I JO. KNJIŽNICA PRIMORSKI DHEVMIK ■■■■■■■■■■BHMBBBBnHHaaanMBBBHHaanHaHMBaHMBBnaMHnBMMM GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jubilejna številka ah pellelnici "Primorskega dnevnika” Naše uredništvo pripravlja cb priliki pete obletnice izhajanja »Primorskega dnevnika# posebno jubilejno številko. Prosimo vse sodelavce in čitatelje, naj s svojim sodelovanjem prispevajo, da bo naša jubilejna številka tim popolnejši pregled petletne borbe in dela naprednega gibanja na Primorskem in v Trstu. UREDNIŠTVO ftoVl - Štev. 91 (1482) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 3. maja 1950 Cena 15 lir Letošnja veličastna proslava praznika prvega maja v Trstu ■ ■M fržaški prvi maj ni samo delavski praznik, ampak tudi praznik osvoboditve Trsta po slavni Titovi jugoslovanski vojski, je Praznik zmage antifašizma nad fašizmom! - jev svojem govoru na prvomajskem zborovanju na Rotondi poudaril tov. Petronio so na drugih krajih proslavljali 1. maj, 7*"’k dela tisti, ki do te nimajo nobene mo-Pravice, tisti, ki s temi Jtuami le varajo ljudstvo, ,W morda še za čas v dobri Skledi, tisti, ki zadnje čase (ff^niitičneni objemu vodijo zločinsko kampanjo mh! ^Rm°kratičnim silam in Ffcv pridobitvam, ki si jih je : ljudstvo v trdi borbi J/” tračnim silam pribori-s« vsi tisti, ki so ostali j i, rradicijam pretekle bornega proletariata in 'c>iam narodnoo-svobodil-^ °rbe in ki nadaljujejo Jo brezkompromisno borbo g- 1 ,P-Sem sovražnikom Ijud-njegovih pridobitev, Sna- v veHkem številu Zll0nu »Prvi majr, da 1?° Proslavijo svoj praznik. »n vseh članov naših organizacij v t ku feu j” Prvomajskih priredi-(jfo* *tasti pa pri delu na s'a-n:jru' so bili kronani z obil-Uspehom. Posebej moralki rudariti, sobotni večerni C^i nastop, zlasti pa pr-”}i]sko popoldansko te'o- na do- %o j. 1*0 Prireditev na stadionu, ‘Je doživela resnično ogro-^bbisk tako, da na tisoče kovalcev ni več moglo na jj. ‘on, temveč je odšlo na S'♦"o pobočje Bošketa, s ka-o se jim je nudil kras.n jH^ed na izvajanje programa ^tUidionu samem. Bila je Fjcna simfonija sonca, mii-j ih mavričnih barv. Vse prireditve začenši z nadvse uspelim športn m tednom pred 1. majem, s sobotnimi, nedeljskimi in s prireditvami na dan L maja na Rotondi, lej' r je bilo zborovanje in s popoldanskimi prireditvami ter tisoči in tisoči naših ljudi, Slovencev in Italijanov, ki so na teh prireditvah aktivno sodelovali ter novi tisoči, ki so s s prireditev predvsem v ned:-Ijo udeležili, Pa so dokaz, daje naše gibanje na pravi poti, da je naša linija dosledne demokratične in revolucionarne borbe edino pravilna, da zaradi tega iz dneva v dan pridobiva množice novih pristašev in da je zaradi tega nujno, dobo ta naša borba ki je borba za pravico ;n resnico — k't je poudaril te«. Stoka — končno kronana z zmago. Posebej moramo poudariti obe prvomajski fr os avi. ki jih je priredilo ljudstvo Istrskega okrožja v Kdpru (n v Bujah. Obe letolnji prodgvi sta bili po osvoboditvi najveličastnejši prvomajski proslavi, posebno pa, dopoldansko zborovanje in mimohod ter popoldanski telovadni nastop na novem stadionu v Kopru. S svojo ogromno in strnjeno udeležbo pri pro lavah je istrsko ljudstvo ponovno dokazalo, da ob so-a vso klcro aširt č-no in komin formi stično gonio proti ljudsk-i oblasti ter J: s lem poirdilo tis o svojo voljo, ki jo je izkazalo že na volitvah z glasovanje za Ljudsko fronto. Tudi Slovenci v. Italiji so se v ogromnem številu zbrali za prvomajsko proslavo v So-vodnjah pri Gorici, na kateri so proslavili ne samo svoj delavski praznik temveč tudi manifestirali sVOjo odločno vol o, da si bodo priborili vse pravice, ki jim kot enakopravnemu narodu pripadajo in ki jim jih lderofašističng, vlada krati. Od Kanalske doline pa preko Rezije in Slovenske Benečije. Goriške Tržiča, Trsta pi do Kopra in Buj je naše ljudstvo s prvomajskimi proslavami proslavilo tudi 5. obletnico osvoboditve svojih kra-jČV tn mest po slavni Titovi jugoslovanski vojski, v kateri je kot en mož tako požrtvovalno sodelovalo Zborovanje na Rotondi V sprevodu sq s številnimi zastavami in transparenti s prvomajskimi gesli odvili na Rotondo pri Bošketu. kjer so z burnim ploskanjem pritrjevali govoru tov. PETRONIA m tov. STOKE, ki sta ob tej priliki govorila. Navzoča je bila tudi delegacija delavcev in bivtih italijanskih partizanov iz Torina, ki je prišla, da nam prinese borbene pozdrave vseh tistih sil v Italiji, ki se ravno tako kakor mi tu v Trstu borijo proti ne-vemu fašizmu in proti izdajalski kominformistični politiki KPI, ki se v svoji protijugoslovanski gonji pridružuje šovinistični gonji vseh reakcionarnih in fašističnih sil. Govor tov. Bortola Petronia ačetku svojega govora je Petronio omenil, kako je t^fizija vedno skušala najeti iz prvega maja svoj (j 'tik. Ko je spoznala, da ji j, jj^goče iti mimo dejstva, da jt *>r'd maj praznik delavstva, ^ V socialdemokraciji našla 2ave'znike, ki so varali razred. Danes Pa 3P jjj aatormizen tisti, ki buržo-^VsvEOTMsa v borbi proti de-p* mu razredu. nen. S mai še poseben po-'ietnokrat3-5^0 delavstvo in vse |tlujja lcn° ljudstvo se spo-osvoK,^n Prvega maja svo-(0 ^ a^tve. Prav na ta dan is ;n 'fašistične sile dvigni-?lavn= "S. djihovi pomoči je ova vojska osvobodi- v£Titi 'lralcgS.'° °d nacifašističnih zalil B . • Prvi maj predstavlja nas tudi zmago antifa- V t fašizmom. listi, j. u je bil prav prvi maj Niu !t^..Pripomogel k utrje-»Ijjj ualijansko - slovanskega Neta : , ^se sile tržaškega ^ i2 j riata, italijanskih delavce °V?rn slovenski kmet- V da ta dan združijo v skup-lS°?avljanJu. Prvi maj je L demokratičnih sil. .** bi- j03' delavske zbornice 'fljo odstavlja v Trstu buržo-. erikalizem in vso reak-je vedno podpirala in ko J? tašizem. N sn n£ormisti pa so prvi Ktj bremenili v dan borbe °jhe *d°bitvam osvobodilne “totj ’ Preti ljudski oblasti, hi Partizanskim zmagam, u* dur1 kominformistov je Zije J reakcionarne buržo-A ‘?ali vodi delavce na li-ttj°r i5 .a/‘je ‘n revizionizma. An j -»-nunisu posiavija teokratičnemu gibanju (kga1. Pridobitvam demokra-^li2rJ,Judstva, je hlapec im- .............. ‘ Si, bo- zastavo ved- no bomo tudi danes ostali zvesti milijonom antifašistov, kj so padli za osvoboditev ljudstva. Pravi prvi maj se danes praznuje v socialistični Jugoslaviji in v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Tamkajšnje ljudstvo jo pravi nadaljevalec socialistične borbe za resnično danes kakor Vidali in 'oti g revizionisti postavlja .,&> v. d ,Pridobitvam demokra-NbiJUdslva- je hlapei Zato, tovariši, 'v'‘bMaedn°. dvigali lne borbe; kakor svobodo delavstva. Nato je tov. Petronio omenil sedanjo kampanjo za priključitev Trsta k Italiji in dejal: O tem vprašanju je Slovansko-italijanska ljudska fronta že zavzela svoje stališče in glede tega ne obstaja nobeno vprašanje. V Italiji so zagnali glede tega vprašanja veliko kampa, njo laži, pri kateri sodelujejo enotno buržoazija in kominfor-misti. Komunistična partija I-talije skuša demagoško uvelja-viti svojo tezo o imenovanju guvernerja. Teda vsi delavci danes lahko uvidijo, kaj predstavlja ta njihova zahteva, lahko uvidijo, da pomeni to izročiti Trst Italiji. To odkrito izjavlja KPI. ki zahtevu imenovanja guvernerja, zato da bi se nato vs* ozemlje priključilo I-taliji. Se bolj, v italijanskem parlamentu je Pajetta izjavil, da se De Gasperijeva vlada ni dovolj zavzela, da bi se Trst vključil v Italijo. Vsi delavci, ki so, upajmo še za malo časa, y Vidalijevih vrstah, naj se spomnijo, da je tudi Mussolini postavljal svoje po krivdi kominformizma. Bodi to akcija, ki bo dovedla do obnovitve