j| _ GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ ®GLASNIK -- ŠTEVILKA 3 LEIO XVI IMP Glasnik izdaja delavski svet sozd IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7420 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Titova 37 Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumeric, Drago Goli. Ciril Hladnik. Lojze Javornik (odgovorni urednik), Janez K rž mane, Ela Mulej, iztok Munih. Janez Rojic, Janko Siranko, Andrej Zadravec inISIavko Žagar.! Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. AREC 1982 Vsem Ženam čestitamo 8. marec! 1 ■ Izvolili smo nove ždelegacije in organe ž upravljanja J 11. marca smo izvolili nove delegacije za skupščine * družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih ^ skupnosti, obenem pa smo v IMP-ju volili tudi nove £ organe upravljanja na vseh ravneh v tozdih in delov-£ nih skupnostih, na ravni delovne organizacije in £ sozda. Ker smo morali oddati gradivo za to številko £ Glasnika že v začetku marca, bomo predstavili novoizvoljene organe v naslednji številki. Izvozne načrte smo lani presegli IMP je v letu 1981 dosegel na področju zunanje trgovinske menjave '*.s lePe rezultate. Programsko organizacijska služba sozda je pripra-' a Poročilo o zunanjetrgovinskih gibanjih v lanskem letu, v katerem Sotavija; z Plan izvoza je bil presežen d ~.! % (obračun po stalnem sta-tih'|Cnem tečaju), v tem konver-23le! 'zvoz za 2 %, klirinški za bif ^'an blagovnega izvoza je verVkČSežen za ^2 %, v tem kon-27gy''n' za 38 %, klirinški pa za h ,^lan izvoza storitev ni bil 57 toZCn' V celoti smo dosegli ' /0 plana> pri konvertibilnem 3a°zu samo 46%, pri klirinšek S7 to''10 Plan spet presegli za 'c' Plan izvoza storitev na dosVertibi 1nem področju ni bil r;ii^' cn zaradi nedosledne upo-k .določil šam. sporazuma o j^%tij.^acuaavanju nadomestila za [ ;K. nc s,,oske. kakor tudi zaradi M 4 ,Ja-ienega planiranja. H^lc, '/ Primerjavi z letom 198(1 ■zv, Z"no Povečanje blagovnega *r>nierLt 7-1%’ medtem ko s storit, 3 nim‘ Podatki za izvoz je t ^ ne razpolagamo. Pri tem niitPrečp:-'3 poudariti’ da Je Pov; Zle" stat- obračunski tečaj \ siveča Tj lu$ = 27,30) za 16% ! čJ 198(1 p P0vPrečnega tečaja v 1. 1 pfv.kj , 7 0vPrečni tekoči obračun-1 .ritoov rVC3] Pa je za 40 % večji od » 1 1980. ' .'UraiTio emi. stopn jami deflacioni-■ F- l9g?°IT1'na'ne poraste izvoza v ina-za.) 1 ’ dobimo realno rast izvo- eLiih!a,,‘ i Znaša realno povečanje , alJsevo i' ne8a izvoza 80%, pri tem L ulkot v 3 precej bolj klirinškega lovn, nVertih'lnePa' Celotni bla- ka^acijizariTiTrl; fak,‘: Ji.dv letu 1980 8’ P ' % ■obdobnire,dsoni sta?naciji v ob- 'pra’določe l978~1980 - Pomeni to •neg1 vanju ni-k_°™.k naprei v Približe- jva^varn 5' Najboij datki kažejo, da je izvoza za potrebe invest. del v tujini 75 % konvertibilnega in 25 % klirinškega. Pri direktnem izvozu, ki pomeni 36 % celotnega izvoza pa je 44 % konvertibilnega in 66 % klirinškega. 7. V regionalni strukturi izvoza odpade na 3 najmočnejše skoraj 90% izvoza. To so Irak, NDR, in ZRN. Kot pomembnejši nov partner pa se je v letu 1981 pojavila še Sovjetska zveza s 6,7%. 8. Pri uvozu plana za 1. 1981 nismo dosegli oz. smo za njim zaostali za 36 %• in samo pri uvozu repromateriala za 23 %. Skupni uvoz v znesku 187.612.319 pomeni povečanje za 51% napram letu 1980, realno pa le 8 % (uvoz je voden po tekočem obrač. tečaju). 9. Plan deviznih prilivov smo presegli za 13 %, ker se je odrazilo v ugodni devizni likvidnosti glede na nizek realiziran uvoz. 10. Poslovanje na podlagi kooperacijskih pogodb ni doseglo planiranega obsega, in je bilo zaznamovano z našim primanjkljajem v menjavi, čemur je vzrok deloma recesija na zahod-no-evropskem (nemškem) trgu ter s tem v zvezi nepripravljenost tujih partnerjev za večje nakupe našega blaga. Primanjkljaj s firmo Becker je bil izravnan takoj po novem letu in je nastal zaradi težav v transportu. Izravnan je bil tudi primanjkljaj v kooperaciji Finex — Speck. 11. Sejemski kompenzacijski sporazumi, kakor tudi kvote za maloobmejni promet so ostale popolnoma neizkoriščene, kar izvira iz težav v sodelovanju med TOZD-i IMP in IMP-Metall. 12. Struktura izvoza po temeljnih organizacijah ni zadovoljiva. Proizvodne temeljne organizacije se še premalo vključu- . jejo v izvoz, posebej v izvoz za potrebe investicijskih del v tujini. Kot izjemi lahko navedemo IOZD LSNL v DO LIVAR in TOZD TEN v DO EMOND ter deloma DO KLIM AT z izvozom v Sovjetsko zvezo. Naši odhajajo v Irak Skoraj ni zadnje čase torka in četrtka, da ne bi srečevali svojih sodelavcev s kovčki, ko čakajo na odhod v Irak. To sta namreč dneva, ko leti letalo v Bagdad. Kmalu bomo lahko rekli, da nismo imeli v Iraku še nikoli toliko delavcev kot zdaj. V začetku leta jih je bilo 470, konec leta pa načrtujemo, da jih bo 867, če bodo dela napredovala po programu. To so suhe številke. Toda vsaka pomeni človeka, ki je najbrž moral razrešiti marsikatero osebno dilemo, preden se je podal na pot. S kakšnimi občutki odhajajo fantje tja dol.’ Na 6. strani preberite, kaj nam je povedala šesterica od njih, ki so danes že na gradbiščih v tej daljnji deželi. — (Foto: Marija Primc) U p'ar|skim ciljem in usmeri- li tgovni se je povečal bla" to sk 02 montažnih TOZD in ,NlJl34()m°raj za 5 x od 70 mio na ^ da je7 Zaskrbljuje podatek, ^govnj ■ ceJ Počasneje rasel bla-°z. hl'ZVoz Proizvodnih TOZD ! sam0 lastne Proizvodnje. nje j.' %, kar glede na giba- rea|no arskega tečaja pomeni 12() o/ 5(1 % rast. Glede na izv0Zy P°večanje klirinškega h- konvertn??1eni to da Je dinarski ,li realno ,zvoz nominalno 23 f() obdobhM 6 7 % veči> kot v istem J : o velikit, lanvskega leta, kar priča Pri nro,i„tezavab’ ki jih imamo z našimi izdelki na Prodoru išH Uy'rg-f, izvoz 'U, se kot blagovni st°ritve ’ azujei° tudi nekatere ■Gd i’ Za katere se izpolnjuje 6. inv ekt.na dokumentacija) vse boli e,stlc‘iska dela v tujini oo ?Čajo na* izvoz. Od . din je delež izvoza sl*i.l',Ska de'a v Iraku in ■ m m Emondovi smučarji spet prvi na smučarskih igrah IMP Emond je zmagal na četrtih smučarskih igrah IMP, Promont si je pridobil drugo mesto (in mnogo pohval za odlično organizacijo). Livar pa je bil tretji. Boji na smučiščih so bili zagrizeni, vzdušje veselo in tovariško, vreme pa tisto pustno soboto, 20. februarja, krasno. Čeprav mnogo prijavljenih ni prišlo, je bila udeležba lepa in predvsem razveseljivo, da se vse več naših ljudi navdušuje tudi za tek na smučeh. To so glavne ugotovitve o smučarskih igrah IMP, rezultate, pogovore z nekaterimi udeleženci in več fotografij pa objavljamo na 10. in 11. strani. (Foto: Lojze Javornik) IZ VSEBINE e Blisk ne mora biti v delovni organizaciji PMI, pa tudi drugi tozdi PMI ga ne marajo med sabo. Toda s kom naj se v bodoče poveže? Razlogi, ki so pripeljali do dogovora med Bliskom in Iskro o gradnji tovarne lahkega ročnega orodja na Bliskovi parceli., str. 4 • Katere probleme rešuje naša Interna banka? Trenutno so najhujši problem zahteve proizvajalcev surovin in reprodukcijskega materiala po sovlaganju deviz, pravi direktor Interne banke Lojze Kosi. Vse zahteve bodo kmalu dosegle 10 milijonov dolarjev. str. 5 Zakaj so se podražile malice? Naša predstavništva danes in jutri Organizirati se moramo tako, da bomo lahko učinkovito ponudili vse proizvode in storitve Ka Panonija Dopusti, ker ni materiala Predlog, kako bi v sozdu organizirali blagovni promet, dobiva vse jasnejšo podobo. Povsem logično in tudi širše potrjeno je načelo, da 1MP blagovnega prometa ne bo gradil pretežno z novimi ljudmi, pač pa bomo smotrno organizirali posamezne službe in oddelke ter jih dopolnili predvsem s tistimi kadri, ki bodo lahko zagotovili ustvarjal-nejšo prodajno politiko. Poglejmo predstavništva! IMP ima v tozdu Inženiring oddelek predstavništva, kamor je vezanih pet predstavništev v glavnih mestih republik in vodja oddelka v Ljubljani. V Beogradu ima predstavništvo 14 zaposlenih, v Zagrebu 7, v Sarajevu 6, v Skopju 6 in v Titogradu 1. Predstavništva imajo letos v načrtu, da se bodo okrepila z . osmimi možmi m sicer po dv ema x Beogradu, Zagrebu in Skopju ter po enim v Sarajevu in Titogradu.) Toda v istih mestih ima svoje ljudi že Zastopstvo (Alfa Laval), pa Klima Celje svoje predstavnike in slednjič imata po‘Jugoslaviji svoje serviserje tudi tozda Ten in Trata. Večinoma imajo vsi ti ljudje prostore skupaj in kar dobro sodelujejo, vendar to še ni dovolj. Povsem jasno je. da je dober serv is pomemben tudi za prodajo — od tod tudi ideja, da mora načrtovani tozd za blagovni promet združiti vse te de-jav nosti. Kako danes delajo predstavništva? Vodja tega oddelka Rudi Mozetič prav i. da nikakor ne delajo slabo. V letu 1981 so sklenila za skoraj milijardo dinarjev pogodb, to je 14 odstotkov več kot v letu 1980. Toda pri tem štirinajstod-stotnem povečanju je treba upoštevati, da so predstavništva v letu 1980 povečale vrednost sklenjenih pogodb kar za 66 odstotkov v primerjavi z letom 1979. To pa pomeni, da so v dveh letih res bistveno povečala prodajo. In drugič, opozarja Rudi Mozetič, vrednost sklenjenih pogodb ni povsem pošteno merilo za ocenjevanje, kako delajo .predstavništva. Marsikdaj pogodbo podpišejo v tozdu, čeprav je prve stike navezal predstavnik. Nasploh menijo v predstavništvih, da naj bo naloga predstavnika stalno iskanje prodajnih poslov in sklepanje prvih dogovorov, delo od dogovora o kupčiji do podpisa pogodbe pa naj oprav ijo ustrezne službe tozdov , saj je mnogo koristneje za IMP. da predstavnik medtem že.išče nove kupce, kot pa da troši čas za bolj ali manj rutinska opravila. Temu primerno naj bo financiranje. 2(1 odstotkov prispevajo' za predstavništva solidarnosti vsi Nove naloge izvoznega oddelka Proizvajalci morajo vedeti, kaj bi tujci kupovali Če primerjamo našo organiziranost za izvoz storitev s področjem blagovnega izvoza, je na prvi pogled očitna ogromna razlika. Sedanji način dela Izvoznega oddelka ne more prinesti bistvenih premikov pri blagovnem izvozu. Potrebne so torej spremembe. Kakšne pojasnjuje vodja Izvoznega oddelka Tomaž Rataj: »S področja tehnično administrativnih opravil za izvozne posle prehajamo zdaj na trženje.« Dosedanji način dela Izvoznega oddelka, ki je organiziran v tozdu Inženiring, je koncipiran tako, da je v glavnem le tehnično administrativni servis tozdom, ki sami iščejo kupce na tujem. Referenti v Izvoznem oddelku torej ne sklepajo nobenih kupčij, pač pa pripravljajo izvozno dokumentacijo. Seveda tudi tega dela ne gre podcenjevati, saj je treba za vsak izvozni posel popisati lep kup papirjev in opraviti vrsto nalog. Napisati je treba izvozni zaključek, izvozno fakturo, izvozni certifikat, ki ga mora potrditi Gospodarska zbornica, pa transportno dispozicijo, razne vloge na Narodno banko in še druge institucije. Da gre blago čez mejo, je treba kontaktirati s prevoznikom, špediterjem in carinarnico. Referenti našega Izvoznega oddelka sodelujejo tudi pri pridobivanju bančnih kreditov za pripravo izvoza ter se dogovarjajo s kupcem o plačilu blaga. To je v glavnem njihovo področje dela. Preko Izvoznega oddelka so IMP-jevi proizvodni tozdi v letu 1982 prodali na tuje za nekaj manj kot 139,5 milijona dinarjev blaga. 1 o je 36 odstotkov več kot v letu 1-981. Izvozni oddelek ima poleg vodje tri samostojne zunanjetrgovinske referente I ter enega samostojnega zunanjetrgovinskega referenta III. Po letošnjem načrtu naj bi se Izvozni oddelek povečal za tri delavce in sicer izkušene ljudi za prodajo naših proizvodov (energetika, livarstvo, kmetijski program). Pravimo, da se ho Izvozni oddelek začel ukvarjati s trženjem. 