"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Drugi najstarejši ! jugoslovanski socialistični list ilmiim immiSSŠt^^snffrji^ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, S P. sassw-ate? chicago, ill.. 4. juijja (jui.v ttt^^^^^^^^m Publish WnUy mt ■ seu w. 26th LETO—VOL. XXI v POJEMAJOČA OSEBNA VARNOST V VELIKIH AMERIŠKIH MESTIH — ROPARSKI UMORI DRUGI ZLOČINSKI NA PADI NAGLO NARAŠČAJO ——————————— - •» Razlika med Londonom in Chicago ter New Yorkom z ozirom na osebno varnost prebivalstva Koruptnost ameriške justice Ameriško dnevno časopisje je dne 19. junija poročalo o letni statistiki policijskega u-rada mesta London, v kateri je med drugim razvidno, da je bilo proslo leto v Londonu 18 zločinskih umorov, kar je v primeri s Chicagom ali New Yorkom ter tudi drugimi velikimi ameriškimi mesti izredno nizko število. Tekom lota 1928 je bilo v Chicagu 399 umorov, ali povprečno 15 več vsak mesec kot ▼ Londonu celo leto. London ima ¿tiri in pol milijona prebivalcev, z okolico pa sedem in pol milijona. Chicago jih ima nad tri milijone, z okolico pa okrog štiri miljone. Te vsporedbe v prebivalstvu zna-čijo, da je število umorov v Chicagu, če ga primerjamo z Jondonskim na bazi prebivalstva, res presenetljivo visoko. Nekatera ameriška mesta na jugu imajo Še slabši rekord kot Chicago in New York ne dosti boljšega. Morilci v Londonu nimajo ne » sodne ne policijske protekcije —to je, take, ki bi jim pomagala ostati na prostem in nadaljevati z ropanji ali drugimi prepovedanimi poklici. Policija v Londonu je izsledila prošlo leto prav vse morilce. Sedem jih je vsled strahu pred kaznijo izvršilo samomor, ostale je obsodilo sodišče. V prostih desetih letih je bilo ? Chicagu umorjenih 3,097 oseb. Mnogo morilcev policija nikoli ne izsledi, in v veliko slučajih se niti ne trudi, da bi jih izsledila. Močni roparski sindikati, ki se pečajo s prepovedanim obrtmi, npr. s prostitucijo, narkotiki, alkoholnimi pijačami, kradnjo avtomobilov, dragih oblek, zlatnine itd., i-*»ajo protekcijo, ki sega od organov v policijskem aparatu, pa skozi v sodne dvorani. 3,097 oseb umorjenih v desetih letih, in v zločinska od-vzetja teh življenj je bilo zapletenih več tisoč oseb! Država Illinois ima smrtno kazen, katero kapitalistično časopisje vneto zagovarja. L. 1919 je bilo v Chicagu 330 umorov, obsojeni na smrt pa so bili trije morilci. L. 1928 je bilo 399 umorov; nekaj morilcev je bilo obsojenih, toda nobeden usmrčen. Zločinci v Chicagu, ki plačajo umore s svojim življenjem, so navadno iz nižin, brez protekcije, brez zveze in brez sredstev. To je njihov greh, ne pa umor, in usmrčeni so vsled te neprilike, ne pa radi storjenega zločina. V desetih letih je plačalo za 3,097 umorov, ki so bili izvršeni v Chicagu, z življenjem morilcev. Glavni krivci ter ostali morilci so navadno obsojeni na zaporne kazni, nekateri v dosmrtno ječo, toda Če imajo količkaj vplivne zveze, so v teku leta ali dveh zopet na prostem, nekateri pa so tajno izpuščeni že po par mesecih zapora. Vsled kampanje čikaškega časopisja proti popustljivosti državnega pravdnika ter policije so zače- la sodišča izrekati nekoliko strožje kazni in gotove obrti, npr. trgovina z alkoholnimi pijačami, prostitucija in denarne igralnice navidezno nimajo več tiste . protežije kakor poprej. To pa ne pomeni nič drugega kot to, da je davek za protekcijo toliko večji. V Chicagu je nevarnost, da te kdo ubije, računano na podlagi statistike, dvajsetkrat večje nego v Londonu. Nešteto roparskih napadov se. izvrši tako drzovito, skoro pred nosom policije, da se svet čudi, kako je to mogoče. Ne bilo pa bi prav, če se bi metalo krivdo na policaje. V teku maja in v začetku junija je bilo v Chicagu ubitih pri izvrševanju službe pet.policajev. Kriv za to anarhijo je y«s sistem takozvane justice, ker je do mozga ko-rumpiran. Ce ne bi prežal samo na podkupnine, bi stvar ne bila tako tragična. Ljudstvo sicer želi izpremembo, kajti vsakjdo bi rad bil varen na ulici vsaj pred morilci, toda pod republikansko in demokratsko stranko spremembe na boljše ne bo. Zločinci ne bodo reformirali njunih političnih mašin sebi v škodo. MACDONALD-LJUBLJENEC LJUDSTVA na .4oR^oMVDo^idu ^ F^Zl "acij Uud.kih mnoiic. Delajo je ponosno nanj in •Irank^iuii^iUo*¿tJdUe s «^¡ticijo^M »i^?^ ^ ^t kandidatje v~h treh dr^ih _mmmrmw ** "»E*—« agitacijo proti njemu. Dobil je največjo recmo izmed vseh 615 izvoljenih poslancev. 0 kongresu francoske socialistične stranke bistveno ista kakor pred konvencijo Napetost med frakcijami tudi ostane tfji• Problem je, kam žnjim? V prvi polovici junija se je vršil kongres francoske socialistične stranke v Nancyju. Iz poročila, ki ga je podalo tej konvenciji strankino vodstvo, je razvidno, da šteje francoska socialistična stranka 3,489 organizacij s 109,892 člani. U-radno strankino glasilo "Populaire" je ob času kongresa imelo 20,437 naročnikov. Francoska socialistična stranka, ki je enako, kakor a-meriška, po vojni veliko trpela in prišla v stadij razsula, se je | v prošlih petih letih začela na-' gloma jačati ; postala je že ena prvih strank v državi in bo v dogledni dobi najjačja. PREGOVORI MED H. B. Zaostane v voJetvu ZASTOPNIKI' * -_____ • - i i aKt NA(iU) NARAŠČA VLAD ZA RA Z0R02EVANJE Angleška delavska vlada ' r proti militarizma I Hrvatske Bratske Zajed niče, ki __se je vršila od 10. do 25. junija Razoroževanje ni stvar n J vkljuie™; J«, d» ostane v bte- ilani"8o" glice, pač pa največje mogoče ^^So" 1 ^f6' Korenič" počasnosti. -V teku par ur do j,.,_ ^ol'tlka v HBZ. Lončar je bil izvoljen za upra- vojni napovedi je mogoče spre- P° prav,l,h hranjena, a se vitelja pomladka in dr. Božič meniti celo državo napol v vo-! J° UK?nja naPreJ 7>red jašnico, iu v teku „ekaPj tednov HL Delegacija )e bila v St. Louisu 16 dni Rezultat druge konvencije SENIOR NOVI TAJNIK SOCIAL! STIČNE STRANKE Akcija za poseben agitacijski fond Clevelandski listi so objavili še nepotrjeno vest, da je dobil urad tajnika socialistične stranke Clarence Senior, ki ga mu je poverila eksekutiva. Stranka ni še objavila uradno tega imenovanja, toda izvedeli so zanj reporterji in vpraševali Seniorja, ki živi v Cleveland^, o tem in onem. Clarence Senior je star šele 26 let. Svoje študije je dokončal 1. 1927 na državni univerzi v Kansasu. V Clevelandu je i-mel službo pomožnega tajnika pri Adult Éducation Association. Za sociološke probleme se je zanimal še kot dijak. Svo-ječasno je organiziral dijaško konferenco, na kateri je bilo zastopanih 25 univerz srednjega zapada; razpravljala je o social no-političnih vprašanjih. Senior je tedaj prvič obrnil nase javno pozornost. Njegova soproga Ethel je letos skončala politično znanstvene študije na Western Rezerve univerzi v Clevelandu. S Seniorjem dobi stranka tajnika, ki ima znanje posebno v krogih izobražencev mlajše ge-■ neracije, ob enem pa je aktiven Prebivalstvo Japonske nara-. med ljudstvom. K temu imeno-ste vsako leto za 900,000, je1 vanju bomo imeli naknadno dejal v svojem predavanju v poročilo, ko poda svojo izjavo Chicagu Sirosi Nasu, profesor strankina eksekutiva. j s tokijske univerze. Samo 18,-000 Japoncev se povprečno iz- Soc. stranka se pripravlja na bodočo kampanjo 1. 1930, v ka- tajnika porotnega odbora, But-' kovic predsednik in Horvat tajnik nadzornega odbora. Ostali za glavnega zdravnika. Upravni odbor ostane v ro-skoro vsi isti. Kar se tiče vod- kah kolašev. Urednik Petrak je vsa uposljena v serviranju ™.VS1 1SU' ™ Mkah kolašev. Urednik Petrak armadi in vojnim namenom. T**? T^™ b £k ' je somišljenik Jugoslovenskoga Kadar se gre za vojno, funkcio- T? P?4/1™«Prosvjetnog Saveza in enako nira ves državni aparat v mrz- J* tudl dob,la, tajnik Solič. Slednji je dobil lični naglici. Zamuditi se ne' SV°J de,leŽ ^lJ0?V*i,C1J1e in,^ed upravnifi odbornikov sme nikjer niti minute. I IV®?, vp !v v HBZ'. ,zadov°- največjo večino. Komunisti i- Nekaj tujega je naglica na 'J1V, ' .™Kre&lvn' blok> kl 80 majo Par pristašev v odsekih - - * ^ tvonli komunisti, pa je zma konferencah, ki so jih imele po *H.iyonil ^munma. pa je zma- n0Vega glavnega odbora (nad-vojni razne države v svrho pre- K, * resolu^ami» katere o- zornem in porotnem), toda ko-govorov za razoroževanje. Pre- fanej0 seveda P° konvenciji laši imajo v vseh odsekih in govarjali so se zastopniki vlad bFez^elJaye. Resolucija, ki so posebno v upravi absolutno mnogo, tudi predlogov je bilo J0 s1estavih *°munisU tako, da premoč, večino na konvenciji mnogo, h katerim so jih prispe-:ie tkonve^Ua z njo odobrila pa so imeli majhno, vali par zastopniki sovjetske'"^nev dualni umonizem-zj Konvencija je prišla parkrat Unije, toda nihče ni prav ve- d™«lm} besedami, komunisti«- v nevarnost fizičnih spopadov, rjel, da imajo te konference !ne um>e' Je bila sprejeta brez v enemu takemu vzrujavanju kako resnost. Sedaj, ko je na (opozicije, toda kaj koristi, če 22. junija je prišla v dvorano vfadi Anglije delavska stranka,! P.a b0 'e.na PaPirJu, kajti glav- policija, ki je imela zunaj pri-se bo morala taktika diploma-1 mm ™djem n? u Za^dn,'i pravljen patrolni voz. Pozval cije raznih držav spremeniti.1 ce "''""T ,1e.žeč1e jo je baje hišnik. MacDonald ima načrte, preko! pa blJ? UkeTudl re"i Konvencija je bila zaključe-katerih ne. bodo mogli tako1 V™}1*Maturi in za na 25. junija. Imela je 28 sej lahko kakor so šli preko ruskih! r.adm?eljafk,° rePubbko v in delegatje ^ bili v st. Louisu NOVA PREISKAVA O GRAFTU. V Chicagu je državni pravd-nik odredil preiskavo v gospodarstvu mestne občine, ker je njena uprava osumljena, da je potrošila milijone ljudskega, denarja v prid korupcije. ČEMU se tolikokrat v raznih krogih pojavlja želja, ali prerokovanje, da Proletarec vsak čas preneha? Vi, ki ga čitate, ki mu sledile, ki agiti-rate zanj, odgovorite na to željo nasprotnikov Proletarca s povečano agitacijo za svoj list. ki imajo mučne vojne mornan- ' ~ . .. ... ?>iu, za gi. zaravnina in on- ce. Te so po redu Anglija, Ze- "»^'nosti. Ako bi diktaturo vetnika pa $15. Za predlog, da dinjene države, Japonska,^ J"K"»'|viJi izvajali Hrvatje bodo dnevnice $x0> je glasova- Francija in Italija. Konferen- "ameato Pa,b' b.sttv1ar Io 176 članov konvencije proti cn teh se bo vršila deloma v ui~u*akhiuhsm nr- 4? Me8ečne piaie gl. od- Londonu in se bo potem nada- vat4 no*ex P^LtTi ti bomikov so: Predsednik $250; ljevala v kraju, za katere se ta n®če k«toh4kih Hrvatov. UJnJk $225; , , blflf?ajnik bodo prizadete sile zedinile. ,1 reP,rata se za (W,ovo aenco- $225; urednik ''Zajedničara" -r— ! V glavni odbor so bili izvo- $225; pomožni urednik $200; PREBIVALSTVO ITALIJE, ljeni: Gazdič za predsednika; pomožni tajnik $175; upravi-IJudsko štetje v Italiji t Kuharič za podpredsednika, telj mladinskega oddelka 1928 pokazuje, da prebivalstvo Solič za tajnika, Matanovič za $200; glavni zdravnik $225; hitro narašča, v preteklem le- pomožnega blagajnika, Jonič pravni svetovalec (odvetnik) tu na primer za 406,000 oseb. ; za blagajnika, Petrak za ured- $200. Glasom lanskega štetja ima I- nika MZajedničara", Sambol za j Račun porotnega odbora za talija 41,173,000 prebivalcev, predsednika in Bazdarič za; (Nadaljevanje na 3. strani). seli vsako leto. Prirastek pre- ten se bo predvsem koncentri-bivalstva napolnuje že itak na- rala le v nekaterih kongresnih polnjeno japonsko otočje, in okrajih, da si v njih toliko si-država ima pred seboj težak gUrnejše pribori zmago. V po-problem pneobljudenosti. En seben organizatorično - kam-lzhod je, pravi prof. Nasu, in- panjski fond je začela zbirati dustrialiftacija, kajti agrikultu- fond $50,000, načelnik te kamra ne more vzdrževati več lju- panje pa je Marx Lewis, z di kakor Jih zdaj. Nekoliko se uradom v New Yorku. Lewis jo sicer še lahko pospeši na o- je vodil že mnogo kampanj, toku Hokkaido, na katerem pa strankina eksekutiva mu je poje zemlja zelo revna in klima Verila to nalogo z odobrenjem jako ostra. Transportne zveze mn0gih znanih socialistov, ki s tem otokom, ki obsega eno so 8e udeležili konference, petino Japonske in ima le dva Marx Lewis je bil preje tajnik in pol milijona prebivalscev, so kongresnika V. L. Bergerja in zelo ovirane. pre da izseljujejo v domovino v svrho Hooverjev načrt za pomoč far-ženitve nekaj tisoč v Mehiki marjeffn> ki ga je sprejel kon. in BraziH)i.\ gres> ne bo koristil farmarjem. Japo^^kapitaUzem je zelo Walsh je progresiven senator penetnra) f Mandžurijo in na vgaj y toliko> dft ve> kedaj ^ v Kitajsko sploh, in prizadeva si, kongresu sklepa v korist prida se utndi v ruski Sibiriji. V yatnih interesov in je temu na-Mandžuriji znašajo njegove in- sproten> ni pa dosegel stop-\osticije žo nad milijardo do- kjor'hi bi, v stan)U (lati 1 slovo stranki, kateri pripada, pa bi se potem nevezano in brezobzirno lotil boja za farmarje in delavce. da KDOR -SMATRA, iu Proletarec svojimi * poročili komentarji dela kri-vieff, lahko odgovori ali' argumentira v PR OLETARCU in 7/' larjev. Kapitalu torej ni težko dobiti prostora za ekspanzijo, toda kam s prebivalstvom? V mnoge dežele po svetu je Japoncem naseljevanje zabranje-no, npr. v Zed. države in Avstralijo. Prof. Nasu je mnenja, da na izseljevanje Japoncev v velikem ni misliti, so fra pogoji, da se v deželi razvije veleindu-strija, ki bi vposlila par milijonov ljudi. ......................................m................................................................. Glasoov iz (lase g a gibanja NASA AGITACIJA V LA SALLU IN OKOLICI ajptatoncm turi v naselbini Lavairj-e na razpolago: lUKaj Nasieti jeseni zopet snide-mnenji — socialiste, liberalce, Sebno če vzamemo v upoštev mo in tedaj bomo posvetili vso nazadnjake, mlačne in delav- kratko odmerjeni čas; kmalu pozornost agitaciji ne samo v ne. Izjemo v tem pravilu dela je bilo treba odriniti na piknik, ganu \n ne pue, pač pa v bržkone v večji meri samo Jo- ki se je vršil na prijaznem grič- vseh naseibinah lasallske oko- liet, kjer bi moral aktivne na-(ku preko reke Illinois. Tu smo jjce prcdnjake iskati z lučjo ob be-, dobili zopet več aktivnih so- iskrena hvala vsem, ki so mi lem dnevu. V mislih imam se- drugov, med njimi našega sta- na ro^0 tekom tega obiski, veda naprednjake v socialistič-; rega znanca Vencel Obida. Za- kakor tudi za gostoljubnost ro- nein pomenu besede. No, rkQ 1------ - s——*— ~iAo ; • • • j—---™— tudi tam skim zidom V __ tudi mednje zašla ter procvita- harmonikar, pa so se začeli vr- ¿u za stanovanje, la socialistična ideja. i teti kar po travi. Skupina tu Cha«. Pogorelec. Da ne bi zašel predaleč, se je zapela, druga je bila v res- | _______ ___________________ - bomo povrnili k predmetu.' nih razgovorih, tam jo je zaba-Tajnik kluba št. 4 JSZ. v La val šaljivec, eni pa smo agitira-Sallu mi je nedavno pisal, da je \[ za naš list, in-feči moram, da želja sodrugov, naj jih enkrat ne brez uspeha. Pozno zvečer obiščem. "Ce moreš, pridi v ne- smo se vrnili veseli nad zabavo deljo 16. junija, ko bomo imeli jn agitacijskim uspehom, piknik za klubove člane in pri- y pondeljek smo obiskali še jatelje. Seznanil se boš z njimi nekaj rojakov v La Sallu, po- nase aktivnosti v KANSASU. Arma, Kan».—Ker se prošle ---- „ i . --------- *------—- . ivaivut ww.ii — /Ari n «i, ivan«.