sindikalne organizacije, tako da bo mečno že letos pripraviti kongres razrednih sindikatov. Bodi prvi mai dan borbe zg obrambo jugoslovanskega socializma in ljudske oblasti v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja in dan bor- be za to, da se ta ljudska oblast v kratkem raztegne ne samo na vse Tržaško ozemlje pač pa tudi na sosedno republiko Italijo. V Govor tov. Iranca Stoke šovinistične zahteve po Trstu, Reki, Zadru, Dalmaciji itd.. I-telijanska buržoazija je vedno izkoriščala nacionalizem kot orožje borbe proti delavskemu razredu. V Trstu je skušala postaviti Italijane proti Slovencem. To delajo danes tudi ko-minformisti. Gesla raznih Giunt ponavljajo danes tržaški keminformisti. Vidali je danes agent italijanskega imperializma, ki skuša postaviti tovarniške delavce proti kmečkim delavcem in kmetom. Nato je tov. Petronio pozval delavce in vse demokratično ljudstvo, naj se prepriča o stvarnosti in o resnici ter naj v tisku sledi dogodkom, ker bo s tem uvidelo, kako veliko je izdajstvo kominformizma do delavskega razreda. Delavci ne mislijo iti nazaj, pač pa so odločeni priboriti si znova to, kar so začasno zgubili. Vsakomur je danes jasno, kako zelo škodi kominiormistična politika tržaškemu delavskemu gibanju. Sindikalistični revizionizem vidalijevcev nam jasno kaže, da je njihova politika politika kapitalistične buržoazšje. To pričata tako stavka industrijskih delavcev kakor tudi stavka -proti volitvam v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. V teh dveh stavkah in še posebno v kampanji proti ljudski oblasti so bili kominformi-sti najbolj zvesti agitatorji buržoažije. Tržaški kominfor-mizem predstavlja največje izdajstvo nad socializmom. Tudi v tržaškem občinskem svetu, kjer se levica ni nikoli pridružila reakciji, vodilo kominfor-misti danes politiko reakcionarnih strank in podpirajo šovinistične manifestacije proti ljudski oblasti, za katero so milijoni dela.vgpv dali .življenje. Zato bodi naš prvi maj pregled naprednih sil, pregled naših sil, Letošnji prvi maj bodi dan borbe vseh tržaških delavcev. ki naj, obnovijo syoj polet, da si zopet priborijo vse položaje, ki so jih začasno zgubili Za tov. Petronijem je v slovenščini govoril tcv. Stoka, ki je med drugim dejal. Naš letošnji prvi maj je pregled vseh tistih zdravih sil, ki so se tu na našem ozemlju res borile nad dvajiet let za naše demokratične, narodnost, ne in socialne pravice. Naš letošnji prvi maj je proslava onega slavnega dne, ko je zmagovita Titova vojska ob pomoči našega ljudstva osvobodila Trst. (Ob teh besedah je zbrana množica dolgotrajna vzklikala tov. Titu). Naš prvi maj proslavi amo tudi v znameniti borbe za resnico in pravico proti Tcomin-formistični politiki cds opmja od načel, marksizma-le t.nizma. Nato je tov. Stoka omeni ves zagrizeni šovinizem tukajš njih kom‘nform'stov, ki gevo rijo o internacional zrnu, a v resnici hlapčujejo imperializmu in šovinizmu ter se družijo z italijansko buržoazijo, ki pripravlja pot fašizmu in ki bi nas hotela pripeljati v tisto Italijo, kjer je danes v zaporih na tisoče partizanov, ki so se borili zg demokratično Italijo. Tov. Stoka je nato cm:ni’ dolgotrajno zatiranje in poi a-lijanievanje v naših krajih pod Italijo in pri tem poudaril, da se danes tudi tukajšnji ko minformisti poslužujejo šovinistične parole o eitalijanstvu)) Trsta. Dalje je tov. Stoka omenil Pajettove izjave v italijanskem parlamentu, kjer je De Gasperiju očital, da se premalo poteguje za Trst, ter poudaril, da glasilo KPI «Unita» piše v svoji zločinski kampanji Proti-jugoslovanski coni in proti Jugoslaviji rav.no tako, kakor so pisali celih 20 let faši sti. Piše o «jur,oslcvanskih tel-pah» ters s tem izkazuje ves svoj protijugoslovanski in pro-t’s’ovanski srd V racamo razne Gombaccije. Malalane, Bidovce in podobne, je nadaljeval tov. Stoka, kaj j mislijo o teh izjavah. Jasno naj | se izreče o! Toda tem ijudem ni I do -asne besede! ! Ob tej zločinski politiki Vi-i dalija in n-ecovih pr's!aš?v, ki j 'e~ejo u žep imperializmu, mo. j ramo še omeniti tako imeneva-■ ni ((Akcijski odbor za obrambo i Tržaškega ozemlja)), ki se rav-, no tako kakor kominformisll i poteggie za guvernerja in za : združ ter ob-U con; dejansko : so tudi ti k'ud£c v giužbi impe-1 rializma, ki v.-nn hoče' strga'i ; noue kose naše zemlje. Teda ! mi hočemo pravično rešitev i tržaškega vprašanja, pri kateri naj jma svo'o bes-do tukajšnje demokratično ljudstvo, tako da se to vP’a’anje ne bo reševalo v korist itlijtnsk-ga jn svetovnega imperializma V svo em govoru je tov. Sto- ka tudi ostro obsodil postopanje conskega predsednika dr. Palutana, ki nam v imenu italijanskih šovinistov krati pravico, da bi prvi maj prosta vi ja-liv središču mesta. Toda gospod Palutan in vsa tukajšnja reakcija naj ve, da bomo znali obračunati tud.i s takim njihovim postopanjem. Naša borba se mora nadaljevati in se bo nadaljevala z vso odločnostjo. Borili se bomo še dalje za socialistično resnico proti vsakemu revizionizmu, imperializmu in šovinizmu. Naš letošnji- prvi maj nam nalaga nove naloge v tej naši borbi. Naše delo naj gre za tem, da V naše vrste pritegne,- mo slehernega poštenega delavca in demokrata, slehernega naprednega Slove.nca in Italijana. Zg, vse napredne in poštene Slovence in Italijane, delavce in demokrate mora biti mesta. v naših vrstah, kjer se vodi borba proti imperializmu in vsem sovražnikom ljudstva. Naj živi slovansko-italijrnsko bratstvo! Nuj Huj pruj maj, dan bor-• be za. pravično rešitev vpraša-j nja Trža k?ga ozeml a, tako d i j se bo tu še dalje kovo.lo brat-j stvo Slovencev in Italijanov v ! skupni borbi zoper nakane im-! pcrializma! i : Pozdrav tov. G. Mazzonija iz 'lorina Ko je tov Stoka zaključil svoj govor, je zborovalce pozdravil v imenu delegacije biv-1 ših. italijanskih partizanov, ki j je prišla iz Turina, tov. Gior-( gio Mazzoni. »Srečen sem, je dejal tov. Mazzoni da vam prinašam pozdrave v imenu turinskih partizanov in delavcev. Ta naš obisk je bratski objem, ki vam prihaja iz Piemonta, ki se tudi sedaj bori z istim poletom in v istem duhu kakor za časa osvobodilne borbe. Danes čutim, da so tu okrog vas in vaših borbenih zastav še sto in sto tisoči mrtvih, ki so padli za svobodo in ki vas spodbujajo k nadaljevanju vaše pravične borbe. Visoko dvignite vaše zastave, okrog katerih se zbirajo vse borbene sile delavstva in demokratičnega ljudstva. Dvignite vaše zastave, ki vas bodo povedle do končne zmage! Danes bodi moj najlepši pozdrav: «zivel naš prvi maj !» Kratki nagovor tov. Mazzonija je množica neštetokrat prekinila z burnimi aplavzi, ki se dolgo niso polegli. Zborovanje se je nato zaključilo ob sviran-ju «Internacidna. le#, nakar je množica v povorki znova odšla na stadion «1'.