagovarja svoje postopanje s tem, da so tudi pred njim nemški birokratie na Kranjskem tako delali kakor on. Ljuba duša 1 Saj so nekdaj graščinski valptje slovenske kmete oelo pretepali s palicami! Ali je zaradi tega to le dandanes običajno? Rasven tega trdi dopis v „Tagesposti", da je komisar Pilshofer „hoohangesehen", kako da si upa slovenski list o njem ■ploh kaj črhniti! Kje da je ta gospod  „hoohangesehen", to ni naša
stvar; mi smo se zavzeli samo za pravice slovenskih občin; o gospodu komisarju nam je samo znano, da je prišel v družbi svojega šefa g. okrajnega glavarja Reohbacha pri nekem pogrebu v neljub konflikt s novomeškim županom g. pl. Sladovicem, tako da se je moral pozneje pri njem opravičiti. Jedi vsled tega postal tako „hoohangesehen", da bi slo ven ski list niti stvarne in opravičene kritike njegovega uredovanja ne smel priobčiti? Vse je mogoče! Kaj ne, gospodine Božidar Schwarz ? X.
Hova kavarna v Novem mestu. Lastnik hotela pri „Pošti" namerava v pritličnih prostorih svoje nove hiše odpreti moderno urejeno kavarno.
Zgorela je v Zidanem mostu pri Trebnjem 831etoa A Strmec. Sedela je pri peči, potem pa po neprevidnosti prevrnila petrolejko, ki se je razbila in se je petrolej razlil po njeni obleki in se užgal. Obleko je imela starka vso sežgano kakor tudi lase.
Notar   Janko   Olobočnik v
Metliki je odstavljen od notarja ta.
Ekspozitura oddelka finančne strate V črn Om t ju se je ustanovila 1. t. m. v Vinici. Nadzorovala bo občini Vinica ia Sinji vrh.
Redek Jubilej sta obhajala te dii g župan Peter Balkovec in njegova žena Bara v Preloki št. 21 v Belokraj ni, povodom 50 letnice odkar sta stopila v zakon. Prvi je star 74 let, druga 73 let a oba sta Še čila in dobre volje. Vzgojila sta šari sinove, ki so bili pri tej slavnosti pričajoči s svojimi ženami in otroci Čestitamo!
Is ŠkoljO Loke se nam poroča, da se tam cena mesu ni znižala, in da sino bili torej z dotično notico, naznanjajoč o znižanje za 20 v. mi stifioirani. Z dotičnim mistiiikatorjem. bomo tako obračunali, da bo pomnil.
Pivovarna v Radovljici. Se verno Radovljice  se namerava zg-a diti pivovarna in se z deli prične že prihodnjo pomlad. Zvarilo se b j vsako leto 40 000 hi piva.
Sprememba slovenske označbe
fare Bled. Označba fare Bled „Gr a d" se spremeni v „Bled".
Žago v Starih Fužinah pri Bohinjskem fezeru, last kranjskega verskega zaklada, je vzel v najem neki radovljiški konsoroij za 10 let in jo popolnoma prenovil. Sežagali bodo na njej velikanske množine lesa, ki jih je konsorcij kupil od posestnikov iz Studorja in Starih Fužin za 150 000 K.
Za meščansko šolo v Postojni je potrdil deželni Šolski svet kranjski A. Strojevo „Liturgiko" in Josipa Brinarja „čitanko za meščanske šole, L del".
Tridnevni kletarski tečaj priredi vinarski nadzornik gospod B. Skaliokv najbrž sredi meseca ja-nuvarja 1908 v Vipavi. Kdor se misli tega tečaja udeležiti, naj se zglasi potom pristojnega županstva ali pa naravnost pri g. Skalickem v Novem mesta saj do 25. t. m.
Mrtvega SO našli 631etnega posestnika Martina Kirna iz Zagorja in sicer na cesti od Koritnio proti Bači pri Ilirski Bistrici. Vzrok smrti slabost in pijanost
Celjski vikaa Gorišek — šolski Oče* Iz celjske okolice se nam piše: Glede vaše notice, kjer ste omenjali, da celjski vikar Gorišek po svojem vplivu odslavlja Šoli obvezne deklice z dekliške šole šolskih sester Celju, vam lahko navedem konkreten slučaj. Hčerka delavca, dvanajstletno dekle, opravlja domače posle pri neki plemeniti gospe v naši okolici ter ne obiskuje več ljudske Šole. OSe dekletca se je za Časa zadnje državnozborske volitve posebno odlikoval v vneti agitaciji za dr. Po val ej a. Usluga zahteva profiuslugo. Ia vikar Gorišek je vernemu svojemu slugi izposloval, da njegova hčerka ne poseča več šole. Potem pa naj kdo še poreče, da nas dični vikar G-oriŠek ne skrbi prav po očetovsko za izobrazbo naše deoe! Občan celjske okolice.
Pastorka je ustrelil v Slivnici pri Celju kmet Ivan Zelič. Morilec se je sam javil sodišču in je prav vesel svojega zločina.
Brežiški , Sokol" priredi svoj 4. elitni ples dae 5. januvarja. Pri plesu bo svirala polnoŠtevilna vojaška godba iz Zagreba.
Rralno in pevsko društvo „Ma* l^or" priredi „ Miklavže večer" v nedeljo, dne 8. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma" v Mariboru.
Slovensko pevsko društvo v Ljutomera ima v ponedeljek, dne 9. d-cemora ob 7. zvečer v gostilni g. F. SarŠena svoj redni občni zbor.
Zastrupil se Je v Oradcu 25 letni notarski   kandidat Teodor Obračaj. Vzrok je bila beda.
Z ogljikom sta se zastrupi* ▼ Gradiški 26letui računski podčastnik 29. lovskega bataljona Emanuel Modri oky in njegova mlada Iju bica. Modriokv je bil že mrtev, dočim so deklico še rešili.
Bolgarski konzulat ¥ Trotu -Kakor čitamo v bolgarskih listih, na«
merava. bolgarska vlada v Trstu kreirati svoj konzulat. Konzul bo honoriran in bo pred vsem imel nalogo pospeševati trgovinsko zvezo med Avstrijo in Bolgarsko ter z nasvetom in dejanjem pomagati bolgarskim podanikom, ki se preko Trsta izseljujejo v Ameriko.
Zblaznela Jo v Trstu 38ietna A. Ko bal. Prepeljali so jo v opa« zovalnico za umobolne.