—iver se p ras iti enu besede. No, pa bava je bila izvrstna, piča i je- jak0m in družinam Zevnik,!seje kluba št. 21 JSZ., ki se je niso obdani s kitaj- ia je bilo dosti za vse. Ljubi- Martinjak, Vogrich, Certalich [ vršila 16. junija, oddaljenejši m in prej ali slej bo teljem plesa je bil na uslugo in kajpada tudi našemu Derži- člani niso udeležili v polnem -I tnoln f ow ni'A/H'lt * - -.11---«a aa »«Anll »r w . ___i - - . . _ STAVBINSKI FOND J. S. Z. Finance stavbinskega fonda in statističen pregled rfVWWVS/WWWWWWWWW^ DOPISI POROČILO O VZHODNO-OH1JSKI KONFERENCI J« S* Z« niso udeležili v polnem številu, jim podajam tukaj njene važnejše zaključke. V bodoče se bodo vršile klubove seje tretjo nedeljo v mesecu ob 2*, popoldne v Arma Moose Hali, torej ne več vsako drugo nedeljo kakor doslej. Prihodnja seja bo v nedeljo 21. julija. Nadalje je sklenjeno, da klub povabi vsa društva Izo- jaieije. oez"»,mwuv86 nekaj rojakov v la oauu, po- J. S. Z. klub povabi vsa društva Izo- pa malo poagitiral. Dobro. poldne pa mi pravi s. Vogrich: zborovanie iastopnikot »oc. braževalne akcije, da pošljejo Ker ni bil moj namen iti tja sa-( „Ti> kako pa kaj De Pue, koli- in IxXTževalne ak- zastopnike na našo prihodnjo mo "malo pogledat , sem oa- ko naročTiikov ima tam Prole- .. . 23 . sejo. S. Kunstelj bo referiral o potoval že v soboto dopoldne. | tarec ? zdj se mjt da boš Um Vlak v La Salle vozi iz Chica- danes boljše opravil kot tu- ga dobrih par ur. Na kolodvo- kaj » Odpeljala sva se v De ru sta me čakala s. Math Vo- pue ki je kakih osem milj od grich in Jakob Streli, ki je dan La Salla prvi rojak, ki smo ga preje dospel s svojo družiao iz srečali, je bil John Novak. Po v - /~1 _ I____XI« nnfll nrftti . . _ i _______1 _ cije JSZ. te j« TTiilo 23. ju- ^J0- S. Kunstelj bo referiral o ni j a v Bridgeportu. — Ude- Izobraževalni akciji, njenem ležba dobra.—Zanimanje za namenu in pomenu. Proletarca.—Poročila o kon- Zaključili smo tudi, da dobi-venciji SNPJ. — Prihodnje mo na prihodnjo sejo enega zborovanje bo ▼ Blaine, O. lzmed angleških sodrugov za Precejšnja skupina sodrugov ^AlL Si™ picjc o --------------- srecau, je uu ju mi .__govorniKa, aKO mogoče. Ulam južne Colorade. Na potu proti običajnem pozdravu mu razlo- . Precejšnja skupina sodrugo% in 80miiljeniki udeiežite ^ je njegovemu domu smo se usta- žimo namen obiska. Dejal je, »n somišljenikov se je zbralo polnoštevilno, ' delavnici s. Martinjaka. da je že bi, naročnik. "B.^se ^j^J^ar«^ Ljubitelje lepih knjig vabi- vili v ki je bil zaposljen da kaj, pa naročilr _ "Monda." - "Veš villu, da razpravljajo in skle- ■ ge knjiž. je vzlic temu odložil "šilo in kaj/. mu pravi Vogrich, ti si P»J« o vsem. kar se nas tit e in nic katerj jma k)ub ^ kopito" in pokramljal nekoliko; znan v naselbini in veš za sta- je splošnega značaja Zboro- zbirko raznjh slove;. z nami. Na vprašanje "kaj vse novanja naših rojakov. Ali ne vanje je otvonl tajnik Konfe- skem a |eškem jezjku 2e imajo na programu" za časa bi šei nekoliko z nami?" renče s. Nace Zlemberger. Za ,„ .....^ _„ mojega obiska, mi je zagotovil, Dredsednika seje je bil izvoljen to je zadosten vzrok> da P°" -----"rinnpH "Zakaj pa ne! Časa imam s zanisnikaria na 8tanete kluba. da ,e vse P^krbljeno- Danes dovo|j „ J fij 8mo. "Kje je i^ri.n Piek Sje bila vse- Ker vemo, da je v tem okro- P ^ , • . tt 'kajzer'," ga je vprašal Vo- . ; 7nnimi'n Rfl7nr«vfl v žju mnogo simpatičarjev socia- boj ta m ta mi Pravi, jutri J G1 kaj ^ skoz »anim va^ * lističnega gibanja, jih vabimo, morda jaz in se kdo drugi ,« R sem si mi- ^udarnosti i^prTmilljenosU da P^opijo v klub. Cim jačji Določeni v to so bih Vogrich, J ml je pojasnil, da bili dTbra Toda bo, toliko večji bo njegov vpliv. Zevnik m Certahč. naziva svoj brata Seveda, tudi neprijatelji se do- Od peljali smo se naVogn ^ DMl[ smo ga> in po * takoob be* Kdor 8e "trodta"' da bo čev dom, kjer sem se seznanil .špasnih. kot je navada ^¿f^¡¡¡¿^^ l^nekaterih k,ub in naše »ibanje P^asi družtno^reUovo^n pas»odni- ^^ ^ -oti Klub je tukaj t m DeSčJm K«? 5 bil s. sodniki, se je naročil na Ust - ^ ^ Mnogo se je »n ostane.-A. Sular, tajnik. gom Derzicem. Iver J odšh gmo k ^aku Zugiču, ki raznravlialo o Proletarcu da' - Vogrich zadržan me je tisto ^ ^ kon. ™ SPREMEMBA DATUMA SEJ na^i^ciji1 Deržiit N aj^ nT pr-, vencM* SNPJ- in je Mdog^ V DE' ! Thila k Silvestru Kra- Poseta edimt ^mk tukaj.!d& so nftgtali g spremembo ob-' TROITU. Naročil se je na list Jako prijazen m go- like veliki stroški> ki jih je tre. Detroit, Mich.-Naznanjam ^ ? nn^bnei^ ¿ngovarjanja. «toljuben človf' ^ah smo Hi en u dr nftčin_ članstvu kluba št. n4 JSZ, br?Z PA0!^^rn?prreti. L ™ z ^rojakom Blatn kom, p0Večanje šte- Detroitu, da se v bodoče na stejo, in zato j ^ otroci «Cakajta malo, da to stvar j verjena Jos. Snoyu. Ostali za-,Six Mile Kd. Prihodnja seja se žiti na cent . ^ dihajo preštudiramo. Naši ljudje de- stopniki so mu obljubili vse vrši v soboto 20. julija ob 8. hiLl P?*e Obiskala sva še lajo v cinkovni in ker imajo niogoče sodelovanje, kadar se zvečer. Udeležite se je! svobodnej • y ^ uspeh je različne šihte, bo treba zbrati bo nahajal v njihovih naselbi- Nadalje je bilo zaključeno, vec drug1" . - ---------------- - --- - - - ...... - nah. da plača naš klub vsem tukaj- rr v J Delegaciji je bilo podano tu- Snjim zastopnikom Proletarca, / Ole mi ne gre di poročilo o "blokih" na kon- kftkor tudi drugim članom klu- A venciji SNPJ., za katero se je ba za vsakega celolet- članstvo živo zanimalo. Nav- ne&a naročnika na Prcletarca zoči so soglasno odobrili nasto- ** nagrade. Izkazila dobljenih - panje jednotinega bloka, ker celoletnih naročnin od novih Kako more človek trditi, da je dokazal, da je res zastopal naročnikov se mora predložiti je radikalec, ako vse njegovo edino interese članstva. Jos. tajniku kluba, delovanje dokazuje nasprot- Snoy je bil iz vzhodnega Ohija no? Kako morejo biti komuni- edini delegat, ki je pripadal »ti res to kar trdijo, če se ob bloku SNPJ. in je bil vsled te-enem zvezujejo s šovinisti re- ga edini iz tega okrožja, ki ga akcionarnih nazorov? Kako je niso vbdifi predsodki proti te-mogoče, da je človek lahko re- meljem SNPJ., in mu ni bilo mi ne gre v glavo: . Peter Kitovec, tajnik. PIKNIK KLUBA J. S. Z. V WAUKEGANU BO 4. AVGUSTA. ' ........... ,_________________ ____________ _______ _______ Waukegan, III.—Klub št. 45 prezentant naprednosti na ko- treba slediti navodilom neČla- JSZ. je sklenil, da priredi v ne-munističnem banketu in istota- nov. deljo 4. avgusta piknik, na ka- ko na sestanku monarhistov? Zanimivost Konference je terega že sedaj opozarja svoje Kako morejo biti ljudje tako bila posebno v tem, da so se članstvo in prijatelje. Podrob-nelogični, to meni ne gre v je udeležili med drugimi tudi nosti bodo objavljene pozneje, glavo. oddaljeni sodrugi, s čemur so Anna Mahnich, tajnica. Lotos april« je preteklo štiri leta, od kar je bil ustanovljen suvbinski fond JÖZ. Ob zaključku prve polovic« teKa let« je snai«l« njegova imovin« $7,271.91, ob večnosti klubov in članov na neplačanih, oziroma delom« plačanih delnicah p« zn«ft«jo $6,996.02. Od tega so obveznosti slovenake sekcije $6,000 in obveznosti kluba it, 1 $1,428.20. Posamezniki imajo obveznosti $617.82. Izmed poHameznih organizacij je liplačal največ klub it. 1, namreč $3,671.80, za njim pa klub it. 46 v Waukeganu, ki je vzel 6 delnic in plač«l $160.00. Klubi in konference so plačali vaega skupaj $4,666.80, slovenska sekcija $600, druitva $130 in posamezniki $1,742.18. Finančno poročilo za proilo polovico leta je sledeče: Dohodki: Obr.nt, ....................................................... $45 50 Vplačano na dolnic« ..................................... 125.00 Skupaj ................................................ $170.50 Prano« od 31. dacambra 1928........................ 7,126.41 Skupaj S prenonom ................................ $7,296.91 Isdatki: Povrnjano vplačilo sa delnico Carotin! Dobranick ...............^....................................... $25.00 Čista imovina < 90. >unija 1929 .................... $7,271.91 V delnicah Jugoslov. stav. in po«, druitva ...»..................«... $7,106.52 čakovni račun ............................ 165,39 Skupaj kot praj ....................................$7,271.91 Vplačali «o od mtanavitva fonda: ' « r Klubi JSZ. in Konfaranca....... $4,666.80 Slovanska sakcija ..................... 500.00 Društva .................................... 130.00 Po«am«sniki .............................. 1,742.18 Skupaj vplačali .................... $7,038.98 Obrasti in kontribucija ................ 232.93 • • ■ _ _t Skupaj ....................................................................$7,271.91 V delnicah Jugoslovanskega stav-binskaga in posojilnega druitva imamo: Razred "A" ...»...............................$730.77 Razred "C" ______________________________________3,375.00 Razred "E" ______________________________________________3,000.75 Skupaj .................................;. $7,106.52 Na delnice razreda "A" plačujemo $2.60 tedensko in knjiiica poteče enkrat prihodnje leto. Dobili bomo z obresrtmi $1,000. NajboljSe se obrestujejo delnice razreda "C", v katerih imamo $3.876. Obresti, ki so na te delnice okrog 7%, pa dobimo tako visoke le, če pu.«timo, da dozore. Za vsako smo plačali $76, in ko se v teku določenih let nabere $25 obreati, jih »tavbinsko druitvo izplača. Na te delnice imamo sedal dobiti oknog $790 obresti, seveda le ako jih bomo driali do konca. Prve naie delnice razreda MC" potečejo Čez dve leti in zadnje čez tri leta. Ako jih dvignemo pred to dobo, bomo dobili nanje le 4% obresti. Delnice razreda "E", katerih imamo za «3.000.75, nam po novem letu donašajo 5% obresti. Vsska je-$100. Vsled zviSane obrestne mere je treba plačati za vsako 26c premije, toda le za tiste, ki se jih vzame po 1. januarju 1929. Mi «mo od tega datuma vzeli tri. vsled tega je v prej navedeni vsoti poleg vsote za delnice doitotih Se 75c premije. Delnic naiega stavbinskega fonda JSZ. so vzeli: Klubi JSZ............................................................. 240 Konference JSZ.................................................. g Slovenska sekcija JSZ......................................... 220 Druitva ................................................................ 6 Posamezniki .......................................................... 92 Skupaj ..................................................... 563 . Izmed klubov jih ima klub St. 1 v Ohicagu 200, in ostali klubi 40. Vaeh klubov, ki so vzeli delnice, je 22. Eni izmed teh so se v proilem letu razpustili, in ko dobimo o njih točen seznam, bodo njihove delnice prepisane na ime slovenske sekcije. Vsa tri druStva. ki so vzela ^delnice, so v Chicagu, oziroma eno v Clceru. Izmed posameznih delničarjev jih je 43 v Chicagu in Ciceru in 14 v drugih krajih. Izmed posameznikov jih je 13 plačalo samo po $6, in le 31 jih je uplačalo polno vsoto, nekateri takoj v začetku. Obveznosti na le deloma plačane delnice znaiajo: Klubi JSZ....................................................... $1,428.20 Konference JSZ........................................... 3f) Of) Slovenska sekcij« JSZ.................................. S,000 00 Druitva ......................................................... 20 00 Posamezniki ................................................... 517.82 .................................................... $6,996 02 Izmed klubov ima obveznost le klub it. 1, največja pa je obveznost slovenske sekcije. SEZNAM DELNIČARJEV JE SLEDEČI: štev. KLUBI J. S. Z. delnic Vplačano Obveznost Klub it. 1, Chicago ............................200 $3,571.80 $1,428.20 Klub it. 184, Lawrence, Pa. 1 25.00 Klub it. 10, Forest Citv, Pa. 1 25.00 ...........L.." Klub it. 238, Universal, Ind. 1 25.00 ...___ Klub it. 49 Collinwood, 0..........2 50.00 Klub it. 118, Canonsburg, P«................................ ... 2 50.00 ................ Klub it. 45, Waukegan. III. 6 150.00 ....... Klub it. 37, Milwaukee, Wis. 2 50.00 Klub it. 114, Detroit, Mich. 4 100.00 Klub it. 41, Clinton, Ind..........2 50.00 .. . Klub it. 50, Virden. Ill________< 1 25.00 ..... Klub it. 47, Springfiald, III. 1 25.00 ....... Klub it. 222, Girard, 0..................2 50.00 ..:..::..... Klub it. 235, Sheboygan, Wis. ........................................4 100.00 ............. Klub it. 27, Cleveland. 0..........2 50 00 . Klub it. 242, Cliff Mine, Pa. 1 25 00 ... Klub it. 224, Pullman. Ill..........2 SO 00 ..... ' Klub it. 225, Avella, Pa.............1 25.00 ~ T........ Klub it. 234, Waiden, 0..............1 25 00 ....... .... Klub it. 2, Glencoe O________________1 25.00 ........... Klub it. 22, Cbisholm, Minn. 1 25.00 ..!"!!!*" Klub It. 127, Krayn, Pa..............2 »0.00 Konfaranca JSZ., Kansas .. 2 20.00 30.00 Konferenc« JSZ. it. 2. Ohio 1 25.00 ........... Konferenca JSZ. Illinois- Wisconsin _____________________2 50.00 Slov. sekcija JSZ........................220 500.00 8,000.00 80.00 20.00 25.00 ............. 25.00 ........... DRUGE ORGANIZACIJE: &tev. delnic Vplačano Obvezae* "Nada" it. 102 SNPJ., Chic. Slov. Dom it. 86 SNPJ., Chicago, HI..................... Sosedje it. 449 SNPJ., Cicero, 111. .—................. POSAMEZNIKI Alesh Frank, Chicago, III..... Artach Jolm. Waukegan, lil. Blaiun Francas, Cicero, 111. Božičnik Rok, Chicago, 111. Benchina Frank, Chic'o, III. Brezar Frank, Cicero, 111..... Britz Louis in Annie. Lawrence, Pa. .............—...... Čebul.r Jo«., Vandling, Pa. Darovec John, Chicago, 111. Dernull Otto, Chicago, III..... FradaJ John in Mary, Latrobe, Pa........................... Furlan Albina Mrs., Chi'go Furl an Andrew Dr., Cci'go, Godina Filip, Chicago, III..... Gorjup Lawrence, Cleveland Hochevar Rudolph, Chicago Hujan John, Chicago, HI..... Judnich Mart., Waukegan,.... Kravanja Anton, Chicago.... Keber Mike, Dixon, 111......... Kocin John, Girard, O......... Kure Matthew, Cicero, III. Kuinik Loui«, Waukegan.... Ločniikar Vinko, Chi'go. III. Lotrich Donald J., Chicago Langerhole John, Johnstown, Pa. .......................... Margolle Frances, Cicero.... Margolle Frank, Cicero, III. Maslach George, Chicago, III Miiko Andrew, Chicago, 111. Molek Ivan, Cicero, III._______ Oiip John, Chicago. III.-........ Omahen Frank, Chicago, III. Oven Joseph, Chicago, III..... Podgornik John, Cicero, 111. Podlipec Frank, Cicero, III. Pogorelec Chas., Chi'go, III. Prusheck Harvey G., Evans- ton, III............................... Putz Anton, Cicero, III......... Rayer John, Chicago, III..'... Slabe Anton, Cicero, 111....... Steblay Joseph, Chicago, 111. Tauchar Frances*A., Chi'go Tauchar Frank, Chicago, III. Tekauc Marko, Canansburg, Pensylvania ...................... Terčelj John, Strabane, Pa- Thaler John, Cicero, III......... Tich Angeline, Chicago, III. Turk John, Chicago, III......... Vičič Anton, Chicago, 111..... Vider Fred A., Chicago, 111. Zaitz Frank, Chicago, III..... Zavertnik Rich. J.( Chicago, Zornik Anton, Herminia, Pa. Zupančič Victor, Chicago.... Žagar Ant. F., Waukegan, Illinois .............................. /lemberger Nace, Glencoe, Ohio .................................. 4 50.00 50.0« 1 10.00 16.00 1 5.00 20.00 1 15.00 10.00 1 25.00 .... -•••«••••«■» 1 5.00 20.00 1 25.00 1 20.00 5.00 1 5.00 20.00 1 25.00 .... .......—- 1 25.00 2 50.00 .... _________ 2 50.00 .... 1 25.00 ..... , 1 25.00 , * 1 5.00 20.0« 1 5.00 20.00 1 « 25.00 - run 1 25.00 .... _________, |(i 1 25.00 «... _________ 1 25.00 ..., ....... ' jj 1 25.00 1 25.00 .... ...«••••Mas 2 25.00 25.00 4 75.00 25.00 1 25.00 1 5.00 20.00 1 5.00 20.00 2 25.00 25.00 6 150.00 .... ........... 2 24.18 25.82 4 100.00 .... ........wa 2 50.00 1 II, 2 50.00 .... ______ ,11M 1 20.00 5.00 2 50.00 .... ____ i r, M 100.00 4 .... --------- i r— 1 25 00 .... — rt- 1 5.00 20.00 2 * 5.00 46.00 1 25.00 .... ....... 1 25.00 .... ____ 1 5.00 20.00 2 30.00 20.00 1 5.00 20.00 1 25.00 .... .......... 1 25.00 .... ........... 4 100.00 2 30.00 20.00 1 18.00 7.00 1 25.00 .... ........ 