-maj#, kjer se je ob prepevanju borbenih in partizanskih pesmi razšla, da se popoldne zopet v nekajkrat večjem številu ponovno sestane na veličanski telovadni prireditvi. Z ogromno udeležbo na prvomajskih proslavah v Kopru in Bujah je istrsko ljudstvo ponovno obsodilo klerofašisHčno in kominformistično gonjo proti ljudski oblasti PRVOMAJSKO ZBOROVANJE NA TITOVEM TRGU V. KOPRU. (Glej poročilo na 3. strani našega dnevnika). V vseh republikah Jugos so svečano proslavili prvi maj Šest inozemskih delegacij na proslavah v Beogradu, med njimi tudi delegacija italijanskih in norveških partizanov - Delavci sprejemajo nove obveze v tekmovanju na čast dneva republike - Letos bo v Jugoslavijo prišlo na prostovoljno delo 1000 francoskih mladincev (Od našega poročevalca) BEOGRAD, 2. — V Beogradu so 1. maj pozdravili s topovskimi salvami, V velikem sprevodu, v katerem je sodelovala tudu. vojska, je šlo okoli 150.000 delavcev in članov mladinskih organizacij. Okoli pet ur je šel sprevod mimo častne tribune, na kateri so bili maršal Tito, člani CK KPJ, inozemski diplojnatični predstavniki, predstavniki množičnih organizacij in šest inozemskih delegacij, Množica je navdušeno pozdravljala edinice jugoslovanske vojsk© ter prve 116-ionske tanke domače proizvodnje. Sledile so motorizirane enote, padalci in artilerijske enote. Množica je imela priliko prepričati se o velikem razvoju jugoslovanske vojske v zadnjem Irtu. Sledil je sprevod delavcev, ki so ga vodili udarniki, racio-nalizatorji in novatorji. Zd njimi »o šli člani Ljudiske fronte odlikovani z redom dela in mladi kmetje, ki so se izredno odlikovali v borbi za višjo proizvodnjo. Sledila so predstavništva vseh ljudskih republik v narodnih nošah. Nosili so tudi slike vladinih predsednikov svojih republik m napise; »Zdru- ženi kakor en sam mož v obrambi svobode jn neodvisno-,stl socialistične domovin,, nroti slehernemu pritisku m napadu#. V Beogradu so se prvomajskih proslav udeležili tudi predstavniki bivših italijanskih in norveških partizanov. Ravno tako se je teh proslav udeležila skupina jugoslovanskih izseljencev v .Franciji in skupina francoskih mladincev ter Skupina angleških sindikalistov- V glavnih mestih vseh ljudskih republik ko bile zjutraj velike prvomajske slovesnosti, ki so se začele s paradami edi-nic jugoslovanske armade ter s sprevodi delavcev, kmetov m mladincev. V Ljubljani se je prvomajske slovesnosti udeležilo okoli ato tisoč ljudi. y Sarajevu, glavnem mestu Bosne in Hercegovine, je šlo v prvomajskem sprevodu preko 50.000 de. lavcev. V sprevodu So bili zastopani delovni kolektivi nav večjih industrijskih podjetij iz vse republike. V Zagrebu le sprevod trajal preko tri ure. Sodelovali so tudi predstavniki narodnih manjim, kmečkih obdelovalnih zadruq, in $iani sindikalnih organizaeii iz vse republike. Prisotna je bila tuol delega-cija članov avstrijsko-jugoslo-vanskega društva na Dunaju ter številni avstrijski visoko-šolci. V Skopju se ie sprevoda udeležilo nad 50.000 delavcev, za-drugarjev. frontovcav in mladincev V Novem Sadu je v sprevodu sodelovalo^ tudi 5000 predstavnikov kmečkih obdelovalnih zadrug. Na slovesnih akademijah in konferencah so delavci podali rezultate socialističnega tekmo-vanja na čast prvega maja in razdeljene so bile nagrade najboljšim Olavcc-m DeiavcI številnih velikih industrijskih kolektivov so pri tem sprejeli rm-Vn obveze za tekmovanje > čast dneva republike 29. novembra lr^ se bo začelo jutri. V ljudskih zabavah, ki trajajo še danes, sodelujejo številne sindikalne umetniške-kultu mr skupin«. ’ . V akupihi francoskih mladincev ki so prišli v Jugoslavijo, so tudi predstavniki odbora za organiziranje mladinskih delovnih brigad, ki bodo prišlo na delo v Jugoslavijo. Predstavnik Michel Cotte je izjavil, da bo letos prišlo ,vi doio v Jugoslavijo okoli tisoč francoskih mladincev Danes zjutraj pa so priredili na sedežu Zveze borcev Jugoslavije sprejem na čast delegaciji bivših norvelkih partizanov. Pri tem je govoril tamjk zveze Qsman Kara-begovič, U.n-lo Cutolo v imenu italijanskih partizanov in bivši komandant Narvika polkovnik Tharmond Strand. Carlo Cutolo je predlagal. naj se ustanovi mešana komisija jugoslovanskih borcev in bivših italijanskih partizanov, ki n&j ;ma nalogo poiskati grobove italijanskih partizanov. ki sio padli v Jugoslaviji in jjh pokopati na glavnih pokopališčih v Crni gori Bosni in Sremu. Polk. Strand je izročil Kara-begoviču slike spominskih plošč, ki so jjh postavili na Norveškem v spomin 700 Jugoslovanov, ki so bili ubiti v koncentracijskem taborišču v Narviku. B. STANISAVLJEVIC BEOGRAD. 2. — Od danes naprej se bo pristanišče Ploče ob izlivu Neretve, ki ga še gradijo, imenovalo Kardeljevo T JPE CASFEBIJEVI 1TAI.1.11 Fašisti streljali in ubili dva delavca Tudi karabinerji so delavce napadli in pri tem strel;ali Protestna stavka v raznih mestih Italije RIM, 2. — V De Gasperijevi Italiji je spet tekla kri delovnega ljudstva. Prva poročila so govorha, da so v Čelanu blizu Cbieti Janetijski delavci demonstrirali pred občinsko hišo. Karabinjer j j so demonstrante razgnali. Pr; tejn sta bila ubita dva kmetijska delavca, več drugih pa je bilo ranjenih. Prva poročila so dala slutiti, da so orožniki streljala v množico in povzročili talko smrt nedolžnih delavcev. Kasneje pa se je stvar razjasnila. Izkazalo se je. da so orožniki siceT streljali, vendar pa so bili streli namerjeni v zrak in v tla. Tajništvo SplošnP zveze dela je zato nocoj izdalo poročilo o krvavih dogodkih, y katerem pravi med drugim, da v Čelanu niso predvidevali nobene demonstracije. Na trgu pred občinsko hišo se je zbralo nekaj kmetijskih delavcev, ker »o čakali poročilo, kdo od njih je bil najet za poljska dela. Poročilo nadaljuje, da so karabinjerji navalili na trg in skušali razgnati delavce, s tem j? bila na stadionu «Prvi maj« telovadna akademija. Spored se je razvijal ob razsvetljavi z bengaličnih ognjev. Najprej je prišla manjša skupina dece, ki je na prisrčen način izvedla svoje vaje. Nato so se zvrstile nekatere članice in nekateri člani z vrhunsko prosto vajo na tleh. Članice so nastopile na dvovišinski bradlii in na gredi, kjer so imele priliko pokazati svoje sposobnosti, zlasti v le-poti izvajanja gibov. Na hradljj so nastopili tudj člani, ki so dokazali, ca so med njimi dobri talenti, ki bodo z marljivim delom gotovo dosegli še lepe uspehe. Lepa bila vaja, ko je skupina telovadcev nastopila z baklami, ki so v temi risaie razne črte. Seveda je navdušila tudi vaja članic z obroči Za zaključek so še nekateri telovadci pokazal; nekaj vrhunskih vaj na tleh, pri č mer se -je zlasti odlikoval eden izmed članov. Dijaška skupina je nastopila s folklornim plesom v lepih ljudskih nošah. Na koncu pa so pritekli telovadci, ki so ves stadion razsvetlili s bengaličnimi ognji v raznih barvah. Občinstvo se ie potem še diie »asa zadržalo na stadionu v prijetni zabavi ob gedbi. V soboto dne 29. t. m. smo ga pokopali, vrlega meča. Množica ljudi je kljub zelo. neugodni uri jasno pokazala, kako visoko so ga cenili ne le Rojančani, marveč po vsem mestu in še dlje. Bili so prisotni tudi zastopniki Planinskega društva iz Kopra poleg mnogih planincev iz Trsta in skero vsega odbora Planinskega društva v Trstu, ki mu bo ohranilo trajen spomin ne le kot planincu, temveč tudi kot prijatelju in družabniku. Opazili smo poleg članov rojanskega Prosvetnega društva tudi zastopnike Osvobodilne fronte ter Kmečke zveze, kjer je bil tudi delaven član, ki se je še pred njeno ustanovitvijo jasno zavedal njene potrebe, da bo ščitila koristi kmeta. Poleg družine, soproge, hčera in sina ter sosedov, ga je spremenil k poslednjemu počitku še marsikak prijatelj iz dolge polpretekle dobe, sotrpin, ki ga je tudi zadela fašistična palv ca takoj po nastopu vlade 1.1923. Bilo je krasno pcmladno jutro, ki ga ni več dočakal, ko smo ga položil v grob pri Sv. Ani ob poslovilnih besedah predsednika tržaškega Planinskega društva. Tu počiva sedaj na vzglavju, potresenem ? očnicami, planikami, ki jih je zbiral nekaj desetletij po slovenskih planinah, da bi mu bil poslednji sen slajši. ZJ. IZLETI V MESECU MAIU 28. MAJA IZLET v POSTOJNO 28. in 29. dvodnevni MAJA IZLET v LJUBLJANO 28. in 29. dvodnevni MAJA IZLET v MARIBOR in CELJE 28. in 29. dvodnevni MAJA IZLET na BLED Vpisovanje do 10. maja pri vseh potovalnih uradih in pri «Adria-Express» — Ulica F. Sev ero 5, telefon 29-243. SLOVENSKO N N K 0 0 N 0 GLEDALIŠČU Težaško ozemjjB za Danes 3. maja 1950 ob ® gostovanje v dvorani ki®J v SKEDNJU z igro Lillian Hello,noV{' „Kobilice“ Prodaja vstopnic dant) od 8.00 do 12.30 i“ 16 do 18 pri ((Adria-Express», Ul. Fabio Severo 5 b ter e® uro pred predstavo pri b gajni kina. ■II RADIO II* JU60SL. CONE TBStl valo*® (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 3. 