1 oda kaj to pravzaprav pomeni? Gre predvsem za nalogi: dve — Bolj aktivna prisotnost v mreži predstavništev jugoslovanskega gospodarstva na tujem. Nimamo v načrtu, da bi sami pošiljali predstavnike na tuje, pač pa hočemo bolj izkoristiti predstavnike, ki jih Jugoslavija že ima v tujini. Res je, da cela vrsta predstavnikov že ima našo dokumentacijo, vendar to ni dovolj. Če hočemo pospešiti prodajo, bomo morali predstavnikom ki nas zastopajo na tujem, poslati še kaj več kot kataloge in prospekte. — Analiza prodajnih možnosti. Gre za zbiranje podatkov, kaj določeno tržišče potrebuje in tudi, zakaj nekateri naši izdelki nimajo možnosti za izvoz. Tu je navadno vprašanje kakovosti, včasih tudi predpisov. Spremembe v našem izvoznem oddelku tudi v povezavi z ustanovitvijo tozda za blagovni promet ne bodo spremenile osnovnega dejstva, dtfbo teža izvoznih poslov še vedno na tozdih, poudarja Tomaž Rataj. Ro pa izvozni oddelek organiziran tako, da bo lahko dajal proizvodnim tozdom več informacij o mrežnih poslovnih partnerjih ter potrebah tujih tržišč. Nasploh trdi Tomaž Rataj, da je prve premike pri blagovnem izvozu že čutiti. Vedno več tozdov vključuje naše zunanjetrgovinske referente v razgovore s tujci. To pa je pomembno, saj zunanjetrgovinski referenti tako spoznavajo proizvodne programe, ki jih lahko ponudimo tujim partnerjem. L. J. tozdi, ostalo se deli po posebnem ključu. Predstavništva pravijo, naj bo ključ za izračun prispev ka globalna prodaja posameznega tozda na določenem področju in ne le vrednost pogodb, ki jih podpišejo v predstavništvu. To so predlagali že lani, pa ni bilo uveljav ljeno, letos pa menda bo. Razlog za takšen predlog pa je, kot že rečeno, dejstvo, da so mnoge pogodbe, ki jih sicer podpišejo komercialne službe tozdov tudi plod pomoči predstavnikov. Najpomembneje pa je seveda, kako naj bi predstavništva delala. da bi lahko učinkoviteje prodajala naše izdelke! Kaj potrebujemo v Ljubljani kot nadgradnjo predstavništev? »Neke vrste svetovalno telo,« pojasnjuje Rudi Mozetič. »Doslej je bila praksa, da je vsak tozd nastopal pri kupcih posamično. Mi pa predlagamo, da bi v Ljubljani ustanovili skupino ljudi, ki bo zbirala in obdelovala podatke in bo obenem sposobna ponuditi vse, kar IMP proizvaja. Za začetek predvidevamo, da bi bilo to največ osem ljudi.« Pri tem Rudi Mozetič opozarja. da zdaj zgubimo marši kak posel, ker daje konkurenca bolj kompletne ponudbe. Žalostno je, ker v mnogih primerih ima mo mi ustrezne proizvode, pa nismo dovolj dobro organizirani, da bi jih ustrezno vključili v ponudbo. So pa tudi obratni primeri. ko naročnik vzame le del naše opreme, čeprav bi mu lahko ob boljši organiziranosti prodali v eč. »Včasih smo v glavnem prodajali posamezne proizvode, zdaj pa so vse bolj potrebne kvalitetnejše oblike prodaje, skratka, investitorji želijo, da prevzamemo kompletno investicijo — montažo in dobavo,« pravi Rudi. Mozetič in dodaja, da so predstavništva v zadnjem času pridobila še kar precej takšnih kompleksnih poslov. Največ jih je v Črni gori — vodovoda Nikšič in Kotor, hotel Petrovac na moru, dva hotela v Titogradu. (Za te posle ima ogromne zasluge vodja titograjskega predstav ništva inž. Liro Vukašinovič). Podobno pa zdaj delajo tudi drugje (RTV Sarajevo, projektiranje . RTV' Skopje, Pliva Zagreb itd.). Kako bi vplivala ustanovitev tozda za blagov ni promet na delo predstav ništev? Rudi Mozetič je prepričan, da zelo pozitivno. Koncentraci ja proda je je namreč pogoj za takšno kompleksno ponudbo, kot smo jo opisovali zgoraj. Nadalje bo tozd lahko začel reševati še eno zelo občutljivo \ prašanje, ki se odpira v zadnjem času. Vse več naših potencialnih kupcev namreč sprašuje po kreditih. Kako zagotoviti redno oskrbo s surovinami je problem, s kžit<’ rimi se srečuje skoraj sleherna delovna organizacija v Jugoslavij1 Že pomanjkanje ene dispozicije materiala ima za posledico nei? polnjevanja proizvodnega plana. Žal pa je vsak dan več materi11 lov, ki jih manjka. V Panoniji so si nekaj časa pomagali z razpok janjem delavcev v tiste skupine, ki so še imele dovolj material11 Zdaj pa se je kriza tako zaostrila, da so se morali zateči k skrajni11 X ukrepom — prisilnemu dopustu. ne 1 I oda ko gre delavec na dopust, ker ni materiala, ve da bo mof3, kasneje s podaljšanim delom nadomestiti zamujene ure, da I* r°č lahko dosegli finančni načrt. Nekateri delavci to sprejemajo z ra; San zumevanjem, drugi takšen način dela odklanjajo. So pa tudi tak1, nle ki omenjeno težavo potiskajo na odgovorne službe v delovni org11' nizaciji. Pravijo, da nabavne službe niso zagotovile potrebni^ I materiala pravočasno itd... " v ll Določenih materialov je na trgu vedno manj oziroma jih i‘ pre vedno težje dobiti prav tako pa je njihova cena vsak dan drugač"11, Zv? giblje se po geslu »povpraševanje — cena«. Tako je planska ce"J pr> DO Panonije kositra 476,00 din za kilogram plačujejo pa ga tuji1 pr^ po 1.350,00 din za kilogram. Če hoče nabavna služba zagotovi11 2 potrebo po kositru ga včasih kupuje le nekaj kilogramov in še liPra išče od trgovine do trgovine, saj ga veletrgovine sploh nimajo. P°'lnvi dražitve teh surovin prav gotovo niso zakonite saj je cena prakUsP' tično le dnevna. Vemo pa, kdo sme odobriti povišanje cen in "3razl »Danes ko vse več investitorjev zahteva kredite od proizvajalcev ali izvajalcev storitev , postaja kreditna politika vse bolj pomembna pri prodaji. Tozd Blagovni promet bo sposoben opredeliti politiko kreditiranja prodaje, seveda upoštevajoč interese proizvodnih in montažnih tozdov.« prav h Rudolf Mozetič. LOJ Z K JAVORNIK kak način. 1 yint V Panoniji so januarja dosegli le 83 odstotkov finančnega plana^err Glavni razlog izpada je ravno pomanjkanje materiala. Največkn**usn je zmanjkalo dekapirane pločevine, kositra in varilne žice. Zato jee?el moralo v mesecu januarju 42 delavcev na prisilni dopust zara"iritl pomanjkanja dekapirane pločevine, 31 delavcev zaradi poma"j'jui' kanja kositra in nekaj delavcev občasno zaradi pomanjkanja vii' ^ rilne žice. Nekaj delavcev je izgubljene ure že nadoknadilo, ost3'1. el pa bodo morali, seveda če bo zagotovljen material to storiti v pr'-'ZV| hodnjih mesecih. " Seg Določenih materialov je zmanjkovalo tudi februarja. Zara^.0 pomanjkanja kositra je bilo izgubljenih 9111 ur, zaradi pomanjša' Ja' 11 ja dekapirane pločevine 760 ur. Občasno je manjkala tudi varil"11 žica. vendar so izgubljene ure delavci že nadoknadili. Pa Poleg pomanjkanja določenih pozicij materiala se pojavlja še & n'J' siljevanje dobaviteljev z deviznim združevanjem. Vsi dobav iteV !ZVl so svoje zahtevke po deviznem združevanju povečali v primerja1'/ 'nv letom 1981. Devizno združevanje in način, kako delovne orga"1' 0 zacije prihajajo do deviznih sredstev, če ne izvažajo, ni v sklad" ^ zakonskimi določili z deviznem poslovanju v Jugoslaviji. n.a* V Panoniji upajo, da bo oskrba v naslednjem poslovnem 6 dobju boljša. Od delavcev v proizvodnji pričakujejo razumevanj* a° saj bodo le tako lahko realizirali proizvodno finančni plan za K11’ 0l 1982. Na področju združevanja deviznih sredstev za zagotovi,e' riu oskrbe z materialom pa pričakujejo ukrepe ustreznih organu1 ' r°< 'republiki in federaciji. ' ANDREJ ZADRAVS® —--------------------------------------------------------------'"O sre ll Ofj Pri Fakturirana realizacija v SFRJ za januar 1982 Realiz. Plan v 10 J din Izvršitev Indeks - . .1982 januar januar 1982 januar 1981 let.pl. (3:1) pl.jan. (4:3) izv.1982 izv. 8l_ DO, TOZD 1 2 3 4 5 6 ' 1. CV 679.612 53.555 38.151.185 33.804.878 5,6 71,2 112,9 2. KM 324.282 25.553 , 28.277.671 19.935.931 8,7 110,7 141,8 3. MK 358.988 28.288 22.149.811 16.930.990 6,2 78,3 130,8 SD 5.270 415 442.705 258.998 8,4 106,7 170,9 PROMONT SFRJ 1.368.152 107.811 89.111.372 71.-368.297 6 / 5 82,7 624,5 4. KM 806.000 46.400 45.176.561 38.056.212 5,6 97,4 113,7' 5. IB 2".850 1.070 1.834.000 1.148.384 6,6 171,4 j 59,7 ' 6. I-B Mb 52.000 4.100 1.701.442 2.755.768 3,3 41,5 61,7 7. BLISK 275.000 15.800 11.395.728 10.437.934 4,1 72,1 109,2 8. EKO 359.000 20.700 15.464.474 9.897.592 4,3 74,7 156,2 PMI SFRJ 1.519.850 88.070 ' 75.574.205 62.297.890 5,0 85,8 121,3 9. EM 545.000 42.950 104.325.523 80.953.030 19,1 242,9 128,9 - EM brez.bi.izv. 515.000 40.580 95.051.035 71.106.030 16,5 234,2 133,7 10. DVG 248.000 19.540 6.912.271 11.301.777 2,8 35,4 61,2 11. TEN -energetika 460.000 36.250 15.065.718 14.551.200 3,3 41,6 103,5 12. TEN -telek. 305.000 24.030 13.459.296 8.993.413 4,4 X 56,0 149,6 13. ISO 250.000 19.700 17.256.761 10.859.720 6,9 87,6 158,9 CK 30.700 2.420 1.561.853 1.955.054 5,1 64,5 79,9 EKCND SFRJ 1.338.700 144.890 158.581.422 128.619.194 8,6 109,4 123,3 KLIMAT 380.000 25.000 18.671.365 26.092.476 4,9 74,7 71,6 TIO 340.000 22.600 18.057.261 19.224.471 5,3 79,9 93,9 PAN 14. TRATA- Avtomat. 1."070.000 250.000 70.000 15.750 58.099.430 23.204.400 46.810.000 5,4 9,3 83,0 147,3 124,1 15. TRATA- črpalke 250.000 15.750 ; 17.495.609 37.530.461 70 m,i 108,4 16. ITAK 198.000 13.600 22.945.954 11.662.015 11,6 168,7 196,8 17. SKIP 386.400 22.000 18.596.167 10.847.849 4,8 84,5 171,4 18. IPKO 150.000 10.250 11.583.822 2.797.141 7,7 113,0 414,1 IKO 1.234.400 77.350 93.825.952 62.837.466 7,6 121,3 149,3 19. LSNL 602.214 48.723 48.938.437 28.856.144 8,1 100,4 169,6 20. HVA 241.132 12.000 . 12.199.167 10.180.410 5,1 101,7 119,8 21. VIPO 66.400 5.100 5.107.476 1.934.876 7,7 100,4 264,0 22. LBK 128.000 10.000 10.562.314 6.336.388 8,3 105,6 166,7 . LIVAR 1.037.746 75.823 76.807.394 47.307.818 7,4 101,3 162,4 Po »j« 'lil go Po tu mi rei ne kc lik uv da Po Uv Pc m; pr Pri de ne ve T< '^'-.^^^Realiz. DO, TOZD r Plan v 1 J3 din . Izvršitev Indeks 1562 j anuar januar 1982 januar 1981 13t.pl (3:1) pl.jan. (4-3) izv.JZS izv. 8J 1 2 3 4 5 6 7 23. IP 545.000 42.196 43.102.270 36.537.030 7,9 102,1 — 118,0 24. „MP - SFRJ 315.000 22.050 24.350.177 19.723.303 7,7 110,4 • 12 3,5 KLIMA - SFRJ 663.000 64.246 67.452.447 56.260.333 7,8 105,0 119,9 25. INŽ 155.017 j 10.900 2.3141806 3.503.416 1,5 21,2 66,1 26. PB IIC.OOO 8.239 5.558.587 4.987.120 5,1 67,5 111,5 27. ZAST 255.000 12.900 15.975.423 9.485:068 7,8 123,8 168,4 28. ALCH 146.300 6.631 6.630.783 1.828.694 4,5 100,0 362,6 29. IC 15.683 1.629 1.575.495 1.295.602 8,4 96,7 121,6 IZIP 635.000 40.299 32.055.094 21.099.900 5,0 79,5 151,9 - PD 17.082 360 361.160 48.000 2,1 100,3 752,4 IMP SFRJ 10.306.930 716.449 688”. 597.102 541.965.845 j 6,7 96,1 , 127,1 Moramo narediti za večji izvoz blaga in storitev Podpisanih imamo za več kot 300 milijonov dolarjev pogodb it* nt sit ti>' irc j|j _ lil* V lanskem letu je IMP dosegel dobre izvozne rezultate, vendar to "e Pomeni, da na področju zunanjetrgovinske menjave nimamo no->r» ben'h problemov. Programsko organizacijska služba je pripravila po-i11 ro*ilo, v katerem opozarja na nekatere pomanjkljivosti tako v naši or-ra ganiziranosti in delovanju, kot tudi na nekatere nelogičnosti v zuna-jki njetrgovinskem sistemu. f Pri investicijski dejavnosti tujini še vedno vključujemo J! Prertlalo blaga domače proi-podnje, čeprav je bil v I. 1981 ri tem narejen velik korak na-U* Prej. V' !n " službe izvedbe in pri- ; oprave dela, kakor tudi nabave za Po^vesticijska dela niso docela Posobljene v smislu poznavanja ^»čmh možnih zunanjetrgo-. nsk>h aranžmajev na doma-tiJ^m in tujem trgu in niso dovolj rJ JH^rjena k maksimalizaciji 3 ®ytov za IMP. Treba je pouda-ad'da je IMP kot izvajalec del v ,n.r uJini tisti, ki omogoča izvoz ve- ''lid ftf3 ^tevda jugoslovanskih iz-tn e kov, za kar pa ne nosi pravic 1p Sev°znika tega blaga niti ne do-. ,,Sa ustreznih deviznih efektov. a |-° Je seveda dejstvo, ki v ve-k.i lavnem zunanjetrgovinskem si-' nk-U b'stveno vpliva tudi na nižino bilančno pozicijo Slove- 5iZVOzaVIMD8?laViji' RaZmerJe /in za. do vsega izvoza za u u Vesticije v tujini je komaj 1:4 in b° v I- 1982 še slabše. 