4 100.00 .... i n. 1 10.00 15.00 1 25.00 1 5.00 20.00 1 5.00 20.00 1 25.00 AGITACIJA ZA STAVBINSKI FOND. V kampanji za stavbinski fond smo poskufaH s posebnimi odbori v Chicagu, izmed katerik je eden delal nekaj časa in tudi dobil Števil» delničarjev, v drugem slučaju pa je bilo poslanih sam« nekaj ciikularjev, oziroma opominov. Ako smo v teh okolSčinah vseeno dobili v razmeroma kratkem ča* nad sedim tisoč dolarjev v gotovini, je to zadovoljiv rezultat, vzlic temu, da bi bil lahko Se boljU Navsezadnje je to pretežno le akcija enega kls-ba, in če primerjamo njegov uspeh z uspehi enakih akcij za domove v krajih kjer delujejo skupno m društva, nimamo vzroka obupavati. Potrebno p« j«» da se s tem delom ne preneha, zato se mu bo mortl v bodoče posvetiti kdo, ki bo imel več čas« n» razpolago kakor ga ima sedanji tajnik. Možno je dobiti od onrh, ki so že plačali mkaj M delnice, ie ostalo vsoto, Če vzamemo za bazo obveznt» sli, okrog $600. Možno je Število naiih delničarjev pomnožiti, kajti 57 oseb je malo. Toliko bi jih mortl« biti samo v Chicagu med naiimi delničarji Se predw bi lačeli graditi poslopje, oziroma bi kupili zemljHi* Dosedaj smo vrnili uplačane vsote za dve delnice: eno dedičem pokojnega Lipužiča, in drugo p« M* Carolini Dobrenick. Glasom naSih pravil bi zapade vsote, ki so plačane v obrokih, vselej, kadar ni »•* pravljeno nadaljno vplačilo vsaj v teku enega leta. ^ to bo treba one, ki imajo ie obveznosti, opozoriti. Upravnih stro&kov smo imoli v vseh Štirih M* $9.10, in to takoj v začetku, ko smo kupili podov* knjige. Vsa uplačila so navedena v dohodkih (t nih) in pa v knjigi, kjer ima vsak delničar svoj li^ kjer se beleži datume vplafll, itevilo delnic, cije itd. Morda bomo morali nekaj plačati tudi odvetniku, S katerim smo se posvetovali, prodno «tanovili ta fond. Vse delo od strani tajnika ia drufi» odbornikov je bilo izvrieno brez odikodnine. ^^ Med člani Ve pojavlja zahteva, da se kupi čimprej primerno poslopje, k. t l.i to. prvič, noživilo akcijo,» drugič, ker so v interesu naiega pokreta v Ghio* lastni prostori ie posebno potnhni. Nakup pa j« P mojem mnenju izvedljiv le, če se klub it 1, ozii njegovo članstvo savzame prevzeti breme, ki bi iu lo zanj z dolgom in če se bo odbor, ki bo posluliiP vodil, zavedal odgovornosti. Vsota, ki jo imamo, • kaj večjega ie z daleč ne zadostuje. Ako se odloO* mo, da kupimo kako poslopje, moramo v dolg, to P znači težkoče, ki se jih mora zmagovati; za ns» r vprašanje, v kolikSne obveznosti se lahko podalll da bi riskirali to, kar smo že pridobili. Kjer je za delo, tam so dane tudi možnosti, da se I njo maga navidezno nepremostljive ovire. Ako jo je nami dovolj, teHaj bomo kmalu imeli poslopje, ki J* vsaj začetek naiega doma, ne bomo pa ga tako kmalu, če ga bomo samo zahtevali, ne pa el> poskrbeli za pridobivanje sredstev. Frank Zaitz, tajnik sUvhinsk«ga t harmonija ritma posojilno društvo otvori svojo »laba prehrana, velike družine mnogo, kupovali »odo in plače-43. serijo delnic dne 5. julija1 itd. Kdo bo vse te neprilike vali tringelt, toda nihče jim ne 1929 v dvorani SNPJ., 2657 So.1 spravil v soglasje? Socialistič- izreka kredita. Niso polagali Lawndale A ve., kjer društvo na družba, ali socialistična dik- računov, pa so pozabljeni. Jed- zboruje vsak petek ob 8. zvečer. Tu vam dajo odborniki vsa potrebna pojasnila. Vloge se sprejemajo tudi po pošti iz vseh krajev Zdr. držav, in komur ni mogoče priti osebno na sejo tega društva, se Risba. William Siegel. tatura? I notine blagajne niso smatrali, V vsaki dobi razvoja člove- in je ne smatrajo za korito, pa ške družbe so bile na delu stru- so ostali zadaj. "Nehvaležnost je, da pospešijo razvoj. Ima- je plačilo sveta." Dobro povemo jih tudi sedaj. Kakor je dano, toda ni potrebno, da bo boj v naravi, tako je tudi med to pravilo resnično v tem slu- __________________________ „ ljudskimi plastmi. Ljudje so čaju. S. N. P. J. j« nase delo. lahko obrne za nadaljna do- del narave same. Eni bi radi Oteli smo jo pred napadi kori jasnila na kogarkoli izmed Vbližnjico v preobrat. Ko misli- tarjev že večkrat, in jo bomo jo, da so na nji, nalete na za- sedaj. Zato pa vi vsi, ki sto jo preke, ki bližnjico onemogoči- ¿gradili, ostanite pozorni v U-h jo. V prilog vladajočim je ne- dnevih in sledite vsem, ki se vednost med ljudstvom. Ko vam laskajo, kajti mnogo je ta-človek premotriva razvoj, se kih, ki si žele pomagati na ra-vpraša: MV koliko se je ljud- Čun vaših asesmentov in se po-stvo sposobno učiti ter spozna- .cm šopiriti s "neodvisnostjo", vati čisto resnico, ne da se ga Proč z vsem, kar ima na sebi £adnikov tega društva, ali pa naravnost na tajnika na naslov, Joseph Steblay, 26156 S. Ridge-way Ave., Chicago, 111. Telefon Lawndale 9562. V vašo korist je, da postanete član te solidne gospodarske organizacije, ki so jo ustanovili delavci, da s svojimi sredstvi pomagajo' prisili?" hinavski pečat.—Orlov. svojemu napredku. Frank Smith. POGLED NA PROSLO KONVENCIJO S. N. P. J. Bloki čutijo pojme.—VVillard je huda, in razumen delavec se vprašuje, čemu? Ob urah svoje utrujenosti si misli: "Ce bi bili vsi ljudje socialistično vzgojeni, bi imeli skoro raj, ne bilo bi mizerije, brezposelnosti in dru- Tu in tam na videz nagloma veliko pridobimo. Tekom le- UAMVTMrV II II R 7 ta spoznamo, da je res pridob- v hvllfimiji ii. d. l. ljeno le tisto, kar je delavstvo' v stanju tudi ohraniti. Borba bodo bojevali dalje. V podporo "Radniku" in "Daily Wor-kerju" so nabrali samo ob tej priliki šest sto dolarjev. Vse dnevnice torej niso šle za hrano in pičo ter v žepe. Cerkvena dvorana je postala mirna, oziroma normalno nemirna, in bara ni več tako živahno shajališče kako je bila kakih 18 dni tekom druge konvencije HBZ. Ako so želje v takih zadevah dovoljene, in če bi jim bilo u-streženo, bi jaz želel, da bi dobila Hrvatska Bratska Zajed-nica "sorialisti£ki blok" modela, kakršen je v običaju na konvencijah SNPJ. Članstvu Zajednice bi bil v veliko korist gmotno, moralno in v prosvetnem oziru. ANTON ZORN1K HERM1NIE, PA. Trgovina s meienim blagom. Ped in pralni stroji naia posebno«*. jTel. Irwin 2102-K 2. fl SLOVENCEM PRIPOROČAMO Kavarno MERKUR 3551 W. 26th St. Chicago, III. (V bližini urada SNPJ in Prolotarca). FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL G LASER, lastnik. in Pueblo.—Naii listi, ki pri hajajo v Pueblo.—Moras se učiti socializma. — Kak ion "socializem" bi upeljal toa-rodni blok? VVMWWVWyWVWWVWWWWM PIKNIK "ZARJE* BO 21. JULIJA. Cleveland, O.—Pevski zboi "Zarja" priredi svoj običajni piknik v nedeljo 21. julija na znani Goriškovi farmi v Ran-dollu. Izletni prostor z okolico je zelo prijazen, kar lahko posebno potrdijo naši Newburča-nje, ki imajo večkrat svoje priredbe v tem kraju. Za zabavo in postrežbo udeležencev bo na ' šnem. Fakt je, da se v današnjih časih zelo težko kaj prihrani, ker sedanji sistem je tako urejen, da ima delavec komaj za nujne potrebe, to je kadar je zaposljen, ako pa pride ob delo in s tem ob zaslužek, je kmalu v občutni krizi. Toda kljub temu lahko marsikdo sem pa tam prihrani kakšne cente za deževne dni ali bolje rečeno, za slučaj brezposelnosti ali nesreče. Včasih so ljudje svojce prihranke hranili doma, kjer je bila nevarnost, da jih kdo ukrade, ali da kako drugače izginejo. Pozneje so Puobto, Colo.—O prošli kon- 8toc;al^h ennonar * r Citali smo o ajzenponar- venciji SNPJ. se precej piše/ ampak bo treba najbrž še več. Pravijo: Bili so bloki. Dobro, bili so! Čistijo vsaj pojme. Ljudje so na ta način prisiljeni, da se pokažejo za to kar so, članstvu pa je v korist, da ve, kdo je kdo. Martin Miklich je pisal skih" socialistih, katere so od- (Nadaljevanje • 1. strani.) prejčnji termin je znašal $5,-500, konvencija pa mu je odobrila $3,400. Upravni odborniki so imeli poleg regularne plače še $5 dnevno. Izdatki, ki jih je odobrila Nad tri sto ubitih v avtomobilskih nezgodah v Chicagu V avtomobilskih nezgodah v čikaškem okraju je bilo do 30. - - junija ubitih 360 oseb in par konvencija v pogledu plač m« tisoč težko poškodovanih. Mno- unoMlVl nnrl n/> v .A lial 1 1/ 1 Tll/i I . . « L 1 ' - raznih podpor, so veliki. Tudi konvenčni stroški so zelo visoki, kajti nad 250 oseb je bilo v gi izmed teh ostanejo pohabljeni vse življenje. Nesreče te vrste so se začele množiti takoj krili v slovenskem Clevelandu. _ ^^ ^ _________ Kakšen socializem zastopa st. Louis 16 dni zborovanja, 7 polet^ih^UdnV ko se začne "narodni blok"? Ali morda poleg pa še dnevnice tekom po-.večati avtomobilski promet. V verjame, da jeto res za delav- tovanja, spalni voz in vožnje. prošlem ietu je bilo v Chicagu ce svobodna dežela, kakor jej,Računali so, da bo stala ta kon- ubitih v avtomobilskim nezgodah blizu tisoč oseb. za nekatere vodje narodnega bloka? SNPJ. bo zavarovana ter bo pikniku 21. julija dobro pre- jih začeh vlagati v banke, kjer skrbljeno, pevski zbor pa bo še so bili nekoliko bolj varno na-posebno pazil, da se ne bo nih- k>ženiftoda ne v vseh slučajih, če dolgočasil. Več o tej naši kajti tu in tam se je večkrat priredbi prihodnjič.—K. i primerilo, da je deloma ali ves ___| denar šel "rakom žvižgat". VABILO NA PIKNIK ODSJ. Preudarni ljudje so začeli mi-ST. 1, H. B. Z. fsliti, kako bi svoje prihranke PfcUfcurgh, Pa. — Odsjek Se varneje naložili in z večjim (društvo) št. 1 Hrvatske Brat- dobičkom kot na banki, in pn-ske Zajednice priredi piknik v *eK so ustanavljati »tavbinska nedeljo 7. julija na Kladlerje- m posojilna društva^Danes je vi farmi, Andereon Rd., Mili- *e mnogo takih društev ki so vale, Pa. Serviralo se bo jag- na solidni njetino, pečeno na ražnju, na varnosti ali večjih dohodkov razpolago bo dobre pijače, ple- od^naloženega denarja. Banke salcem pa bo igral od 2. popol- v Chicagu navadno P ^jone dne do 8. zvečer izboren jazz' več kot 3% letno od vlog, med-orkester. Vstopnina je 50c za tem ko ^vbinska in p da M je Cain. je najbrž že tudi Ciril naveli- . ^^ kako je Qn «zbiWaj" čalv . , ' jednoto. Ce je to res dejal, ne •Kadar obišče naše verne morem drugega, kakor re*i: "Preveč je hinavščine in neresnice v takih besedah." Cemu pozabljati člane, ki so v resnici gradili ter ZGRADILI S. N. P. J. BREZ ODSKODNI NE ? , Pionirji jed note se dobe Še med nami ne ducat, nego pet; po vseh naselbinah. Delali so sto naročnikov. Zakaj ? Ker je __ - vencija samo na vožnjah, dnevnicah ter drugih izdatkih, ki se je tičejo direktno, okrog $60,-000. Le malo delegatov je polagalo potrebno važnost problemu, kako znižati stroške, kar je pač slabo za interese članstva Zajednice. Ko mu bodo delegatje pripovedovali o taktikah te ali one struje, naj jih vpraša, čemu se niso zložili vsaj v taktiki hraniti denar članstva, namesto da so pomagali v razsipavanje. Po volitvah so bili zadovolj- \! ni. Kolaši so zmagali, progre-sivci pa so na svojem banketu istotako naglašali, kako močni so bili na tej konvenciji, koliko njihovih predlogov in resolucij je bilo sprejetih, in y velikem navdušenju so prisegali, da se John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala. 6417 St.Clair Are., CLEVELAND, O. "NEW LEADER" angleški socialistični iadnik Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleiki socialistični list v Ameriki. Mno-po slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi Naročnino zanj sprejema "Proletarec" Chicago, lil. — Konferenca (ti aJi kupjti svoj dom, pa mu članstva soc.* organizacije o- primanjkuje potrebnega de-kraja Cook se vrši v sredo 10. narja stavbinsko in posojilno julija zvečer v Douglas Park dru§tv0 mu da posojilo pod avditoriju, Kedzie in Ogden! boljšimi in ugodnejšimi pogoji Ave. | in na iahka mesečna odplačila, Na razpravi bodo važna kot kaka druga denarna insti-vprašanja z ozirom na organi-,tucija. Rojakom priporočamo zatorično ter agitacijsko delo da Q 'teb dejstvih razmišljajo, soc. stranke v Chicagu, poleg in ftko še niso ¿lani, da posta-pa bosta govorila Paul H. nej0 y chicagu se jim nudi Douglas, profesor na čikaški ravn0 sedaj lepa prilika, ko univerzi, in Carl D. Thompson jUifOSiOVansko stavbinsko in od Public Ownership lige o vprašanju čikaških prometnih sredstev. Predmet te diskuzije bo "Chicago Traction System". Potrebno je, da zavzame naša ^^ ^ PpoUUpca „ poJmIi! stranka jasno odrejeno stališče AKitatorji v La Salle in De Pue, leadvillski Trunk, govore navadno po cele tedne, kako dober je fajmošter s hribov nad Malto. Ce ne bi videl, ne bi verjel, da je med ljudstvom še toliko zaspanosti. Proletarec bi moral imeti take cirkulacije vreden. Ker je delavski list, in ker delavce UCl MISLITI. Svet napreduje z napredovanjem izobrazbe. Preobrat prihaja v znamenju stopenj. Uspeh za delavstvo je neizbežen. Ce ne pride danes. LISTU V PODPORO Ako hočete biti . DOBRO ZNANI morate biti ČEDNO OBLEČENI in da ste čedno oblečeni, morate noaiti OBLEKO NAREJENO .PO MERI iz čistega volnenega blaga ££ $25.00 John Močnik 6517 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Tel.: Rand. 3131. MtMMMMMMMtMMMM ROYAL BAKERY : SLOVENSKA UN1JSKA pekarna ANTON F. ŽAGAR lastnik. 1724 S. Sheridan Rd.t Ne. Chicago, lil. Gospodinie, zahtevajte v tnrovi- nah kruh is naie pekarne. ................ MIHIH»!Ml FRANK MIVŠEK Coal, Colia and Wood.—Gravol ! \ 11 WAUKECAN, ILL. Phono 2726 j » assiiwwwwwa MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street ToL 1475. JOHNSTOWN, Pa. Dr. John J. Zavertnik ! ZDRAVNIK IN KIRURG J Urad, 3724 Wo*t 26lh St. < Stan 2225 S. Ridfoway Ave., < Chicago. 111. i Tel. na ¿emu Crawford 8440, ! v uradu Crawford 2212-221S. ; ; Uradu je od 2. do 4. pop., In 6. I • do 8. zvečer izvzemii srede in | nedelje. < «flHIMMI»» 'The Milwaukee Leader' Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6 na leto, $3 za pol leta, $1.60 za tri mesece. Naslov! 52S Juneau Avo. MILWAUKEE. WIS. Pristopajta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1. Naročita si dnevnik "PROSVETA" List stana sa colo loto $6.00, pol lota pa S2.50. Ustanavljajte nova društva. Deset ¿lanov(k) je treba za novo društvo. Naslov za li«t in za tajništvo je: 2S57 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. AGITATORJI WA PELu] o problemu, ki se tiče stotiso-čev v Chicagu in okolici' vsak dan. Opozorite na to konferenco tudi druge. Udeležite se je gotovo in ob času. PRISTOPITE V JUGOSLOVANSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO. Chicago, III.—Med našim narodom v novi domovini ameriški je precej podpornih, kulturnih, političnih in gospodarskih organizacij; med slednjimi so v prvi vrsti stavbinska in posojilna društva, ki se v nekaterih državah imenujejo tudi hranilna društva, kar v resnici tudi so. Namen stavbinskih in ^ ________________ posojilnih društev je pospeAe- Frank Bozich. Chicago. 111 vsti varčevanje in hranjenje Rak, CWc«ro, 111.^............. pomoč delavcev. In ekonom- — »ka neodvisnost je važen pogoj Skapsj .................—.............. ZS boljšo bodočnost V Splo- Prejlnji izkaz ................................ Illinois .................................... 25 Anton Jankovich, Cleveland. 0..... 13 Chas. Potforelec, Chicago, 111..... Jacob Roiic. Milwaukee. Wis..... Joseph Radel st., West Allis, Wis. John Teriell, Strabane, Pa.^...... Louis Tlaker, Cumberland, Wyo. Jake Rupnick, Sheboygan, Wis..... John M. Stonich. Pueblo, Colo..... Frank Cesen, Detroit, Mich. .^.... Anton Zomik. Herminie, Pa......... Frank Modic, Warren, O........ Frances Zakoviek, N. Chicago, 111. Vincent Yaksetich, Mclntyre, Pa. Anton Zidaniek. Farrell, Pa......... 2 Joseph Snoy. Bridjfec^ llu ^^^ Gorjupt STRANI! Naša je tudi tvoja |2; po $1: Peter SwolSak in Angeli- borba. Ne bodi na svetu samo ne Tich, skupaj $4.00. 