5. 1950 6.30: Jutranja glasba. 6.45. ročila v italijanščini in sporeda. 7-00: Napoved čzss v ^ čila v slovenščini. 7.15: Ju„L[t, glasba. 12.00: Opoldanski konob 12.30: Melodije na har*0”"-,, 12.45: Poročila v itahjanščl^jj poročila icerc oa?;—'-ijj. rešca Vladka — nato lahka L, ba. 13.45: Gospodarski Pr,f*»et. (slov.). 14.00: Igra veseli kuJLj. 14,30; Pregled tiska v itaWX-ni. 14.45: Pregled tiska v objava sporeda.. 13.00: Nap®, j, časa — poročila v sloveni 13.15: Pevski koncert basista ., ščini, 17.30: Politične aktua1"1^ (ital.).T7.45: Itlijanske vesele r pevke. 18.00: Z našim lju®;iav (ital.). 18.15: Mozart: Simi011.1«45: G—molu; nato lahka glasba. 1 • Poročila v hrvaščini. 19-^j.aa v poroči" 1, bena medigra. 19.15: :__xx:„; vodeni kominformistični 1 m, valci, ko so s sklonjenih11 vami poslušali Teinerja in ij* mišljaii, zakaj mu Vidall |( odobrava ter se z grenk0 ^j odporom proti takšni iz^ H politiki klavrno razhajal'- S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Tudi tokrat so pozabili na potrebe slovenskega življa m za tu v načrtu javnih det ni postavk ne za slovenske srednje šole r 'Irstu ne za gledališko dvorano za 6A10 Truplo ne?naneqa ulopff potegnili iz morja v Pr's*^. Včeraj ob 7.30 je neka lin civilne policije, ki I6 d1-la svojo službo ob Obrf^jld' taviann Avgusto. opazila tov nih 50 metrov od pomol* Bandiera plavajoče trajne*' kega neznanega ul0” ji; Člani civilne policije s° f<1' kritju obvestili povelis ^ )£ staniškega oddelka CU- ,0 p°- Včerajšnja seja tx-žaškega občinskega sveta, kj je imel sedaj krajše izredno zasedanje, ki se je prav s to sejo zaključilo, je bilg ena izmed najbolj mirnih (ali tudi dolgočasnih). V prvem delu seje so nekateri občinski svetovalci stavili manj pomebna vprašanje, na katera tudi odgovori niso mogli prinesti possbnih odkritij. Svetovalec Monciatti. predstavnik italijanskega bloka, eden izmed najbolj strupenih sovražnikov Slovencev, se je sedaj spravil tudi na «11 Corriere di Trie-st.e». «titovski list v italijanščini«. kot se Je spoštovani gospod blagovolil izraziti pred visokim zborom mestnih očetov. Vprašal je namreč župana, ali je ta list kaj vprašal županstvo za dovoljenje, da v svoji «glavi« uporabila slavno tržaško zna-Inenie, stari pečat. Župan je odgovoril, da se bo o tej ((zlorabi« še govorilo in je pri tem namigoval na juridično vprašanje v tej zvezi, Občinski odborniki so predložili več sklepov občinskega odbora, ki so prišli pred občin- ski svet v glasovanje, jn so bili seveda vsi sprejeti, kar itak drugače biti ne more, pa čeprav tu pa tam opozicija glasuje proti. Po odmoru je podžupan inž. Visintin’ prebral svetovalcem šesti gradbeni načrt tržaške cb. čine. Načrt predvideva najnujnejša dela: med tem gradnjo novih šolskih pošlopij, popravilo sedanjih, gradnjo in popravilo cest. Dalje nova dela na pokopališču, dozidavo levega krila občinske palače in tako naprej ter druga javna dela v bližnji in širši okolici. Seveda so tudi tokrat pozabili na potrebe slovenskega življa. Italijanskim Šovinističnim krogom, ki vedrijo v občinskem odboru. ne gre v glavo, da so slovenske srednje Sole v Trstu stisnjene v prostorih, ki niti najmanj ne odgovarjajo hlgijenskim potrebam, kaj Sele šolskim predpisom. Prav tako so sicer govorili o potrebi novega občinskega gledališča, toda nltt z besedico niso omenili, kaj bo s poslopjem za slovensko gledališč*- K poročilu podžupana se je oglasilo nekaj govornikov, ki pa niso doprinesli nobenih iz-prememb k predloženemu načrtu. Najzgovorneiši so bili kominformisti s svojim običajnim frazarjenjem. K temu bi šr. lahko dodali tudi slovenski del kominformistov. kj je pohlevno in zato nič manj hinavsko nekajkrat omenil slovensko kulturne potrebe. Pmeniti moramo, da predvideva la načrt 3.816.270.000 lir stroškov, ali 40 milijonov delovnih dni, Ta gradbeni načrt je za enkrat res samo načrt, ker ga mora še odobriti vojaška uprava. Praksa pa kaže, du la šesti gradbeni načrt ne bo odobren 100 odstotno, saj je vojaška uprava od prejšnjega, petega, odobrila samo 30 odstotkov. Zaradi tega je odv. Stocca vprašal, ali bodo vprašali še enkrat občinski svet za mnenje, katera dela naj se smatrajo za nujna, potem ko bo vojaška uprava dala svoj končni pristanek na predloženi načrt. Vsi prisotni občinski svetniki in odborniki so ob tričetrt na 10 soglasno odobrili predloženi gradbeni načrt tržaške občine. takoj poskrbel, da so trhP1!, iz morja ter tegnili Ijali v mrtvašnico. so ugotovili, da je bil°.„ že najmanj 20 dni v ie deloma razpadalo. utopljenec je bil oble^tan>1' vo obleko z belimi c ^ helo srajco z rdečimi Id' nosil je modro kravatl. ngieš,c,:1' ne nogavice in čevlje s(, p(l ga vojaškega tipa. preiskavi našli v ne DaUc , .Čl'01 .JK« žepno uro znamke varni’.. z 12 rubini. Ura ima t0 številko 119205 tel' n C. b vgravirane začetnice 22-3-87 R.F. 25088! f K) ak°^;,if‘' Policija naproša vSir jelen' bj lahko pripomogel c>, kacijj neznanega jjj-jijn1 pride na poveljstvo jjcije nega oddelka civilne I n*1 Ul. XXX oktobra OpeKla s« *e ja j tečno ob . no bolnišnico r l>"'' > 11 čf v 8* i Včeraj tečno ob ^ V<| .«♦0 ' c\'J : Montemuro immac ,n. del Bosco 3, ki jo J«1 ^ A J v bolnico njena b0 m° |, Nesrečni otrok se . h noS , '”dl op:“, »■*;• $'• SS-*5T i % povedala, da je P^J n(,ge 11 sreče na stanova )de^re- n0 prijateljice je n# otroka polu K le juhe. zdraviti mama je i i 'A'* I J h Ul Tisoči goriških Slovencev na proslavi 1, maja v Sovodnjah iti maj praznik moči in volje slovenskega ljudstva rtnih tekem se je udeležilo 331 tekmovalcev ■ Nezaslišano dejanje sovodenjskega brigadirja ffcvomajski praznik, k; ga prganizirala Lemokiati.rm SPHa Slovencev v Sovcdnjah, nov dokaz visoke narodne politične zavesti slovenske, ti, Pudstvai prav tako pa je *a udeležba dokazala,da se v polni meri zaveda jTena, ki ga ima 1. ma- za tanje ° *n demokratično gi- ,v zgodnjih jutranjih urah Prihajali v Sovodnje iz vseh ‘ '■'enskih vasi v Italiji od Do-^ TOba do Steverjana mladin-} 'n ®iadinke; prav tako pa Diio ve'llko število mladm-in mladink tudi iz Ronk -k! prišli so, da s svojo “mostjp pokažejo naveza-na svojo politično organi-51° in na stvar vseh Slovenit V Italiji Videl si ogorele sr*raye obraze ljudi, ki se FStrašili, ko je bilo treba ■mzanskih. dneh vzeti upor-Juško v roke in tolči so->>ka na vsakem koraku; ii ljudi, ki jih je dolga tiranija napravila euljive, ko gre za sloven. j, sarodne interese; .videl si jffsko sp se kosali v tekmo-kako uporno so pre-C0vali napore, da bi dosegli jJJ^čje uspehe v športni delfine tekme ^ sp je zgrinjala množica [». “vadišče v Sovodnjah, je j,] nid Plapolala velika rdeča j zastava, simbol neod-, “jllVe jn nedokončane bor-P.od Nih tl ta to zastavo so se v ju-urah srečali tekmoval- Hrv« iP0kal prvegd maja. Tekih . ev je bilo po številu jk *n sicer 87 najmlajših, 47 '9vn k' 126 mladincev. Na-lejL 0st zavidlfivo visoka ude. iojj a tekmovalcev priča o vi-t,l° ratvitem zdravem tekmo-^ "etn čutu med našo mladi-^ Priča o tem, da je šport za-[ vse napredne mladince L Hvalci so se spoprijeli v ' m ?a 60 melr°V, 100 metrov, ^ krogle, diska in kopja skokih v daljino in vili' tla PoP°ldanskih urah Pa je , n°gometna tekma, kole-dirka in