11 n. V, ^stopanje oz. ponudba . sl S|u izdelkov na zahodnoevrop-J , n 'T*. tržišču je še neorganizira- eu’ Sodeuatočkajeraziskavulr.ga- ra 0VanJe s tujimi partnerji je "v r(Zen ne*saterih izjem na kratko-' ' Cni.h aranžmajih, ki ne omo- j zaenkrat bolj malo stroje'-bi kmetu lajšali delo. Nek*1 teri so podobno opremo o'1’ žili. v endar je danes z uvo/o težko in so prav v eseli, da se J našel domač izdelovalec ,L strojev. To pa še ni vse. pravij1’. Blisku. Razvijalca kme"|f skega programa Dc/mL, Lulik in Stanko Pesti imata^ nove naloge, o katerih bo" . verjetno kmalu spet lahko'"* j slišali. Letos načrtujejo, da bo l# sti- skov kmetijski program I ^ nesel 70 milijonov dinarje’' kar ho že okrog tretjina ce"’ nega prihodka. te n< b< k, n< ni e S So .E^.E ts Zid; > h n. Š o S SbS te 44 JZ c s S. E -o E a. Sb > JS S * & ? w 5 J5 ž c Jo Z W «5 -o ~ - c n. tj mjjtj č ai"-o # «3 a Je E E E -a -o S-E, 'J Je E S JS ~.£Loč-4 Z* a b Kako deluje naša Interna banka Naši dobavitelji surovin in repromaterialov zahtevajo skoraj 10 milijonov dolarjev za združevanje v, Pri poslovanju je že tako, da ni vsak dinar enako vreden. Če leži na * k° r®^unu> je mrtev kapital, zato je pomembno, da ga znaš pametno obračati. Da bi svoja sredstva čimbolj smotrno uporabljali, smo v IMP u$tanovili Interno banko. O delovanju naše Interne banke sem se po-8°varjal z njenim direktorjem Lojzetom Kosijem. . Najprej — kakšne koristi 'majo tozdi od Interne banke? .oterna banka lahko tozdom, ki ttajo začasno prosta dinarska redstva, ta denar obrestuje pre-jji pCl bolje kot poslovne banke. ^ ,^°slovne banke dajo namreč za Fzav° do treh mesecev največ r' odstotke obresti, medtem ko P ačuje naša Interna banka 8 od-s otkov. (Mišljena je letna 7(|Stna mera). Na ta način ^žuje Interna banka denar, ki F? P°tem posoja tistim tozdom, sred za^asno m311)!43 obratnih isn3*3 Sterna banka združuje , o do 250 milijonov dinarjev ^atkoročnih sredstev. Kot reče-°> jih večino posoja tistim a$1m tozdom, ki imajo trenutno Puntalo denarja. Včasih pa se a« z8°di, da je razpoložljivega t 'tarja več, kot so potrebe. V m Primeru Interna banka ku-;ule menice drugih delovnih or-sanizacij, s katerimi ima dogo-, F dav primeru, ko naši Interni sanki zmanjka likvidnih sred-ev> opravijo odkup v obratni meri. Smisel teh kupčij je v tem, ^ a denar ne leži brez koristi v In-rni banki, pač pa je obrestovan. 108 milijonov je mnogo, •jtpak ne če so na j z»ro računih Vendar meni Lojze Kosi, da bi ahko prosta sredstva tozdov še °*j izkoriščali. Naša praksa je ’, !’amreč to, da tozdi v Interni >tl anki vzdržujejo le presežke c I ?edstev, se pravi, da na njihovih 1.,r° računih vedno ostaja nekaj ?enarja. Konkretno: 15. fe-" lno3^3 ie bilo na žiro računih l i,. 50.000 dinarjev. Kar ve-a a številka! Toda ta denar je bil a 43 žiro računih, zato so bili P ^mezni zneski majhni. d v internih bankah nekaterih tugih organizacij ravnajo dru-t c®' Ti združujejo ves denar zdov razen tistega dela, ki gre v mn e dohodka (to so osebni ohodki, davki, prispevki in y Zna združevanja iz dohodka), b etm Primeru plačujejo interne _ n . za tozde vse ostale obvez-sti, ki \- glavnem izvirajo iz ku-,a|Pr°dajnih odnosov. Pogoj za r!'811® Poslovanje pa je finančna ?a ClPhna, kajti če se tozdi preveč lahWSa^° na s^uPno blagajno, 110 Pahnejo v nelikvidnost ce- lotea sistem. Doslej smo govorili o kratkoročnem združevanju denarja, ki je v našem sozdu utečeno, čeprav morda ne docela izkoriščeno. Drugačna zgodba pa je z dolgoročnim združevanjem. Nismo še našli pravega ključa za dolgoročno združevanje denarja Pri dolgoročnem združevanju smo doslej naredili bore malo čeprav imamo temeljni samoupravni sporazum o združevanju sredstev, ki predvideva združevanje na dohodkovnih osnovah, in ukinja kreditni odnos pravi Lojze Kosi. V zadnjem letu je uspela akcija za združitev nekaj nad 50 milijonov dinarjev za obratna sredstva, zdaj pa je v obravnavi sporazum o združevanju denarja za novo računalniško opremo. Tozdi bodo morali letos zbrati zanjo okrog 60 milijonov dinarjev. Bilo pa je tudi nekaj primerov, ko za posamezne naložbe niso združevali denarja vsi tozdi, pač pa le nekateri. Tako so zbirali denar za Livarjevo tovarno armatur v Ivančni Gorici, za Itakovo tovarno v Ljubljani in že prej tudi za Ten. Do leta 1973 je imel IMP avtomatično združevanje okrog 30 odstotkov akumulacije za skupno naložbo. Potem smo ta avtomatizem ukinili in prešli na interesno združevanje, ki prav gotovo prinaša novo kvaliteto v družbenoekonomske odnose. Zal pa še nismo našli učinkovite metode za takšno združevanje. Ko govorimo načelno o združevanju za določen objekt, ga vsi podpiramo, čim pa naredimo ključ, koliko naj posamezen tozd tudi plača, se začno pojavljati razni ugovori in izgovori, pravi Lojze Kosi. Sprejeta je tudi splošna usmeritev, naj bi določen del za vsako skupno naložbo solidarnosti*) združili vsi tozdi, medtem ko naj bi tisti, ki so za določen projekt neposredno zainteresirani, poleg solidarnostnega plačali še dodaten delež. Toda formule ki bi zadovoljila vse, še nismo izumili. Dokaz: Ugovori na samoupravni sporazum o združevanju o prerazporeditvi združevanja sredstev za izgradnjo tovarne klima naprav. y o Problemske konference SCT o delih na tujem *?» kratkim so imeli v sozdu SCT problemsko konferenco o delih kot sr?’ ^er se turi' mi srečujemo z nekaterimi podobnimi problemi inarcj“' ponatiskujemo del poročila iz dnevnika »Delo« (torek, 2. da je v tamkajšnjih razmerah celo ugodneje delati ponoči kut pa podnevi. Zdaj tudi v gradbeništvu ni več možno, da bi vsakdo izbiral, kje bo delal. Tako tudi za dela v Iraku veljajo nova merila — tako sedaj delavce tja kar razporedijo. Spremenili pa naj bi samoupravni sporazum in najkrajšo delovno premestitev v Irak z zdajšnjih šest mesecev podaljšali na leto dni.« Govorili so tudi o informiranju in se dogovorili: -» Problemsko konferenco naj bi ponovili vsake tri mesece, pripravilo pa naj bi jo vedno drugo podjetje. Vsak mesec bodo obravnavali podrobno poročilo o delu v Iraku. Sklenili so namreč, da se vselej odkrito pogovorijo o delu, kritizirajo ugotovljene pomanjkljivosti in se domenijo, kako jih bodo odpravili tako na gradbišču kot doma v Sloveniji. Spoznali so tudi, da bo treba dosti bolj organizirati obveščanje delavcev, ki že delajo v tujini, saj jih je tam že zdaj okoli tisoč.« takole-Se^>n*h ^^odkih so rekli »pn zUm samoupravnem spora-de]av na) bi bili osebni dohodki de'0 veiVrakki?a “ nijh dK’ 4,4 višji od tukajs-že n a eaako delo, vendar so jih larje Zacetku preračunali v do-cenp j raradi *zredno rastoče jem olarja v primerjavi zdinar-rišjj’ H zdai že 3,5 do 3,7-krat kov 7 domačih osebnih dohod-tem d:a*° Jdaj razmišljamo o tujini k vbl osebni dohodek v latjjh °brapunan v dinarjih, v do-Vrednn«- 'zPlaeani po trenutni jem. p, V v Primerjavi z dinar-bj j, osebnega dohodka naj TakonCevab tl|di v dinarjih. vec na Primer tedaj, ko je dela- doina p etnem dopustu in je naj h( r'vseh režijskih delavcih °Sebneo.b°tiOČe stimulativni del ten, l v, ®°hodka povezali s nega v '^° Je bilo res nareje-b°do Primerjavi s planom. Če krepkn ,mUJa!i se j'm bo to torej naj hi P°zna|o. Med drugim pa nočn0 ,|„rravi!i ,udi dodatek za °’ saJ se je že izkazalo. Naša Interna banka sodeluje seveda tudi z bankami in to predvsem z Ljubljansko banko — Gospodarsko banko Ljubljana ter Jugobanko Ljubljana. Posamezni tozdi se povezujejo tudi z drugimi bankami na svojih območjih, toda pretežen del vendarle odpade na Ljubljansko banko — Gospodarsko banko Ljubljana. Ud te banke dobivamo kredite za pripravo izvoza, izvoz in občasno za montažo. To so kratkoročni krediti. Najemamo pa tudi dolgoročne kredite za prodajo serijske opreme in tudi za nekatere naložbe v osnovna in obratna sredstva (Ten, HVA, Itak pred časom Dvigalo). Krediti so se podražili! Krediti pa so dvorezno orožje in tisti, ki jih ne uporablja preudarno, se lahko tudi opeče. Krediti za pripravo izvoza in izvoz so izjema zaradi ugodnih pogojev, saj so oblika pomoči, ki jo daje družba izvozno usmerjenim organizacijam. Drugače pa je nevarnost, da tozd zaradi neustrezne strukture finančnih sredstev zabrede v težave. Položaj bo še slabši, saj so banke zdaj povečale splošno obrestno mero z 12 na 16 odstotkov, torej kar za tretjino. Zaradi tega bo morala povišati svoje obrestne mere za kredite tudi Interna banka, saj ne more plasirati denarja ceneje, kot ga sama pridobiva zunaj. Položaj za najemalce kreditov se je torej poslabšal. Obenem pa so povišali obresti na vloge. To naj bi tozde s trenutno razpoložljivimi sredstvi spodbujalo, da bi denar združevali in se odpovedali takojšnji potrošnji. Pa bo res tako? »Bo, če bo inflacija zares ostala v napovedani meji petnajstih odstotkov,« pravi Lojze Kosi. »Ob podobni inflacijski stopnji, kot jo imamo sedaj, pa tudi povišane obresti ne bodo noben magnet za vlagatelje.« Nelikvidni zaradi zidov Kar se likvdirtosti tiče naša Interna banka vse od ustanovitve v letu 1978 ni imela večjih problemov. Toda če je bil IMP kot celota vedno likviden, to ne pomeni, da niso imeli posamezni tozdi občasno težav. Izkušnje kažejo, da sta za nelikvidnost predvsem dva vzroka: Najpogosteje zabredejo v nelikvidnost tozdi, ki so gradili nove tovarne s slabo strukturo virov (beri: najemali preveč kreditov pod neugodnimi pogoji). Amortizacija lahko odplača investicijo najprej v petdesetih letih, kredite pa je treba vrniti dosti prej. Brez težav se bo torej izplačala naložba, ki ustvarja novo vrednost. Sami zidovi pa nove vrednosti ne ustvarjajo, ampak jo ustvari kvečjemu tehnologija. Med tistimi, ki so bili ali so še nelikvidni zaradi odplačila kreditov so Panonija, Blisk, Elektrokovinar, ISO, TI O in Dvigalo. Nekateri tozdi pa imajo ponavljajoče se težave z likvidnostjo zaradi ciklusov v nabavi in prodaji. Skip, na primer, mora kupovati traktorje in hidravliko na zalogo, kar mu veže denar. Za Panonijo pa se oktobra začno suhi meseci, ko se prodaja kmetijskih izdelkov ustavi in nato do pozne pomladi polnijo skldišče. Toliko o dinarjih, zdaj pa še o deviznem poslovanju. Interna banka je prevzela devizno poslovanje od Inženiringa julija 1980, vendar brez tistega dela, ki se nanaša na investicijska dela v tujini. Pri investicijski dejavnosti v tujini sodeluje Interna banka le s tem, da pridobiva garancije poslovnih bank in veže prosta devizna sredstva posameznih projektov. Devizno poslovanje teče preko Ljubljanske banke — Gospodarske banke Ljubljana in Jugobanke Ljubljana. S temeljnim samoupravnim sporazumom smo se v IMP dogovorili, da bomo imeli pri poslovnih bankah skupne devizne račune za posamezne vrste deviz, Interna banka pa sproti po vsaki spremembi izdaja interne izpiske o gibanju deviz za posamezne tozde. Ob tem je očitno, da imamo v IMP še delovne organizacije in tozde, ki premalo naredijo za izvoz, čeprav ne porabijo mnogo d<" iz. To so: IKO, Klima Celje, Pa lija, tozd Zastopstva in do m . no Dvigalo. V Interni banki skušamo skupaj reševati še en problem, ki se je letos zaostril. Dobavitelji reprodukcijskega materiala (vse vrste pločevine, baker, elektromotorji, barve, laki) zahtevajo vse več deviznega združevanja. Ocenjujemo, da imajo naši tozdi skupno še za 8 do 10 dolarjev takšnih zahtev. Toliko deviz najbrž ne bomo mogli zagotoviti v okviru načrtovanih deviznih sredstev. Zlasti v težkem položaju so tiste delovne organizacije, ki ne izvažajo ali pa izvažajo, vendar, prislužijo z izvozom manj deviz, kot jih zdaj terjajo njihovi dobavitelji. Devizna likvidnost IMP-ja kot celote doslej ni bila nikoli problematična. To je predvsem zasluga del, ki smo jih pridobili v Iraku pod ugodnimi pogoji. Toda ne smemo misliti, da bodo pogoji ostali tudi vnaprej enaki. Brali smo lahko informacije, ki kažejo da bo v Iraku težje dobiti delo in da se bodo pogoji tudi poslabšali pogoji plačila, opozarja Lojze Kosi. Reorganizacija Tena Dva tozda iz enega — in po dve kadrovski ter računovodski službi Formalni postopek organizacije obeh novih temeljnih organizacij, ki bosta nadaljevali in razvijali dejavnost dosedanje TOZD TEN, se bliža koncu. Na referendumu dne 25. 