97 68 zato, da si polniš trebuh. Misli tudi na svojo izobrazbo. Divjak je tudi človek z vsemi lastnostmi človeka, o katerem pišejo, da je ustvarjen po božji podobi. Toda njegova edina potreba je, da zadovolji telesnim nagonom. Ce bi mu govorili o socializmu, bi mu bilo to bolj tuje kot pa pravljica o večnem izveličanju. Pri pravljicah ni treba misliti, socializem pa zahteva, da možgani dobro delujejo. V današnji dobi, ko se ves obrat spreminja v stroj svetovne enote, je tudi človek otopelega razuma prisiljen, da se uči vsaj toliko, da razume strojna znamenja. Industrializacija je delavca pri-morala, da misli, misli pa lahko sebi ali pa gospodarju v korist. Nemisleči delavci danes ne pridejo nikjer v upoštev. Ce pa hoče imeti delavec kak ugled Puoblo, Colo.: John M. Stonich, $1.80; Mike Pogorelec, 50c, skupaj $2.30. Bridgeport, O.t Klub it. 11. JSZ. $9.00. Detroit, Mich.t kathy Stimac, $2. Willard, Wis.: John Marinčič, 60c. Harwick, Pa.t Anton Jazbiniek, $1.00. Pionoorvillo, Ida.: Louis Painich, $1.00. Aco«ta, Pa.: George Kristell, $1.00. Wauk«gan, 111.: Anna Mahnich, 60 cefltov. Krayn, Pa.: Louis 9terle, 26c. Farroll, Pa.: Frank Kramar, 60c. Strabane, Pa.: John Terčelj, $1.00. Herminie, Pa.t Frank Rahne, 60c. Skupaj v tem izkazu $29.26. Prej-Snji izkaz $366.40, skupaj $394.66. Popravek: v Zadnjem izkazu priob-feno vsoto $2.80 iz Clevelanda je prispeval John Lokar. Pomotoma smo navedli, da jo je prispeval Jos. Fran-ceskin, ki pa jo je le odposlal. Dr. Andrew Furlan SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 3341 W. 26th St., Chicago. III. Uradne ure: Od 9. do 12. dop.. od 1. do 6. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2816 VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chiacgo, III. Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Isbera svežih cvetlic sa plese, svatbe, pogrebe, itd. Zastop. za Whiting, Ind. in okolico: S. Grebovac »n Jereck, 401—131 »t Street Tel. Whiting 323-R. MUMIIiHMniHlM»llllllimi#» DR. OTIS M. WALTER ZRAVNIK IN KIRURG , 4002 W. 26th St., chicago, ill. Uradne ure v uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. TEL.: LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. Ce hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name PRISPEVKI ZA POKRITJE STROŠKOV PRVOMAJSKE ŠTEVILKE "PROLETARCA". Chicago III.t Ludvik Katz, $1.60; J ± i i a , _ ? «I^^o Chicago III.t L»uoviK ivaiz, *i.ou; v intelektualnem oziru, mora R<>k Boiiinik $1. stanko Žele, 60c. razumeti socializem. Drugače je neveden, je samo avtomat, narejen zato, da dela, dokler se ne izrabi. ' Ljudje se zgražajo in pritožujejo nad stvarmi, kot so pro-hibicija, dolge delovn« ure, Skupaj $8.00. Woodman, Colo, t Frank Flor, $1. Scofiold, Utah: Peter Zmerzlikar, 30 centov. Vendling, Po.« Vincent Kovach, 60 centov. Skupaj v tem izkazu $4.80. Prej-inji izkaz $62.60. Skupaj $67.80. S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domala jedila. Cene smerne. Potreiba točna. 1 Izdelujem jih lično s vsako-• vrstnimi okraski is celuloida. Pišite po cenik. John Mikuš 6607 Edna Ave., CLEVELAND, O. Victor Navioshek 331 Greeve Street, CONEMAUGH. PA. Trgovina društvenih potrebščin kot regalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, slovenskih, hrvatskih in ameriških, po zelo zmernih cenah. Zaloga godbenih inštrumentov vse vrst, ter finih — COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postreftba Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse krajt Združenih driav. Za obilna naročila se toplo priporočam. ...............................................................................t POŠLJITE DENAR ">TOM BRZOJAVA! t MILLARD STATE BANK 3643-3645 W. 26th St. at Millard Avenue, Chicago, III. pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno bre^po.ebnih .UoHo. * nakazilih Podana v»ota bo izplačana na po*tnem uradu v 3. do 6. dnrh, in to brez odDKJca. M -no ootrošili mnoeo časa in denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanj, denarja popedom, v J'r/ P^£T«Tta nikoli več ne boste na drug način pošiljali svojega denarja v stari kraj. NaAe brzojavne cene so običajno nilje od poAtnih cen bodisi katerekoli druge banke Za pošiljanje večjih vsot vprašajte za naše posebne cene. URADNNE URE« ' _ . v ^, — -..--.—t r^r- "' T ! t., 1111111111 IT" ...... ".......................................... PROLETAREC Lu t zrn intorese delavskega ljudstva Uhaja vtak četrtek li 1918 so bili na krmilu liberal- in inozemstvo. Za delo izven ali preko rednih polnočasnih ur se je v približno polovici podjetij plačevalo več kot znaša redna mezda. Za "overtime" se je plačevalo od 125 do 150 odsto več kot za redne ure. ci. V tej dobi je Delavska, Angleški konservativci, ki so da Anglije Jejtista k, se je stranka začela uspešno poseza-1 si v svesti težke situacije, se po !še nedavno hudo borila proti ti v politične boje. V dobi pd porazu prizadevajo pridobiti e m-urnemu delavniku. Z 1922 do 1924 so se vršile tri- ,iberalce za meščanski blok. I MacDonaldom je tudi v tem o-krat volitve v parlament. 2e pravjj0 tudi, da treba konser-,ziru drug veter. leta 1922 je' dobila Delavska Vativce in liberalce združiti v| Ne smemo pa pričakovati od Sistemi bonusa (nagrade) so stranka pri volitvah 77 poslan- eno politično stranko čemur Delavske stranke družabnega obetojali v dobri lovici to_ cev leta 1923 že 192imleta naj služi lasti čas do bodočlh prevrata Naloga Delavske yarn Vgi , . dd . y 1924 zopet . 151. Delavska volitev. Konservativci so izgu- stranke doma bo, da vrši soci- h toyarnah ^dno mez. stranka bili pri teh volitvah 137 poslan- alno politiko da eventualno ^ „ ^ periodi pri dopolnilnih volitvah ceVf dočim jlh je Delavska podržavi obrate, ki služijo jav- ... , , še okoli 15 poslancev. Leta 1923 je Delavska stran- stranka pridobila 125. nosti. Vedeti pa moramo pri ---------„------ . t . Liberalci čakajo. Izjavljajo tem, da se bodo angleški kon- ka prevzela vlado, dasi ni ime- sam0f da je parlamentarizem servativci v prvi vrsti, v drugi . Leo Fišer mora pač vedeti kaj poroča, ia večine. Pri volitvah leta treba ¿uvati ter da bodo podpi- vrsti pa tudi liberalci, upirali 1924 pa je konservativna rau politiko, ki bi jim ugajala, temeljitim socialnim reformam. ni znesek v razmerju s produkcijo, prihranitvijo časa, rednim prihajanjem ali dolgostjo služ- Nekaj let nazaj je bil Kinaldo Cappellini izvoljen za distriktnega predsednika unije U. M. W. of A. na poljih trdega premoga. Komunisti so na vso moč agitirali zanj v svojem angleškem in drugem svojem časopisju. Cappellini v uradu ni bil progresivec. Podal se je v igio z ljudmi okrog Lewisa, s tipi unionistov kakršen je Lewis, Woll in drugi. Končno je bil ob urad. Lewis ga je pustil na cedilu, oziroma Lewis in Cappellini sta se sprla. Z» bodoče volitve distriktnega odbora je prijavil kandidaturo tudi Cappellini. Lewis ga je proglasil za razdiralca unije, za propa-gatorja dualne unije, in odločil, da ne sme na glasovnico. Cappellini se je pritožil sodišču, ki je razveljavilo Lewisov odlok. £appellini-jevo ime bo na glasovnici za prihodnje volitve. 1 Komunistični "Radnik" komentira, da bodo imeli rudarji na poljih trdega premoga sedaj priliko izbirati med dvema fakirjema. Neglede za koga glasujejo, glasovali bodo za kompanijskega čl$veka, zaključuje hrvatsko komunistično glasilo. Ako bi šli "Radnikovi" uredniki nekoliko nazaj po svojem listu, bi dospeli do strani, na katerih so sami agitirali za "kompanijskega" Cappellinija. Komunisti se v izbiranju zaveznikov med "progresivci" velikokrat motijo. Cappellini torej ni edini slučaj. saj je imel v progresivnem bloku več ali manj odločujočo besedo. "Član konvencije" y ME/[ govori o narodnem bloku, ki so ga vodili Cainkar, dr. Kern in drugi, medtem ko Leo Fišer ne ve nič o njemu, nego samo o progresivnem bloku, kateremu so se "pridružili Cainkar, Turk, Vidmar in DRUGI". To citiramo v odgovor onim "progresiv-cem",: ki se po konvenciji trudijo napraviti vtis, da niso imeli ničesar s "progresivnim" FiseXi e v ini-C h as. Novakovim blokom. Ako jim to zavezništvo sedaj ni več ljubo, je to pač njihova zaueva, ni pa lepo, da ga i a je. Leo Ijišer zatrjuje v istem "Radniku", da bodo komunisti te svoje nove progresivce v S. N. P. J. v stanju ohraniti le, če bodo (komunisti) taktično postopali. In obljubujejo*, da bodo, na prihodnji konvenciji pa pride zmaga. To so rekli tudi po waukeganski konvenciji. Izkazali so se za slabe preroke, i.i m izgleda, da bodo imeli več sreče v bodoče. stranka dobila na račun liberalcev in deloma tudi Delavske RFJiA BREZPOSELNIH Kanali, ki tečejo skozi či-kaško mesto, so bili priča že mnogim samomorom, ali pa poskusnim samomorom. Več dni tega je z enega mostu skočH Evropska meščanska jav- Pomen zmage Delavske -----------------------------------nost, zlasti pa vse konservativ- stranke, ki tokrat še nima ab- stranke 225 poslancev večine ne ¡n klerikalne stranke in tu- solutne večine, je glavno v tem, ter je vladala do zadnjih voli- di Rusijftt ni us#peha Delavske da se v svetovni politiki začne tev. 'stranke niti malo vesela, pozitivno delati v interesu ne Angleški volilni red pozna Plasti je nejevoljna Italija, ki samo delavstva, ampak člove-samo kandidate. Tam nimajo se da bj utegnila priti v štva sploh, kandidatnih list. In kandidat, nevarn0st fašistična diktatura,1 Iz teh razlogov torej, ker Dan Rosanowski, policaj v bli-ki dobi v volilnem okraju naj- ker je v Angliji zmagala prava Delavska stranka še nima veči- žini pa je skočil za njim ter ga več glasov, je izvoljen. Vse demokracija. ne in ker bodo meščansko-ka- potegnil iz reke. V bolnišnici stranke so pa zveste parlamen- Kaj pravi MacDonald. pitalistične stranke skušale o- je Rošanowski na vprašanje, tarni demokraciji, hladnokrv- MacDonaldu so ob prihodu v nemogočiti delo Delavski stran- čemu je to storil, dejal, da je ne, računarske, ker se zaveda- London po volitvah priredili ki, pravi MacDonald, da bo vse brez dela že več mesecev. Star jo, da Anglija živi od kolonij slavnosten 8prejem. Ali Mac- storil, da se parlament ne raz- je 64 let. ter da je eksistenca Anglije od- j Donald . h mnogo govoriti r^A nvntnvna rtnlltlkp 1 _ _ ..... visna od svetovne politike. ,o bodožnosti. ,zjavil pa je, da Volilno pravico imajo moški bo ,e m , prepredil 1__A Ol Uta • * ... in ženske od 21.leta. Volilna borba. "Nesrečna étevilka" vsaj dve leti nove volitve, ker polaga toliko važnost na mirni [Kasper, Stockholm.] Srečko Kosovel: ODLOMKI Jaz sem neizrečena, zatrta misel, ki ne bo nikoli izgovorjena. Se mislim nanjo s strahom in bojaznijo. In vendar je ta misel edina, ki se bije v tem raztrganem srcu, edina, kamor sumijo moje oči, razboljene od blazno plapolajočega filma secfanjosti. Ta raztrgani film je prav za prav edini moj brat. * • * V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod. • • • Kaj zatrjujete vedno vsevprek, da niste političen faktor. Mar se bojite Slovenci slovenstva? Vnlim vas: majhni ste; ne vsled števila, vsled plahosti. Zakaj obupujete, ko se pre-raja človeštvo? Ena rešitev prihaja: rešitev človeštva. Vi pa ste maloupni in umirate. Ali ne čutite tega svetlikanja? Ali ne čutite gibanja množic? Novo človečanstvo vstaja. Kaj, če prihaja iz nižin ! Ponižano je bilo. Kaj, če prihaja iz dna! Oskrunjeno je bilo. Kaj, če prihaja z nevihto in strelami 1 Tlačeno je bilo. • Samo eno je: da prihaja, da le prihaja! Odprite okna, odprite duri, OSVOBOJENI ČLOVEK PRIHAJA! V Angliji so tri velike poli- razvoj industrije in na zaupa-tične stranke: Delavska, libe- nje v domači državi kakor tu-ralna in konservativna; druge di v inozemstvu. To ne pomeni, strančice ne prihajajo v poštev. ^ D^Uvska stranka dopu-Volilna borba Je bila ljuta. mora imeti tudi možnost,' Delavski stj-anki celo katoliške- da svoje politične naloge vrši. J ga nadškofa, češ, da je svaril Ni dostojno, če se onemogoči pred Delavsko stranko. Nad- delovanje vlade na tak način,' škof je to trditev sicer prekli- kakor se je zgodilo leta 1924, cal, ali obrekovanje je bilo iz- ^o sem bil zunanji minister.1 rečeno in razširjeno z letaki. Moja politika je bila lokarnski Konservativci so zlasti obljub- pakt ¡n vstop Nemčije v Zvezo ljali pomoč industriji in ko jih narodov, pa se mi je delo za je MacDonald javno vprašal, svetovni mir onemogočilo. Na-če mislijo to pomoč v zvišanju |rod je Za dosedanjo vlado do-uvozne carine, niso odgovorili, j Volj jasno izrekel grajo pri vo-Spričo takega volilnega boja litvah." moramo reči, da je volilni u-j g temi besedami je MacDo-speh za Delavsko stranko »i-, nald označil glavno smer svoje' jajen. politike, svojo taktiko, dočim VoHlni uspehi. je naloge stranke povedal v vo- Konservativna stranka je i- H)ni borbi, mela v bivšem parlamentu spo- Pomen uspeha Delavske četka 225 poslancev večine. stranke. Pri zadnjih volitvah je pa bila Ves socialistični proletarijat potisnjena na drugo mesto, na se veseli sijajnega volilnega u prvo pa je prišla Delavska speha angleške Delavske stran- stranka, dasi ni dosegla absolutne večine. | Glasov so dobile stranke: Delavska stranka 8.296,875 Konservativci Liberalci ke. Stranka, ki šteje v angleškem parlamentu okroglo 290 poslancev in ki je prevzela vlado, ima v svojem programu 8,508,717 svetovni mir, razorožitev, spo« 5,183,013 razum med državami in social- "Cuj«t«, natakar, moj ra^un vandar snaia umo 13 kron, vi P* tapisali 14 kron P* "Obšalujom, gospod, toda bat nm m, da sta morda ▼ralavarni." Socialni ideali Predaval IVAN MOLEK v klubu iUv. 114 J. S. Z. v Detroit*, Michigan, lt. januarja m i Chicagu. IHinoi», klubu itev. 1 J. S. dna 25. januarja (Nadaljevanj«.) Thomas More. Socialne utopije starih Grkov (in Rimljanov niso poginile pod ledom srednjega veka. Samo spale so kot pšenično zrno, ki leži v zemlji čez zimo in hitro vzkali čim pride na spomlad toplo solnce. Solnce je prišlo v dobi takozvane renesanse.' Renesansa znači preporod klasične gršae filozofije in umetnosti v trinajstem stoletju. Staro literaturo so izkopali iz prahu, kolikor je še bilo ohranjene in stare ideje so naenkrat dobile veljavo. Istočasno so se pojavila narodnostna slovstva Italijanov, Nemcev, Francozov in Angležev. Prej so pisali samo v latinščini, odslej pa se je začela latinščina umikati v cerkev in urade. Pojavile so se razne «truje, ki so bile med seboj v Konfliktu. Kjer je boj, tam so znaki življenja. Oglasila se je Mritika mizernih razmer v cerkvi. To kritiKo so vodili takoxvani humanisti. Pojavljalo se je vedno več takozvanih heredkov (krivover-cev), ki so zame vali svobodo mišljenja, šole in izobrazoe. V Evropi se je začelo daniti_ led se je začel tajati, dasi se ni še danes docela stajal. Tedaj so vstali novi socialni idealisti. Prvi tak idealist v dobi renesanse je bil angleški odvetnik Thomas More ali po naše Tomaž Mor, ki je leta 1515 spisal uelo z naslovom "Utopia". Beseda "utopija? je grška in pomeni "nikjer \ Morova "Utopija" ima dva dela. V prvem delu Mor opisuje takratne razmere v Angliji: ekstravaganco bogatinov, trpljenje siromakov, hinavščino duhovnikov in splošen pohlep po denarju in uživanju. To ni bila nobena utopija. V drugem delu knjige pa slika tujo deželo, ki se nahaja nekje za Južnim morjem in v katero je po naključju zabredel neki evropski poto valeč. Življenje v tej deželi na neKem bajnem otoku je docela komunistično. Denarja ni. Ljudje tamkaj imajo sicer dosti zlata in srebra, ali tako malo ga spoštujejo, da delajo iz leh kovin nočne posode. Vsak prebivalec mora delati šest ur dnevno in vsak delavec kolobari s svojim delom: to se pravi, da dela nekaj časa na polju in potem v delavnici v mestu tako, da se delo menja neprestano. Privatne lastnine ni. Vsi pridelki in izdelki se shranijo v skladišču in vsakdo gre tja in si vzame, kar potrebuje. Ljudje so tako pošteni, da nihče ne vzame več kot to, kar mu gre. Politični vladar je knez, ki je izvoljen, toda ljudstvo ga lahko vsak čas odpokliče, če ni zadovoljno z njim. Dalje je Mor organiziral demokracijo svoje "odkrite" dežele takole: vsakih 30 družin izvoli enega uradnika in deset uradnikov voli višjega uradnika. Uradniki volijo tudi kneza, toua