tek čez drn in uprl. Pokazal je tprej, da je proti temu, da bi smeli Slovenci v Italiji izobesiti na svojih manifestacijah tudi svoje narodne zastave; zaradi tega organizatorji prvomajskih proslav niso mogli napraviti drugače, kot da so sneli tudi rdečo zastavo. Medtem ko je na dcipoldan-. skih prireditvah bila prisotna predvsem mladina, so se popoldanskih manifestacij udeležili tudi starejči ljudje iz bližnje in daljne goriške okolice in tudi Iz mesta samega. Prihajali so peš, s kolesi, avtobusi; vsi so bdi praznično razpoloženi, prepevali so narodne in partizanske pesmi, tako da se je 1- maj spremenil v res pravi ljudski praznik, praznik meči in volje slovenskega ljudstva. To veličastno manifestacijo Slovencev, kjer se je zbralo enotno slovensko ljudstvo, pa so prišli opazovat tudi nekateri koiminifOI'r™:s*4 — nič manj kakor sam voditelj goriške federacije KPI. Ta 'neznatna skupinica desetih ljudi je hodila po Sovodnjah z rdečo zastavo ter poskušala š provokacijami. Provokatorsteo obnašanje teh ljudi pa na udeležence ni učinkovalo, ampak so jih odvračali s prezirom in gnusom, kakršnega ti ljudje vedino zaslužijo. Čudno se nam pri vsem tem zdi samo to, zakaj uporablja sovodenjski brigadir zg DFS eno mero, za deset predstavnikov goriške federacije KPI pa drugo mero. Mislimo namreč na to, da je brigadir dovolil tem ljudem nošenje rdeče zastave po Sovodnjah, medtem ko je nam ni dovolil. Iz brigadirjevega obnašanja lahko sklepamo, da on kaj takega dovoli, ker je videl v tem protisloven- ski izpad, katerega pa taki ljudje vedno podpirajo. Okoli pol petih so se ljudje pričeli zbirati okoli odra, tako' da je bilo ckoli petih že toliko ljudi, da je v človeku neprisiljeno zrasel ponos na meč, ki jo predstavljajo Slovenci v Italiji. Večtisočglavi množici je spregovoril predsednik Demokratične fronte Slovencev v Italiji dr. Lambert Mermolja, ki ga je množica pozdravila z bur- nim ploskanjem. Govoril je o pomenu prvega maja in o borbi Slovencev v Italiji za svoje narodne in socialne pravice. Celotni govor bomo objavili jutri. Sledil je nastop petih pevskih zborov, jn sicer pevski zbor iz Podigore, Standreža, z Vrha, iz Steverjana in s Peči. Pevska zbora iz Standreža in Podgore sta skupno zapela «Le vkup, le vkup uboga gmajna«, »Pozdrav domovini« in «Kaj viharjev«. Pevski zbor z Vrha je odpel «Dneva mu pripelji žar« in «Bolen mi leži«. Pevci iz Steverjana so zapeli »Bratje V kolo«, «Plovi, plovi« in šte-verjamsko himno Pevci s Peči so zapeli «V hribih se dela dan«, mešani zbor pa pesem «Kaj doni?«. Poslušalci so izvajanjem pevskih zborov z zanimanjem sledili ter niso šte-dili z odobravanjem, ki so ga pevci in pevke za svoje truda-pclno in marljivo delo pri pripravah za nastop tudi resnično zaslužili. Po pevskem koncertu so se iz mikrofona p0 telovadišču in Sovodnjah razlegale krepke partizanske koračnice in pesmi, kar je samo še bolj povzdig- nilo pomen proslave prvega maja. Ped večer So se ljudje razkropili po telovadišču, sovc-denjski cesti in lokalih, kjer so še dolgo v nos rajali in se veselili. Veliko ljudj pa je z zanimanjem zasledovalo potek šaljivih iger, kjer se je marsikateri do solz nasmejal. Zlasti je vzbujalo veliko pozornosti plezanje po gladkem mlaju, kjer so visele klobase in pivo. Veliko pogumnih plezalcev je poskusilo svojo srečo, toda kot drugje je bilo tudi tukaj malo obdarovanih s srečo, klobase je dobil najpogumnejši in najvztrajnejši. Tako se jc zaključil 1. maj, veliki praznik delovnega ljudstva in mejnik naše pretekle in sedanje borbe. Ta dan je v vrstah naših ljudi samo š, bolj utrdil prepričanje, da je za dosego naših pravic predvsem potrebna enotnost Slovencev in borba proti vsem poskusom razbijanja, pa naj pridejo ti poskusi z leve ali desne. Naše ljudbtvo je najodločneje pripravljeno to enotnost, ki le bila ustvarjena v osvobodilni borbi, čuvati za vsako ceno in na vsakejn koraku. NOVI FILMI Pinky, bela zamorka Ameriški pisatelj Cid Hickett Sumner nam je v noveli z gornjim naslovom prikazal enega izmed premnogih primerov zapostavljanja črncev v južnih državah ZDA. Pinky je bila zamorska deklica, ki Pa je imela tako belo polt, da je bila enaka belokožcem, in ko jo 'je njena zamorska stara mati poslala na sever, da bi se izučila za bolničarko, so jo tam vsi belokožci smatrali kot sebi enako. Tako je Pinky poizkusila, kaj pomeni biti enakopraven član človeške družbe in jo je ob njenem povratku domov še bolj zadelo diskriminacijsko postopanje, ki so ga imeli v njenem rojstnem kraju beli ljudje pinti črncem in proti njej sami. V filmu, ki ga je po tej noveli zrežiral Elija Kazan, imamo več prizorov, ki pokažejo to rasno mržnjo in podcenjevanje, od prizora v trgovini, pa do dveh mladeničev, ki sta na samotni poti poskusila Pinky zlorabiti. Vse to je pripravilo deklico do tega, da se je odložila vrniti se na sever in se proti svoji naravi priključiti belemu plemenu, kjer bo vsaj enakopravna in bo lahko živela v miru. K temu jo nagovarja tudi njen zaročenec, zdravnik in pripadnik belega plemena. Vendar se Pinky v zadnjem trenutku premisli. ker je medtem podedovala hišo in nekaj posestva, katero bi ji radi sorodniki umrle dobrotnice Emi iztrgali zanašajoč se na to, da so črnci brezpravni. Toda sodnik prizna testament kot pravilen in prisodi dediščino Pin-ky, katera se čuti nanjo vezana. Zato se odpove ljubezni do belega zdravnika, ker čuti tudi v njem rasne predsodke, ki bi prej ali slej prišli na dan in ker čuti obenem, da b; se izneverila svojemu značaju, če se izneveri svojemu rodu. Zato je ostala doma, spremenila dediščino v kliniko za zamorske otroke in tako posvetila življenje delu za svoje zatirane črne brate. V vlogi Pinky jse je prav dobro odrezala Jeanne Crain, ki jo poznamo že iz filma «Mar-gie» in je gotovo še vsem dobro v spominu. Prav tako so dobro podani vlogi tete Daisy in stare tetke Emy, trdnih in doslednih značajev, ki sta. vplivali na Pinky-no odločitev. Tudi Kazanova režija je dobra ter nam v nekaj tipičnih prizorih, zlasti pri zapuščinski razpravi, zelo nazorno prikaže vso diskriminacijsko rasno politiko, na kakršno še dandanes lahko naletimo v ZDA, čeprav te trdijo same o sebi, da so prototip demokracije. I. M. KINO VERDI. 17: «Zmaga nad satanom«, R. Milland. VITTORIA- 17; «Sodite me, če vam uspe«, G. Rogers in R. Montgomery.' CENTRALE. 17: «Mlada vdova«, I. Russel. MODERNO. 17: «Sedmi križ«. Padec stare žene Po stopnicah svojega stanovanja je včeraj padla 81-letna Figel Urška iz Kapucinske ulice, 11. Pri padcu si je žena zlomila levo nogo. Rešilni voz Zelenega križa jo je odpeljal v občinsko bolnico Brigata Pavia. ROJSTVA SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 22. do 29. aprila t. 1. 