2. 1981 so se delavci jakotoč-nega in delavci šibkotočnega dela TOZD TEN odločili, da se organizirata dve novi temeljni organizaciji. Nato je stekel postopek delitve premoženja in priprave samoupravnih splošnih aktov, ki jih delavci morajo sprejeti ali k njim pristopiti. Vzporedno je tekla tudi zaključna razprava glede organizacije obeh TOZD. Samoupravljale! so se odločili za organizacijo lastnih finančno računovodskih in kadrovskih funkcij, ne glede na predlog iz elaborata o reorganizaciji TOZD TEN in ne glede na stroške, ki tako organizacijo spremljajo. Smatrali so, da bo na ta način bolje zagotovljeno načelo nadzora nad ustvarjanjem in razporejanjem dohodka ter delom v TOZD. Svoje prepričanje so uzakonili tudi v samoupravnih splošnih aktih DO in TOZD, ki so jih sprejeli oziroma k njim pristopili na referendumu dne 15. 2. 1982. Po izvolitvi delavskih svetov v obeh TOZD bodo vse moči delavcev nekdanjega TOZD TEN usmerjene v realizacijo plansko zastavljenih ciljev. BORIS KRIST Kaj storiti? Po njegovem bi morali del osebnih dohodkov našim delavcem na tujem izplačevati v dinarjih. Ne le, da bi tako prihranili devize, pač pa bi nam SISEOT tisti del osebnih dohodkov za delavce na tujem, ki bi jih izplačali v dinarjih, priznal kot devizni priliv, se pravi, da bi nam pripadalo 65 % te vsote. Nad tem naši monterji na tujem ne bodo navdušeni toda kot kaže, ne bomo sami. Tudi druge organizacije, ki so vpo-dobnih problemih, ne vidijo druge rešitve, kot da uvedejo tako plačevanje delavcev na gradbiščih v tujini. LOJZE JAVORNIK DO IZIP TOZD INŽENIRING IZVOZ UVOZ V skladu s Pravilnikom o zadovoljevanju stanovanjskih potreb za stanovanjska vprašanja TOZD Inženiring — izvoz-uvoz objavlja naslednji RAZPIS o potrebah delavcev TOZD po dodeljevanju kreditov za individualno gradnjo, adaptacijo ter nakup stanovanja. Vloge morajo vsebovati naslednje podatke: 1. ime in priimek ter rojstne podatke 2. stalno bivališče 3. stanovanjske razmere delavca in njegove družine 4. socialne in zdravstvene razmere 5. premoženjsko stanje delavca 6. pomembnost delavčevega poklica — povprečni delovni prispevek 7. delovna doba 8. namen kredita (novogradnja, adaptacija, nakup stanovanja). Komisija bo obravnavala samo prošnje, ki bodo imele priloženo vso potrebno dokumentacijo. Vse zainteresirane prosimo, da do 15. 4. 1982 oddajo pismene vloge v tajništvo TOZD Inženiring — izvoz-uvoz, Titova 37, Ljubljana. Delovna skupnost DO EMOND Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge POMOŽNE KUHARICE v centralni kuhinji Pogoji: — osemletka, kuharski tečaj (PK) — tečaj iz higienskega minimuma — znanje ravnanja s pomivalnim strojem — ustrezne zdravstvene sposobnosti za delo v kuhinji — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Pismene vloge s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanjem delu in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Splošno-kadrovski sektor DS DO . EMOND, Ljubljana, Vojkova 58. Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD MONTAŽA KOPER je na podlagi določil 58. člena Pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb na svoji seji dne 16. 2. 1982 sprejela sklep o razpisu NATEČAJA za zbiranje prošenj za stanovanjska posojila in za pridobitev stanovanjske pravice. Delavci morajo v svojih prošnjah navesti ali priložiti poleg osnovnih podatkov: imena in priimka, rojstnih podatkov;-stalnega prebivališča, delovne dobe, še naslednje: 1. za nakup stanovanja: — kupoprodajno pogodbo ali dokazilo o rezervaciji stanovanja — dokazila o lastnih sredstvih 2. za novogradnjo, adaptacijo, popravilo, dozidavo, nadzidavo stanovanjske stavbe oziroma revitalizacijo stanovanja — gradbeno dovoljenje oziroma drugo ustrezno dokazilo občinskega upravnega organa — predračunsko vrednost — dokazilo o lastni udeležbi 3. za pridobitev stanovanjski pravice: — opis stanovanjskih, socialnih in zdravstvenih razmer — premoženjsko stanje Višina sredstev, ki se v tem natečaju razdeli znaša 3.900.000 din. Sredstva bodo na razpolago: 1. 3.500.000 din — januarja oziroma februarja meseca leta 1983 iz vezanih sredstev pri SPLOŠNI BANKI Koper 2. 400.000 din takoj iz sklada skupne porabe Rok prijave je do 15. aprila 1982 leta. Prošnje z ustrezno dokumentacijo pošljite ali osebno izročite v splošno-kadrovski službi TOZD v Kopru, ulica 15. maja 4. Delavci, ki so prošnje oddali pred tem natečajem morajo prošnjo uskladiti s pogoji natečaja. Predsednik komisije za družbeni standard in stanovanjske zadeve Pucer Boris I. r. KAJ DELA IN KAJ NAČRTUJE NAŠ SINDIKAT • KAJ DELA IN KAJ NAČRTUJE NAŠ SINDIKAT • KAJ DELA IN KAJ NAČRTUJE NAŠ SlN«U Usklajene osnove osebnih dohodkov za enaka dela v različnih tozdih bi več prispevale k enotnost kot relativno razmerje, ki se ga nihče ne drži [lavi 'ili l »f m; ačel arji toži e rr O delu pretežnega dela sindikalnih konferenc smo pisali v februarski številki Glasnika, v tej številki pa poglejmo, kaj je bilo delo konferenc sindikata doslej in kakšne naloge so si konference zadale za letos v DO Emond, DO IZIP in v DO IKO, ki so nam zadnje poslale materiale, za katere smo pismeno zaprosili njihove predsednike že pred par meseci. Gospodarska problematika in uresničevanje stabilizacijskih ukrepov sta bili glavni področji dela sindikalne konference tudi v DO Emond. Gospodarska stagnacija s posebnim ozirom na investicijsko stagnacijo jim povzroča obilico skrbi in nevšečnosti. Te se najbolj kažejo na področju dvigalogradnje, kjer je že lani prišlo do bistvenega izpada pri realizaciji pogodb in s tem tudi dela. Nemalo problemov izhaja tudi z zagotavljanjem surovin in elek-tromaterialov tako doma kot v tujini. Specifična anomalija domačega tržišča, ki zahteva velika najetja deviznih sredstev in pravic, načeloma za Emond ne bi smela biti problem, vendar močna izvozna dejavnost te delovne organizacije nima ustreznega vpliva na pridobivanje uvoznih zneskov, ki se razdeljujejo v okviru SOZD IMP na skrivnosten način. Konferenca sindikata se neposredno in pa tudi po svojih osnovnih organizacijah loteva teh problemov s popolnorpa jasnega stališča, da je le to osnova za blaginjo združenega dela in združenih delav- cev. V konkretne gospodarske in stabilizacijske probleme se vključujejo z neposrednim delom ter s svojim vplivom po najboljših močeh prispevajo k čim hitrejšemu in boljšemu reševanju konkretnih vprašanj. Pri tem žanjejo zgledne uspehe; vendar pa jim tudi s porazi ni prizanešeno. Zlasti je to boleče tam, kjer bi se morala z vidika ekonomičnosti poslovanja, dobre organiziranosti in čim višjega dohodka uveljaviti kakšna samoupravna organizacijska rešitev. V posameznih primerih se dogaja, da se na tem področju uveljavijo subjektivne sile,, ki nimajo nobene zveze z vestnim gospodarjenjem, prav tako pa s samoupravljanjem in racionalnostjo. Namen konference te DO, je tem silam nuditi določen odpor. Težave TOZD DVIGALO so za konferenco sindikata DO Emond prioritetna naloga. Pri tem konferenca sindikata usklajuje stališča in akcije tako na področju čisto gospodarskih ukrepov, kakor tudi na področju naporov za zagotovitev socialne varnosti delavcev TOZD DVIGALO. Kot svojo pomembno nalogo si je že konferenca v letu 1981 zastavila nujno potrebo po odločnejši in vsebinsko polnejši akciji, saj se postopek sanacije TOZD DVIGALO vse preveč odlaša in se naloge prelagajo z enih na druga ramena. Pri tem pa osnovna naloga — sanirati TOZD DVIGALO — ne napreduje. Nesporno je, da mora biti predvsem želja in namen delavcev TOZD DVIGALO, v sanaciji uspeti. Pri tem konferenca skuša s spojim vplivom doseči večje sodelovanje in pripravljenost za pomoč tudi zunaj DO Emond — na SOZD in občini. V postopku reorganizacije TOZD TEN, v katerem se je le-ta razdelil v dva nova tozda, je konferenca sindikata spremljala dogajanja ter skušala s svojimi stališči usmerjati postopek k racionalnosti. Pri tem je tesno sodelovala s strokovnimi službami TOZD in DO. Načelo racionalne organizacije in ekonomičnosti poslovanja se sicer ni uveljavilo v polni meri, vendar so delavci TOZD TEN le dosegli soglasje o bistvenih vprašanjih ter zagotovil: pogoje za čimprejšnji začetek rednega dela in poslovanja. V novo nastalih tozdih se bo lahko dosledneje uveljavilo načelo do- brega samoupravnega gospodarjenja in tako pripeljalo celotni postopek k kvalitetnemu koncu. Eno od pomembnih področij dela konference sindikata je bila tudi borba za uveljavitev proizvodnega in kreativnega dela ter zagotovitev življenjskega minimuma delavcev z najnižjimi osebnimi prejemki. V pripravah aktov je konferenca vedno znova zadevala ob bistvene probleme, ki so zahtevali čas in dobro strokovno pretehtanost. __ Eno od pomembnih področij v tej delovni organizaciji in tudi v sestavljeni organizaciji je usklajevanje osebnih dohodkov v enakih ali podobnih dejavnostih. Glede tega se je utrdilo prepričanje, da je to ena bistvenih nalog sestavljene organizacije in strokovnih služb na njenem nivoju. Vse od leta 1979 obljub-ljane skupne osnove in merila delitve sredstev za osebne dohodke' SOZD IMP so se začele premikati šele v zadnjem času in rezultata ni mogoče kaj kmalu pričakovati. Na ta način se nesporazumi in večni očitki o neusklajenosti osebnih dohodkov v, podobnih dejavnostih SOZD IMP nadaljujejo. Najbrže bodo skupne osnove bistveno pomembnejši faktor enotnosti sistema SOZD IMP, kakor pa je to lahko enotna vrednost RR-1, ki se je nihče ne drži. V mandatnem obdobju članov samoupravnih organov, delegacij in drugih teles, ki se pravkar izteka, je konferenca sindikata precej delala na zagotavljanju motivacije delegatov k boljšemu delu in večji zavzetosti za stvar. Nesporno je, da je najboljša stimulacija za večjo zavzetost prav uspeh dela. Večkrat pa delegati v samoupravnih organih, delegacijah in drugih telesih ne vidijo rezultatov svojega dela ali celo takih rezultatov sploh ni. Tako stanje seveda spodbuja odpor do takih funkcij ter do dela v teh telesih in delegacijah. Ista problematika se kaže tudi na področju delovanja delavcev v okvirih družbenopolitičnih organizacij. Le z uveljavitvijo dela organov delegacij in organizacij je mogoče pričakovati večjo zainteresiranost članov teh teles in tudi boljše rezultate. Pot k razvoju samoupravnih socialističnih odnosov je torej edina možna skozi uspehe organov, delegacij in organizacij. Delo na tem področju, ki čaka sindikalno konferenco, je obsežno, zahtevno ter ni pričakovati, da bi bilo kmalu zaključeno. Nemalo uspehov je konferenca sindikata požela na področju drugih aktivnosti, kakor so šport, rekreacija, kultura ipd. Emond je tu dosegel visoko stopnjo enotnosti in njegovi rezultati niso naključja. Ne kaže prezreti četrte zaporedne zmage na zimskih igrah SOZD IMP, ki je preprost rezultat kompliciranega dela na tem področju. Vsekakor pa se je uveljavilo v tej konferenci stališče, da so šport-no-rekreativne dejavnosti in