za kneza morajo biti štirje kandidati iz šanh delov dežele. Knez je pod kontrolo kongresa ali koncila, ki sprejema vse postave, toda predno je postava sprejeta, mora koncil debatirati o njej tri dni. Član koncila, ki izdaja državne zadeve tujcem, zapade smrtni kazni. Intrig za oblast in bogastvo ni. Ko so nekoč tuji poslanci obiskali to srečno deželo v sijajnih oblačilih in z zlatimi verižicami okrog vratu, za njimi so pa šli njihovi služabniki v priprostili oblekah, je ljudstvo pozdravilo in objelo—služabnike, ker je smatralo, da so ti poslanci, oni v sijaju pa njihovi lakaji. Advoaatov ni, ker niso potrebni: nihče se ne toži in zločmovin. Verska toleranca je tako velika, da so zaprli kristjana, ker je bil prenapet. Vsakdo lahko veruje kar hoče, toda vsi prebivalci verujejo v Boga. V spolnih zadevah je velika natančnost. Kadar se hočeta mladenič in deklica poročiti, se deklica vpričo stare žene do nagega sleče pred ženinom, da si jo ženin dobro ogleda predno jo vzame; takisto se ženin sleče vpričo starega moža, da ai ga neveata ogleda. To je samo~po vršen pregled Moro ve "Utopije". Detajli niso za nas važni. Saj je jasno, da je Mor precej posnej^Plata, ker je seveda čital Platovo "Republiko". Zanimivo pa je, kako si je Tomaž Mor tik po zatonu srednjega veka zamislil idealno človeško družbo. On je že takrat spoznal, da glavna krivičnost socialnih razmer izvira iz privatnega bogastva in verske netolerance. Knjiga je bila natisnjena v latinščini in je dvignila precej prahu po takratni Evropi. Mor seveda je zapadel usodi takratnih heretikov. Odsekali so mu glavo. Dolgo po njegovi smrti je bila knjiga dovoljena v angleškem jeziku. Campanella. Mor je hitro dobil posnemalce. Za njim je prišel Tomaž Campanella (1568-1639), katoliški menih, ki je izjavil, da tri največje zlob-nosti njegovega časa so: tiranstvo, zofistvo in hinavstvo. Temu je Campanella napovedal boj in naravno je presedel trideset let svojega življenja v ječi namesto v samostanski celici, obenem je pa občutil muke zlobne svete inkvizicije. Campanella nasw zanima toliko, ker je v svojem spisu "Solnčno mesto" naslikal idealno človeško družbo" Na čelo svoje organizacije je postavil izvoljenega kneza in za podlago državi je dal Morov komunizem. V njegovi državi ni nobenega denarja in vsi dr žavijani morajo deiati po štiri ure dnevno. Stari utopiki, ki niso imeli nobenih statistik in niso poznali dejstev ekonomskega življenja, so si domišljali, da bi vsi ljudje imeli sijajno življenje in vsega dovolj, če bi vsakdo delal sam0 štiri ali pet ur na dan. Življenje v "Solnčnem mestu" bazira na ljubezni, Socialnih razredov ni in žene so enakopravne z moškimi. Učitelji umetnosti in znanosti izberejo javne uradnike in nadzorujejo živež ter snago občin. Posebni sodniki izbirajo ženinom neveste in nevestam ženine v interesu družbe. Campanella je posnel svojo idejo po Platu in Moru. Zanimiv je zaradi tega, ker je prvi prišel na misel, da morata znanost in socialni idealizem delati skupaj za izboljšanje člove-ŠKe družbe. Njegov spis je cerkev zatrla in s tem je bilo konec njegove propagande. (Dalje prihodnjič.) Mo)i vtisi s konvencije v CJiicagu PISE BIVSl DELEGAT. (Nadaljevanje.) "Glasajte za ove," mi je rekel brat delegat ter mi izročil letak s kandidati v konvenčne odbore. "Ali so vsi dobri?-' To sem vprašal še predno sem u-tegnil imena prečitati do konca. "Sigurno—svi so progresiv-nog i radničkog mišljenja." Hm,—na vrhu te progresivne liste je Cainkar, priporočen za predsednika konvencije. Za podpredsednika na isti list sta bila priporočena komunista Srage1 iz južnega Illinoisa in Kotar iz Detroita. Za tajnika konvencije je bil na letaku predlagan Fr. Perger iz Frank-furta, o katerem so rekli, da je komunist. Kandidaturo je potem odstopil v prilog MJT. Za temi so bili na istem letaku» ki so ga izdali komunisti, priporočeni kandidati v odbor "za pritožbe in žalbe", in sicer &*mrak ter Sitar iz Clevelanda, Rupnik iz Collinwooda, Klemen iz Euclida, O., in komunistični "floor leader" Sepič iz Neffsa—vseh pet iz Ohija. Pozneje so kandidate spreminjali- V odbor za resolucije so na prvem letaku predlagali Rima-ca, Detroit, Butoraca iz Iron-tona, Minn., Fr. Vidmarja od združitvenega odbora, poleg teh treh, ki so bili zanesljivi za komuniste, sta pa bila na njihovi listi v svrho reklame predlagana še Konte iz Loraina in Medvešek iz Clevelanda. Ko »o bile v ta odbor nominacije, je Medvešek izjavil, da je ne i sprejme, ker je označen v napačnem bloku. Ludvik se je s to pošteno izjavo dobro postavil. Jaz sem se za te liste kandidatov zelo zanimal in imel sem z njimi celo "fun", ker se je zdelo nekaterim delegatom to ! nekaj novega in so premišljevali, kako bi glasovali neglede na tiskana priporočila. "Konvencija bi morala te cegelce u-staviti," mi je zatrjeval en delegat, drugi pa se je jezil, da ni prišel na konvencijo tak butec, da ne bi vedel koga voliti, delegat Rimac pa se mu je prisrčno smejal. "Le še počakajte malo bratje, to se bo gotovo nehalo," je ogorčeno dejal neki , brat iz Illinoisa. Sedimo v dvorani na tretji seji konvencije. "Ali se vam nikamor ne mudi," je vpil nekdo iz srede dvorane proti gl. predsedniku na odru, on pa se ni razhudil. "Ima.vremena,", je rekel neki brat, ki je sedel tik mene. Res, mi nismo sedeli vedno na enih mestih. Erogre-sivni-radnički blok je iz strate-gičnih ozirov delil svoje ljudi na "strategična mesta", kar baje pri glasovanju veliko zaleže. Zadnje dneve konvencije pa so se koncentrirali na levi strani, in zdelo se mi je intere-santno, ko so bile za kak predlog na levi skoro vse roke kvišku, na drugi pa proti. "Molim, samo jedno pitanje." Dobro, imaš besedo, je dejal predsednik, in številka ta in ta je napravila političen govor. "Ima vremena." Zelo težko smo dognali, koliko nas je v vrtu narodnega cvetja—to se pravi, delegatov in g-iavnih odbornikov skupaj. Šteli smo dolgo po ribniško, in konstatirali, da nas je sedaj toliko, potem par manj ali več, končno je rešil težki položaj MJT z izjavo, da je krivda gl. tajnika Novaka, "da še danes ne vemo, koliko je delegatov." To je bilo na tretji seji. Bila je velika sreča, da smo imeli na konvenciji Blaža za darit-veno jagnje. Pretirani računi so bili izplačani—Blaž je kriv, ker jih je pustil izplačati. Iz hotela so švigale strele, obtožbe in pritožbe proti Blažu. Vse je bilo lepo "strategično" zamišljeno, da se izroči Blažu potni list, na tajniško mesto pa bi prišel s slavnostno usmerjenimi koraki MJT. Začeli smo s težko nalogo— konstituirati konvencijo! Odbor, ki je imel dognati, kdo izmed spornih delegatov je delegat, in pa, če imajo vsi drugi vse pravilno podpisano in urejeno, je poročal, da je naporno delo izvršil. Vsi sporniki so bili po ,več ali-manj pojasnilih priznani. Na konvencijo je prišel tudi Latin iz Detroita, ki je dejal, da je bil na seji svojega društva pravilno izvoljen, na drugi pa so bile volitve ovrže-ne in ni bil več izvoljen. Latin pa ni bil dober "taktičar" in je na tisti drugi seji nominacijo znova sprejel, in s tem je priznal, da so bile prve volitve pravilno razveljavljene, in pa, da so bile nepravilne. Z Lati-nom so komunisti izgubili delegata, ki bi bil enako ali pa še bolj zgovoren kot je bil Rimac, kateri je dejal, da noče biti Stimac. MJT. je v prilog Lati-nu stavil predlog, da se vrnjenim delegatom plača vožnje stroške, toda konvencija ga ni upoštevala. V sredi druge seje se je začelo : "Ne tratite č#a, konvencija stane toliko in toliko vsako minuto." Cez deset minut drugi: "Ne bomo nikamor prišli, če se bo konvencija zavlačeval la na ta način." Cez pol ure, ali pa še prej: "Jaz tu sedim in poslušam, ko delegatje drug za drugim ponavljqjq eno in isto!" Sum, in pa klic, "sit down!" nato smo nadaljevali z "dnevnim redom" . . . Na tretji seji enkrat dopoldne smo srečno prišli do točke "volitve konvenčnih odborov". "Volitve predsednika na dnevnem redu,"—je naznanil predsednik Cainkar, in že je bil pokonci Jakob Stonič ter predlagal Cainkarja, ker je bil dober vodja jednote zadnja štiri leta in še prejšnje štiri, zato je apeliral na delegacijo, da izvoli Cainkarja soglasno. Kakšnega prepričanja je Jacob Stonich, ne vem, ker ga malo poznam. Prišel je iz Los Angelesa. Eni ga poznajo še iz časov, ko je prodajal zlatnino po deželi ter kupoval od rudarjev po zapadu zlato rudo, ko je bilo te kovine v zemlji precej več in bolj na vrhu kot danes. "Ta je vreden četrt milijona," je pripomnil en delegat iz zapada. Jacob Stonich tudi izgleda kot kak prominen-ten trgovec, ali morda celo kapitalist. V pivnici mi je med odmorom dejal, da živi sedaj v' pokoju. "Otroci so preskrbi je- j ni, in jaz tudi." Nekateri so v Ameriki le imeli srečo. Po kon-, venciji sem bral v Proletarcu, da je ta Stonich ¿al prošlo leto za novi zvon neki cerkvi na Kranjskem tri sto petdeset dolarjev, iz česar sklepam, da Jacob ni svobodomislec, kot sem prej mislil. Drujfi, ki je napravil govor za Cainkarja, je bil delegat št. 39 od Narodnih Vitezov, torej narodni človek. Njegov govor bom citiral: "Priiel j« resen čm, ki »mo ga ie težko pričakovali. Oba kandidata ata glavna odbornika, lir. Cainkar j« bil osem let predsednik in med to dobo je ogromno naraalo premoženje jed* note. Cisto lahko ga proglaaimo soglasno. Upam, da on tudi ne bo toliko političen." "lie is talking funny," je pripomnila sestra delegatka v moji bližini. Oglasil se je Kotar ii Detroita. "Ta je pa komunist," sem čul pripombo. Ne priporočam ga." je rekel Kotar, "radi kakšnega političnega prepričanja, temveč ker vidim, da je v interesu članstva, in zato priporočani Cainkarja." Vse narodno cvetje je torej brstelo v navdušenju za ogromno naraščajoče premoženje jednote. Delegat št. 4 4 je brez ceremonij predlagal Zajca. Prav mu je, čemu pa ni Zaje komu povedal, da je v prošlih etih pod njegovim nadzorovanjem premoženje jednote "raslo" zato tako naglo, ker ga je on nadzoroval? Saj smo se pozneje lahko uverili, da je nad-zorništvo nad tisto našo blagajno precej važna služba, čeprav je bil MJT. odbor za provizo-rična pravila drugačnega mnenja in je hotel preurediti nad-zorništvo v bodoče tako, da bi bila gl. predsednik in z njim gl. | tajnik glavna nadzornika z vr-j hovno komando ter končnove-ljavno besedo. Pretiranih ra-; čunov bi ne bilo potem več ... j Moram se vrniti k nominacijam. Delegat št. 262 je dejal, da priporoča Zajca radi njegovih zmožnosti. Jože Zavertnik ni soglašal s št. 39, katero je podučil, kako se nominira, glede ogromnega premoženja, ki je naraščalo po zatrdilu št. 39 kar vidoma, pa je Zavertnik izrekel mnenje, da so ga eni spravljali skupaj, nekateri pa stražili. Tako so bile prve nominacije srečno zaključene, nato pa se je pojavilo vprašanje, kako bomo glasovali. Eni so predlagali to, drugi ono, nato smo volili. Odbor je listke preštel, Cainkar je dobil večino, toda nastal je nesporazum, ker še vedno nismo vedeli, koliko nas je. Stevni odbor je rekel, toliko nas je, glasovnic pa je bilo nekaj več—res težka zagonetka, ki smo jo rešili popoldne s ponovnimi volitvami, "da ne bi bilo pozneje očitkov." Eden najvztrajnejših poaet~ nikov konvencij je pač Matija Pogorele. Ko je podpredsednik Vidrich proglasil Cainkarja izvoljenim, je prišel pred o-der z vso mogočo naglico Matija, dvignil srebrno kladivo, napravil lep dramatičen govor, nato smo zopet začeli z dnevnim redom. Ko je par dni pozneje dobil konvenčni tajnik Siskovich cel kup kovert, za vsakega delegata eno, ki jih je poslal po pošti cicerski zlatar Frank Stonich, mi je padlo v glavo, da si zna Matija napraviti boljšo in morda tudi mnogo cenejšo reklamo. Slednji je napravil precej biznisa tekom konvencije, Frank Stonich pa se je iznebil znamk ter božičnih kovert, katere s svojo zimsko sliko niso nič kaj har-monizirale z mesecem majem in narodnim ter umetnim cvetjem v dvorani. Nato smo polagoma izvolili še druge odbore in se pripravljali, da začnemo z dnevnim redom, sporedom ali kakor se že imenuje program, ki ga je bilo treba izvršiti. Zvečer je predaval dr. Kern, moj posteljni partner pa je dejal, da je povabljen nekam k znancem, s katerimi se ni videl že mnogo let. Domov je prišel pozno in je preklinjal "čikaško vino", ki je močno "kot hudič". Drugi dan si je moral zdraviti glavobol kar med konvencijo, mi pa smo volili odbore naprej. (Dalje prihodnjič.) pa, kako moreš govoriti o usmi- I spoznate onega, radi česar se Ijenju? Ali ni tvoja vera brez prepirate. Cim ste pa spozna- usmiljenj« zažigala vse, kar se li, pridite zopet k meni in raz-ji Jf Prot,vilo ?" ■ Sodil bom zadevo." Kolikor se nas samih tiče,__ smo usmiljeni. Kjer pa žalijo TATOVI NE LOVE TATOV Boga, kaznujemo brez usmilje- Tisti, ki se čudijo, čemu je nj*D . | ponekod v tej deželi "roki pra- Ravnotako smo tudi mi u- vice" tako težko izslediti zlo- »miljeni, vkolikor se nas samih fcnee, naj še enkrat prečitajo tiče. Kit»r na LrH/~» ¿1«... .„.ui. i____r J tiče. Kjer pa kdo škoduje našim dušam, tam kaznujemo brez usmiljenja." Ko so se tako prerekali, pride po potu buddhistični menih. Stranki sta se sporazumeli, da naj bo on njih razsodnik. Raz- nasloV te notice. Sodrugom v Clevelandu. Seja kluba it. 27 JSZ. •• vr*e vsak prvi pete* ob 7:30 «večar in vsako tret-jo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubo-v»h prostorih v Slo», narod, domu novih članov, da bo ae-«•I napraviti cim več na polju socialistična vzgoje ir v borbi «a u.sa prava. ložili so mu zadevo, nakar ie Jrl!,i, prih*'«it* '•«'»o »a sej« i» menih rekel brahmanom : \ "Ali poznate ono svetovno dušo, radi katere hočete škodovati ^drugim bitjem?" "Ne, sami je ne poznamo, to- -------- da rishi nas o/tem uče in oni ve- Priine za vas v trenotku, ko do več kot mi." spoznate, da ne smete zane- Ha to se je menih obrnil do mariati svarilna znamenja na-belega sahiba, krščana: kot: utrujenost, glavobol "Poznaš ti tistega Boga, radi !n s,aba saPa- Začnite takoj katerega škodujete drugim bi- jematl AŽ___ni. Tm.in DAN NEODVISNOSTI tjem ?" "Ne, sam ga ne poznam, je pa mnogo razsvetljenih mo;ž, ki o njem govore in pišejo." Po teh vprašanjih se je me nih zatopil v premišljevanje. TRINERJEVO GRENKO VINO in kmalu bode vaš nered izginil. To zdravilo čisti želodec in drobovje, pomaga ledvicam in jetram k boljšemu delovanju, in oživi ves sistem. "Phila- Jos. Suchy: SVETI KROG Na Gangovem obrežju v Be-naresu je' sedelo več mladih brahmanov, ki so se priprav ljali k obredu žrtvovanja. V to svrho so okoli sebe napravili krog iz kravjih odpadkov. Ta krog ni smelo prekoračiti nič tujega, ker bi bilo žrtvovanje sicer brezuspešno. Ko je bilo tedaj po dolgem naporu in čakanju že vse pripravljeno in kj so se pojavila že prva znamenja, se je zgodilo, da je žoga, s katero se je v bližini igral sluga belega sahiba, krščana, priletela v sveti krog mladih brahmanov, ki so bili ravno mnenja, da so prišli do zedinjenja z božanstvom. V sveti jezi so navalili na slugo belega sahiba in bi ga u-bili, da ni na njegov obupni klic prihitel sahib, njegov gospo dar.. Ko je ta poprašal mlade brahmane, zakaj hočejo ubiti njegovega slugo, so mu odgovorili : "Po dolgotrajnih naporih žrtvovanja smo bili ravno na tem, da pridemo do zedinjenjn z najvišjo svetovno dušo; pa prileti žoga tvojega sluge v naš sveti krog in ves trud žrtvovanja je bil brezuspešen. Radi tega hočemo tega človeka ubiti." Sahib je odgovoril: "Ali ste prepričani, da je to storil z zlim namenom?" "Nismo, toda ker je oškodoval naše duše, mora umreti." "Ali ne veste, da je prvi pogoj vsake vere usmiljenje?" "Prvi pogoj vsake vere je pravica do sebe. In to vršimo, če ubijemo tega človeka. Sicer Potem je brahmane ogovoril: delphia, Pa., 10. junija. Posku- "Dokler onega ne poznate, šala sem več različnih sred- kar je bilo po vašem mnenju ?tev» toda dosedaj sem prona- oškodovano, nimate pravice u- šla» da Je Trinerjevo grenko vi- smrtiti tega človeka." no še najboljše zdravilo za že- In k sahibu: lodčne nerede. Mrs. Amelia "Dokler ne poznaš boga, ka- Brummer." Pri vseh lekarnar-terega visočanstvo vi kristjani Jih.. rešujete na grmadah, nimaš KUPON ZA BREZPLAČNI pravice, ščititi slugo. Zakaj ti VZOREC brahmani ne store prav nič dru- Pošljite to na Jos. Triner Co gega kot to, kar ste delali vi 1333 S. Ashland Ave., Chica- kristjani." g0, 111. In obema strankama: Ime ................... "Pustite zadevo toliko časa Ulica ....................' nerešeno, dokler obe stranki ne Mesto, država............. Vsakovrstne tiskovine izdeluje ATLANTIC PRINTING 6 PUB. CO. 2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL. PROLETAREC se tiska v nasi tiskarni. mmmmmmmmémmmmmmÉWÉWÉWÉiÉíÉiá Potovanje v Jugoslavijo skozi potniški oddelek naše banke je zelo priljubljeno. Skoro vsak dan dobivamo vprašanja za podatke o potovanju iz vseh krajev Amerike od ljudi, ki mislijo iti preko. Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas La potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Izpolnimo vam prošnje za povratni "Permit", pomagamo pri dobavi potnega lista, vizumov in vseh drugih stvari, ki so v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago ves čas vašega potovanja Od časa do časa oglašamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajajo ali odhajajo preko skozi potniški oddelek naše banke. Kaspar American State Bank 1900 BLUE LSLAND AVE. CHICAGO. ILL. DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO, NAJNIŽJIH CENAH HANS KIRCHSTEIGER < POD SP0VEDI1IM PEČATOM (Roman, poslovenit t. A". (Nadaljevanje). Tod# ne. Tudi župnik je pastir, dober pa stir in če pade nedostojni župnik predenj na kolena pa prosi odpuščenja, ako izpodi izpri-deno dekle, ako obljubi, da se izpreobrne in da bo pridno deloval za katoliško stranko, tedaj se hoče pokazati tudi temu izgubljenemu sinu dobrega pastirja. Kes bi se sedaj lahko maščeval za mnogo skrbi, ki mu jih je prizadel ta župnik s svojim liberalnim mišljenjem ; vendar hoče biti milostiv gospod. In že v naprej se je veselil tiste ure, ko bo ležal ponosni župnik pred njegovimi nogami; v duhu je že študiral lepi govor, s katerim izpreobrne izgubljenega sina. Toda lepo namišljeni prizor je pokvarilo nekoliko dni pozneje došlo in celo nepodpisano pismo. Anonimne tožbe so bile škofu najljubše. Nikakor ni mogel dosti često naglašati, da stori vsakdo dobro delo, ako naznani drugega, da ga doseže kazen, ki ga izboljša. Kdor pa stori to, ne da bi povedal svoje ime, se po-kazuje tako nesebičnega, da se odreče celo škofove zahvale; storil je torej dobro delo edino le zaradi svetega smotra, ne da bi pričakoval škofovo priznanje. Toda komaj je škof dočital mlinarjevo anonimno pismo, in že je planil škofov tajnik, oblečen z dolgim duhovniškim talarjem, po veliko srebrno skledo, ki je bila do polovice napolnjena z žaganjem in je stala za pisalno mizo, pa jo je klečeč dvignil pred škofom. Male nadpastirjeve oči, ki jih je bilo sicer komaj videti izpod debele ohlapne naslage masti, so se šiloma povečale in mučno je bilo, videti belo zenico. Obraz je pobledel, kakor da bi bil mrličev, obenem pa se je izlil iz sto-kajočih ust curek zelenkaste tekočine in nerazločen kos. Prvi curek se je razlil po lepi preprogi, prihodnje, katerih je bilo mnogo, je pa ujel prečastiti gospod tajnik, ki je gledal z globokim spoštovanjem svojega trpečega škofa, prav okretno s srebrno kledo. Kadarkoli je dobil škof neprijetno poročilo, n. pr. o izgubljeni volilni bitki, o pokvarjeni nadi na bogato dedščino ali, kakor danes, o prestopku kakšnega duhovnika, se mu je vzdigovalo po cele ure. V njegovi okolici so smatrali to za znamenje posebne svetosti, češ, škofu se tako gabi greh in preganjanje svete cerkve, da se upre vsa narava v njem. Začetkoma so spravljali take izbruhe svetosti skrbno kot bodoče relikvije; ko pa niso kmalu več razširjali dišav svetosti, so nehali s tem nabiranjem. Točno pa so zapisali vsak tak izbruh in njega vzrok, da bodo imeli jasne dokaze, kako se je blaženim studil greh in kako so ga sovražili, kadar bo po škofovi smrti uveden kanonizacijski proces. Bled kakor smrt in opotekaje se je odšel škof v svojo domačo kapelico. Tam se je vrgel na tla in plakal je nad groznimi grehi gospojinskega župnika, da bi se bil kar smilil človeku. In potem je tožil Bogu, da mu je naložil tako težko breme. "Oh, zakaj si me naredil škofa? Zakaj si mi izročil tako odgovorno dostojanstvo? O zakaj nisi rajši odločil, da bi bil ostal kaplan?" ' Ob tej obteževalni molitvi je popolnoma pozabil, aaxo je delal z vsemi štirimi, da se je povzdignil; pozabil je, da se je že v prvih dvajsetih letih vedno pehal naprej in če bi moral biti kaplan, ne pa škof, da bi ga uničila goreča slavohlepnost in postal bi bil ne le nesrečen duhovnik, temveč tudi sovražnik cerkve. Pol dneva je ostal moleč in stokajoč na kolenih v kapelici. Kar je bil izvedel iz pisem o župniku Hercogu—ne, v njegovih očeh že ni več župnik—to presega največjo ostud-nost, ki jo je bil kdaj slišal o duhovniku. Najprej zapelje ta človek nedolžno dekle, ki mu povije dete, potem pa živi v konkubi-natu z zapeljanko. Vse to bi se končno še pretrpelo, saj se zgodi dostikrat. Ali potem vzame svojo nčer v župnišče^in oskruni tam lastno dete! Naposled se je umiril. Se bled, a s povzdig njeno glavo je odšel iz kapelice. Škof je in dostojen naslednik svetega Pavla, ki je doživel v Korintu enak slučaj. Storil bo, kar je storil on. Da, brezbožni duhovnik, zvesta duhovščina in dobri kristjani naj vidijo, da je škof po srcu Gospodovem. Čeravno ima le prozaično ime, nastopi vendar kakor sveti Pavel in postane svetnik kakor on. 'XX. Na dan vseh svetih se je zbrala skoraj cela župnijska občina na gospojinskem pokopališču. V gostih gručah so stali ljudje na malem prostorčku zemlje okoli cerkve, pod katero bi jih bilo našlo še stokrat več lahko prostora. Večina grobov je bila posuta s črno prstjo, na kateri so bili jasno razločni križi, zvezde, napisi "V miru počivaj", "Na svidenje" i. t. d. iz belega zdrobljenega mavca. Tuintam nekoliko cvetic, kakšna rdeča sveča, to je bilo vse, enost avno in v pri prostosti tem prijetnejše okrašen je grobov. Iz cerkve je prišel župnik v črnem plašču. Poleg njega je korakal prečastiti gospod u rednik s črno Štolo nad belo mašno srajco. Mrtvaški sprevod po pokopališču se je razvil. Za črno zastavo je korakala veteranska godba, ki je i svojimi tužnimi z/oai napravila še bolj tužno razpoloženje v itak tužnih du- šah. 2upnik je škropil z blagoslovljeno vodo brez varčnosti grobove, pa je zadel več- , krat ob grobeh atoječe žalujoče, «.ako da so se zasvetile posvečene kaplje na mareika-teri obleki. Mlinarjev duhovnik je marljivo kadil z limasto kadilnico na desno in na levo. Obema duhovnikoma je sledila množica glas no molečih žen in moških. Ali je gospod župnik že vedel, da je to njegovo zadnje duhovniško opravilo? Ali so ga žalne pesmi tako prevzele, da bi bil rajši pla-Kaff nego šel med vrstami mrličev, ki jih je vse poznal, ljubil, tolažil in končno pokopal s svojim blagoslovam? Zakaj je zrl tako tužno Črez brezlistno drevje na hribe, ki so bili pokriti z novim mrtvaškim prtom? £li ga je zeblo, ker je sijalo solnce brez gorkote skozi redko meglo? Ali ga je prijela svečana, iz tisoč ginjenih src prihajajoča mQlitev: "Reši jih, o Gospod?" Sam ni vedel; a bil je globoko ginjen in v tej mehkosti je pridigal za verne duše. Bila je vsa druga propoved, nego se je je bil naučil. Ravno se je sklonilo solnce kot krvavo-rdeča plošča za horicontom; pridiga je bila končana in ljudje so si brisali solze iz oči. Tudi njih se je polotila temna slutnja, kakor da so zadnjikrat poslušali svojega ljubega župnika. Samo gospod Avguštin je zasledoval s kritično pozornostjo župnikovo propoved. Prav nič ni bil zadovoljen. Pri taki priložnosti, ko je duša posebno sprejemljiva, bi se tako lahko temeljito govorilo o dolžnostih do cerkve, o gorečem peklu, o vročih vicah, katerim groznim prostorom se izogne le tedaj, ako se vrši krščansko dolžnost v političnem življenju s podpiranjem svetega časopisja itd. Da bi bil le že župnik! V tem pa je skrivoma pogledoval Anko, ki je tudi plakala, a bila tako ljubka videti, da se je v duhu že veselil za prihodnjo noč. S srcem, še polnim sladkotužnih občutkov, se je župnik vrnil v župnišče. Tam je bil poštni sluga ravnokar oddal prosto službeno pismo s škofovim pečatom. Župnik je odprl pismo in hipoma ga je minila tuga. Dobil je poziv, da se predstavi dne 3. novembra ob desetih dopoldan gospodu or-dinariju. Hvala Bogu Torej dobi vendar že kaplana. Cemu bi ga sicer klical škof v svojo rezidenco, kakor da se razgovori ž njim radi kaplana. Tam ga že poprosi, pa mu dokaže potrebo kaplana za dušebrižje tako jasno, da ga dobi kar seboj. Zato je bil nocoj pri večerji izjemoma tako vesel, da je goepod Gros opazil to ter se zaman trudil izvedeti, kaj je izvalo po melanholični pridigi tak preobrat v župniku. 2e drugega dne se je župnik odpeljal, da pride pravočasno, kakor je zahteval poziv. Z jutranjim vlakom se je odpeljal iz Go-spojne. Zapovedal je še, naj se danes in jutri dobro povije sadno drevje s slamo, pogledal je še čebelnjak, ter je za gotovo povedal, da se ' vrne jutri z večernim vlakom. Brez prtljage, samo s svojim potnim brevirjem v žepu, je odšel na novi kolodvor. Bil je kaj mračen dan. Gosta megla je ležala že od jutra nad dolino, da je bilo kaj vlažno irt temno. Take megle so bile tukaj zelo redke. Ko je župnik stopil iz župnišča, je hotel pogledati na cerkveno uro, katere pa v temni goščavi ni bilo videti. Na potu proti kolodvoru je slišal nekoliko veselih vriskov, pa se je čudil, da more kdo vriskati ob tem odurnem vremenu. Ako bi bil šel mesto na železnico h kakšnemu bolniku na hrib, bi bil prišel izza nekoliko tisoč korakov iz mračne megle na jasno solnce. In morda bi bil osvobojen ravno tako za-vriskal, kakor tam gozdni hlapec v grobi srajci, ki je s. pesmijo veselo pozdravljal svojega dekleta. Ali župnik je moral nižje in nižje v meglo, in ko je sedel v vozu, je pokril sopar tako gosto okno, da ni mogel videti niti bobnečega gorskega potoka poleg železnice. To je bila njegova prva vožnja na novi lokalni železnici. Zamišljal si jo je bil vse bolj resno; a veselil se je že danes, da ga povede jutri zopet nazaj v ljubo domačijo. Menda mu pripelje ta železnica tudi kaplana, pa odpelje zapeljivca prav daleč odtod. Toda na kaj misli zopet! S tako mislijo se vendar prelomi spovedni pečat. Misliti mora na kaj drugega. Ali vzlic dobremu namenu se vračajo njegove misli k skeleči rani. Jutri, kadar ga vpraša škof, kako j? zadovoljen z gospodom Grosom, ki mu je pripuščen za podporo, se mora močno pre magati, da ne pokaže nevolje nad rečmi, o katerih zaradi izpovedi ne sme vedeti ničesar. Smrdeča megla je ležala tudi po mestnih ulicah drugi dan, ko je korakal župnik Her-cog že ob desetih mirne duše proti škofovi palači. Rajši počaka sam celo uro, nego da bi moral čakati prečastiti le trenotek. V čakalnici pred škofovimi sobami je našel poleg komornega sluge že šest oseb. Razven enega duhovnika so bile same ženske, ki jih je izpoznal župnik po izrazu lica in po obleki takoj za tercijalke. Tukaj so se počutile menda prav kakor doma, kajti vstopivšega župnika niso niti pozdravile, temveč merile so ga z bodečimi pogledi. Stale so na kupu pa so šepetale, tako da ni bilo razumeti, kaj se pogovarjajo. (Dalje prihodnji*.) AFORIZEM. Mnogi ljudje se postijo: eni ker jim zapoveduje vera—a še več tistih, ki nimajo kaj jesti. "Več •ft (M. K.—Ljubljana.) Slovenski nltod premore izreden časopis, ki skrbi ne le na poročanje o novih političnih dogodkih, ampak tudi za versko in moralno vzgojo svojih bralcev. "Slovenec" mu je ime. Ta časopis ima vsako nedeljo posebno rubriko, kjer protesti ra proti vsemu, kar je novega, kjer piše o svetem življenju papežev, o zmagoviti sveti cerkvi, o razdiralnem delovanju socia-listov-brezbožnikov,— skratka: to je rubrika, kjer najdete vse mogoče stvari, ki so važne za vaš dušni blagor in pošteno prebavljanje. Ta kotiček ima naslov: "Več luči!" Ko je nemški pesnik Gothe umiral, so bile njegove zadnje besede: "Mehr Licht-"—"Več luči!". Po tem je povzel "Slovenec" naslov za svojo rubriko. Pišejo pa pod to rubriko tako strašne reči, da bi Gothe gotovo dementiral, da ni mislil tako svojega "Mehr Licht", ko bi le mogel. Zakaj kdor prebira včasi to rubriko— in teh je z zdravim želodcem sila malo—mu pride na misel, da bi ta kotiček moral nositi naslov: "Več teme!"—Bere to rubriko menda redkokdo, in da jo prebere, za to mora imeti precej potrpežljivosti. Pa včasi že pride tako, da si zaželi* humorja, malo dobre volje. Pa se spomniš na "Slovenčevo" rubriko, sedeš k njej in jo prebereš. In ko jo prebereš, se spomniš na pesnika Hausman-na, ki je nekje napisal pesem, ki se začenja tako-le: Vidi t«, da viUja Mre, nitja »olnc« itu obzorja? Solne« I roba jo «joti, in v tomnico ga zapreti! V tam 1 j udom »roj iar razdaja, to kazni* a jo objozt vzopovaod, kjor zakon vlada! Hoj, vrtite ga v arozt! Ta motto naj bi zapisali nad tisto "Slovenčevo" rubriko. Zakaj nič se ne bi čudili, če bi pod rubriko "Več luči" zapisa li zahtevo, da je treba solnce zbiti z neba in ga vreči v glav-njačo. V nedeljski številki z dne 26.maja 1929 razpravljajo v tej rubriki o socializmu, o njegovih načelih, o judovskem značaju te*a gibanja in kako želi socializem anarhije itd. Najprej v članku povedo, da uči socializem, da morajo gojiti delavci slojno (t. j. razredno) zavest in sovraštvo do kapitalistov ter odklanjati vsako mirno poravnavo z njimi. Menda mislijo, da naj bi delavci rajši hodili na božje poti prosit povišanja plač, prosit boga, da jim ohrani osemurnik in namesto v štrajk, naj bi rajši šli k obhajilu, da se nasitijo. In kar je najhujše na socializmu t "proti cerkvi širi med narodi mržnjo ter jo označuje kot izrastek kapitalizma, ki bo v novi socialistični državi zginil: množice bodo prepustile nebesa angelom in vrabcem. "Po tem žalostnem spoznanju pa napiše člankar svojo bojazen pred tem strašilom socializmom : "Svetovna moč socializma »e kaže v tem, da so komunisti v Rusiji štrli prejšnje car-stvo, da so socialisti v Nemčiji najmočnejša stranka, da v Belgiji, Avstriji, franciji, na Danskem, Švedskem itd. tvorijo tako močne skupine politične, da jih morajo vse vlade upoštevati." Ko je člankar ugotovil s temi stavki svetovno moč socializ ma, gre dalje in začne lepo secirati socializem in socialiste. Bati se je, da bi svetovna mpč socializma usahnila, če bi vsi socialisti prebrali nadaljnja izvajanja tega člankarja. Prvo, kar ugotovi, je: socialisti so sa mi Judje. Za kratek čas naj ponatisnemo poglavje: Socializem in Judje. Glasi se: "Socializem je postal svetovna, mednarodna sila in se je po neki tajinstvena poti judovstvo polastilo tudi te mednarodne sile: dejansko imajo prvo vlogo v socializmu Judje, tako v Rusiji, kakor drugod. Judje vodijo politični boj socialistov zoper druge stranke v Avstriji, Nemčiji (Marks, Engels, Adler so Judje). Judje so uprizorili boljševiško revolucijo v Rusiji (Trocky in drugi; leta 1920. je bilo v Rusiji 80-100% vseh višjih uradov v judovskih rokah). Na Ogrskem je 1. 1920. ali pravilno več teme uprizoril boljševiško revolucijo Jud Bela Kun, in izmed 24 komisarjev jih je bilo 18 Judov.