13 rojstev, 9 primerov smrti, 5 vknjiženih porok in 2 poroki. Rojstva: Dobrevi Rita, Batiste lla Lucija, Zanutič Lucija, Vrabec Jurij, Marega Ana, To-gut Lucija, Tunis Jurij, Martini Pavla, Vižintin Srečko, Begatti Marij, Curci Jožica, Buffolini Patricija, Petejan Severina. Smrti: 93-letna gospodinja Pelicon vd. Tomašič Jožica, 73-letna gospodinja Medeot vd. Kos Angelca, 43-letna gospodinja Ambrosi Katarina vd. Col-lini, 35-letna delavka Vergila por. Vižintin Fiorinda, 1 leto stara Hlede Zorana, 37 letr.a gospodinja Pisa Vijolica, 72-letni sluga Salate.o Anton, 67-letni delavec Micheli Rudolf; 57-letni uradnik Kerševani Karel. Vknjižene poroke: Dobrinčič Vekoslav in Marmolja Zora, u-čitelj Pelicon Albert in uradnica Vittori Igina, delavec Hoban Ivan in gospodinja Pavletič Marija, financar Bertoldi Remo in gospodijna Franco Lucijana, šofer Polatti Damijan in gospodinja Grassini Ana. Poroke: policist Fraddi Viktor in šivilja. Kocina Lilijana, S. Tracy. EDEN. 17: «Naskok», V. Mac- I šofer Bmazič Alojz in gospodi-ture. I nja Bitežnik Basiljka. IZPRED SODIŠČA Prijatelja obdolžil tatvine Poleg že zgoraj navede- i tekmovalcev, ki "so dopol-{■ tekmovali za pokal. Prve. kmaia in ki so se udeležili a Popoldanskih.tekem, se je ^Povan-ju priključilo še 71 Sevalcev, tako da se je P°" voskih športnih prireditev tftžilo skupno 331 tekmo-ijk Izide športnih tekem £ objavili jutri. ;.o, kar moramo v zvezi dlanjo proslavo pribiti, je t:f v°, da je pri njej sodelo-W i-i-i j..x_ —mladina. je pri njej )(‘a izključno samo % tejstvo je toliko važnejše .Ukazujoče, če upoštevamo —J V v. C- LA Pritisk, ki ga vladne obli J izvajajo nad slovenskim v Italiji, zlasti pa rav-s, aad mladino, kajti tudi oni dobro zavedajo, da “Snr,vnVlia naša mladina važno , . CV°- na kateri se gradi vsa noci Ker se j leži ustS ln 2avest. na kateri ’ " 'n /<1 r tujini a-,s*°venskega naroda Važnejši .Tq dejstvo Je Mik rl-ce k temu dodamo še rma^sk- ki Sa na sloven' 'ttičtie , 0 izvajajo razne P°- ^nt°rmistihke’ ZaČCnŠi Pri k°’ toliko »ih Slov pa vse do proda- ,|9tn •Iencev in najreakcio- Vs JSlh šovinističnih strank. We Prepreke so morali slo k os gi^P^dlnci premagati, da tč zvesti svojim načelom. j^anje sovodenjskega C9adir,a %or' etlaiste Uie se ie orga-V, Prvomajskih pro- «• Približal brigadir iz Sov> iki je zahteval «e zastave, ifeiu had sovodenjskih te. °besi tudi itali-jan- da se poki je visoko Uravna h; zastava. Organiza-so VLproslave so na to zahte > Dri?, ria odgovorili, da' s i Napravljen: napraviti, č? » Ni , se P°ls8 nje razobe. ,Ss ~,sl-Pvenska narodna za-*li "■■ fer n- ."P111 Predlogu, ki teme vi^^nici Lanskega avgusta je prišel po opravkih v Sovodnje kmet Lavrenčič Brur.o iž Doberdoba. Ko se je pod večer nameraval vrniti s svojim kolesom domov, je na poti srečal nekaj prijateljev, ki jih že dolgo ni videl. Vesel je bil snidenja z njimi in jih povabil vse v gostilno. Tu so dalj časa kramljali in popivali, fcti gostilni pojavil 27-letni Cotič Jožef. Ker j.g, s^adal^ tudi on med prijatelje Lavrenčiča, ga je ta povabil k svoji mizi in mu nalil več kozarcev vina. Nekaj minut pred polnočjo se je vesela družbica mladeničev, ki so bili že vsi malo v rožcah, spomnila, da mora Lavrenčič še v Doberdob. Prijatelji, čeprav vsi malo vinjer.i, so le ugotovili, da je Lavrenčiču glava težka in da ne bo mogel niti stopiti na kolo- Zato so mu odsvetovali, da bi odpotoval poje Lavrenčič tudi sam dobro zavedel svojega stanja, je zaprosil Cotiča, naj ga za tisto noč sprejme pod streho. Cotič ga je rade volje pospremil na svoj dom. Da ne bi motila njegovih domačih v spanju, sta fanta po prstih zlezla na senik. Ko se je zjutraj prebudil je Lavrenčič ugotovil, da mu je iz žepa, kjer je hranil okrog 80.000 lir, izginilo 40.000 lir. Po taki žalostni ugotovitvi se’je obrnil do Cotiča in ga obdolžil, da mu je on pobral denar. Ker pa se mu je Cotič ob njegovi trditvi zaničljivo posmehnil, ga je ta kratko in malo prijavil orožnikom. Tako je prišel Cotič pred sodne oblasti. Oprostili so ga zaradi po-manjkanja dokazov. Tihotapci na zatožni klopi Zaradi tihotapstva enega kg tujih cigaret so na goriškem kazenskem sdftišču obsodili pogojno na 3500 lir globe 28-let. r.ega Odorica Ezia iz Gradiške. Cigarete raznih ameriških znamk je hotel vtihotapiti iz Tržaškega ozemlja v Italijo na bloku pri Tržiču. Plačati bo moral a°dne stroške. Za Odoricom je prišel na zatožno klop 30-letni Paolini Karel iz Ul. Fbrmica 5. Zaradi vtihotapljenja 3 kg inozemskih cigaret. Obsodili so ga na 4500 lir globe pogojno, brez vpisa v kazenski list. Tako se je tudi ta zaenkrat izmazal samo plačilom sodnih - stroškov^ : -Pri preiskavi stanovanja 50-letnega Russija Henrika iz Pierisa, ki so ga financarji že dalj časa sumničili tihotapstva, so lanskega oktobra našli 0,360 kg inozemskega tobaka, štiri vžigalnike in 2500 papirčkov za cigarete. Blago so mu takoj zaplenili in jnoža prijavili sodnim oblastem- Včeraj so ga obsodili na 18.125 lir globe, toda pogojno. Zaradi tihotapstva 20 kg cigaret je prišla pred sodne oblasti 60-letna Scado por. Bigotti Marija iz Krmir.-a. Toda sodišče ni proti njej postopalo in odredilo, da se obtožnica odstopi fi-nanci, ki bo določila samo plačilo carine in fnorebitno globo Premeslllev občinskega urada za javne Goriško županstvo sporoča da se bo urad za javne lepake in reklamo, ki je doslej posloval pri občinskem ekonomatu na županstvu, jutri, 4. maja preselil v Ul. Crispi št. 3, in sicer v poslopje občinskega davčnega urada. Zato se bodo vsi interesenti od 4. maja dalj za lepenje lepakov na javne prostore morali obrniti na omenjeni urad v Ul. Crispi. Ta urail izdaja tudi za dovoljenja za vsakovrstno rekla mo v območju goriške občine. proslava praznika delovnih množic v kopru maj - pregled sil delavskega razreda borbi za izgradnjo socializma! Mogočna manifestacija je bila tudi odgovor obrekovalcem ljudske oblasti 1. v Nad 18 tisoč udeležencev samo iz okoliških vasi 2e p-red praznikom je Koper dobil -tudi na zunaj tisti značilni obraz, kot ga imajo mesta tam. kjer si je ljudstvo priborilo svojo oblast. Zagoreli so, kresovi po višinah in umetni ognji vzdolž obale. Ribiči so razsvetlili pristanišče. V izložbah in čez ulice pa so žareli napisi v barvah bratskih zastav, ki so v obeh jezikih naznanjali delavski praznik. Velike množice ljudstva so se udeležile obhodov l; baklami iti tako nekako otvorile praznovanje. Zjutraj prvega maja so budnice naznanjale po vsem okrožju, da, je danes prvi maj, največji praznik vseh tistih delovnih ljudi, ki s svojim neumornim delam ustvarjajo in gradijo I10vi sivet. Veličastni sprevod - izraz naše moči in ustvarjalnosti Nekaj po deseti uri je več strelov iz topov naznanilo pričetek sprevoda. Predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij in vojske so zavzeli mesta na tribuni ^ pristanišču, kjer je bil mimohod sprevoda. Na čelu sprevoda so nosili na konjih prvo veliko rdečo delavsko zastavo, nato vse tri nacionalne. Za tem so bivši borci s titovkami na glavah jn odlikovanji na prsih nosili dva velikanska portreta Tita in Lenina. Sledila je skupina predstavnikov ljudske oblasti, katerim je velitka množica gledalcev, ki je tvorila dva živa zidova desno in levo ceste, navdušeno ploskala. Prav tako so bili sprejeti z navdušenim ploskanjem vojaki in oficirji odreda JA, ki so prikorakali v lepem paradnem koraku Ljudstvo je občutilo. da so to tisti sinovi ljudstva, ki so se borili za svobodo v gozdovih. Temu so bila dokaz tista številna odlikovanja, ki so krasila prsa mnogih oficirjev in voj-aikov. Prav tako sta bila navdušenci sprejeti narodna zaščita in oddelek JA- Tem so sledili biv- ši partizani z godbo' in zastri- j vo na čelu, k; so bili deležni | navdušenega pozdrava od strani gledalcev, Skoro ga bi bilo med njimi, ki ne bi bil nosil, nn prsih medalj in redov za hrabrost in zaslug za narod, ki so jih zaslužili 2a časa borbe za svobodo. Prav zato jim je vsa velika množica še bolj navdušeno ploskala ob tem prazniku delovnega ljudstva Ljudska tehnika, naši prihodnji mornarji in cvet mladine, iiz-kulturniki Kako Se v pogojih ljudske oblasti razvija tehnika, je bilo nato lepo prikazano v’ sprevodu. Pred -skupino mladih tel)-mčarjev so nosili velik trans-, parent, nato lepo izdelano barko na vozu, tem so sledili modelarji s svojim-i izdelki. Veliko pozornost je vzbudil model pravega letala v skoro naravni velikosti. Gojenci Pomorskega tehniku. ma iz Pirana so imeli v sprevodu razne stroje, veliko sidro, ladjo, model vodnega letala in še druge manjše modele. Prikaz naše industrije Zelo učinkovito su prikazale sindikalne podružnice na avtomobilih in vozovih svoje izdelke. Sprevod- je otvorila tovarna pohištva «Stil» iz Kopra z velikim obličesn, kateremu je sledilo vodstvo in delavci. Tiskarna «Jadyan» je imela lepo opremljen voz in na njem osebje, ki je delilo majhne letake. Piranske ladjedelnice so imele veliko barko na vozu, tovarni za kcnservirahje rib «Arrigoni» in «Ajnpelea» iz Izole sta prkazovali SVoje izdelke. Solinarji iz Pirana so imeli na avtomobilu soj in jo nakladali v vreče. Podjetje »Vino« je prav tako prikazalo svoje produkte. Avtopodjelje «Adria» je prikazovalo stroje svoje mehanične delavnice, tovarna »Zena« kHače in metle, «De Langlade« veliko ribo. Temu je sledil še voz, ki je pri- kazoval na en-i sftrami socializem, na drugi pa kapitalizem. Veliko pozornost so vzbudili okrašeni vozovi na.