Velika tatvina z vlomom v Pnljn. V ponedeljek med 8. in 10. uro zvečer se je izvršila v Pulju v zalogi vina gospoda Antona Tramfiča velika tatvina. Okoli desete ure so opazili mimoidoči, da teče iz dvorišča, kjer ima omenjeni gospod svojo zalogo, na ulico vino. Policija je takoj opozorila gospodarja. Ko je ta prišel, odprli so zalogo, a med tem je bruhnilo potoke vina iz hramov. Vsem sodom so bile pipe odmašene in je izteklo 680 hektolitrov vina, olja itd. Železna blagajna je bila prevrtana in bilo iz nje vse pokradeno, okoli 6000 kron. Skupne šaode se računa 35.000 kron. Vrednostnih papirjev lopovi niso pokradli, pač pa so jih zmetali po tleh in so tako plavali po vinu. Tatove pridno zasledujejo, vendar jim do danes še niso prišli na sled. Splošno se sodi, da je ta velika tatvina spojena z maščevanjem, ker ne le, da je pokradeno, temveč tudi na barbarski način izpuščeno vse vino in olje. Gospod Tramfić je namreč kot Hrvat pri občinskih volitvah glasoval z& hrvaško gospodarsko listo, radi tega se sumi, da je tatvina spojena z maščevanjem. Gospod Tramfić je bil proti vlomu zavarovan.
Orožno hudodelstvo. V Smo-Ijanu pri Devina je m adi kmet Nikolaj Verli zvabil svojo zaročenko, zaradi izredne lepote po celi okolici zaano 18letno Ivano Otohijan, v zapuščeno hišo sredi samotnega gozda. Tam ju je pričakovalo deset Verdijevih prijateljev. Najprej se je cela družba gostila, potem pa je ženin napadel svojo zaročenko ter jo posilil. Isto je storilo za njim vseh deset moških. Potem so pohotneži ubili svojo žrtev ter jo vrgii v neko močvirje in pokrili truplo s trnjem, dele veČ dni pozneje so našli orožniki strašno razmesarjeno truplo ter zaprli vse pohotneže.
Zabavno, podporno in izobraževalno društvo Zvezda14 na Dunaju priredi v nedeljo, dne 8. t. m. v dvorani „Lehrerhausverein" v VIII. okraju na vogalu Lang-gasse 20, Josefsgasse 12 zabavni večer.
Prva hrvaška gledališka predstava je bila leta 1822 v Zdgrebu. Doslej se je mislilo, da je bila prva prva predstava leta 1841., zdaj so pa našli brošuro z napisom „Straža ob Savi ali ljubezen za ljubezen", naroden igrokaz, ki se je igral prvič leta 1822. v Zagrebu.
Glas iz Občinstva. Poljanska cesta je ena glavnih prometnih cesta v mestni občini ljubljanski, torej bi se morala že zbog tega vedno v boljšem stanju vzdržavati. Ne vemo kako to, da se nekatere ceste v mestu, in med te spada tudi Poljanska cesta, nasipajo z navadnim gramozom, kakršnega rabijo za posipanje navadnih občinskih potov in ne z dolomitnim peskom, kateri se hitro sprime in tako napravi trdno in lepo cesto, po kateri se da voziti tudi z malimi vozički (oize), kakršne imajo mesarji, ki vozijo meso iz klavnice. Sedaj pa vse vozi in živino goni po hodnikih, posebno semanje dni, tako, da hodniki, ki na Spodnjih Poljanah dalje od Ambroževega trga niso tlakovani, zgledajo kakor vozna cesta: blatno morje! Kdor ima posla na sejmu, nam bo to rad potrdil, vsaj v sredo smo do Členka v blatu gazili! To je bilo pravo blatno morje, nobenega rasle čk t med vozno cesto in hodaikom, tudi vse navskriž so živino gonili in vozili, bod si po cesti ali hodniku. Sedaj ko imamo veliko novo domobransko vojašnico, tedenske živinske semnje itd, bi vendar kazalo, da se vs»j na eni strani ulic podaljša kameniti hodnik in to od Ambrožovega trga pa do sejmišča 1 Oas bi bil Nerazumno nam je tudi, da graditelj domobranske vojašnice ne napravi kamenitega tlaka ob Poljanski cesti, kakor mora to vsak, ki zgradi novo hišo. Prosimo torej, da si. magistrat kmalu kaj ukrene, da se napravi hodnik iz kamenitih plošč in da se boda cesta posipala z dolomitom.
Semenj. Dne 4. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 598 konj in volov, 194 krav in telet, skupaj 792 glave. Kupčija je bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih dobra, ker so prišli po govejo živino Korošci in Moravoi, po konje pa Lahi. Oene goveji živini so bile 56 v. — 62 v. kg živa vaga.
Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 17. novembra do vštetega 24. novembra 1907: 81 volov, 9 krav, 3 biki, 3 konji, 248 prašičev, 116 telet, 24 koštrunov in kozlov in 5 kozličkov ; zaklane živine se je vpeljalo 20 prašičev, 22 telet in 592 kg mesa.
r
Za parklje. Kakor vsako leto, tako bodo tudi danes eveČer hodili po mestu rogati parklji in radodarni Miklavži. Da se pa kakemu Miklavžu prehitro ne bode treba povrniti v nebesa, parklju pa v pekel, opozarjamo interesovane kroge, da po ulioi ni dovoljeno hoditi našemljeno, marveč se smejo Miklavži od hiše do hiše le voziti v zaprtih vozovih, ker bi sicer lahko prišli v konflikt s policijo. Torej, parklji pozor.
II Amerike se je včeraj pripeljalo 180 Slovencev in Hrvatov.
Izgubljene in najdene red.
Delaveo Fran Kladnik je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 108 K. — Neka dama je izgubila nsnjato torbico z manjšo vsoto denarja. — Posestnik Jakob Drglin je izgubil neke sodne listine. — Neka stranka je našla na v en ž ci pripet ključek in ga oddala pri policiji. — Šolski uče-neo Henrik Lobe je našel ženski čevelj. — Marija Žerovnikova je našla Čepico. — Neka gospioa je izgubila denarnioo, v kateri je imela do 4 K denarja. — V Kamovi trgovini na Miklošičevi cesti je neka stranka pozabila denarnioo s srednjo vsoto denarja, katero dobi nazaj istotam.
* Drobne novice. Vrhovni deželni maršal za Češko knez Lobkovic je povedal včeraj v seji deželnega odbora, da ostane na svojem mestu le še do 10. t. m.
— Vino za vojake. Francoska zbornica je dovolila milijon frankov kredita, da dobi vsak vojak na dan V« litra vina.
—O francoskem zrakoplovu »P a t r i e« še vedno ni sledu. Nezgodo je baje provzrocilo svileno žensko krilo, ki se je zapletlo v motor.
— Ženski odvetnik pred vojnim sodiščem. Včeraj je pred pariškim vojnim sodiščem prvič zagovarjala dva vojaka ženski odvetnik Marija Verone. Vojaka sta bila obsojena zaradi tatvine.
— Vrhovni armadni nadzornik podmaršal Galgo-c z y gre z novim letom v pokoj.
— Dragulji belgijske kraljice Henriete. Belgijski časopisi so začeli nabirati darove za odkup draguljev pok. kraljice Henriete. Dragulje je zastavila hči, kobur-ška princezinja. Časopisje pri tem ostro napada kralja Leopolda, češ, da je brezsrčni skopuh.