— Judje so merodajni v kapitalistični Angliji in Ameriki, pa tudi v fašistični Italiji, kjer sedijo na mnogoštevilnih važnih mestih državne uprave. Toda Judje tu in tam si niso sovražniki. Neka višja sila jih združuje in skrbi zato, da Judje na vsak način ostanejo celota z i-stimi smotri." Tako pravi poglavje o Judih in socializmu. Neka višja sila drži Jude skupaj, neka tajin-itvena pot je vodila Jude do socializma. Pri klerikalcih je vse tako "tajinatveno". Ves ta čla nek je "tajinstven" in tajinatve-ni so viri, kjer je črpal pisec podatke o vseh teh "judovšči-nah". Najbolj tajinstveni pa so njegovi možgani! Res je, da še nikogar, ki bi bil hotel stopiti med socialiste, niso vprašali: Ali si Jud, sicer te ne sprejmemo. A če so prišli do socializma po marksizmu (to je tista višja silapotem pozdravljeni, pa bodisi Jud ali Culukafer ali —Kranjec.—Sploh tako silno radi mečejo socialistom Jude v obraz. Da so Judje eden naj-talentiranejših narodov na svetu, vedo pač vsi. Iskati jih je ne le med socialističnimi misleci, ampak tudi med drugimi znanstveniki in izumitelji. In— sposobnemu prosto pot. Med škofi je bilo veliko Judov. Pravijo, da je bil Kristus iz rodu Judov . . . Pod poglavjem "Resnični cilji" piše pisec: "Vrhovni namen teh temnih prevratnih elementov težf za tem, da stre staro, veliko skup- nost krščanskih narodov. Zato la, po tovarnah tekajo, delajo, podirajo povsod, bodisi po so se potijo nešteti sužnji stro- cializmu, bodisi po kapitalizmu vse konservativne\rednote, vse tradicije narodov, obatoječi družabni red. Kar oni hočejo, je to, da zavlada mesto stare skupnosti anarhija (popoln nered) v mišljenju in idejah. jev ... V restavrantih v Cika-gu so telefonske naprave na mizah, da trgovci celo med o-bedom nadaljujejo svoje kup-čijske posle . . ." Zmedeni stavki. To naj bi bili očitki socializmu. Da so Vse naše pojmovanje o druži- razrvane hi6e in duševnosti, da ni, državi, o lasti, o nravnosti tekajo avtomobili in železnice itd. hočejo prevreči pod krinko in da med obedom kupčujei,—r blestečih krilatic demokracije, | vsega tega je kriv socializem, svobode, liberalizma, strpljivo- Iznajdb avtomobilov in želez- sti, racionalizmu itd. Pisec smatra torej za višek socialističnega hotenja—anar- nic pa menda vendar klerikalci ne bodo mogli več zatajiti. In nič groznega ni na tem. Da pa f V I! i »1__i t _ _ 1 _ I _ _ 41. • hijo. Bogve kje je to modrost si želijo klerikalci po "sreclnje- __... . w . «•>< . ... pobral. Socializem je prav reakcija na anarhijo v kapftali- veškem veselju", po Času inkvizicij, ko je cerkev smela seži- stičnem družabnem redu, reak-|gati brezverce in iznajditelje, cija na anarhijo kapitalistične-'—to pa je zelo grozno. In brez-ga proizvajanja, ki mu ne gre zmiselno! za namen, ampak le za proftt. Kapitalistična produkcija ni organizirana, odtod mednarodni In hkraju pove člankar še, da je socializem pripeljal zgodovino do svetovne vojne. Ni- konflikti za tržišča, kjer pro-jkjer ni bilo nobene krščanske dajajo svojo robo, odtod vojne države in cerkev je bila brez moči. Zato je prišla svetovna vojna. Ne pove pa pisec, da je in punti. Socializem pa ima za ¡cilj, organizirati svetovno produkcijo in jo podrediti namenu. Ce ne bi bilo anarhije v sedanjosti, ne bi bilo treba socializma, ki se sploh ne bi rodil, če ga ne bi rodila današnja družba sama. In potem se pisec joče nad svetom, ki propada, vdajajoč se socialističnemu nauku. "Z lic ljudskih množic je izginil odsev prave vesele sreče.^_Ne-kdaj se je Anglija imenovala "merry England", današnje ljudske množice, ki valovijo po velemestih, pa ne poznajo več srednjeveškega veselja. Moderno velemesto je prava slika današnje duševne razrvanosti. Velikanske so gruče zakajenih in umazanih hiš, po vseh ulicah je na stotine popolnoma enakih stavb, po cestah švigajo neprestano železnice in druga vozi- imela cerkev še vedno toliko moči, da je na vseh frontah blagoslavljala orožje za pokolj in da je bila n. pr. Avstrija zelo krščanska država. Pozabi zapisati tudi, da je svetovna voj. na končala prav pod močnim vplivom socialističnih delavcev, ki so pobegnili s fronte, strmoglavili carja v Rusiji, cesarja v Avstriji, kralja v Nemčiji itd. Rubrika "Slovenca", ki nosi naslov "Več luči" agitira proti socializmu in hrepeni po srednjem veku, ko je bila oblast cerkve brezmejna in krvava. Zato naj rajši spremeni naslov v "Več teme" ali pa "Nazaj v srednji vek", za motto pa naj vzame gornje verze Hausman-na: Solnce treba je ujeti, in v temnico ga zapreti! Kdo je nazval to dan počitka? lacritic INTIRUI OTON COACH MOWTM Vožnja po ELEKTRIČNI železnici je brezskrbna in prosta ovir ter gnječe! ČEMU se voziti po poti ovir in poslušati tuljenje piščalk ter hreščanje zavor? Peljite se udobno z brzovlaki električne železnice—70 milj na uro—^severno, vzhodno ali na za-padno stran. Oddahnete in odpočijete se ko drvite z brzo-vlakom mimo dolgih vrst počasno se premikajočih avtov. Stane vas manj in ko dospete na kraj, imate več časa za zabavo— ob povratku nazaj se vam nudijo zopet iste udobnosti električne železnice. Za Vi nji red, cene, in vse druge informacije na vseh treh p*-og,ih pohitite RANDOLPH 8J00 ---------- > > j, CHICAGO NORTH SHORE CHICAGO SOUTH SHORE A MIWAUKEE RAILROAD & SOUTH BEND RAILROAD CHICAGO AURORA AND ELGIN RAILROAD 17V Šumet Lines) Poaluftite'se naJega Outing and Recreation biroja, 72 West A «lama St., Randolph 8200. Pro*ta pojasnil* o krajih primernih za izlete, peft-hojo in druge z.ibavne in poučne «vrhe v okrožju ¿ikaAkoga ozemlja. - /CHICAGO Aurora aid E )RAIL ROAD jlÈL ' ! « Domači Prijatelj", 6.-7. številka, ima pestro vsebino in mnogo ilustracij. Gustav Strniša piše zanimivo zgodbo detektiva Silvija, prof. Saša San-tel poroča o akad. slikarju A-dolfu Lapajnetu. Ksaver Me-ško, Miran Jarc, Mile Klopčič in Radivoj Kehar priobčujejo po eno pesem. O slikarju Mi- Kvota za Jugoslavijo je 845 oseb Po novi naseljeniški postavi se sme trajno priseliti iz Jugoslavije v Zed. države 845 oeeb vsako leto, kar je nekaj več kot po prejšnji kvoti, prizadete pa so najbolj Nemčija, Irska in Skandinavske dežele, katerim je kvota zelo znižana, Angliji pa jako povečana. Iz Nemčije Pesmi, poezije, igre. Angleške knjige socialne in znanstvene vtdbine. Knjigarna "PROLETARCA" 3639 West 26th Street, Chicago, III. Poučne in znanstvene knjige. Romani, povesti, črtice in opisi. .50 f * smelo' priseliti vaa- ko leto 51,227 oseb, po novi: kvoti pa le 25,957. zanimive risbe o ljubezni "Rdeče lučke", in skladatelju Ma-riju Kogoju, katerega opera "Orne maske" je ob premijeri dosegla triumfalen uspeh, poroča F. D., ki objavlja tudi svoje spomine na snemanje filma "Asfalt"v berlinskih ateljejih Ufe. Ostov MMoj Pariz" je zanimivo in prisrčno pisan članek. Poleg stalnega romana Iz Italije jih je smelo priti dosedaj 3,-842, po novi kvoti pa 5,802. Iz Jugoslavije 671, po novem zakonu pa 845. Nemci, Skandi-navci in Irci so prirejali širom dežele velike protestne shode,! toda postava je bila vzlic njim sprejeta in stopi v veljavo 1. julij a. Razlog je, da se želi več naseljencev iz Anglije in .46 .50 1.60 Frederica Mauzensa "Živa bla- ____ gajna", ki izhaja v izvrstnem manj is drugih dežel", dr. A. Debeljakovem prevodu, | _ zastopani v beletnstičnem JOHN R. PALANDECH OD- so oddelku še Mirko Kunčič s "Pomladjo" in Josef Pasztor POTUJE V EVROPO. z dramsko skico "Prostost". V Jugoslaviji bo stopil v stike Ob koncu poroča Femina o "Današnji ženski in moškem", slovita filmska zvezda Maiy Pickfordova o "Skrivnosti skritih zakonov". Bogata sta gra- z merodajnimi faktorji v svrho, da bo čimbolj še zastopana na svetovni razstavi 1. 1933 v Chicagu. John R. Palandech odpotuje mofonski in grofološki kotiček, dne 7. julija v Evropo po raz-pa tudi modna poročila in pra- nih poslih, med katerimi naj-ktični nasveti bodo marsikomu važnejši je njegovo poslanstvo dobrodošli. "Naš obzor", ki je priloga "Domačemu prijatelju", je zanimiv po pestrosti in raznovrstnosti sodelavcev in prispevkov. Ivan Zoreč končuje svoje "Potnike", Julij Nardin nas povede "K reki", med tem Alfred Klein pripoveduje o "Hrupnem lovu". O originalnem lesorezu piše izčrpno akad. slikar-grafik E. Justin, razni sotrudniki nas pa .seznanjajo z "Izumirajočim! praljudstvom", z "Napakami in pomanjkljivostmi našega \jpbrta", z Letalstvom" in "Radijem"; med mladimi sotrudniki se pa Tatjana predstavlja z r"Dušanom". To s krasnimi fotografijami močno ilustrirano revijo krase še reprodukcije slikarskih del naših umetni- v zvezi s svetovno razstavo 1. 1933 v Chicagu. Mr. Palan- 1.26 1.26 .60 1.00 1.00 1.00 .75 .76 .85 2.00 JOHN R. PALANDECH kov; Adolfa Lapajneta, Mihe dech je publicijski direktor od-Maleša, Edvarda Stepančiča, fcora narodnosti,-čigar naloga Franceta Goršeta, Frana Stip- je popularizirati razstavo med lovška , Gojmira Kosa, Elka ljudstvom raznih narodnosti v Justina, Maksima Gasparija in chicagu in drugje. Mr. Rufus Milka Bambiča. Prepričan sem q Dawes, predsednik odbora o vsakem, ki si bo zadnjo šte- za svetovno razstavo, ga je po-vilko te revije le ogledal, da oblastil, da naj informira razne bo postal tudi njen stalen na- evropske liste o namenih in ročnik. — J. ciljih čikaške razstave, ki bo --od enem praznovanje stoletni- PETRTI 11111 ce čikaškega mesta. tCiiail JUL _________ » tr lUrolVI NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142*2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. ' Mi tiskamo * Slovenskem, Hrvaškem, Slovalkem. ^^ kakor tudi v Anglsšksm i- Nemškem jo«*« Naia poiohnott .O tiskevine sa druživa In HfH»._________ ....................................................* ROMANI, POVESTI, ČRTICE IN OPISI. Albrocht Ivan. Srce, novele, ve». Album slovenskih književnikov (urodil dr. Janko Slebinger), vsebujeopise in «like ulov. književnikov od Trubarja dalje. Fina vezba.*.................$8 00 Andrejev Leonid: Plat zvona, no ele, vez......................... Povest o sedmih obešenih, posvečena L. N. Tolstemu, vez............-....................... Arcibažev H.: Sanin ve*..-------- Asov Vladimir in Teffi» Humoreske, groteske in satire, broži rana ....................................60 Barbusse H. i Of cilj, dnevnik de-setnije, pove«* iz svetovne vojne, vez. .............................. B«! is teme: (ruski pisatelji) brož. $1, vezana *-«> .. Bohinjec P.i Svetohor, pove«* iz konca enajstega stoletja, brož. .....................-............ Bulwer L. E.: Posledn'1 dnevi Pompejev, I. in II. dol. brož. 1.60 Burroughs Edgar R.: Tarzan, sin opice, vex. ....---*------------ Tarzan in svet, vezana.......... Tarzanove živali, ^reaana........ 1.00 Tarzanov sin, vezana.............. 100 Tarzanova mladost v džungli, vezana ................................ (vseh pet knjig $4.60) Calco L.. Cerkvene miši, pove«* iz sedanjosti, brož........-....... Cankar Ivan: Podobe iz sanj. vezana --------------------------------— Moje življenje, vez. ..------- Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Petani 1892-1898; Vinjete, vezana ................ II. zveoek: Črtice in povetsi ter Kritič i in polemični spisi, vezana ..................—f2 00 III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ...................... 2.00 IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, v«. 2.00 V. zvezek: Kralj na Beta j novi, Na klancu in Črtice, vezana .....................-.......... VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt ^etra Novljana in Hiža Mari»e pomočnice, vezana .................. VII. zvezek: Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana................ 2.00 Vseh 7 knjig skupaj ..............13.00 Cankar lsidor: Obiski pri slovenskih pisatel- , jih in umetnikih, vez......... 1.25 S poti potopisne črtice, brož. .76 Cankarjev sbornik, vez.......... Čehov Anton P.: Sosedje .n druge novele, brož............... Chesterton G. K.» Četrtek, fantastičen roman, brož. ........... Chocholoušek P.» Jug, zgodovinski roman, 616 strani, broš. 76c. vez. .............................- 100 Cigler Janes: Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov fianeoekih vojakov, brož....... Coloma Louis: Boy, roman, vez. Colosna-Poljanec: Kraljica mu-čenica, zgodovinski roman, brožirana ................................75 Concourt Ed. De.: Dekle Eliza, roman, brož........................... Dickens Charles: Božična pesem v prozi, broš......................... Dolenec Hinko dr.. Zbrani spisi, brožirana .............................. Dostojevski F. M.: Besi. roman v dveh delih, 768 strani, vezana .................... 2.60 Idijot, L, II., III.' in IV. del| vsak 90c., vsi skupaj.......... 3.60 Zapiski iz mrtvega doma, I. in II. del! vez..................... Zločin in kazesi, roman v dveh de-lih. vez .................. Bele noči—Mali junak, povesti, brož............................. Iralec, iz spominov mladeniča, roman, brož..................75 Dumas Aleksander: Vitez iz rdeče hiže roman iz časov francoske revolucije, 504 strami, broi. 75., vez. ............ Eliaabeta, hči sibirskega Jetnika Erjavec Fran: Povesti, vez......... Feigel Dam«r: Bacili in bacilke, humoreske, brožirana ............................ Domače živali, vez................. Po strani klobuk, humoreske, brož............................. Pol litra vipavca, vez............. Tik za fronto, brož................. Federer Henrik: Patria, povest iz irsl.e junaške dobe, brož..... Federer-Poljanec: Sisto e Setfto, povest iz Abrucev, brož......... Finžgar F. S.» iz modernega sveta, roman, vez....................... Finžgar F. 3.t Zbrani spisi, vsebina IV. zv.: Dekla Ančka ln Srečala «ta se. vez................. 1.00 V. zvezek: Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, ve............. VI. zvezek: Sama, Kakor Pelikan. BoKežar, Naž vsakdanji kruh ln Tri črne le- . ne, vez. $1.60, vse tri knjige skupaj ........................... t.SO Flaubert G.. Tri povesti, broš......65 France Anatolei Kuhinja pri kraljici gosji notici, brož. 76c., vezana .......................... 1 0(V Pingvinski otok, ve*..........1.00 1.00 .60 .60 .45 .40 .60 .40 .50 2.26 2.00 .50 1.00 .25 .60 .45 .45 .76 .50 .60 .35 .35 1.50 .. 1.25 Gogolj N.i Taras Buljba, povest, broš. 60c.. vez............... .76 Golar Cvetko: Prelepa Vasiljka in druge ruske pravljice, brož. .40 Gerkij Maksimt Deveti januar, črtka iz ruske revolucije 1906, brož..............................25 Povesti, 210 strani, brož..........75 Green A. K.: Za milijoni, roman, brož..................fc........... -66 Hamsun Knut: Glad, roman, broširana ................................76 Hažsk J.i Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni, vezana .......-....................% 160 Jakliš Franc: Ljudske povesti, brožirana ................................50 Jeloviek Ernestine: Spomini na Prešerna, brož .......................66 Jirasek Aisjk: Filozofska zgodba, vezana ...............................60 Jubilsjni sbornik. Ob petdesetletnici Otona Župančiča, fina vezba ...................................... 1-60 Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vezba): I. zvezek:- Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, UboAfcvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. pol- . harji, Juri Kozjak in Domen ................................... 1.50 II. zvezek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-' ban Smukov a ženitev in • Grad Rojinje ...................... 1.50 III. zvezek: Kložtrzki žolnir in Deseti brat ...................... 1.5^ IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika. Nemški val-pot. Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Vižnji gori, Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin .......... ............... 2.00 V. rv.zek: Lipe, Pipa tobaka, MoČ in pravica, Županova-nje v Globokem dolu, v rojni krajini. Telečja pe-čei&a, Ivan Erazem Tatten-bach. Bela ruta, Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober, $2.50. Vseh 5 knjig skupaj .................. 