zlasti tekmovanja pomemben del sindikalnega dela, ki mu je potrebno dati primerno težo ter ga vsekakor podpirati. Sistem usmerjenega izobraževanja naj bi dal našemu gospodarstvu bolj prilagojene in torej boljše delavce. Na področju izobraževanja in usposabljanja štipendistov DO EMOND. elek-trostroke v Ljubljani se pojavljajo dokajšnje pomanjkljivosti glede zagotovitve fizičnih možnosti izvajanja usmerjenega izobraževanja. Še vedno elektro stroka nima svojega domicila in so predlogi vse premalo prete- htani ter ne upoštevajo dejstva, da je le šest mesecev do pričetka pouka v delavnicah tehničnega pouka, kabinetih in v proizvodnji sami. Emond kot celota je pokazal ustrezno zainteresiranost in pripravljenost urediti del tega izobraževanja, ki ga zadeva. Konferenca sindikata je budno spremljala dogajanja oziroma opustitve in bo v letu 1982 morala nujno s politično akcijo nadomestiti morebitno pomanjkanje navdušenja upravnih organov samoupravnih interesnih skupnosti. Kvalitetno izobraževanje štipendistov je za vsako organizacijo življenjska nuja. Konferenca sindikata DO Izip je imela v minulem mandatnem obdobju trinajst rednih sej, na katerih so člani konference obravnavali in usklajevali stališča sindikata tozdov oz. DS v DO Izip, koordinacijskega odbora sindikata sozda in občinskega sveta ZS občine Bežigrad. Komisija je imela 17 članov, ki so bili razdeljeni na štiri komisije in sicer na komisijo za uveljavljanje delegatskega sistema, komisijo za družbenoekonomske odnose, komisijo za družbeni standard delavcev ter komisijo za šport in kulturo. V začetku leta 1980 in 198 1 so sprejeli program dela in finančni plan za navedeni leti. V program dela so bile vpete vse akcije, organizirane na nivoju delovne organizacije oz. konference sindikata. Tako so iz sprejetega programa za leto 1980 uresničili naslednje naloge: Podpirali so stališča sozda na področju izvajanja stabilizacijskih ukrepov. Sodelovali so pri obravnavi in sprejemanju vseh planskih dokumentov. Med delegati ZZD in SIS so izvedli anketo o delu delegatov. Vse delegate so poslali na enodnevni seminar. Sodelovali so pri izvedbi referenduma o samoupravnih aktih DO Izip. Izdelali so program aktivnosti izvršnih odborov osnovne organizacije sindikata za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Izvršni odbori sindikata so si izdelali obrambne načrte za sindikate tozdov oz. delovne skupnosti. Konferenca je obravnavala in podpirala kandidaturo Franca Kumšeta za generalnega direktorja sozda. Obravnavala je delo predsednika delavskega sveta DO Izip in ga predlagala še za eno mandatno obdobje. Predlagala je arbitre za delo v notranji arbitraži sozda. Organizirala je tekmovanje v veleslalomu med tozdi in DS DO Izip. Sindikat tozda iz te DO se je s svojimi smučarskimi ekipami udeležil zimskih športnih iger na nivoju sozda. Februarja se je 42 krvodajalcev odzvalo na krvodajalsko akcijo. Aprila se je sindikat na nivoju DO udeležil- proslave ob 60 letnici železničarske stavke. Junija je bil sindikat DO Izip pokrovitelj tekmovanja v malem nogometu za sozd IMP ter organiziral skupno proslavo in obdaritev otrok za dedka Mraza. Lani pa so uresničili tele naloge: Februarja so organizirali izbirne tekme v veleslalomu med tozdi v DO Izip. Marca so se udeležili zimskih iger sozda. Prav tako marca so se krvodajalci udeležili krvodajalske akcije. Nadalje so imeli marca letni članski sestanek na Arehu ter ob tej priliki obiskali tozd Alchrom Ruše in si ogledali njegov proizvodni program. Aprila je bil sindikat te DO pokrovitelj šahovskega turnirja. Na konferenci sindikata so obravnavali osnutek resolucije za III. kongres samoupravljaicev, obravnavali in sprejemali ocene lastne prakse in družbenoekonomskih odnosov, obravnavali predkongresno dejavnost in delo delegatov na III. kongresu samoupravljaicev, programe aktivnosti izvršnih odborov OOS tozdov v pripravah na III. konferenco sindikata. Evidentirali so kandidate za delegate družbenih funkcij, predlagali delegata za skupščino Kluba samoupravljaicev. Udeležili so se letnih športnih iger v Ivančni Gorici v vseh športnih panogah z moškimi ekipami. Za dedka Mraza so enotno obdarovali otroke delavcev DO IZIP. Predlagali so delegate organov upravljanja, se dogovorili o pripravah na letošnje volitve, nenazadnje organizirali izbirno tekmovanje v veleslalomu ter se udeležili IV. zimskih iger IMP v veleslalomu in tekih na smučeh. Ob zaključku leta 1981 pa so na nivoju DO IZIP organizirali družabno srečanje. V celotnem mandatnem obdobju je konferenca sindikata pri izvajanju akcij sodelovala s koordinacijskim odborom sindikata sozda in z Občinskim svetom ZSS bežigrajske občine. Na vse seje konference so vabili direktorja DO IZIP, občasno pa tudi predsednika delavskega sveta DO IZIP. Konferenca je v mandatnem obdobju v glavnem izpolnila družbenopolitične aktivnosti, ki si jih je začrtala v programih za obe minuli leti. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa le nekaterih skupnih akcij ni uresničila. V programu za letos je konferenca sindikata te DO svoje delo usmerila v pet glavnih področij: v družbenoekonomsko, družbenopolitično, v področje življenjskih in delovnih pogojev delavcev, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v področje kulturnih, športnih in družbenih aktivnosti. Na družbenoekonomskem področju bo konferenca sindikata tekoče spremljala analize gospodarjenja tozdov ter si prizadevala za nadaljnje dograjevanje družbenoekonomskih odnosov, predvsem na področju sistema delitve po delu. Na družbeno političnem področju bo konferenca poskrbela za strokovno usposabljanje vseh članov izvršnih odborov OOS in konference sindikata, kot to zahtevajo občinski, niestni in republiški organi ZSS. Sodelovala bo v akciji za boljše delovanje delegatskega sistema. Zavzemala bo stališča za usmerjanje politične akcije ob pripravi pomembnejših samoupravnih splošnih aktov na nivoju DO. Obravnavala in zavzemala bo tudi stališča do pomembnih sklepov občinskih, mestnih, republiških in zveznih organov zveze sindikatov. Stalno bo sodelovala z izvršnimi odbori osnovnih organizacij sindikata in s koordinacijskim odborom sindikata sozda ter z drugimi družbe-nopolitičnimj organizacijami in samoupravnimi organi na nivoju DO IZIP, tozdov oz. delovne skupnosti DO IZIP. Na področju življenjskih in delovnih pogojev delavcev bo delo konference posvečeno tudi skrbi za socialno varnost delavcev, za reševanje skupnih potreb družbenega standarda (počitniški domovi), za rekreacijo delavcev. Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bo skrbela za usklajenost in ažurnost obrambnih načrtov, informirala člane konference o nalogah iz obrambnega načrta delovne organizacije IZIP ter jih seznanjala o pomembnosti družbene samozaščite in vloge sindikata na tem področju. Konferenca sindikata bo aktivna tudi na področju skupnih , akcij na nivoju DO IZIP v tem, da bo zavzemala stališča o zagotavljanju pogojev za delovanje kulturnih in športnih aktivnosti (pevski zbor, planinsko društvo, letne in zimske športne igre sozda, na nivoju sozda, enotna stališča ob praznovanju 8. marca, obdaritvi otrok za Novo leto na nivoju DO IZIP in koordinacijskega odbora sindikata sozda. Skrbela pa bo tudi za čimvečjo udeležbo na krvodajalski akciji, na družabnem srečanju tozdov in delovne skupnosti v DO IZIP za Dan IMP. V DO IKO se je konferenca sindikata vključila v pripravo na kongrese ZKS in ZSS, katerih stališča in usmeritve morajo prispevati k nadaljnjemu uresničevanju celovite vloge in nalog sindikata na področju samoupravljanja, dela in gospodarjenja. V preteklem mandatu je konferenca aktivno spremljala in koordinirala delo v pripravah srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981—1985 v TOZD, DO, SOZD. Redno je tudi spremljala in analizirala rezultate gospodarjenja v tozdih in v delovni skupnosti DO IKO. Na športnem jrodročju se je zlasti zavzemala za množičnost. Ker so se delavci iz te delovne ofganizacije aktivno množično vključevali v športna tekmovanja sozda, je delovni organizaciji IKO zaupano pokroviteljstvo zimskih športnih iger sozda v prihodnjem letu. Konferenca je vzpodbujala izobraževanje delavcev v nepo- ln sredni proizvodnji. »L Kreativno je sodelovala Pfali, spremljanju pravilnika o osebnima dohodkih delavcev v neposretVolje proizvodnji ter uspešno sodd°'Pev vala pri organiziranju novih tofarjj dov, ki sta se organizirala 1 Te prejšnjega tozda Trata. 'jo, V nadaljnjem utrjevanju $a;tnc moupravnega položaja delavAli I bo konferenca vzpodbujala de,c »J osnovnih organizacij sindikatu pri konkretnih nalogah za izboli elaj šanje samoupravnih odnosov '> ni OZD. Še več skrbi, kot doslej, ^av posvečala izobraževanju z? D' opravljanje samoupravljalsk^vnj funkcij prek udeležbe na sefjdru; narjih občinskega sveta ZSS oL)so čine Šiška. Dosledno bo izvajaNik sklepe vseh konferenc ZSS. ga Povečala bo skrb za kultuAvm šport in rekreacijo, za delovneg^avi človeka, reševala socialno ogr0|je žene, vplivala na organe samouudj pravljanja, da bodo zaposlenem, omogočili delo z novimi progr3:Ki< mi. 'di Kot glavno nalogo pa si je kolute ferenca sindikata DO IKO nal° »J žila dokončno "izdelavo noveg3aln ustreznega pravilnika o nagrajeno vanju po delu. .;1a Dokončno bo izpeljala pr'ude prave na volitve delegatov 'anc skupščine DPS, skupščine sis°ViJo i v samoupravne organe tozdo'irnl DO in sozda. I(;in( MARIJA PRlMtred Sp Najbolj pomembno je, da ne manjka dela To so povedali oz. napisali predstavniki sindikalnih konferenc. Da bi slišali še drugo plat, pa smo se pogovarjali še z nekaterimi navadnimi člani sindikata, kako oni gledajo na dejavnost svojih organizacij in vlogo sindikata nasploh. Takole so povedali... »Ja, vsekakor je čutiti dejavnost našega sindikata,« pravi franc Bašelj, ključavničar v tozdu Itak. »Organizirali so na primer več izletov. Na vseh sicer nisem bil, vendar sem šel lani s sindikatom v Drvar, predlanskim pa smo šli v Beograd, kjer smo bili tudi na Titovem grobu. Sindikat je nekajkrat organiziral tudi ogled predstav v Slovenskem gledališču v Trstu. Bila je tudi predstavam obdaritev otrok v tivolski dvorani. Moj sin je sicer že odrasel, zanj seveda to ni, ampak kolegi, ki imajo majhne otroke, pravijo, da je bilo lepo. V zadnjem času pa so v ospredju priprave na volitve.« Pravite, da ste bili samo na nekaterih izletih. Zakaj niste šli na vse? »O saj, rad grem, ampak vedno ni časa.« Izleti, dedek Mraz in podobno so del železnega repertoarja sindikalne aktivnosti, vendar to seveda ni vse. Pomeniva se še o političnemdelu. Kako vi osebno gledate nanj? Bi rekli, da je za vas bolj pomembno to, kako teče vaše konkretno delo, ali vas morda bolj zanima širša družbenopolitična problematika? »Bolj me zanima to, da moje delo dobro teče, predvsem, da imam dovolj dela in seveda, da za svoje delo nekaj dobim.« Tozd Itak ima zaenkrat dovolj dela, čeprav ga marsikateremu drugemu tozdu v naši sestavljeni organizaciji primanjkuje. »Ja, to je velika tolažba. Hudo je, če zmanjkuje dela...« Veljate za zelo dobrega delavca na svojem ‘ delovnem mestu. Se vam zdi, da lahko vsak delavec prispeva tudi predloge in ideje za boljše gospodarjenje ce-lotnga tozda? »Ja, vsak lahko daje predloge. Ampak...« hm idi 'ed idi »J, rbi hkt ke tir: h S; ...Kaj? »Niso vsi predlogi dob^,Vo Nekdo jih mora ovrednotiti ' ugotoviti tisto, kaj se da naredi"-^, kaj pa ni realno. Jl0 Pri nas je huda prostorska st' ^ ska. Naša delavnica je tav n-majhna, da je težko kar ,red predlagati, ker enostavno ni Pr° >(js štora za novo opremo ali preufe ^ janje. Nemogoče se je pog°v. rob jati o boljši organizaciji PrtV:iali, zvodnje, če nimaš prostora, da p lnQ karkoli preuredil. Na srečo ^a|j( bomo v kratkem preselili v nov iern tovarno, kjer bo dovolj prostorji ( Tam bo možno bolje organ proizvodnjo.