— Inkvizicija na Ogrskem. 14 Ciganov, ki so bili obdol-ženi roparskega umora v Congradu, je sodišče oprostilo, ker se je izkazalo, da so orožniki priznanje izsilili s strahovitim trpinčenjem. Proti orožnikom se je uvedlo kazensko postopanje.
— Nižjeavstrijski de-želnizborse skliče po zaključenju državnozborskega zasedanja h kratkemu zasedanju, da odobri deželni proračun.
— 237 vojakov je dezertiralo v zadnjih tednih od ogrskih polkov.
— Zblaznel je nemški pod-konznl v Carigradu Schrader.
* Požrtvovalnost sedmograskih Saksov. Sedmograskih Saksov je okoli 220.000, ki morajo sami skrbeti za šolstvo, vzdržavanje svojih protestantskih cerkva ter s tem za svoje nemštvo. Dasi so ljudje primeroma zelo revni, so dale te nemške občine v letih 1904.—1907. za cerkvene zgradbe 1,321.964 K. Vzdržavanje 9 srednjih šol, 2 seminarijev, 265 ljudskih in meščanskih šol in 54 otroških vrtcev je stalo vsako leto 1,589.800 K. Toliko žrtvujejo sedmograški Saksi za svoje nacionalno šolstvo. Kako je pa pri nas I Poldrug milijon je Slovencev, pa spravimo za našo šolsko družbo na leto komaj kakih 60.000 K! Čudno ni torej, da se naše meje krčijo, ker ljudje, ki se prištevajo h klerikalni stranki, javno rujejo proti Ciril-Metodovi družbi in tako pomagajo tujcu prodirati v našo domovino!
* Znižanje davka na sladkor. Kakor znano, se zniža davek na sladkor pri 100 kg za 12 K. Znižanje pa se izvrši v treh perijodah. S 1. septembrom 1908 se zniža davek za 6 K, 1. septembra 1914 in 1917 pa po 3 K. Kavno vsled teh obrokov pa se ne bo dosegla zaželjena znižana cena v podrobni razprodaji, in se ne povzdigne konzum sladkorja. Karteli bodo že skrbeli, da ne bode trpela prikrajšanja sladkorna industrija, temuč bodo zopet izkoriščani le konzumenti.
* Najstarejši župan v Avstriji je župan dvojne občine Muscoli-Stra-soldo pri Crvinjanu, grof Nikolaj S t r a s o 1 d o. Županoval je nepretrgano celih 33 let. Sedaj je zaradi slabega zdravja odstopil ter je bil na njegovo mesto izvoljen baron K u h n, sin bivšega vojnega ministra. Grof Strasoldo je nadarjen slikar ter ima dragoceno zbirko slik.
* Svinjar v talarju. Župnik kum-berški, Wagner, je, kakor smo poročali, oskrunil deklico, hčerko tamošnjega trgovca. Ta trgovec ni ovadil tega, pač pa je orožništvo samo izvedelo za to in ga ovadilo. In sedaj l Kaplan Franc Kafer je pridigal v nede-
ljo, naj moli celo ljudstvo iz Kumber-ga za ubogega in nedolžno preganjanega župnika, da se izteče stvar dobro. In nazadnje je ta kaplan tako fa-natiziral ljudstvo, da bojkotira cela vas trgovca. Trgovino je nahujskano ljudstvo ometalo z gnojem. Kaplan hujska, ženske si pa pripovedujejo, da je župnik že čez leto dni uganjal svoje svinjarije. Od hiše do hiše pa gre prošnja v podpis, da naj pride kumberški župnik zopet nazaj. Ker se je izvedelo za župnikove svinjarije, je trgovec, oče deklice, popolnoma uničen, in najbrže se ne zgodi nobenemu nič, ne župniku in ne hujskajo-eenm kaplanu! — Take reči radi potlačijo. — Kako dobro ljudstvo vzgaja klerikalizem, se pa tudi jasno vidi iz tega slučaja.
* Pes za 240.000 kron. V Kristalni palači v Londonu so otvorili pred kratkim 52. veliko pasjo razstavo. Kakor navadno so tudi na to razstavo poslali najbogatejši in najimovi-tejši krogi dežele svoje razkošne pse in skoraj neverjetno je, koliko vrednost predstavlja tak pes a la mode. Največ cenjeni pes te razstave je majhen Pekinžan, ki ga je poslala Ladv Holland in ki ga ceni na nič manj kakor na 240.000 K. Iz kraljevega pasjega hleva je razstavljenih 50 psov. Najlepši med njimi je krasen bel hrt, last kraljice Aleksandre in žival nenavadne razsežnosti in izredno fine dlake. Poleg njega stoji čudovito lep bernardinec, last Mr. Wadmana. Ta tehta 80 kg. Njegova glava je popolna lepota. Med eksotičnimi psi je omeniti one samojedske-ga in afganiškega plemena, katerih, kolikor je znano, še ni bilo nikjer v Evropi razstavljenih.
* Cez 50 let. V Napulju se je pred 50 leti bogati aristokrat marki d' Avarnos princ iz Pescare poročil z revno, a krasno deklico. Dve leti nato je bilo prijavljeno rojstvo sina. Leta 1885. je umrl princ d* Avarnos, za-pustivši celo svoje premoženje, 14 milijonov lir, temu svojemu sinu. Vdova se je poročila drugič z nekim princem iz rimske aristokracije. Sorodniki pokojnega princa d* Avarnosa so jo začeli tožiti, češ, da ni imela nikoli otroka, temuč je izdala otroka neke kmetice za svojega, da dobi dedščino 14 milijonov. Sedaj bodo staro prin-cezinjo pregledali zdravniki sodni izvedenci, da izrečejo, ali je pred 50 leti rodila.
* Konec telefonistinj. Brata Lo-rimer v Kanadi sta iznašla aparat, ki deluje pri telefonu popolnoma samostojno, da ni treba takozvanih telefonistinj, t. j. žensk, ki skrbe v centralah za zveze. Z novim aparatom si lahko vsak priskrbi direktno zvezo s številko, ki hoče z njo govoriti, in sicer hitreje in zanesljiveje, kakor se zgodi to danes s posredovanjem v centrali. Aparat je za porabo dan in noč. Izključeno je vsako prekinjen je in prisluškovanje. Ako na aparatu ni kaj v redu ali ako je zveza pretrgana, naznani to aparat sam v glavni urad, kjer uradnik brž ukrene vse potrebno. Ako bi kdo po končanem govoru pozabil zvezo prekiniti, opozori na ta nedostatek uradnika poseben zvonec. Seveda se z novim aparatom stroški telefona zelo znižajo.