8.00 Kellermann B.: Predor, socialen roman, brož............................75 Kersnik Janko. Zbrani spisi, broširani. I. zvezek: Agitator ..........-......75 II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament ...........................86 HI. zvezek: Rošlin Vrjanko, J ara gospoda in Očetov greh .................................... 125 IV. zvezek: Gospod Janez, Km-tske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo ............ 1.25 V. zvezek: Pesmi, Berite novice, Kritike, Komentar.... 1.50 VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. sežitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. sežitek: Novelist in Politik, $2.50, vseh žest knjig skupaj ...................................... 7.00 Kmet Marija: Bilke, povesti in črtice, brož.......................46 Koder Anton: Marjetica, idila, broširana ............................65 Keller G.: Don Corea, roman, brožirana .................................25 K. S.. Požigalec, povest, brož......26 Kuhar Lovro: Poverti, brož......50 Kveder Zofka: Iz naših krajev, povesti, vez..............................80 Vlaflka in Mitka, vez..............60 Lah Ivan: Uporniki, povest iz kmečkih puntov, ve«..............75 Urmontav M. J.t Junak nažega časa, povest, brož..................75 Levstik Vladimir: Obsojenci, povesti, brož..............................75 Višnjeva repatica, satiričen roman v dveh delOi, brož. 2.00 London Jack: Roman treh src, vez............. 1.30 Železna peta. socialen roman v dveh delih, brož............. 1.00 Machar J. S.i Konfesije literata, zbirka spisov, vez. .................65 Majar K.i Srečolovec, povest, brožirana ............1....................35 CvetLe, šopek pravljic za stare in mlade, brož..............20 Malograjski Fr.» Za srečo, povest, brož. ...............................40 Maselj Fran-Podlimbarski» Zbrani spisi, fina vezba. I. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariž Damjan .............................. 2.00 'H. zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. . Skupaj 816 strani ............ 2.00 Oba skupaj ............................ 8.76 Melville Whyte G. J.t Gladija-torji, zgodovinski roman iz prvega stoletja, 1. in II. del, brož. oba skupaj ..................75 Metko Ksaver: Dve sliki, brož. ,50 Meyring G.i Golem, roman, ^ bi o». 60c., vez..........................75 Milčinski Fran.: Drobil, vez......66 Gospod Fridolin žolna in njegova družina, vez..............35 Igračke, črtice, vez.------------75 Muhoborci. črtice, vez......... .76 Miller-Steržaj: Zvonarjeva hči, povest, brož............................60 Mumik Rado: Jari junaki, hu- mor«*>ice, ve*..........................80 Na Bledu, p.. Mr> Chalmers' statement reads, brought a resolution from his lodge few exceptions. Some day we may vnd*em s two-milhon-dollar j «»ar4. ^ final ^ in ^ betrayal of to the last SNPJ convention, in quest have another Indenendence Day to house! The immigrants he had to ^ people of Pennsylvania. They do 0f assistance for Mooney and Billings, celebrate—a true one. work with, he felt, were below his not in My gense correct the evils of tells us that fully 1000 people at- social and cultural level. But learn- the sygtem which Governor Fisher tended their last picnic. They are Does it make any difference to you ing English solved his troubles. Then himgelf characterised as Vicious*, ftnd working j^rd to „et sufficient fund, readers whether our party brightens he found that Americans wen in- the fact remains that the authority to puah for ^ o{ the unjuat. up or ^ duIler? whether The New formal and not bad mannered, that oi the ^ and iron police has been ly convicted prisoners. All the Slo- Leader exists or not? Our party has they could make friends easily, ana Wldened and enlarged. f venian organisations in San Francis- issued a call for contributions so they "It is a mistake to assume the co have united ¡n that cause, ssys a can csrrv on the work that is so ne- that there was culture in this America. Most imnortant of all—Americanization kept him from growing old. There was one whose imagination regulations confine the police to com- clipping of the San Francisco News, pany property. The new rule reads commenting on the act. 'confine their activities to the pro- * tection of the property'. This can was fired by American ideals of de- oniy mean that on the assumption mocracy and equality and who came ^y are protecting the company eager to learn its magic formula for property they may roam over the en- progress. He came and found that tire ^e, ag the Mansfield bill actu- honesty might be a handicap, that a|jy ^lows them, there was no respect for law and, »These regulations fail utterly to order and that no one lent s helping proteot pesceful citizens against a hand. It was not long that he dis- recurrence of the Barkoski outrage, covered that there was a double Neither the requirements of uni- standard of justice. He found a formgf cf numbering, or of monthly standardized, "ready-made" America reports, had they been in forte, would interested in making money, a city have prevented the murder. And the which had slums and places built up rigbt to revoke commissions, though without any regard for beauty. He it has always been held by the gov- found it a land of immature people, ernor. has never been used to en- Ramsay MacDonald since becom- cessary.—The most widely read Socialist paner through its editor has sent out an appeal for an expansion in subscriptions. Now is the time to ing premier again has bee? aporoach-; get busy with every one still talked by numerous labor organisations in* about that Great Labor Victory of this country to appear in various in England and the oncoming visit of programs of these labor orraniza-1 Ramsay MacDonald. Labor and its tions. The A. F. of L. who despised ranks have opened their inlets. Oh, Shoot By Adam Cooldigger ... ------- — ------ --------- — The prohibition brethren used to Well, these many-colored charts of quite uncultured, and to be kind, force a hig:h ^„dard among the coal ghoot off their mouths. Now they are horror are gone and as Postum Post called it a nation in the building. and iron ce. ( shootini? off MWed.0ff shotguns. As used to say, "there's a reason." There was one immigrant who »Moreover, in electing to sign a j far as Demon Rum is concerned, the Science, cold-blooded, patient, came from a half-starved country bj]] wbjch widened police powere and former method was the most deadly! painstaking science which is no re- and he was impressed by the Pjanti- then j^uing, regulations. Governor for there is no question that people spector of superstition, prejudice and ties of food, the rich«** ol tne F5aher haj, chosen a mP(thod danger- can be persuaded to abstain from al-| notions, just about knocked the last material culture—and t*e ternnc oug for the eitJ*enei who must come Cohol. But who in the 'ell ever had props from under the only scientific rush eyenrone seemed to J>e m and under the dictation of the police. Had ^briety shot into him with a shot- (?) prohibition arguments: The con- concluded, I am still at a loss now ^gg regulations been written into o.„n? I t^ntion that pvph modpmt* indulo-to evaluate most Americans. You VOL. XXIV. Realism In Politics By James Onsal One United States senator represents beet sugar, not human beings. Another represents iron, steel and tin not the mass of voters in his state. Label others in the upper chamber of the federal diet at Washington and one will call the roll of banks, railroads, coal, super-poweV, oil and other forms of great capital. Labor interests sre so completely disfranchised at Washington that these politicians are frankly special attorneys of power capitalist and financial groups. They are very "patriotic," too. Charge them with the role they are playing and they will wave the flag, spit fire at the agitator, toss a cluster of roses on the altar of Americanism, and return to their jobs of serving the commodities mentioned above. In New York state H. Edmund Machold has been state chairman of the Republican party for a number of years. That gentleman at the time has been tied up with the big water power interests of the state. He is reported as resigning and will be promoted to a higher position in the water power oligarchy. The G. O. P. is simply a specisl bureau of the power crowd and big New York banks. ^ • • • 1 am not whining about this.' Only a Simple Simon would expect anything else. Official politics cannot be anything else. Is there any reader so stupid as to think that the great capitalist and financial oligarchies will neglect politics, politicians, political organizations and legislation? They never have. Thev never will while th«y last. Their supremacy depends upon it, so when sugar, steel, iron, tin, banks, railroads, coal-super-power and oil make the laws and interpret the laws we have a simple exhibition of the old law of cause and effect. v Does anybody think that slave owners were so active in politics because they were interested in political theory, capable administrators and party struggles as a recreation? That would be an absurd interpretation of politics before the Civil war. They were interested because they wanted public power to buttress their ownership of land and slaves. Are the old party officials interested in the interests or do they suffer in a battle for the underlying population through the republic? • • • What the big property interests are doing we should do for ourselves. They show us how to intelligently take care of their interests. They do not want us to follow their example, however. That is why they wave the flag and yodel a melody to Americanism when we point out what they do. If we accept their camou-flauge they are happy. If we penetrate the sham they become alarmed. They do not want us to do for ourselves what they so successfully do for themselves. They and their politicians legislate for their special interests and they are right in doing so. But why should we help them in that work! We do not belong to their crowd. We constitute a crowd apart from them. We need our party as they have theirs. In fact, they can afford to have two parties. We need only one. But instead of supporting our own we (the majority of the workers) support theirs and when everything goes against us at Washington we roar our protests. This is silly. If you accept their parties, accept what they hand you. You are getting the real election returns now. So are the big interests. • • • There is the powerful I^abor party at the head of the British government, but that is such a painful subject when contrasted with what is going on at Washington that I have not the heart to elaborate on it. But one question may be put. Would you feel better if you had spent your votes as more than eight million British workers spent theirs? Would you? The organized workers of every modern nation except the United States have their own political paity which tells the tale of why. we are the tail of the world's labor movement. __ marvel at the magnitude and ingeni-ousness of a man's business transactions, you pity him when he is bragging about the price of every 'antique' in his bookless library, but you must like him when you see what a violation thereof could be punished.' Were the Indians Nomadic? On this subject the bureau of wonderful time he has playing ball American Ethnology says: "One of JU,C* i"6"1?' ""Tr™ ♦k* T" TT°T a T" m. cron^KilHron ll L_____u,"?^: enough without expediting their de- heavy, steady drinkers and found that with his grandchildren. | the common fallacies of early histori- The last member of the group to be angf by no means yet entirely dis- mise with buck-shot. the duration of life in the three clas- interviewed iVthe only one politically slpated, was the idea that the Indians' However, it seems the good breth- "M of those entering the experience minded. America was the land of wire" ¿ener»liy nomadic^ having'~not have lost fai^h in the ef- »t the age ^ 20 was promise and the government by and fixod piace of abode but wondering fluency of blessed words, prayer, and j Males Females for the people—where all have been hither and von as fancy or the neces- mortality statistics and have frankly | . —- Years -— created equal and have remained so— sities of existence demanded. The adopted the policy of force and Total abstainers 60.05 58.49 where industrial orogress was making term nomadic is not. in fact, properly violence- K°od or be shot ia their Moderate occasional 61.04 everybody happy and wise. He came applicable to any Indian tribe. Eve- to New York to the East Side—and ry tribe and every congeries of tribes, found dirt, noise, unpleasant odors. with few exceptions, laid claim to There was so much rowdyism and and dweit within the limits of a cer- — tain tract or region, the boundaries I of which wère well understood, and Well, I can't blame the good 61.70 Heavy and steady 55.34 47.50 But even Dr. Pearl's data does not tell the whole story. If I had the time sisters in pants and skirts for putting and the money and if it wasn't so the soft pedal on peaceful persuasion hot, I could prove that the benefit arguments, prayers and scientific from the moderate indulgence in al- were handed down by tradition and data. Of all the good things promis- cohol is much greater than indicated Permanent Wave Capetown. S. A., has a judge in nrtt ordinarily relinquished save to a fed with the advent of prohibition, by Dr. Pearl. For every heavy and county court whose remarks from the superior force. Between many of the none have been materialized. Crime steady drinker who drinks himself bench frequnnt'" bring laughter when * 'h»s. indeed, were debatable areas, did not decrease. It increased. Di- five years prematirrely in the grave, ho did not intend The Living Age owned by none but claimed by all, voices did not decrease, they increas- there are at least a thousand moder- relates Once he declared that $20 which from time immemorial formed ed. Dead from Alcoholism did not ate drinkers who gain one year each •was too much for a >rirl to for the cause of disputes and inter-tribal decrease. They increased.* Political over the total abstainers, tho clothes >tie mlg all wej| enough to be fired by a ence in alcoholic beverage shortens would be legal and acts committed in hoiy Ioa, for populating Paradise life. with red-nosed souls. But why the Dr. Raymond Pearl in his book hurry? If all the accusations the "Alcohol and Longevity" analyzed a! prohibitionists have marshalled group of 1259 men and 788 women, against the deadly effect of jolly-^divided in three groups—total ab-juice are true, drinkers die fast stainers, occasional drinkers and Pacifists in New Zealand In New Zealand this year the civil rights of 2,500 war registers who refused to aid in the World war are to be restored. Few places have reveiled with more than 40,000 prosecutions of boys refusing peacetime drill. A strong movement of radical pacifism exists in this far dominion and a fresh effort is being made to abolish the conscription of boys between the ages of 14 and 26, which is continued even in peace days since the enactment of the 1909 defense act In Australia a vigorous pacifist movement hss existed for a long time, and the Tanmanian Council of Churches has outspokenly protested against compulsory military training.—The World Tomorrow. The little lady who soared so high in an airplane must know how politicians feel when they say that they "are up in the air." EDUCATION OR PROHIBITION? ] •"¿**j j»«* "TH* DRUNKARD RAYS" Om at tlM educational potter* at Mmfcn'a umptruK» cm»P*