« alj( Od nove tovarne si torej veh* Se obetate. Toda kaj če se bo pt° reižii ^**di sam sem se včasih za-■*'ti’tidivZ nPmi- Lansko jesen pa L 'at jabolk ni nabavil, ker je ZaPLema*° Prijav, k o k0n c svojemu sindikalnemu bh sti-'0 iO tl' n' ^gPdstvu niste n^C povejte še, kaj bi vi, hgd]8 e član izvršnega odbora, >r° xu_.8all SVoiemn sindikalnemu af tohl'1113111 nobenega posebnega ^hialitoh13; Moti me le gneča pri a Ano o ' ^mpak to je spet povedal;,, Prostorsko stisko. Zato ierm,010 P° izmenah, a je kljub .i .premalo prostora. In še če ra niena 'h Ze pr'de naslednja „ialin,.- , ne moreš v miru po-'k se jP ^endar pa je to zadeva, ,r° rediti VČcdanjih prostorih ne da c„eA ko Upam Pa’ da bo to ureje-bomo preselili v nove 'da t«? K6r naj naredi! : I ra,,c Bašeli te" And ^asler,^3 Kocjančiča, ki je za-Azdu p. ot vodilni monter v 'c tšel Sevanje-vodovod, sem ,'ela s;3 gradbišču stolpnice p en žg'cer pa je v IMP-ju zapo- ■ bledel , , m v tem času je L- "Kd0 h; -P° število gradbišč. k ■' terne kvalifikacije so izključi1' strokovni delavci IMP. Oni s izdelali tudi podrobne Pr°1 grame in pripravili pisme11 ^ gradivo za svoj predmet. |j£ Predavanja so v popoldan skih urah 4 ure dnevno (šol**1 ,ra; st« ure). Običajno tedensko op: vimo 16 ur. Za začetek pouk3 oz. za vse spremembe glede uf nika se stečajniki sploh demu kratično dogovarjamo. Pf?-tako za preizkuse znanja, ki J ?r tečajniki prav tako opravijo- * se predavanja iz posamezne!!' |jc predmeta končajo. Kdor prv< nc ne opravi preizkusa znanja- v (Jj lahko ponavlja; pomemNjj nam je, da se tečajnik nauc1 da bo po tečaju lahko uspe> neje opravljal svoje delo. Doslej smo končali prvi te^ interne kvalifikacije (za lavce tozdov, v obsegu cca. - .. ur — notranje prezračevala naprav). V teku pa sta dva čaja interne kvalifikacije. Anketa, ki smo jo oprava tečajniki, ki so končali p£ tečaj, kaže, da so bili udej^ ženci zadovoljni z organizacij1 kvaliteto predavanj, oz. p0^ janja učne snovi. Menili pa tudi da jim bo znanje pri d zares koristilo. < EMIL SMREKA' Ljudska obramba in družbena samozaščita v Panoniji Janez Tomšič: »To, kar se bom naučil v proizvodnji, mi bo gotovo koristilo pri kasnejšem delu.« — Menite, da vam bo sedanja izkušnja kaj koristila pri poznejšem delu? »Sedaj vidim, kaj vse se lahko naučim v neposredni proizvodnji, kar mi bo gotovo veliko koristilo pri poznejšem delu.« — Se vam zdi delo v proizvodnji težko, zahtevno? »Delo, ki ga opravljam sedaj v proizvodnji, se mi ne zdi posebno težko, le pri podstavkih, kjer sedaj delam, je potrebna natančnost, previdnost, pazljivost predvsem zaradi končnih mer izdelka. Na to delo se mi ni bilo posebno težko navaditi, ker sem že tudi doma včasih kaj podobnega počel. Zaenkrat še nimgm zahtevnejših del, kjer bi lahko razmišljal, kako bi postopek izboljšal, z izjemo nekaj manjših del. Pričakujem pa, da mi bodo dali tudi take naloge. Od manjših zahtevnih del je bil primer, ko bi morala s sodelavcem vrtati luknje v nerjaveča korita, pa sva-delo opravila na štanci namesto na vrtalnerh stroju. Da pa sva to lahko naredila na štanci, sva morala narediti novo orodje, kar je terjalo precej časa. Rezultat je bil tak, da sva s postopkom na štanci porabila dvakrat manj časa, kot bi ga sicer. To se bo še bolj obrestovalo pri naslednjih enakih serijah.« Enote še niso usposobljene V murskosoboški delovni organizaciji Panonija so na področju civilne zaščite na osnovi zakonskih določil že leta 1972 ustanovili štab civilne zaščite. sevalno enoto, za gasilec* majo oblek. Ker v delovni orgamza1 icijj V civilni zaščiti je organiziranih okoli 180 delavcev, ki so vključeni v naslednje enote: enoto za obveščanje in alarmiranje, enoto za radiobiološko kemično zaščito (RBK), enoto reda varnosti, enoto za prvo medicinsko pomoč, gasilsko enoto, ter reševalno tehnično enoto. Še pred lansko pomladjo je bilo v navedenih enotah samo 49 delavcev in so bile enote namenjene le za potrebe delovne organizacije medtem ko so sedaj po določilih občinskega štaba civilne zaščite te enote namenjene za območje občine ter so zategadelj tudi številčno okrepljene. Za vpoklic enot je pristojen občinski štab predvsem kar zadeva enoto RBK, prve pomoči, gasilcev in tehnično reševalno enoto. Člani enot prvotnega sestava so bili za svoje delo usposobljeni, medtem ko se bodo novi člani usposobili na tečajih civilne zaščite v bližnji prihodnosti. Člani štaba civilne zaščite so bili usposobljeni za svoje naloge po programu občinskega štaba civilne zaščite in so opravili tudi zaključne izpite. Člane enote civilne zaščite usposablja Delavska’uni verza. majo referenta za splošno ^ sko obrambo in družbeno - zaščito, opravljajo delo za d roč j e nekateri delavci v0 sko poleg svojega rednega Narodna zaščita V tej delovni organg Lani spomladi so člani enot civilne zaščite sodelovali na občinski vaji (reševanje izpod ruševin), v kateri je bilo vključenih okoli 1000 udeležencev iz Maribora, Varaždina. Krapine, Čakovca ter iz pomurskih občin: Celja, Ptuja. Vaja je bila nekakšen prikaz opreme in usposobljenosti. imajo formirano narodno K to. Oblikovanje enot pa do na ukaz komiteja za obrambo in družbeno samo. to. Za to področje 1 , obrambne načrte, ki jih a dopolnjujejo. Načrte poznaj tisti, ki so za to področje vorni. Za civilno zaščito so v tej delovni organizaciji slabo opremljeni, za kar je vzrok pomanjkanje prostorov za skladiščenje tehnične opreme. Opremo imajo le za prvo pomoč, za tehnično re- Varnostna situacija in dri* samozaščita O problemih na tem p0. r ih' v DO razpravljajo na zbon J lavcev, na sestankih sUvj pravne delavske kontrole iU lovnih skupinah. ^j MARIJA dikcij stane malica več, kot dobimo bonov/ Kuharji se trudijo, ampak čarati ne znajo ,-c<' V enoti Centralne kuhinje v Vojkovi so naračunali, naj bi malica i#f . a*® P° novem 980 dinarjev mesečno. Ker pa bodo naši delavci >, t . bl*i le za 800 dinarjev bonov, se sprašujejo, zakaj je malica za dinarjev dražja od vrednosti bonov, ki jih dobivamo za topli ,Jbrok. 2a obrazložitev smo zato prosili vodjo enote Centralne kuhinje Zeta Šubica. To obrazložitev je uredništvu našega Glasnika po-(.al Splošno kadrovski sektor DO Emond, ki jo objavljamo v celo- '‘Splošno je znano, da so v lanskem letu porastle cene na drobno P eko 45 %, med katerimi pa živila prav gotovo niso na zadnjem a}estu. K navedenim podražitvam pa je treba upoštevati porast re-•jskih stroškov izven planiranih obsegov. Iz skladiščne kartoteke smo izpisali podatke za našo trditev in lQ»r smo naPrav'li primerjavo cen v januarju 1981 z januarjem Primerjava je napravljena za tiste artikle, ki so glavne sesta-ne Pri kuhanju toplega obroka. Rezultati so naslednji: ni1 ne- eh; jflO Z> (S- na 3kai v»-:fje litih d«" ini'' tli2 /SC ‘ sveži mesni proizvodi, klobase krvavice, pečenice vložena zelenjava testenine, riž, polenta suhi fižol °lje mast sveže meso suhomesnati proizvodi, itd. Podražitev za 33 % 68% 43% 100% 59% 44% ^jjl frVsi navedeni podatki so dosegljivi v skladiščni kartoteki Cen- tralne kuhinje. ^ minulem letu smo ceno tople malice dvakrat usklajevali s po- Gžitvami, toda že pri lanskem planiranju januarja smo na svetu Ulj1 Porabnikov ugotovili, da je planirana cena malice in z njo pove-ana višina regresa za prehrano, prenizka oziroma je bila odobrena er)a malice za 2 din nižja od ekonomske cene. S kasnejšim dogo-Orom z uporabniki smo ceno popravili; cena malice je znašala . m~’50 din. V valovih podražitev pa tudi ta cena ni vzdržala, oz. bi ,r0J orali okrniti normative in s tem povezano kvaliteto malic, kar pa eflO P° splošnem mnenju ni bilo sprejemljivo. V mesecu juniju smo aaPravili novo kalkulacijo, ki je pokazala, da bi morala cena ma- ce znašati 35 din. Seveda se je takoj pojavilo vprašanje, kje dobiti dodatna sred- Tal r af ?a Pokrivanje višje cene. Moramo poudariti, da se tozdi upo-J f n-> n'*<' niso takoj znašli. Za proizvodne tozde je bila zadeva ureje-:U j3, kar pa ne drži za neproizvodne (režijske) delavce, glede na j1 sl)U2°en' dogovor- Čeprav smo akcijo pričeli že julija lani, smo %] n Cpe ° Pla^'lu prejeli šele novembra meseca, kar je povzročilo precei težav v poslovanju v devetih mesecih. ,egi m ^aJrednejša primerjava porasta cen pa so ekonomske cene ma-lfvii ^Ce’ dosežene v decembru 1981 in januarju 1982. Cena porablje-t, Sč d6^a mater*ala na enoto malice v navedenih mesecih znaša 29,35 bfl2 prišel k nam. smo tej funkciji rekli sekretar podjetja. I a krat sc nismo poznali ne tozdov in ne sozda, in ko se danes spominjamo tvojega dela med nami. ne moremo mimo ugotovitve, da si bil eden naših zadnjih kadrovikov stare sole. Visokošolske izobrazbe res nisi imel. ne pravniške in ne ekonomske, saj si najprej končal sredn jo solo za gostinstv o in turizem, nato pa učiteljišče. Prcdno si prišel k Toplovodu za vod jo kadrov ske službe, si delal kot gostinski delavec in pedagog. nato pa bil tudi že v kadrovskih službah pri drugih podjetjih. Pomanjkanje formalne izobrazbe pa si nadomeščal z široko razgledanostjo in pristopom do ljudi. Ko si postal sekretar tedanjega Toplovoda, so bile razmere čisto drugačne kot so danes, zato so bili tudi odnosi med ljudmi v takrat sc razmeroma sc majhnem podjetju lahko bolj neposredni. Kakor preje si tudi kasneje ohranil posluh za ljudi, l ega se najbrž nisi naučil, ampak si moral kot človek iz sebe čutiti potrebo, da si razmišljal o vseh problemih, ki tarejo ljudi in vplivajo na njihovo delo. Gotovo sc je lažje omejiti na formalne in strogo službene razmere, toda ti nisi bil lak. Delo kadrovnika je marsikdaj neprijetno, saj pokriva področje medsebojnih odnosov. I u pa nastajajo kočljivi problemi in človek, ki rešuje te zadeve — na primer vprašanje discipline — mora prihajati na vzkriž z interesi posameznikov. I ebi moramo priznati, da si te zadeve obravnaval pošteno in človeško, da nisi posameznih problemov reševal formalistično. pač pa si se poglobil v vsak problem posebej in znal ugotoviti, kaj morda nekoga muči v njegovem zasebnem življenju in povzroča, da ne dela tako kot bi moral. Bil si vedno pripravljen pomagati vsakomur, samo da se jc problem rešil in to smo vsi zelo cenili. Zadnji dve desetletji, to je v času dokaj burnih samoupravnih in organizacijskih sprememb. ''Najprej z združitvijo I oplov oda in Elektrosignala kar nastane IMF. Tu je bil najprej organiziran CK V, nato I OZD O V in slednjič Delovna organizacija RROMONT. Pri teh reorganizacijah si bil vedno tisti, ki si znal na zborih delav cev pojasnjevati, zakaj so spremembe potrebne in kaj pravzaprav prinašajo, lo je bilo res zelo občutljivo delo. toda znal si se približati ljudem in te samoupravne in organizacijske spremembe pojasnjevati tako, da so ljudje spoznali bistvo in se lahko tudi zavestno opredeljevali. Posebno hvaležnost občutijo do tebe vsi nosilci samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij, saj si jim kot kadrovik ogromno pomagal, vedno več kot pa je bila tvoja formalna dolžnost. Ta pomoč je obsegala ves možen spekter, od pripravljanja gradiv in vodenja razprav, do tega, da si direktorju ali predsedniku delavskega sveta znal napisati govor za kakršnokoli slovesno priliko. Nekako pred desetimi leti pa te je začela napadati huda bolezen — tromboza. Hrabro si se ji upiral, toda bil si vse pogosteje na bolniškem dopustu in poznalo se ti je, da ti bolezen jemlje mnogo energije. Očitno si potreboval boljše