* Najnovejši italijanski svetniki. Povodom svojega duhovniškega jubileja je dobil papež Pij X. med mnogimi darovi tudi elegantno povit ovoj. Papež je zavoj sam odprl ter našel v njem na veliko začudenje svoj grb v krasni miniaturni izvedbi ter tri svetnike z velikimi aureolami. Trije svetniki so bili Mazzini, Gari-baldi in Carducci. Zraven je bilo zelo lepo naslikano besedilo: »Nj. svetosti papežu Piju X., ki po božji volji, a proti svoji volji nadaljuje od zgoraj označenih oseb začeto delo, posvečuje več hvaležnih Rimljanov.« Istega dne so bile namreč v Rimu občinske volitve ter so na celi črti zmagali liberalci.
* Koliko stane londonska megla. Umevno je, da so se londonski mestni očetje razveselili projekta, ki jim ga je predložil nedavno Maggiora, naj bi se namreč začelo streljati proti megli s posebnimi topovi. Londonu provzroča megla ogromno škode. V poznih jesenskih in zimskih dneh je nekatere dni megla tako gosta, da se vidi jedva tri metre pred seboj pri belem dnevu. V takih dneh je oviran ves promet in trgovina, kar pomeni za londonsko prebivalstvo do tri milijone kron zgube na dan. Samo umetna ulična razsvetljeva velja 140.000 K, poulične železnice pa izdajo za razsvetilne signale 120.000 K.
* Kje je največ vdov? V Benga-liji je običaj, da deklico takoj poroče po rojstvu. Vsled tega je v državi nenavadno veliko število vdov. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli 1600 vdov, ki niso niti leta dni stare.
* Otrok v železni omari. V Bero-linu je 31etna deklica nekega odvetnika nagajala hišni, na kar ji je ta zagrozila, da jo zapre v železno blagajno. Dekletce je na to iz naga j i vo-sti zlezlo v omaro, a hišna je zalo-butnila vrata za njo, da so se zapah-nila. Vse prizadevanje, odlomiti klju-
čavnico, je bilo zaman. Knjigovodja, ki je imel ključe, je bil odsoten. Trajalo je celo uro, preden se je posrečilo omaro odkleniti. Otrok bi bil seveda mrtev za dvojnimi vratmi, ako bi ne bila požarna hramba brž izvrtala v omaro par lukenj, da je dohajal zrak v omaro. Deklica je ostala ves čas pri zavesti ter se je samo čudila, zakaj je nihče toliko časa ne vzame iz »temne sobice«.
* Brina nleialaka nmetnaat
je te dni v New Yorku privabila nepregledno množico v spodnji Broadway. S pridržano sapo je zrlo vse na stolp novega poslopja za Singerjeve stroje, najvišjega nebotičnika na svetu, na novo pritrjeni zastavni drog, po katerem je a veliko gibčnostjo plezalo kvišku in navzdol človeško bitje v višini 703 čevljev nad gladino Broad-waya. Najdrznejši plezalec po stolpih je tukaj debutiral. Treba je bilo na vrh zastavnega droga pritrditi 14 funtov težko kroglo in jo polepiti z zlatom, zastavni drog pa belo pobarvati. Izvršil je to nevarno in obenem zanimivo delo, ki je bilo že tedne prej naznanjeno po časopisih, železniški delaveo Capelle, ki mu gre slava najdrznejšega stolpnega plesalca na svetu. S ceste se je videl velik komaj kakor grah. In ko je množioa zdolaj mislila vsak hip, da se zvrne v glo-bočino, je Capelle mirno opravljal svoje delo in si zraven še ogledal prekrasno nevvjorško okolico. Tisoči vzkliki priznanja so zadoneli plezalcu, ko je dovršil delo.
Književnost
strukoijo, dim bo zadnji madžarski govornik k pooblastilnemu zakonu izgovoril. Kot zadnji govornik je zabeležen dr. Lengvel.
Bmdtapeita. 2. decembra. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o pooblastilnem sakonu. Izmed Hrvatov je govoril dr. Pinterovič.
Fetregrad, 5. decembra. V ulioi „Forštaddtaja" so v nekem stanovanju zajeli Člane neke nove revolucionarne družbe, ki je imela že izdelan načrt umoriti oarja Nikolaja. Policija je zaplenila vse spise, v katerih so bile navedene vse podrobnosti zarote.
Bere)lin 5. decembra. Kriza je odstranjena. Stranke bodo v parlamentu izdale izjave v prilog kance-larju Biilowu. Vendar pa s tem kriza, kakor se splošno sodi, ni definitivno rešena, ampak samo odgođena.
London. 5. decembra. Francoski zrakoplov „Patrie" so ujeli na Irskem.
Gostilničarje, olnotržce, kooar-narje In oinožradnlke
opozarjamo na novi vinski zakon , ki je stopil v veljavo dne 1. decembra t. 1. Tega zakona slovenska izdaja je na prodaj v »N a r o d n i knjigarni«. Zlasti opozarjamo, da mora imeti vsak gostilničar, vsak vinotržec, vsak kavarnar in vsak pridelovalec vina v vsakem prostoru, kjer vino prodaja ali spravlja, torej v vsaki gostilniški ali kavarniški sobi in v vsaki kleti na vidnem mestu nabit ponatis paragrafov 2. do 14. nove vinske postave. Kdor bi tega ponatisa ne imel, bo kaznovan z globo do 200 K, oziroma do 14 dni zapora. Taki ponatisi, lično narejeni, z razločnim tiskom na drobnem trpežnem kartonu se dobivajo edinole v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Jurčičev trg št. 3, in sicer velja odtis 70 vinarjev, s pošto 15 vin. več.
Henneberg-svila
samo direktno! — črna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. U 35 per meter za bluze in obleke. Franko in že ocarinjeno se posije na dom. Bogata izbera vzorcev se po§lje s prvo pošto Tovarn« mm m \ Ho Hrnneberg, Ziirlett. 1 107—6
Doječe matere
ki same hranijo svoje male, dobe presenetljivo hitro novih moči in veselja do iivljeaja s Scottovo emulzijo. Scottova emulzija je slastna, pospe-šuje tek in preoavo
krepi zdravje
in jači ves organizem. Obenem vpliva tudi najugodnejše na malega dojenčka, ga dela rožnatega in j edro vitega, d v o j no veselje za ljubeče starše.
Izvirna steklenica 2 K 50ti.
7
Pristna sano s ti maka — riM-čee — kot jan-itvnle znaion Scottovsga ravnila!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 2. decembra: Marija Lorenz, urad. nikova vdova, 65 let.   Radeckega cesta 21-Kap. — Jožef Polak, c. kr. adjunkt, 37 let. Tržaška cesta 4. Vnetje prsne mrene. V deželni bolnici:
Dne 30. novembra: Ana Murovič, zaseb-nica, 69 let. Cholecvstitis chron. — Lorenc Stibelj, dninar, 27 let. Mvelitis trauma ti ca.
Del. decembra: Ludo vik Jevnikar, delavčev sin, 5 let Meningitis. — Jurij Oblak delavec, 72 let. Kap.