žih kmečkih delovnih zadrug. Mimohod povorke, ki j-e trajal nad eno uro. je bil s tem končan. Vsi udeleženci so se zbrali nato Titovem trgu, kjer sta bila govora v slovenščini in italijanščini. Otvoril je tov. Vatovec, kate-ff je povdrhvii -"Vse navzoče predstavnike ljudske 'oblasti, Množičnih organizacij. VUJA, komandanta odreda JA. udarnike, fizkultumike in vse demokratično ljudstvo okraja. Nato je podal. besedo tov. Kralju Francu, predsedniku okrajnega izvršilnega LO, ki je imel naslednji govor: Govor tov. Franca Kralja - predsednika IOLO Tudi letos praznuje naše zmagovito delovno ljudstvo svoj največji praznik - 1. maj, pregleda sil delavskega razreda v borbi za izgradnjo socializma. Zmagovita ljudska revolucija, izvojevana v času narodnoosvobodilne borbe pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu, je prav zato še posebno pomembna, ker so edinice slavne jugoslovanske armade pred petimi leti na dan 1. maja osvobodile Trst in vso Julijsko krajino, pregnale okupatorja in omogočile delovnemu ljudstvu, da si postavi svojo revolucionarno ljudsko oblast. Prav v tej zavesti čuvanja in nadaljnjega razvijanja najsvetlejših pridobitev narodno osvobodilne borbe daje naše delovno slovanske armade, v kateri so se borili najboljši sinovi tudi našega ozemlja omogočeno praznovati mednarodni delavski praznik istočasno tudi dan osvobojenja, se spominjamo vseh onih, ki so dali svoja življenja za našo osvoboditev. Zato je današnja prvomajska parada ob sodelovanju edink naše slavne vojske najvernejši dokaz odjgčrič voljf. da hočemo nadaljevati pot nadaljnjega razvijanja pridobitev naše. -revolucije, pot utrjevanja ljudske oblasti v borbi za izvedbo našega enoletnega gospodarskega piana, osnove za izgradnjo socializma pri nas. čitev boljšega življenja samo v socialističnih oblikah kolektivnega gospodarstva: V naših tovarnah in delovnih kolektivih razvijajo naši delavci vedno večjo storilnost dela in iz teh kolektivov rastejo iz dne-| va v dan novi udarniki. Socia-j listična tekmovanja pod vod-! stvom Ljudske fronte prehaja-j jo v novi sistem dela, v kate-I rih so naši delavci, kmetje in ] delovna inteligenca, Slovenci in Italijani v skupnih naporih stalno pokazali enotnost volje in akcije za dosego skupnega cilja za boljše življenje delovnemu ljudstvu. Zmaga Ljudske fronte na ne- Poročilo o proslavi 1. maja v Bujah bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili jutri Obenem bomo jutri tudi objavili na četrti strani našega dnevnika reportažo slik o proslavi praznika delovnih množic v Kopru in Bujah. V utrjevanju in razvijanju na tem ozemlju ustvarjenega bratskega sožitja med Slovenci in Italijani, v nesebični bratski pomoči jugoslovanskih na. rodov Titove socialistične Ju- davnih volitvah v okrajne ljudske odbore je ponoven dokaz njene življenjske sile in glasen odgovor delovnega ljudstva Istre vsem klevetnikom in laž- njivcem od reakcije do Komin-goslavije in v prisotnosti njene j forma. slavne Jugoslovanske armade j TOVARIŠI IN TOVARIŠICE, kot najzvestejšega čuvarja pri-1 DELAVCI IN KMETJE, SLO-dobitev NOB, je dana vsa ga- j VENCI N ITALIJANI, ZENE rancija za izgradnjo lepše m j IN MLadiNA! NAJ BO DA-srečnejse bodočnosti delovne- NASNJI PRAZNIK DELA sfM. mu človeku pri nas. ; BOL za pojacanje skup- 1 Nad 2000 lizkulturnikov od pio- NIH NAPOROV PRI REŠEV A-1 , l - . i nirjev ao pravih športnikov SE SVOBODE, IN NJEN VRHOVNI KOMANDANT TOVARIŠ TITO ! Popoldanski nastop na novem stadionu Ob treh popoldne je ob udeležbi nad desettisoč gledalcev1 začel športni spored. Druga polovica udeležencev proslave je ostala v mestu, ker na stadionu ni našla prostora. Najprej je bila podelitev prehodbih zastavic tistim množičnim organizacijam, kulturnim ustanovam in delovnim zadrugam, ki so se y prvomajskem tekmovanju najbolj odlikovale. Za stalno je prejela prehodno zastavico sindikalna podružnica «Edilit», ker že tretjič zmagala y tekmovanju. Zastavice sp prejeli krajevni odbor SIAU Puče, ker je napravila nad tri tisoč šest sto prostovoljnih ur, podružnica za notranje zadeve za nad 3000 prostovoljnih ur, KOZ, Ankaran, sektor Sv. Peter, Nova vas in Krkavče za največjo udeležbo v mladinski brigadi. Center za italijansko kulturo v Kopru, krajevni cdbor SIAU v Šmarjah in še druge. Nato so nastopili združeni pevski zbori, ki so zapeli dve pesmi. Medtem ko se že šesto leto namerno ustvarjajo vse mogoče laži in klevete o naši stvarnosti od strani pregnanih izkoriščevalcev fašistov in kolabora- NJU VSEH PROBLEMOV ZA IZVEDBO NAŠEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA. , , , I UTRJUJMO IN RAZVIJAJ- cionistov, katerim so se zadnje i MO NADALJE LJUDSKO OB-1-~ pridružili — čase pridružili tudi kominfor-misti, odgovarja naše ljudstvo in delavski razred z dneva v dan iz leta v leto z ustvarjal- ljudstvo važen prispevek jače- nim delom za dvig in obnovo nju borbene solidarnosti med-1 —* narodne fronte dela in vzpodbuja zasužnjeni delavski razred v nadaljevanje borbe za svojo popolno osvoboditev od izkoriščanja imperialističnega jarma. Ko nam je po zaslugi Jugo- svojega gospodarstva, ki spreminja lice zasužnjene Istre v novo družbeno socialistično ureditev. Razvija se in preobraža naše kmetijstvo z vedno večjim pristopanjem v delovne zadruge našin kmetov, ki LAST KOT NAJVECJO PRIDOBITEV NARODNO-OSVO-BODILNE BORBE V SODELOVANJU Z LJUDSKIMI ODBORI ZA ODPRAVO VSEH NAPAK IN NEDOSTATKOV, BIROKRATIZMA NA VSEH PODROČJIH KULTURNEGA IN GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA! POGLABLJAJMO S KRVJO DFS italijan. se je brigadir Ul||Hiiiiiiiii|)tiii,|iiiinuiiiiiuiiiiiiiiiiiiii(iiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiininiiiiiiitiiumiiuiiuuHiiHMtiiiiiiniiiiiinimHiiiiiiriiiiiiiiiiiiniiiiiniiiniiiiiiifiintiuiiiiiiiMHiiiiiuniiiiiiiitiiiiiJiiiiiiniiiiinmuiiiniiinHiiHiiiiiuniiiiiijiiiiiiiiiiuuiiiiiiii ............................................... razumeli, da je mogoče uresni-1 PRIBORJENO SLOVANSKO- ITALIJANSKO BRATSTVO odgovorila: «Za-se lahko pajdaši z v Poljanski do-meni mar!» sva jo krenila po Si I O^kim, t p kaJ Sfr. 'laj Pfoti Visokemu. nJVljSe,n Pričel: l(J bi 'ahkomiseln >n koži. k°sl">darja na ta- ŽSi"v!!:kak- 'e Sni!! N; moje«. Se Je oglasila: Da na Schefferten ato it,_kai meni mar!« <,ik; meni drugega ostajalo kakor da dobim nevesto na Visoko Brez gospodinje ne bom mogel ostati«. • Zajokala je: »Jeli ti ne g0’ spodinjim dobro?« «Ravno zato bi rad, da postaneš moja prava gospodinja — moja nevesta in moja žena, Agata!