stike s sodelavci in našel si jo v tem, da si zasnoval glasilo Delovne organizacije, to je Pro-montovega Samoupravljalca, ki si ga urejal in zanj ogromno tudi pisal. Tako si izkoriščal svoj dar, da si znal o zapletenih zadevah govoriti in pisati z vsem razumljivo besedo. Bil si tudi član uredniškega odbora IMP Glasnika in lahko rečemo, da so mnogi članki v našem glasilu rezultat tvojih predlogov. Ves ta čas so celo tvoji najožji prijatelji iz Delovne organizacije le malo vedeli o tvojih osebnih težavah in bolezni. Pravzaprav čudno. Kot ka-drovnik, ki si se s tolikšno mero posluha poglabljal v težave in probleme drugih, do svojih pa si vedno ostajal zaprt in nisi hotel, da drugi o tem vedo ali razmišljajo. Vedeli smo. da ljubiš naravo, da gojiš sadno drevje, saj si rad svetoval, če se je kilo zanimal za ta tvoj konjiček. To pa je skoraj vse. Če smo sc pogovarjali s teboj, j e pogovor vedno stekel o kom drugem kakor o službenih zadevah, ali o poslovanju ali o organizaciji ali pa o delu samoupravnih organov in še mogoče o medsebojnih odnosih, kajti to so bile očitno teme, ki jih nisi obravnaval le s službene plati, ampak so tc celovito okupirale. l ak si bil ti Slavko in zato bomo tvoje delo ohranili v trajnem spominu. SODELAVCI V spomin sodelavcu Dragotinu Otu Niti dve leti nismo delali skupaj. Avgusta 19811 si se zaposlil v tozdu Elektromontaža in že novembra istega leta si prišel k nam v Irak. Leto dni si delal kot elektromonter na raznih gradbiščih in prav zato smo te mnogi osebno poznali. Marsikdo ne dela rad na tistih projektih, kjer je mnogo terenskega dela, ti pa si pravil, da ti ugaja prav to. če potuješ z objekta na objekt, če stalno menjuješ okolje. Kdo bi zdaj ugotavljal, koliko tisočev kilometrov si prevozil po Iraku z avtomobilom, ki je te renče m tu doli nepogrešljivo orodje. Lanskega novembra si bil začasno odpoklican, ko smo končali nekatera dela. I oda prosil si. naj tc spet pokličemo, čim bomo začeli nove projekte, kajti rad si delal tu doli. Ker smo tc vsi poznali kot prizadevnega in sposobnega delavca in dobrega tovariša, smo bili prepričani, da se bomo kmalu spet videli. In res si januarja spet prišel v Irak. Kdo bi si takrat mislil, da ti je usojenih le še tri tedne dela med nami. Kilo si je mislil tisti dan. ko sta sla s sodelavcem po gorivo za električni generator, ikubosta ponoči na poti nazaj zašla v neurje. Presenetilo te je blato iz puščavskega peska, s katerim je dež iz ceste naredil drsalnico. Pako je v triindvajsetem letu ugasnilo tvoje življenje v razbitini avtomobila, ki je zdrsnil s ceste. Komaj leto in pol smo delali skupaj in še v tem času si tolikokrat zamenjal objekte. Takšno je pač delo monterjev. J oda prav zato si imel mnogo prijateljev, ki se te bomo vedno spominjali kot dobrega delavca in iskrenega prijatelja. SODELAVCI IZ IRAKA V spomin sodelavcu Jožetu Vindišu Težka bolezen je družini vzela očeta, moža. sodelavcem pa prijatelja in sodelavca. Pred 26. leti si sc prvič zaposlil v DO »PANONIJA« v stočlanskem kolektiv u. Delal si v generaciji, ki je s skupnimi močmi zgradila nove manjkajoče prostore in tako sebi in prihodnjemu rodu ustvarila boljše delovne pogoje. V tvoji delovni skupini so tc imeli radi, razumeli so. te in drug drugemu ste radi pomagali. Pred leti si začel tožiti o bolečinah. Iskal si 1 zdravniško pomoč v upanju, da sc bos kmalu vrnil v delovno sredino, loda zahrbtna neozdravljiva bolezen tega ni dovolila. Tako si končal svojo živ (jensko pot 4. februarja 1982. Življenjska usoda je pretrgala nit tvojega življenja. Ostala so tvoja dejanja kot dokaz, da bi še vedno lahko ostal med nami. Vsem delavcem in sodelavcem bos ostal v lepem spominu. Vsi se te bomo radi spominjali. SODELAVCI DO »PANONIJA« Sfiaiffiva« IS Z BESEDO IN SLIKO O ČETRTIH ZIMSKIH IGRAH IMF • Z BESEDO IN SLIKO O ČETRTIH ZIMSKIH IGRAH IMF • Z BESEDO IN SLI* Smučarski boji so nastopajočim seveda pobrali mogo moči, toda skrbni organizatorji so mislili tudi na to. Tistim, ki so si želeli privezati dušo sta pomagala Marija Mavretič in Janez Tabernik, ki sta poskrbela za zvrhan koš sendvičev, kotel čaja in vedno polno termovko kave. Igre so končane... Četrte zimske igre IMF: Emond spet prvi pred Promontom Emondovi smučarji so ohranili prvo mesto na smučarskih igrah IM P, čeprav je bil boj izenačen, kar kaže vse večji razmah smučanja v našem sozdu. O tem priča tudi dejstvo, da se je na tekmah v veleslalomu uvrstilo 119, v smučarskih tekih pa 85 tekmovalcev in tekmovalk. 20. februarja natanko ob KI. uri so se po progah na kranjskogorskem smučišču Pod les spustili prvi tekmovalci in »tekmovalke, megla pa sc je ravnotakrat začela dvigati. Naredil se je zares lep sončen dan, kar je seveda še prispevalo k prijetnosti tekmovanja. Boji so bili zagrizeni, vendar v pravem športnem duhu. Pro-montovei kot pokrovitelji in organizatorji so napeli vse sile za uspešen potek iger (pohvalo zaslužijo tudi člani smučarskega kluba Snežinke, ki so prevzeli v sa tehnična opravila od priprave prog do merjenja časa). Nič manj skrbi pa niso Pro-montovci posvetili športni plati tekmovanja. Kot močni alpski smučarji so znani že s prejšnjih IMP-jevskih iger, letos pa so posvetili še posebno skrb tekom in tako so zbobnali skupaj lepo število žensk, ki so prvič stale na »laufaricah« in — roko nasrce — niso dosegle posebnih uspehov, so pa bile videti nadvse navdušene nad tov rstno rekreacijo, kar tudi nekaj velja. O pravem športnem vzdušju na teh igrali me'je prepričal pogovor z Emondovim vsestranskim sindikalno-športnim aktivistom Tonetom Lahom, ki je bil po kosilu, ko sva se pogovarjala, povsem v dan v -usodo, da je šlo prvo mesto po vodi. »Kot dosedanji večni zmagovalci smo že prišli na te igre s skromnejšimi upi, saj smo zaradi odhodov v Irak in v druge tozde izgubili nekaj dobrih tekmovalcev. Zato smo z doseženimi rezultati zadovoljni in smo naša pričakovanja presegli,« je dejal Tone Lah. Razen tega je Lah pohvalil organizatorje. »Moram reči, da so bile vse dosedanje IMP-jeve igre skrbno organizirane, pa tudi to, da je Promontov organizacijski odbor to tradicijo letos uspešno nadaljeval, za kar vsi sodelujoči zares zaslužijo vso pohvalo. Razveseljiva je tudi zelo dobra udeležba žensk. Moram reči, da so tudi odnosi med tekmovalci nadvse prisrčni. Čuti se enotnost in tako je tudi prav, da smo enotni vsaj na športnem področju ■« Na podelitvi kolajn in diplom smo potem v ideli, da so si Emon-dovi tekači le prismučali prvo mesto v skupnem seštevku in Lah mi je dejal: »Vse velja, kar sem prej rekel, seveda pa smo še bolj veseli, ker smo kljub vsemu prvi.« In kaj so rekli tekmovalci? Majda Jurša, Emond. zmagovalka v teku na 2 kilometra med ženskami nad 30 let: »Zelo sem vesela svojega prvega mesta, ki ga zaradi poškodbe nisem'pričakovala. Toda dala sem vse od sebe in uspelo mi je.« Andrej Novoselec iz Emonda si je pritekel prvo mesto med moškimi nad 4(1 let. Lani je tekel prvič in osvojil drugo mesto. Ste torej pričakovali, da boste letos prvi? »Ko tečem, ne razmišljam o zmagi. Tečem, kolikor . pač, morem. Če je uvrstitev dobra, sem vesel, če so drugi boljši, se moraš pač sprijazniti sitem.« Kakšna je bila proga? »Dobra. Sem pa pričakoval, da bo bolj trda. Toda sonce je sneg zmehčalo in nismo vedeli, kako mazati. Da namažeš smuči za tek, moraš biti pravi strokovnjak. to pa jaz kot rekreativec nisem. Namažem kot pač znam.«, Tokrat ste očitno dobro namazali. »Mislim, daje bila odločilna za zmago moja kondicija. Kot mladenič šem igral nogomet, nato sem deset let sodil. Nogometni sodnik pa tudi mora skrbeti za kondicijo. Tako mi je prišlo že v navado, da dvakrat tedensko treniram tek. Suhi tek, seveda. Na smučeh pa tečem na naših sindikalnih igrali.« Hermina Rusjan iz PMI je zmagala v veleslalomu med ženskami nad 30 let. »Kaj naj rečem? Organizacija je bila zelo dobra, proga tudi, hrana odlična, vreme krasno. Skratka, bilo je lepo.« V čem je skrivnost vas, Mariborčank. da kraljujete v veleslo-lomu (med ženskami nad 30 let so pobrala v sa tri prva mesta)? Se posebej pripravljate. »Ne. Prej, ko smo še sodelovali na športnih igrah gradbincev, smo tudi skupaj trenirali, zdaj tega ni več. jaz pač rada tekmujem. Sodelujem tudi na nekaterih tekmah v Mariboru.« Livarjev športni aktivist Janez Vodenšek pa ni bil povsem zadovoljen. »Premalo je bilo rekla: me. Saj skoraj nisi vedel, kdo tekmuje, v Kranjski gori pa sploh ni čutiti, da je tu danes prisoten IMP. Mislim, da bi morali dati temu več poudarka.« | n»I--ji zadnje čase kar precej daste na smučanje. Letos ste ostali na tretjem mestu kot lani. Ste morda pričakovali več? »Res je, da smo resno vzeli re-' kreacijo, moški in tudi ženske. Toda letos na Dolenjskem nismo imeli snega, zato se nismo mogli dovolj dobro pripravljati in smo z doseženim kar zadovoljni.« Med rekreativkami, ki so tokrat prvič stopile na smuči, je bila tudi Jasna Vide iz. Livarja. Potem, ko je na sposojenih smučeh pri-sopla do konca, je rekla samo: »Ampak to je bilo prav gotovo več kot dva kilometra.« Po končani podelitvi je vodja organizacijskega odbora Bojan Pečar nekam zgubljeno sedel v informativni pisarni. Po vseh naporih je priznal, da še ni sposoben urediti vtisov. Bil je zadov oljen, ker so uspeli. »Ja, uspeli smo, ker so naši ljudje z veliko volje prevzeli vse naloge. Vsi člani organizacijskega odbora in tudi drugi, ki so sodelovali, so popolno opravili svoje delo. Tu ni bilo nič vprašanj, ali bi ali ne. v sak je opravil, kar je bilo trc’^1 Pa tudi Snežinki gre pohvaB dobro opravljeno delo in ne 1 zadnje vsem sodelujočim, k1 > svojo udeležbo vzeli resno.8 j|| Kaj pa športni uspeh^Pron16® ta? Ste morda pričakovali Pr': * mesto? > Pričakov ali smo pokal v x^| slalomu in ga tudi dobili- ’ 1 tiha želja je bila drugo rneSlt’l skupni uvrstitvi, ki smo g;l ll!; dosegli. Več nismo mogli pr,c^ kovati.« Za konec še enkrat p(,^vj organizatorjem. Poskrbeli so '> celo za pustovanje v disco k|1 j po končanih tekmah. Prornon' kadrovski direktor Mitja P^i se je osebno dogovoril z »»;■ j avtobusov, ki vozn'! 1 so čakali tja polnoči, da so nekateri od j vrlih smučarjev lahko dotil/‘ .-uiiiivtiijv' i ti 11 r\ v/ «-* ■ > svoje odlično kondicijsko P j pravljenost. m PS: Naslednje, pete zim^i igre ho organizirala delovna i ganizacija IKO. ^ LOJZE JAVORA Rezultati 4. zimskih iger IMP SKUPNE EKIPNE UVRSTITVE V VELESLALOMU IN TEE1! ' VSL TEKI Sh L EMOND 809,53 ' 888,63 . 1 2. PROMONT 868,08 572,96 1 3. LIVAR 456,20 7 15,85 . 1 4. PMI 694,79 502,27 1 5. KLIMA 768,80 148,86 h. no 493,68 361.75 7. IKO 659,47 194,25 8. IZIP 515,68 220,75 9. KLIMA I 222,23 225,75 K). DS SOZD 54,,26 — VELESLALOM TEKI Ženske nad 30 let: L Hermina Rusjan (PMI) 39,05 2. Neža Kramarič (PMI) 42,44 3. Breda Frank (PMI) 42,67 Uvrščenih je hilo 9 tekmovalk. Ženske'nad 30 let: L Majda Jurša (EMOND) .2. Breda Frank (PMI) 3. Neža Kramarič (PMI) Uvrščenih je bilo 9 tekmovalk- Ženske do 30 let: I . 'Sonja Sešel (Klima) 38,93 2. Metka Anzelj (EMONO) 39,08 3. Karla Prosen (Livar) 39,27 Uvrščenih je hilo 17 tekmovalk. Ženske do 30 let: 1. Milena Fabjan (Livar) , i 2. Ida Pušaver (EMOND) i t. H 3. Iva Dolenc (EMOND) Uvrščenih je bilo 14 tekntova Moški do 33 let: 1. Igor Vidigaj (EMOND) 34,05 2. Tomaž Jenko (Promont) 34,86 3. Andrej Zafred (PMI) 35,70 Uvrščenih je bilo 38 tekmovalcev. Moški od 33 do 40 let: 1. Tomo Lovrenčič (Promont) 36,06 2. Miha Šniuc (Promont) 37,40 3. Bojan Šjjanec (1ZIP) 38,09 Uvrščenih je bilo 29 tekmovalcev. Moški nad 40 let: 1. Andrej Novoselec (EMOND) 2. Emilij Jereb (TIO) 3. Slavko Gruden (EMON Uvrščenih je bilo 16 tekmo' m Moški" nad 40 let: L Alojz Štucelj (IZIP) 36,47 2. Ivan Kovačič (Klima) 36,84 3. Alojz Ogrič (TIO) 36,86 Uvrščenih je hilo 26 tekmovalcev. Moški od 33 do 40 let: 1. Pavle-Dornik (IZIP) i(|,t 2. Matija Grom (klimat) 1;,' 3. Silvo Zaman (EMOND) Uvrščenih je hilo 16 tekntova j mi Moški do 33 let: jul 1. Emil Grad (Klimat) .. 