Dne 2. decembra: Ema Ženko, gostilni-čarka, 29 let. Sepsis. — Matevž Kunstel, delavec, 38 let — Anton Pire, zasebnik, 40 let. Jetika.
Borzna poročila.
L|nbl]anaka „trodltna banka v L|ubl|anl".
Uradni karal dan. bon« 6. decembra tUOT.
i mejil« del. Kranjske < posojilo mat ta Spljet
fU » J» 2ldar t*u »es.-herc. leleaniskc
Bposojilo 1902 .  . . •sika kal. kaaka k. tj, aaet. pisma "ga*- asi aipotečnt banke . . se* k#n. k e. I
m, pt. .
%% eaet »iste* fcranilnk«. . *L% tast- pisma o ar. oti. hranilnice s. pk. e«r. Up. kan. «oL of r Tekata« is tetnk e. ar.
««. eel. čeike me. kanke Mter. lek. ielea. Trst
Perad .... prier eelenjekn led. ►rior. Jat. iti. kap. '/»Vi avta. pes. ae aei. p. t
tU
esj i. ieaa%
ed L ir-
ske terike
moške ovske Ijanske rdeč. krila
leHeve iekkurike teaejekt sta
Mae ieltznice • • t • Državne železnice. . . Avstr.-ogrske kantae dela. Avmtr. kreditna kaake
estenske , fSesnogokop v Mesta (Br-a* Mpinske mentan .... Kike iel. i«d. dr.   .  . .
■koa-Muranrl Trte
„Slovenski Sokol" ima v fit. 11. naslednjo vsebino: 1. Spomini na zlet v Pragi. 2. Telovadba na zletu v Pragi. 3. Vestnik slov. Sokolstva. 4. Književnost.
Vse ta naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trga fit. 3.
Izpred sottltfa.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
191etni pekovski pomočnik R. Kolar je bil obsojen na 48 ur zapora, ker je pekovskega vajenca Egidija Novaka telesno poškodoval. Prispevek k vzgoji rokodelskih vajencev!
Tri srake v Spodnji Šiški so bile obtožene, da so na državnem kolodvoru kradle premog. Punice so bile zaradi pomanjkanja dokazov oproščene.
Pri Devici Mariji v Polju so 16-
letni Janez Flander, 171etni Jakob Petrca in 181etni France Hočevar ponoči klicali Marijino devico Alojzijo Škrjanec in pri ti priliki pobili več šip, podirali planke in sploh uganjali različna pobalinstva. Flander je dobil 8 dni zapora.
Telefonska m Brzojavno
Danaf 5. deoembra. Zbornica je danes izredno številno obiskana. Nadaljevala se je razprava o nujnem predlogu prof. dr. Masarvka. Nujnost tega predloga je bila sprejeta soglasno. Pri razglasitvi glasovanja so krščanski so ci alci demonstrativno ploskali. V meritornem oziru je govoril kot prvi dr. Lueger. Njegov govor je napravil na zbornico najslabši vtisk. Povzdigoval je namreč svoje zasluge sa Dunaj v nebesa ter grmel proti požidovljenjn vseučilišč; obenem je naglašal, da krščarski sooialoi ne bodo preje mirovali, dokler se ne priznajo katoliškim dijakom enake pravice na univerzah, kakor svobodomiselnim. Nato sta govorila dr. Dr ti na in dr. Čela k o v s k y. Prihodnja seja bo jutri.
Dnnal fx deoembra.   V slučaju, da odstopi finančni minister dr. K o rytowski,     bo demisioniral tudi pravosodni minister dr. Klein.
Dunaj 5. deoembra. nJugoslovanski klub" je sklenil se zavzeti za znižanje skladiščnega davka in sicer za sedaj za 5 K, v petih letih zopet za 5 K in v na daljnih 5 letih znova sa 5 K. O tem sklepu je klub obvestil finančnega ministra dr. Korytowskega.
Dnna| 5. deoembra. Ministrski predsednik baron Beok je povabil danes ob petih k sebi na konferenco poslanca I van a Hribarja.
Dnna| 5. deoembra. V finančnem ministrstvu je   nastala   n e v a r n a kriza. Finančni minister dr. K o r y towski je kategorično  izjavil, dal dovoli znižanje  sladkornega   davka I ■amo za 6 K. Ako bi zbornioa zahte vala, da se ima ta davek še bolj! znižati,   je    minister   zagrozil, da bo  iz  tega izvajal konsekvenoe tei podal svojo demisijo.
Dnna| 5. deoembra. KoČijaži in! nakladaloi na kolodvoru so stopili v. stavko Štrajka jih 600.
Budimpešta 6. deoembra. Go- ^atsjsr^Pnm   * ' Za obilni
vori se, da namerava dr. W e k e r 1 eOdlnok prOSOttOU|lv. Ob pričetku nahod, gtavraterka a enim udaroem uničiti hrvaško ob- skoro nezmotljiv uspeh. 3753—7
t
eerskt Mm. sanke treske i fes. MO-
D*a«t	Bl»«o
96 61	96 80
	9865
96 8.S	97 05
11420	11440
93 1"	»3 80
11080	111-—
97'7<	8976
10 40	110-6J
99-90	i:o-86
98 60	6960
96 76	8G* J
»686	i 6*60
99 —	99 80
102*—	1C2 8)
97'-	98-
97 —	98'-
9885	99-25
98-60	99*60
99 60	100 —
98*76	
y SU	89*76
«95 85	297 85
986)	»9-60
147 60	161 51
£47	261 -
14 26	14 25
17160	»77 57
>74 —	2 9 —
246 —	2*.2-—
101 60	407 60
•81 60	18160
206	22- —
444 -	464-—
91 —	96 —
97 60	1C3 5J
Ci- -	68-
48-	60 —
6 -	28 —
66	70 —
86	89 —
«80 —	4k0-
V22K	168-25
6 1	672 -
1764- -	1774 —
37 26	638 26
763 40	76440
39-	130 60
7*4-	7x8 -
684 26	685 95
	390 -
61990	620 90
*48*-	I&S- —
4:6 -	460.—
lii-	161-
11*86	1141
19 19	lt'22
28*66	28 62
M 10	2416
117-76	17 96
9690	96 10
162	263
4*84	
Naprodaj p<
lek ar nI c;
Žitne cene v Budimpešti.
Dna 6 decembra 1907. Termin
Pšenica sa april .  .  .  .  sa 60 kg K 1316
Pšenica sa oktober .  .  .   aa 60 kg K 1133
BI        sa apr.l  .   .   .   .   is 60 kg K 12 41
Koruza sm maj 1908    .   .   ks 50 kg K 7*69
Oves     sa april .  .  .   .   u 60 kg K 8*63
ErviLttv.
Nespremenjeno
Heteorolositno porofflo.
