Novo učiteljsko društvo. (Iz Prektrmrja.) Po diolgem čakanju je prišel tudi za nas, ki nas ie usoda zanesla v Prekrnurje, dan, da smo si ustanovili svoje učiteljsko društvo. 12. t. m. se je zbralo vse učited]stvo v Murski Soboti. Prišli so tudi učiteljl Prekmurci, ki so bili pred kratkim nanovo sprejeti v službovanje. G. nadzornik Jurko je pozdravil zbraiie in prečital društvena pravila. Nato se je izvolil odbor. Sprejeti so bili nekateri predlogi glede tiskovin, zamud, šol. zemlje etc. G. nadzornik je opozoril učitelje Prekmoirce na določbe glede poduka madžarščine, ker so se čule pritožbe, da nekateri učitelji Prekmurci govorijo in poučujejo madžarsko, proti čemur so pa Prekmurci ugovarjali in protestirali proti članku, ki je izšel v 18. št. Učit. Tov. kjer se jlm očita madžaronstvo in drugo. Vendar ta njihov protest ni bil prav nič na mestu in njihovim trditvajT!, da članek laže, nismo mogli verjeti, saj so celo vpričo nas pred zborovanjem govorili le madžarsko, kar pač ni znak njihove zavednosti in slovenskega mišljenja. Kakor se je pa še pozneje pokazalo, lahko rečenjo, da jim ni članek očital ničesar preveč. Le to dopiustimo. da so mogoče med njimi tudi izjeme. Slišali smo pa konkretne dokaze, ki jih kažejo kot vse kaj druzega, le zavedne slovenske učitelje ne. Nastaio je torej med nami in njimi načekiio nasprotstvo, kaiti mi, ki smo prišli v Prekmurje, da tu utrdimo nied narodom narodno idejo, da ga rešimo duševnih spon, v katere ga je okovak) madžarsko tlačanstvo, nikakor ne morenra mirno gledati, da bi naši novl kolegi zopet razdirali, kar smo mi dosegli. Da bi se vendar nasprotstvo ublažilo, .ie prosil za besedo tovariš Požegar. bivšl dalgoletni predsednik mariborskega učit. društva in je v temeljitem govoru tov. Prekmurcem razjasnil vso stvar. Rekel je med drugim: »Nikakor ne smete mislitl, da vas hiočemo mi pregatijati ali da vam hočemo kakorkoli škodovati. Ne! Kakor privoščimo sebi kos kruha tako ga tudi vam. Stojimo na popolnoma. pravilnem stališču, da je dolžnost učitelja, ki poučuje slovensko deco, da jo poučuje v slovenskem jeziku in čuti slovensko; le taki učitelji naj bi se nastavljali.« Te besede »naj se nastavljajo le taki učitelji, ki čutijo slovensko«, besede ob katerih se pač ne more izpodtikati nihče, so vzbudile pri tov. Prekmurcih odpor. ki jih je pokazal v zelo i slabi ali pravi luči. Vstal je učitelj Luter in j rekel doslovno: »Mi smo se zavezali, da ! bomo noučevali slovensko. a da moramo | čutiti slovensko, tega ni nihče od nas zah! teval!« So to besede, ki naj jih še tako obzirrno pretresamo, zelo kritične. In zagnusile so se nam te besede, ki jih je \zgovoril prekmurski učitelj — Slovenec in ! čudimo se le, da se ni niti eden med njiini | oglasil, ki bi tem nizkotnim besedam ugoi varjal. j Ali nai imamo torej o vas vseh tako ' rrmernje? Vi, ki ste učitelii slovenske mla- dine. ne morete ali nočete čutlti slovensko, kako boste pa v naši mladini vzbujall in gojili čut ljubezni do materinega jezika, do jugoslovanske zemlje, če vam je ta čut tuj in ste mu sovražni? Nastaaie vprašanje, kaj čutjte in za kaj boste vnemajli na|o miadimo v šoli? Ali naj nastane najbližja sumnja, da čutite z našimi nasprotniki Madžaroni in hočete kot učitelji izrabiti svoje delovanje v druge namene kakor ste poklicani in dolzni? Zločin bi bil to. in na vas samih je sedaj ležeče, da odpravite to sumnjo. da operete madež. EH>k1.er pa tega ne storite. ostane med nami prepad, preko katerega si za enkrat ni mogoče podati roke. Nezadovoliiv je bH uspeh našega vrvega zborovanja. Da pa ne bo ostalo Ic pri ustanavljanju dmštva, temveč da djcvedemo društveno delovanje v pravi tir, ste vab^jeni vsi tovariši in tovarišioe v Prekmurju, ki poučujete slovensko in čutite slovensko. k sestanku <ine 27. maja v Beltincih ob 10. uri v šolsketn poslopfu. Tajnik.