2. Branko Bajc (TIO) i|i/,y 3. Herbi Lešnik (EMOND) ' , Uvrščenih je bilo 25 tekmo'-1 ^BESEDO IN SLIKO O ČETRTIH ZIMSKIH IGRAH IMP • Z BESEDO IN SLIKO O ČETRTIH ZIMSKIH IGRAH IMF Z BESEDO IN SLIKO ^ progi za tek ni manjkalo navijačev. Takole je vodja Emondove ekipe Tone Lah pokazal Majdi Jusa, kam naj teče, da bo prva (levo). In bila je prva \ svoji kategoriji, čeprav bi skoraj zmanjkalo moči... (desno). ' ' a'no vprašanje pred tekom: Kako mazati? Ia PMl-jeve ekipe Janko Šivanko si je sproti zapisal vsak rezultat. da močvirnikom nič ne zaupa. No, ob koncu se je izkazalo, da •Rularnost tekme ni bilo nobenih pripomb. Vodje zmagovalnih ekip — z leve na desno: Promont (2. mesto). Tone Lah (1. mesto) in Janez Vodenšek Livar (3. mesto) , _ Popeljali na tekme harmonikarja, da je skrbel za vzdušje. Ne pozabimo — bila je pustna sobota! Najboljši tekači nad 40 let — Slavko Gruden, Andrej Novoselec in Emilij Jereb, jj m §m liSI Planinski izleti v letu 1982 Planinsko društvo je na svojem občnem zboru sprejelo progiam izletov: — Februarja so že šli na Stol. — Marca imajo predviden pohod na Praprotna — Sveti Tomaž — Lubnik — Škofjo Loko -— Kropo — Vodiško planino — Dražgoše. — Aprila: spominski pohod na Snežnik — Dragomer — Ključ — Polhov Gradec. — Maj: Gorjanci. — Junij: Tržič — Kofce — Tržič. — Julij: Marmelada. — Avgust: Triglav — Krn — preko Komne. — September: Jalovec — Logarska dolina — Okrešelj — Kamniško sedlo — Škofja Loka — Stražišče. — Oktober: Neznano. Predvidevajo tudi izlet na vrh v skupini Monte Rose. O tem izletu bodo člane še obvestili, če ga bodo organizirali. Če bodo člani predlagali eventualne spremembe programa, jih bodo seveda upoštevali. Za uresničitev letošnjega programa so predvideli 180.000 dinarjev. Občni zbor Planinskega društva IMP Radi bi včlanili še več planincev Člani Planinskega društva IMP so na svojem občnem zboru 12. februarja izvolili nov upravni odbor, nadzorni odbor in častno disciplinsko razsodišče. Za predsednika upravnega odbora so izvolili Alojza Kosija, direktoijai Interne banke IMP, za predsednika nadzornega odbora Janeza Marinka, iz DS DO Emond, vodja prodajnega oddelka serijske in tipizirane proizvodnje in za predsednika častnega disciplinskega razsodišča Nandeta Klobučarja, upokojenca tozda Trata. V poročilu o delu, ki ga je na občnem zboru podal predsednik društva Rado Šegula, je bilo rečeno, da je v društvo vključenih 398 članov, med katerimi je 40 mladincev in 59 pionirjev, čeprav so člani le z območja Ljubljane in Ivančne gorice, ker so delavci z območij drugih delovnih organizacij vključeni v dejavnost društev na njihovih krajevnih območjih. Zaradi zahtev varnosti in zaradi dviga nivoja strokovnosti društva so člane usmerjali v tečaje. Tako je uspešno zaključilo tečaj planinskih vodnikov 6 planincev. V lanski sezoni je društvo organiziralo 16 izletov, ki se jih je udeležilo 728 udeležencev, to je povprečno na izlet 46 članov. Največ, kar'240 udeležencev, se je udeležilo izleta na Ključ, na Triglav 104 in v neznano 96. Doslej ni bilo na izletih nobene nesreče ali poškodbe, kar je dokaz, da so izleti dobro organizirani in da so člani društva na izletih disciplinirani. Ker je koordinacijski Pohod na Stol Težak, vendar uspešen Po kratkem premoru, ki pa ni minil brez dela, saj smo planinci IMP opravili niz obveznosti in seveda tudi hodili posamič v planine (položili obračun dela v preteklem letu, izvedli občni zbor našega društva, izvolili nov upravni odbor, sprejeli plan dela v letošnjem letu itd.), smo se odpravili na prvi pohod v temu letu, to je spominski pohod na Stol.. O zgodovinskem pomenu in tradicije tega pohoda tokrat ne bomo posebej govorili, poudariti pa velja, da so se pohodi začeli že v petek, nadaljevali pa v soboto in nedeljo. Tako so se pohoda v petek udeležili predvsem šolarji, v soboto in nedeljo pa stari prekaljeni planinci, ki so se jim pridružili mladinci, pripadniki JLA ter razne družbeno politične1 organizacije. Naše planinsko društvo je to prepustilo več ali manj sindikalnim organizacijam, katere so ostale križem rok, kajti za njih ti pohodi niso pomembni, ker se bolj ali manj tičejo planinskega društva. No, in začelo se je. Nekateri naši člani so se pohoda udeležili v soboto to je 20. februarja, drugi pa 21. februarja. Vprašanja so deževala, saj smo nekateri prispeli v Žirovnico, kjer je bil štab pohoda na Stol, s svojimi avtomobili, drugi z avtobusi, tretji z vlakom in podobno. V glavnem — organizacijo je bilo treba upoštevati, saj si jo občutil na vsakem koraku. Naših planincev smo našteli 32. To jeza IMP kar lepoštevilp. Začeli smo v Žirovnici in po lepo urejenih stezah smo v slabih treh urah prispeli do Valvazorjevega doma,' kjer je bil tudi cilj tega pohoda. Organizator pohoda, to je PD Radovljica se ni upal tvegati pohoda na vrh Stola do Prešernove koče, kajti bilo bi preveč tvegano za neizurjene pohodnike. Kljub temu je pohod zelo uspel. Ponosni pa smo tudi mi, saj je naš član Bernard Klobučar prejel spominsko plaketo za 10. udeležbo. Tov. Klobučar je naš upokojenec, star je 67 let, se.redno udeležuje naših izletov. Če bo koga zanimalo, naj dodam podatke; da se je letošnjega pohoda na Stol udeležilo več kot 3.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije in, da je v soboto prispela na vrh Stola tudi planinska štafeta, katera bo končala pot na dan mladosti v Beogradu. Proslava seveda ni manjkala. Na njej pa je Franc Konobelj-Sloven-ko, udeleženec bitke na Stolu podrobno poročal o vsem, kar se je dogajalo na Stolu 1942. N ato so zadonele pesmi; nam se ni bilo treba bati sovražnika, pač pa se je poglobilo iskreno prijateljstvo, katero je bilo res prisrčno. Res je, da je bila pot na Stol letos zelo težka, vendar ponovno poudarjam, da je res depo uspela. BORIS ČEBULAR POHODA NA Stol in proslave pri Valvazorjevi koči so se udeležili tudi člani planinske skupine v delovni organizaciji Panonija. Nasploh je v Panoniji vse večje zanimanje za planinstvo. Ljubitelji gora pa ob prostih sobotah pa tudi lastni dopust prebijejo v planinah. F. K. Razstava del Edvarda Kardelja V jedilnici IMP-DO Panonija so mladi z OO ZSMS Panonija ob obletnici smrti revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja pripravili razstavo o njegovem delu pri graditvi socialistične družbe. Z zanimanjem so si jo ogledali vsi zaposleni. (Franc Kuhar) SOZD IMP LJUBLJANA DO IKO LJUBLJANA OBVESTILO Stanovanjska zadruga IMP, IKO obvešča interesente, da zbiramo prijave za gradnjo vrstnih dvojčkov v SS-218/3 Vodice. Na razpolago je cca 30 do 35 parcel. Prijavi se lahko vsak član kolektiva, ki bo zbral dovolj denarja za gradnjo. Predviden pričetek gradnje koncem 83 oziroma do februarja leta 1984. Predračunska cena še ni znana. Prijave zbira tov. Avžlahar Pavle, IMP- IKO, do 31. 3. 1982. Vsak torek od 14. do 16. ure. Podrobneje o delu zadruge in tej gradnji glej v Informacijah DO IKO. Svet zadruge odbor sindikata sozda IMP kril manjkajoči del sredstev za izvedbo zastavljenega programa lani, so program lahko izvedli v celoti in so tako lani znašali izdatki društva 257.088,60 dinar- jev. V razpravi na poročilo je bilo rečeno, naj bi že v začetku leta določili, kdo bo vodil kakšen izlet. Trudili naj bi se, za večjo udeležbo na izletih. V tečaj gorske straže naj bi tudi Planinsko društvo IMP poslalo svojega člana. Društvo naj bi propagiralo za vsesplošno jugoslovansko akcijo za dograditev planinskega doma na Kredarici. V razpravi je član iz Montaže Koper izrazil željo, da bi planince v koprskem tozdu redno obveščali o izletih vsaj 14 dni prej. Na občnem zboru so sprejeli tudi program dela za letos ter podelili priznanja Planinske zveze Slovenije zasluženim planincem IMP, o čemer smo pisali v februarski številki Glasnika. M. P. LET Načrti in težave pevskega zbora IMP Kdor hoče peti, mora biti pripravljen, da žrtvuje marsikatero uro prostega časa L Ena od ugotovitev članov našega pevskega zbora na občnem zboru (bil je 19. 2.) ni nič kaj spodbudna: Število pevcev usiha. Trenutno ima moški pevski zbor IMP 24 članov, vaj in prireditev pa se udeležuje le 20 do 22 članov. Pevci ugotavljajo, da kljub prizadevanjem niso uspeli okrepiti svojih vrst. Dejstvo je da delo v pevskem zboru terja precej časa in naporov, kar pomeni, da morajo pevci žrto-vati svoj prosti čas in se rrtarsi-čemu odreči. Konkretneje: V minulem letu pa pol so imeli 74 vaj in 43 nastopov, kar je skupaj zneslo 394 ur. To pa je dobra dva meseca dela in morda je tako bolj razumljivo, zakaj manjka kandidatov za petje. Res je, da so bili nekateri nastopi tudi v službenem času — toda to je bila le petina ur, ki so jih žrtvovali pevci za delo v zboru. Naš pevski zbor ima naštudiranih nad 30 raznih pesmi. To je kar lepo število. Vendar pa niso naštudirali vseh načrtovanih skladb. Glavni vzrok so razno večkratne odsotnosti nekaterih pevcev — zaradi službene zadržanosti pa tudi brez opravičila. Pa tudi veliko število nastopov je vzrok, da so imeli manj časa za vadbo pesmi. Najpomembnejši nastopi naših pevcev v minulem obdobju so bili: na dveh srečanjih pevskih zborov bežigrajske občine, na otvoritvi nove Tenove tovarne, na proslvi dneva mladosti v našem Izobraževalnem centru, na proslvi 30 letnice Cankarjeve brigade in na pevskem prazniku. »Pojo naj ljudje« v Šentvidu pri Stični. Zelo pomemben je bil po njihovem tudi nastop v vojaškem garnizonu na Lošinju skupaj z orke-, . strom tega garnizona, Z obžalovanjem pa so zapisali, da niso nastopili na kulturnem dnevu gradbenih delavcev v Novem mestu in ti iz preprostega razloga, ker nas ni nihče obvestil, dasi ravno so odgovorni v IMP dobili obvestilo oz. potrdilo za nastop. Razprava je potrdila, da ne kateri pevci niso dovolj p riža-devni, saj izostajajo iz vaj tudi' ne povsem opravičljivimi izge vori. To pa potem zbija volj6 tudi ostalim pevcem. Zato so s< dogovorili, da se bodo peV’ skemu zboru v prihodnje bolj posvetili in to vsi. Izvolili so tudi novo vodstv6 pevskega zbora IMP. To je Zdravko Nastran s Trate predsednik Dolfe Tekovc i* Tene — podpredsednik, Jane! Križmane iz delovne skupnosti Emond a — ta jnik in Fran6 Mrhar iz Inženiringa — blaga)' nik. Glavni nastopi, ki jih načrtu-jejo za letošnje leto pa bodo: n6 kulturnem srečanju gradbeni! delavcev Slovenije, na tabor6 pevskih zborov v Šentvidu, p61 Stični, na srečanju pevskih zbo-rov občine Bežigrad in samo-stojni koncert v klubu slovet1-skih delavcev v Wiesbadnu. (Prirejeno po Poročilu o del6 pevskega zbora IMP za ob' dobje 30. 9. 1980 do 19. } 1982 in zapisnikom z običaj' nega zbora). Iz arhiva fotografij naših planincev Naši planinci so na občnem zboru pregledali svoje enotno delo, zato je verjetno zdaj prava priložnost, dd objavimo nekaj fotografij z njihovih izletov, ki naj pričarajo vsaj delček tovariškega vzdušja in naravnih lepot. Poglejmo, česa so deležni tisti, ki hodijo v naše gore. Tradicijo je treba spoštovati. Kdor stopi prvič na Triglav, mora prestati planinski krst. Naši planinci S® ga na letošnjem pohodu priredili pred kočo na Triglavskih jezerih. — (Foto: Rudi Wand) Na Vojskem leta 1980. — (Foto: Lojze Kosi) Letošnji tabor ljubljanskih planincev 14. junija je bil posvečen 40-letnici vstaje. Seveda so se ga udeležili tudi naši planinci. — (Foto: Rudi Wand) Srečanje v Alpah. — (Foto: Lojze Kosi)