/Itotu mad modaat SOS.   Srednji «račnl tlak 7»«o mm
t a 5 v •o	Ca* •paso-▼anjs	Stanje barometra v mm	§o o. t» h	Vetrni	Nsba
4	9. se.	730 7	16	si. Jsah	oblačno
6.	7. si.	7316	1*7	al. Bvsh.	oblačno
•	8. Pat	730 8	41	sL jsshod	oblačno
Srednja voorajlnja temperatura: •ti 0*1 \ — Padavina v mm 37
14 nor
Ura z verižico
4C6S
Zaradi nakupa velike množina ur raapošilja lleaka ratpošiljevalnica: prekrasno poalaČeno, 86 ur idoco precisijako uro na sidro, s lepo verižico sa samo K 2 kakor tudi triletnim pismenim Jamstvom — Po povsetju raspoiilja Prusko-sleska raipotU]evalnlcs
A. Gelb, Krakov 43.
NB. Za neuf ajajoce denar nazaj.
Restauracija
Drsnikov vrhe
Vsako soboto in nedeljo
1 M dOb« 40*8 8
na hodu dobre jetrne In krvave klobase
škatle. 40 Tin.     lastnega izdelka.
Po v a e n lekarnah. ...
obisk le priporoča re-
N. K.
Sprejme se
3916—7
▼eS? i>leztrnar in špeceri«t ob novem
leta pri tvrdtu Fran Picek, trgovina s me*»nim bugoui v Ribnici« Kranjsko.
Trgovina
Že več let obstoječa trgovina i mešanim blagom 4038-2
se da v najem.
Kje, pove uprav. „S!ov Naroda".
Prodajalka
slovenščine in nemščine zmožna, 22 do 28 let stara, ki zna nalepljati čevlje in stepati, se takoj išče v mesta na
dežeh.
Kje, pove npravništvo ^Slovenskega Naroda44. 40? 1—3
gostilna
▼ Ljubljani «e išče v najem event. na   tačau.   V Dajem ne  vame tudi
-gostilniška koncesija.
Pomdoe pod »Gostilna" na nprav-
oištvo „Sl^v. Naroda-. 4C61 1
Spreten urar
zmoien vsakega dela, 80 išče takoj ali posnelo v prijetno, stalno, dobro plačano službo.
Ponudbe pod nurar" na uprav.
„Slov Naroda**. 4049-2
Gostilna
.pri Finfarju' v JRofji Lom
se da v najem.
Vsa vnračanja na naslov: Ante
0aber v Škof ji Loki 4(43-s
Ura z verižico
za samo K 2"—.
Zaradi nakupa velike množine ar razpošiiia Sle-sjjska raepošiijalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko aro ankerico z lepo verižico za samo 14 9— kakor tudi 31 etno garancijo. — Po povzetju razpošilja
Prnsko-slezilska raz p o šil Je valni ca
F. WINDI:CH v Krauovu U/38.
NB. Za nengaiajoče denar nazaj. 4037
Tiisli zaton
(z doe 12. aprila 1907.)
vožen za vsakega vinotržca
je iišel v slovenskem jeziku in se dobiva v
„Narodni knjigarni"
BlasnlneT?!
proti požara in vlomu, fFoxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kierkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo, Zagreb, Ilica 22. 3424—26
SUKNA
28«? 42
In modno maso za obleke
priporoča Urina
Karel Kocian
tvornica za
v JCnmpolc«
cene.     Vzorci franke.
a sav&rava^tt
pQ »aira, n<>yr*ta«4tlih m pod taku uitt.diiiuii pofttfi, ka zavarovalni«*   Ziaati je varovan*;   aa   do livene ki maojaajočiM ae
hSLAVIJA-
t isjestae uvirt vilni
t,£4zL07*"7B K. tepla
druga vssLjemna
banka v »r a % I.   -   ■  • •
ia kapltalr)« 91,936.993*72 K. nase driave
laaTts«? »aaćnet
Zavaraj« poeloeja m paiaratoD   ikodaai pa aajciftjfa Akode <vni«ie takoj   ia aajkalaataeje, OUva   aajbotjfti   slov©«, kader »oeia)e.
Derol)a>e ia čistega dofci&ka i*4atae podpor«   v   aaroda«   ia ab*aoki
Itte se Izprašan
kurjač
Prednost imajo oienieni, kateri dobe prosto stanovanje in kurjavo.
Eje, pove upravmštvo .Slovenskega Naroda". 4027 8
Lepo nova hiša
a podstrešnimi stanovanji, tik državne ceste ter v blizini postajališča Hrušica, v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom in kavarno z
oddajo raznih jedil in pijač, se takoj COno proda ali pa tudi na več let odda ¥ najem
Pojasnila daje lastnik Franc Pe-terlin, Hrušica št   3j Gorenjsko,
p- šla JcStnice. 406C—i
Taielov šal preti odebelelostt, pri-znano uspešna spec. proti odebelelosti, gar. neškodljiv. Zavitki po 2 K se dobivajo v Angelov! lekarni v Celoi
Najboljša
c*
o
.'. za božični nakup po globoko znižanih cenah
je v
konfekcijski trpini za dame, - gospode, ddčke in deklce::
k
A. LUKIC
fni ik.f I« II It.
„The Gresham"
f zavarovalna družba za življenje v Londonu,
* pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade.
C. kr. avstrijska vlada je v varnost avstrijskih aavarovaneev pripoznala
K 33,743.42170.
Izvod iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu.
1. Splošni prejemki za I. 1905 .......K   32.677. 80a—
2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 .....„ 223,8*7 069 —
3. Izplačane police .... ......... 516,093 084-—
4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 .
i s K
Dobiček zavarovancem.......
Dividende in obresti....... » M
Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne mere................,,
7,223,290-—
0,295 843- — 726.076-—
L200.872* -
3201-5 K     7.22S 290-
Novi tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj in
poštnine prosto.
generalno zastopstvo v Ljubljani, na Frane Jožefov! cesti št 17 pri mr 6VIDONU 2ESGHKO H
Osebe, ki se hočejo posložiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne za nabiranje zavarovanj v mestn in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo.
Št. 45 488. Psk ■ 4062-1
Radi oddaje
Razglas.
miznTshih del z olioulem in ključarskih del
za novo zgradbo šentjahoDjlieja župnlšča v Ljubljani
se bo vršila
dne 16. t. m. ob 10. dopoldne
pri mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada
javna ponudbenska razpravo.
Pooadbe, v katerih je navesti enotne cene in skupine vsote v številkah in besedah, morajo biti koltćovane in opremljeDe 8 5% vadijem, določenim na podlagi skupnega zneska ponndbenske vsote in jib je i * ročiti zapečatene pri Davedeoem orada, kjer so tudi draibeai pogoji, proračuni, načrti ter dragi pri pomoČki v navadn h nradnih nrah razgrnjeni na vpogled. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale draibenemn razpisa in dotičnim pogojem, na tate, ki se bodo pogojno gja-nle in končno na take, ki bodo prekasno ali nakaadno izročene, se ne bo oziralo.