« Nekaj je zastokala, da sem se obrnil proti nji. Oprijela se je z roko moje rame, ker bi bila sicer zdrknila s sedla. Usta je malo odprla, oči pa je dvignila plaho, da sem videl, v kako ve- liko stisko jo je spravila moja beseda. nPri ljubem Gospodu Jezusu«, je vzdihnila, «te prosim, Izidor, nikar mi ne govori kaj takega! Nimam nič — beračice lie boš vodil na Visoko!« Ze mi je beseda silila na jezik, da bi ji na pameten način razložil, da je njen stari oče posodil mojemu očetu veliko denarja, da se ta denar ni vrnil in da je sedaj vsaj polovica obeh visoških kmetij njena. O pravem času sem premislil, da se takih reči ne govori in da že pride prilika, da se z Agato razgovoriva. Ce ne bo ugovarjalo drugega kakor beraštvo, se bo dalo vse urediti. Par let še prav lahko počakam, da postane Agata starejša in močnejša. v , Nato sva molče jezdarila do doma. Jurij se je vrnil pozno v noč. Drugo jutro sem se nekaj zaležal, ker sem bil od vina utrujen. Ko sem vstal, je belila Agata peč za kruh. Zdelo se mi je, da se pred pečjo z nekom razgovarja. Ob steni sem se približal. V tistem hipu sem razločil, da je govoril Jurij: «Ne bodi huda, Agata!« Ošabno mu je odgovorila: «Ne vem, čemu naj bi bila!« Jurij je še pristavil: iiNe bom več plesal z ono iz Schef-fertna!« Zasmejala se je: »Zavoljo mene lahko plešeš s frajmano-vo iz Ljubljane! Mene puščaj pri miru, pa bo prav!« Stopil sem okrog stene pred peč Agata se je takoj sklonila, pograbila dračja ter ga metala v ogenj. Jurij je odšel brez besede. Prav se mu je zgodilo, da ga je deklica tako odločno odgnala! — Pokojni škof Albreht Sigismund je imel na gradu v Lose s steljo in kurjavo preskrbeli, da smo v mrazu lahko prebili. Posebnega nismo doživeli, samo kaj neznatnega, kar se je kmalu pozabilo. Pokojni škof Albreht Sigismund je imel na gradu v Loki hčer svojega brata, Evo Magdaleno, suho in okrog tri-1 nila nekako znanstvo, ker mi desetih let staro žensko. V cer-1 je šel v marsičem na roko. Tu-kev je rada hodila; ali pa je I di se je rad oglašal na Viso-znala kaj delati, nismo izvede-1 kem in ni nikdar odhajal praz-li. Visokemu gospodu je bila j nih rok, ker taki gospodje, ki prejkone v nadlego in je menda grajskemu glavarju večkrat pisal, da naj jo skuša omožiti na kak grad. Grajski glavar se je na vse strani trudil, da bi jo spravil v kako imovitejšo rodbino, ali Eva Magdalena je o-stala samica, ker je od graščinskih ljudi nikdo ni hotel vzeti. Imela je velik nos, dote pa malo, ker se škof Albreht Sigismund ni hotel vezati, nego kvečjemu s petimi sto goldinarji. Pri tem se ni niti jasno izrekel, ali nemške ali deželne veljave, kar se takoj precej pozna. Za svojo osebo Eve Magdalene nisem poznal in jg v svojem življenju nikdar nisem videl, zato ne vem, jeli bi] njen nos res tako dolg, kakor se je govorilo. O božiči me je obiskal mestni pisar Konrad Fuehrnpfeill. S tem gospodom sva bila skle- imajo malo plače in dosti otrok, radi kaj vzamejo. Ko je torej prišel tistega božiča gospod Fuehrnpfeill na Visoko, mi je po dolgih ovinkih namigaval, da bi me Eva Magdalena rada vzela, da bi me to prikupilo pri gospodu grajskem glavarju in da bi svetli gospod škof tudi ne delal težav. Pa se nisem dal pregovoriti, ker Eve Magdalene nisem hotel vzeti in naj se je baron na gradu še tako jezil; bil sem tudi prepričan, da je ravno on pisarja k meni poslal. Izvedeti pa je moral za vse to tudi brat Jurij; morda mu je pisar sam kaj izklepetal. 1 u-di družina je izvedela ter se je tisto zimo zaradi te snubitve dostikrat smejala. Jezikala jg reči, ki niso bile umestne, ker se sploh ni imela vtikati v moje zadeve. Dalje sem tudi opazil, da se je Agata odtistihmal še glasneje smejala in da me j je tu in tam prav čudno pogle- 1 dala, kar mi je služilo v tolaž- ^ bo. Toliko lahko zapišem, da je takrat moje srce že bilo polno ljubezni do tega veselega in pridnega dekliča in da sem bil že takrat trdno sklenil, da postane ona moja gospodinja ali pa nobena druga. Od takrat, ko je brat Jurij toliko plesal z Ano Renato, nista bila več prijatelja z Agato, da, skoraj pogledala ga ni več, kar je bilo v redu, meni pa v tolažbo. X. Okrog sv. Jurija smo doživeli nekaj nepričakovanega. Pričela so se dela na polju in delavec mi je dohajal prav, naj je prišel, od koder je hotel- Ko smo nekoč večerjali, je stopil v hišo človek, dolg kakor hrast, da sem takoj vedel, da dela kakor živina. Tak delavec mi je bil vsekakor všeč. Voščil nam je, da bi Bog blagoslovil, kar jemo. Nato je hotel sesti k peči, kakor da je sit do vratu. Nadaljevanje sledi KOT EDINI POGOJ ZA VSAK NADALJNJI RAZVOJ BODOČIH USPEHOV. POVEJMO SE ENKRAT VSEJ REAKCIJI IN KOMINFORMISTOM, DA HOČEMO SE TESNEJSE SODELOVANJE IN POVEZAVO S SOCIALISTIČNO TITOVO JUGOSLAVIJO, KI GRADI SOCIALIZEM IN OD KATEREGA SADOVE UŽIVAMO TUDI MI. NAJ ŽIVI 1. MAJ PRAZNIK DELAVSKEGA RAZREDA V BORBI ZA SOCIALIZEM ! NAJ ZIV1 LJUDSKA OBLAST IZRAZ VSEH TEŽENJ DELOVNEGA LJUDSTVA! NAJ ŽIVI KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE POD VODSTVOM TOVARIŠA TITA, NAJZVESTEJSEGA BORCA IN BRANITELJA SOCIALIZMA ! NAJ ŽIVI SOCIALISTIČNA JUGOSLAVIJA EDINA OPORA IN POMOČ PRI IZGRADNJI BOLJŠEGA ŽIVLJENJA DELOVNEMU LJUDSTVU ISTRE ! NAJ 21VI JUGOSLOVAN. SKA ARMAD/., ČUVAR NA- Prikaz moči, zdravja in lepote. je bil fizkulturni nastop, ki je sledil v raznih točkah. Nastopili so najmlajži pionirčki od 6 do 10 let, ki so se usuli krot roj čebel in metuljčkov v pisanih telovadnih oblekcah na telovadišče. Tudi njihovemu nastopu ni bilo kaj. reči, ker so otroško — graciozno in če precej skladno izvedli svojo vajo. Tem je sledil po teku na sto metrov nastop dece od 10 do 14 let, ki so prav tako dobro izvedli vaje. Po teku na 800 metrov so nastopili mladinci s prostimi vajami. Posebne točke so bile nastop gojencev fjzkultumega tečaja in folklorne skupine iz Dekanov in Vanganela. To je bilo za vse gledalce nekaj novega in svežega ter zelo slikovitega. Prav tako so nastopile s posebno točko članice italijanskega nadaljevalnega tečaja ir. gojenci Pomorskega tehnikuma iz Pirana. Tudi mladinke so dobro izvedle svoje vaje. Po teku na 3000 m so nastopile članice «Proleterja» iz Kopra, ki so na posebnih stojalih izvedle zelo lepo posebno težke vaje. Za temi ie nastopil oddelek naše vojske in izvedel vaje z orožjem. Za res dobro podano točko so jih gledalci nagradili z navdušenim aplavzom. Tudi oddelek članov NZ, ki je podal posebno točko, je žel navdušeno priznanje. \Za tem je nastopila če konjenica z raznimi točkami, kj so vzbudile polno navdušenja pri gledalcih. S tem je bil končan popoldanski športni spored. Ljudv stvo se je deloma odpeljalo na svoje domove, deloma pa se u-deležilo zabav v mestu, ki so bile pozno v noč. — ■ 7 UM kok — UPKAVA’ ULICA SV. FKANCISKA St. 20 — Telefonska št. 73-38 1: 0Q ftn^klCA MUNTtCCHl, St o, lil. nad. — Telefon štev. • § { l stolpca irgovski 60, firiančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. 3.30-1-j i n nri 1*4-18 . Tel 29-477 Cene oglasov: Za vsak mm višine v sinnii » ^oipca. Ort n ~ tvivzi'* I oooi. l, -........------------------------- 3.30-12 tri od 15-18 . Tel 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm ------------------- ^ n . Urean(. Za FLKJ: Za vsak mm širine i stolper za vse vrste oglasov po 1 h. Battlstl 301a I Tel 70 nik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 30Ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. mesečno oo din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništ-o tržaškega tiska, Trst U.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska -Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST Z VELIČASTNEGA PRVOMAJSKEGA TELOVADNEGA NASTOPA To ljudstvo bo živelo in zmagalo