Jttestni magistrat v Cjubljani
dne 30. novembra 1907.
Gospodična, ki je naredila trnovski kurs, želi ▼ LJubljani ali kje na deiell 4 46—^
službe
¥ pisarni ali tudi kot blagajnlčarka. Naslov: nOetela 18" poste rest. LJubljana.
Klpti i
in učenec
za  stavbno  in galanterijsko delo se Sprejmeta takoj za trajno delo.
Simon Negro
kleparski mojster v Cerknici.
Cesene in železne
sanke
(Bodel) predaja tvrdka,
J. Korenfan v Ljubljani.
4044—2
Sprejmem takoj ««,
omoemeo
kot voditeljico svojo podrninloo v Smarjeti blizu R makih toplic.
i And. Elsb^cher v laškem trp,
Oes. kr. avstrijske     W|    državne železnice.
Izvod iz vodnega reda.
Odhod ta LlublJane Jaz. teLi
f-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
'•07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudollovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9-oa predpoidne.  Osebni vlak v smeri Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
I-40 predpoidne.   Osebni  vlak  v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
t.4B  popoldne.   Osebni   vlak  v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. tet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
•to zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
r 30 zveder. OseDni vlak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0-40 ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Is LJubljane dri. kolodvor:
/•28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2aOO popoldne. Osebni vlak v Kamnik r-io z veder. Osebni vlak v Kamnik o*SO ponoof. Osebni vlak v Kamnik. (Samt ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
Dohod v Ljubit ono Jaz. ieLs
e-08 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, G< rice, Trsta.
8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
il-iO predpoidne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-38 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čea Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta drž. žel Jesenic.
9- 0O zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovca, Beljaka (Čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja,Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-4-5 zve6er. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
ii so ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v L i obijano dri. kolodvori
8-48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
;o-59 prodpoldne. Osebni vlak iz Kamnika.
8*>   zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. „a po noči. Osebni vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja evropejskem času.)
C. kr, ^avnatetjstvo đrzamih železnic v Trstu.
POKORNEGA
PELINKOVEC
Najboljši želodčni liker sveto.
Od    zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoč
čisti muni destilat.
Eksoortira se na vse kraje sveta.
Odlikovan s 80 zlatimi, srebrnimi ln častnimi kolajnami.
Dobiva se povsod.
Zastopnik za Kranjsko:
FRAN REMIC, Ljubljana.
IlOpomboll
Izvrsten glas našega eli-zira „Pelinkovca" dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim 'menom slabše — cesto zdravja škodljivo — pijače. Radi tega pazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte izrecno 3b29—23
Pelinkovac Pokornu.
Vse ostalo naj se kot ponaredba zavrne.
Edmi proizvajalec:
Kralj.povLdion.lvornica likera
preje FRANJO POKORNY, Zagreb.
Ustanovljeno 1862.
Podružnica u Jpljelu.   „LjIlIlljOllSKO kfGditllfl bOilkO V LjUbljdili"   Podružnica o Celoocu
I
Mm glavnica K ^**€*€*.StritarlOVO uUcO *t. 2.
pi*lpoa*ote
Promese oa kreditne srečke a kron 18 — ž;reToa.ra.je 2. ja3a.-cLa.rJai. »ia
11     n srečke regalaci|o Donavo a    H   10- n       2- „ „
11     ji zous. kroditno srečke    a   „   5 50 n       7- 11 99
▼so tli promeao sknpaf satzaao 32 ^ron. Obrestnje vlofjo M knjižico in na toko61 račnn od dne vloge do dne vzdiga po 41|a°|0a
proti
ca o«
99 99
99
12—140
Trlo is
rele cl iačun
trideeetdaerrni odpovedi po
&°|o
Delniška družba Združenih piVOVOren 2alec in Laški trg
alltetai
izborno pivo. črno pivo JulUHtor".
03T   Zaloga v Spodnji Sliki.  —  Telefon itev. 187.   Tga 1464-62
sV Brtlinlk »Hsrsdnl dosa«, LJabl|aaa (ilov. tololona 82)
Poifllarva na
1504
AG
_»_i_»__« t_•_•__i_i
♦_•_t_
Podpisani se nsojam javiti velecenjenemn občinstvu v Ljubljani in
na deieli, da sem si nabavil
nov voz za prevažanja pohištva.
ter se priporočam ia selitve ter vse droge volnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam ia prodajo
24b>- 20
BSM9f>
Z velespoštovanjem
Jttartin Campcrt
Ljnbljana, Kolodvorske nlieo it. SL
Ljubiteljem lepe slovenske knjige priporočamo drugo pomnoženo in ilustrovano izdajo   o   o   o o
Poezij Dragotina Ketteja
OOOOOO    ki je pravkar Izšla v založništvu    o  o   o  o  o o
L. SCHVVENTNERJA v Ljubljani.
Cena broš. K 4'—, po pošti K 4-20, eleg v izvirne platnice vezane E 5 50;
po pošti K 5*80 za rekomandacijo 25 vin. več. oooooooo
Ta knjiga je opremljena tako sijajno, kakor pri slovenskih publ kacijah nismo navajeni ter ima vrednost tudi za tistega, kdor ima prvo izdajo Kettejevih poezij, in to tembolj, ker obsega mnogo pesmi, ki jih doslej ni bilo moči zbrati Uredil je zbirko A. Aškerc, ilustroval pa Čisto v smislu poezij M. Gaspari,   o  o  o  o  o o
Zelo pripravno za darila!
C8 - 73
Cene brez konkurence!
Gene brez konkurence!
Ljubljana
Mestni trs ft. 11
priporoča največjo zalogo
3452- 13
4 %
Zunanja naročila so izvrta-lejo hitro Ia točno.
Radi prezidave sem primoran za lO do 15% ceneje prodajati!
Trgovci
okrajni Sat Je« da naročate za er. Miklavža
razne plikoteln fino pedvo
70 po 2 vin. za 1 K, — 35 po 4 vin. za 1 K Blago je v kartonih lepo zloženo. Poštni lOJl 5        zavoj je 8 kartonov.
Razpošilja L BRAHDT v Kranju.
Istrsko
vino
črno, prav pristno, hektoliter 26 K, in iffftUJe domačega pr.delka po 96 E
hektoliter.
Vino ho pošilja v poaodah 00* njenih odltmalcev, imanje v lastnih posodah, m postavlleno na postalo Trst. 89; 5- j
Uzorci se pošiljajo no zahtevo.
Anton Paoluzzl
Novigrad (Cittannova) ▼ Istri
Za Miklavža!
pisemski papir
francoski in acglefiki v
okusnih kasetah in
Zavitkih  *©  dobiva v
»Narodni knjljorni"
združeni
s trgovino s papirjem, pisalnimi In risalnimi po--trobSCinami-
Jurčičev trg 3.
t AdsI. skladišča oblet
Llabljaca, Mestni trg 5, LJubljana
zaradi ogromno velike zaloge damske, moške, dekliške, deške konfekcije.
Vsi predmeti se prodajo
3 j 53 10
0. Bernotouić.
»mm
pri vporabi najnovejšega barvila za iaBe iz orehovega izvlečka
JCuisol
Bergmanna&Ko. Dečin n. L.
Ta izvleček 'prekaša po svojem prirodnom barvanja las in brade vsa dosedanja barvila.
Naprodaj v steklenicah po E 2*50 pri: O. Fettich-Franhheim ▼ LlubljsnL in 2iu8 is
R. KIRBISCH
4)o-3 slaščičar
v LJubljani, na Kongresnem trtu St. 8
priporoča svojo bogato  abortirano zalogo različnih lepih
Miklavžev In parkljev.
Zunanja naročila točno.
Zunanja naročila točno.
priporočava
svojo veliko, predobro izbrano zalogo;
knjig s podobami^ ^ak-vrst^b pravljičnih knjig
pripovesti za dečke in za deklice .*. .*.
mladinskih spiso* Mde*ketodeklio'
• •  • •
vsake starohtt
koledarjev za leto 1908 podob, gravur, bar votisko v Itd.
. najfinejše izvrženih, ||tol)IISOy   V8etl   velikosti in cen
■   ■   mnzikalij vsakršne baze     .*.       /. .•.
Katalogi zastonj ia in OhdSrllnih hn|ig za odrastle, odlične, najti- Katalcgl zastonj in poitnine prosto. neJSe opreme po vsth cenah. s3«|M prosto.
a Pl. KlEIMAVR * FED. BAHBERG SBKK1
umetninami in muzikol.
t li*cf   *. 4018-4
i Narodna knnsarna
I v Cjubljani, Jurčičev trg štev. 3
I priporoča naslednja dela:
I lo. Cankar: Alenz Razora.!
1 Ta povest is narodnega življenja je vele- 1
h zanimiva in spada med najbol.ša  dela y
X tega pisatelja. Broš K 15), ves. K zoO; [
l po pošti 20 v več. j
\ Ivon Lah: Vaška kronika, f
I Ta knjiga oblega več izvrstnih zgodovin- \
l l
I K 1 70. vez. K iil , po poŠti 2   v več. j
1    LIubliansKI Zoon.
Tega prvega in naiodličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti se naslednje letnike: IbOl, 9)r. (9 S, »904, 1A)6, 1906 in 1907. Vs»k letnik veija broširan K 9 i •
I
Ta knjiga obttega več izvrstnih zgodovinskih povesti iz slovenske preteklosti in sicer iz dobe turških vojsk, kmetskih vstaj, reformacije in renesance. Bros. K 1 70. vez. K iil , po pošti 2   v več.
\ Josip Jurčič: Zbrani spisi. j
¥ V 11 zvezkih so zbra i najlepši romani }
Y in povesti tega znamenitega pisatelja, X ki se >e s svojimi deli slovenskemu I občinstvu tako priljubil, kakor samo malo
drugih avtorjev.   1. Deseti brat.  S. Jnri 5
Kozjak.     Spomini     starega    Slovenca I
3. Domen. Jnri Kobila i. dr 4. Tihotapec, i Grad  Roj in je.   KI oš tr.sk i  žolnir.   5 Hči
mestnega sodnika   Nemški val pet.   Sin I
kmečkega cesarja i. dr        Sosedov sin. \
MoČ in pravica i. dr     Lepa Vida. Era- 6
I  zem T&tenbach. H. Cvet in sad. 9. Doktor T
I   Zober. i . RokovnjaČi i dr. I •. Tugomer. 1
* Veronika Deseniška i dr   Vsak zvezek
\  velja broširan K 1**0, vezan it K, po \
Y posti 20 v več. Y
m m
J Dr.Jos.Voin]ak: Zbrani dra-i matični In pripovedni spisi.
1 II. Doktor Dragau, drama v petih de-v janjiti   Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več.
* III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. X j           Broš. • K, po pošti Hi) v vrč. X
JDr Vošnjak ni samo jako priljubljen v
pr povedo val* c,   marveč tudi  eden naj- •
I   boljših slovenskih dramatikov Njegovi igri l
1   Doktor Dragan in Lepa vidh S'a dosegli v
na odru najUpŠe uspete. Ven čisti dobiček a
je namenjen drnžb   sv. Cirila in Metoda. }
j Drototln Jesenko-Doksoo: J Pesmi.
Y V najlepši moški dobi umrli Jeienko je bil velenadarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki zase ni delal reklame Njegov* pesmi, priobČene v raznih listih, so vsbnjale občno pozornost. Po njtgovi smrti so bile izdane in je čisti dobiček namenjen   mnogoštevilni nepreskrbljeni
J rodbini, ki Jo je zapustil Jesenko. Ves. ¥      izvod velja S K, ■ pošto zO v več.
fctaj
Korlstka.
Fr.Lioič: Možici M kron.
Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev { med beneško republiko in turškim c»sar-*=" stvom, v katerih so igrali hrvafiki in slo-X venski pomorski roparji znamanito vlogo Y  2 zvezka. Broš. oba t K, po pošta" 40 v več
n
\     * * f
v Roman iz ljubljanskega glfdal<škega iiv-X Ijenj* v polprtteklem Časn Broš. 80 v, 1 po pošti      v veČ.
H. Klrchstelter: Pod spo-oednlm pečatom.
Ta roman iz duhovskega £i*ljenja odkriva
skrivnosti iz Žnpnišč in duhovskega *t»nu t
sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva I
zvezka. Broš. oba K 4 00, po poŠti v v več ^
I Koledar družbe sv. Cirila in Metodo j
a  mm 1 ltt8. Broš. K I*«', po pošti 2J vveč. i
I        Sokolski koledar j
i  za 1. 19J8. Vem. 1 K, pa poitt 20 t »e4. *
f        Dijaški almanah J
i  za 1. 1908. Vezan 1 K, po pošti 20 v več. j
Trgovski koledar \
19u8. Vezan i K, po pošti tO v več. 1
I
za
l l l
Novi obrtni red.
Slovenska izdaja. 1 K, po pošti 10 v več.
Kazenski zakon.
Vezan 6 K, po poŠti lo v več.
Kozenskoprnvdnl red.
Veian K d6i, po pošti 20 v več.
Dr. E. Volili: Clvllnopravdni red in sodni pravilnik.
Broš. 7 K, vez 8 K, po pošti 4  v več
Dr. E Volčič: Odvetniška tarifa.
Broš. K 1*8 , po pošti *0 v več.
l*i»jH&eij i*   dfcovorai r<red«uk   Rssto P as t oslsBaisk.
—
Lmuu&a in usk ,Nsxodfli3 u^karue
.K
LM
D8B
37
ME