Stafetna palica -delo štedeeta
Štafetno palico, s katero bo mladina Jugoslavije letos prenesla pozdrave tovarišu Titu za rojstni dan, je izdelal študent na likovnem oddelku Višje pedagoške šole v Beogradu, Dragan Vukčević.
Štafeta mladosti je krenila na pot v nedeljo, 25. aprila, iz Titograda. Letošnjo štafetno palico, ki bo napravila okoli 6.800 kilometrov dolgo pot, je prvi ponesel mladinec Dragan Milic, dhjak gimnazije iz Titograda. Na dan mladosti pa bo v imenu mladine vse Jugoslavije čestital predsedniku republike letos najuspešnejši jugoslovanski športnik Miro Ccrar.
V___J
Panorama Šibenika
&r>VAg<i>y.VA».>.,
Na jadranski magistrali
MOSTOVI - OZKO GRLO
Iz direkcije za cesite Hrvatske so sporočili, da bodo odprli Jadransko magistralo do 31. maja, čeprav ne bosta zgrajena dva velika objekta — most preko Sibeniškega zaliva in most na Neretvi.
Do sezone bodo na Neretvi zgradili pontonski most, ki bo začasno rešil problem prome-
ta. Pri Šibeniku pa je položaj mnogo težji. Že lani so bile v sezoni pred šibaniškim zalivom kilometre dolge kolone vozil, ki so čakale na prevoz s trajekti. Če ne bodo dobili novih trajektov, se bo stanje letos še poslabšalo, ker bo nova cesta privabila še več obiskova' -ev.
»TOVARNA« CVETJA
V Beli Crkvi (Banat) so zgradili do sedaj pri nas največjo plantažo vrtnic in drugega cvetja. Poleg domačega cvetja A^zgajajo tudi redko cvetje iz daljnih dežel Japonske, Mehike, Kitajske, Avstralije, Indije in od dirugod. Plaa-taža se razprostira v mestni četrti Bele Crkve na površini štirih hektarjev. Letni dohodek znaša 30 milijonov d> narjev.
HRABRI ZMAGOVALCI
1. mai 1965
RAZMIŠLJANJE
OB 20. OBLETNICI ZMAGE
BREZ VMESNE STENE
Ravnatelj Poklicne šole za kovinsko in elektrostroko v Kranju Dore Oražem nam je z veseljem iz »prve roke« postregel s podatki o mladinskem klubu, ki so ga odprli na šoli v soboto, 17. aprila.
Klub so nameravali odpreti sele 1. maja, vendar je bila potreba po njem prevelika in so morali zaradi tega pohiteti. V šoli so sicer imeli »čakalnico«, ki pa ni več ustregla zahtevam mladih. Učenci so se v prostem času pomikali po mestu. Povsod jih bilo mogoče srečati.
Mladinski klub je v prvi vrsti namenjen vozačem. Niso redki primeri, da morajo učenci med poukom tudi po več ur čakati na naslednjo uro.
»Z otvoritvijo kluba bodo razbremenjeni tudi nekateri gostinski objekti v Kranju«, se je zasmejal vedno dobro razpoloženi ravnatelj, »V klubu bomo vsekakor nudili kul-turnejšo zabavo, kot je posedanje v Delfinu in podobno.«
Ureditev mladinskega kluba bi stala milijon dinarjev, vendar so mladinci veliko nare-
dili sami. Za protiuslugo jim je pleskarska šola prostor pobarvala, inštalacije so uredili sami, radio je dobila za nagrado mladinska organizacija. Celotna ureditev kluba je stala le okoli 450.000 din.
Trenutno v klubu še ni načrtno organiziranega dela. Delati je pričela šahovska sekcija, ki ima že redna tekmovanja. Precej mladincev se navdušuje za folkloro. Na šoli imajo majhen orkester.
»Veliko se da še narediti in izboljšati. Za sedaj smo z narejenim zadovoljni. 147 učencev in vodstvo šole je tako lepo proslavilo 20. obletnico osvoboditve. V klubu se profesorji šele dobro seznanimo s svojimi učenci. Tu odpade neljuba vmesna stena, ki loči profesorja in učenca pri pouku.«
(Nadaljevanje na 4. strani)
ZVONENJE OPOLNOČI
Orson Welles, ki se je pravkar srečal z Abrahamom, zopet snema. To pot v Madridu. Njegov novi film »Zvonenje opolnoči«, v katerem je sam scenarist, režiser, producent, in glavni Igralec, bo veljal približno milijardo frankov. Režiser odličnega »Državljana Kana« igra v filmu vlogo *>Falstaffa.
Polnih 20 let že živimo v svobodni domovini. Praznujemo in se veselimo jutrišnjega dne z globokim občutkom ponosa na preteklost, na čas krvavih borb in zmag. Poročamo o proslavah ob 20. obletnici osvoboditve, o prvomajskem prazniku, o pomladi, ki v vsem svojem sijaju zablesti v maju. In v maju pred 24., 23., 22. in 21. leti pa smo nekje drhteli od gladu, jurišali na sovražnika in osvobajali zasužnjeno domovino. Pa vendar je od tega minilo že toliko let, da je medtem dorasla naša mladina, ki v kipeči mladosti uživa sadove ustvarjalnosti svojih staršev.
Pot do svobode je bila neskončno dolga in je povezana tudi z dogodki iz NOV, ki so se dogodili v maju. Objavljamo le dva.
Prmrnovei niso klonili
Borca Prešernove brigade so vse bolj postajali strah ta trepet sovražniku. Do sredine maja 1944 je Prešernova brigada izvršila vrsto pomembnih akcij, ki so dejansko predstavljale samo uvod v obsežno ofenzivo, ki jo je štab XXXI. divizije pripravljal proti sovražnim postojankam na Gorenjskem. 16. maja je Prešernova brigada izvojevala eno največjih zmag na Lavtarskem vrhu. Tega dine je okoli 800 nemških SS-policistov in belogardistov napadlo okrog 90 borcev I. bataljona. Vračali so se iz akcije v Virma-
Vsem bralcem Panorame čestitamo za 1. maj
šah. Sovražnik je srdito napadel in bili prepričan v uspeh. Toda Prešernovci so se številčno Ln po oborožitvi nadmočinemu sovražniku sijajmo upirali. Deset ur so se borila na življenje ia smrt, s podvojeno močjo ia (Nadaljevanje na 2. strani)
Nova HE »Dubrovnik«
Na hidroenergetskem sistemu Trebišnjica (BiH) so končali vsa gradbena dela. Istočasno so montirali tudi agro-gate v HE »Dubrovnik«. Tehnični pregled jezu Gorice pri Trebinju, potem pretok vodo skozi 16 kilometrov dolg cevovod in pregled aparatur jo pokazal dobre rezultate. Zgraditev elektrarne »Dubrovnik« predstavlja prvo etapo v izgradnji elektroenergetskega sistema hidroelektrarn na Trebišnjici. »Dubrovnik« ima moč 216 megavatov. Jez »Gorica« je visok 33 metrov ia tvori na Trebišnjici akumulacijsko jezero, ki vsebuje 9,3 ■milijona kubikov vode.
Razmišljanje ob 20. obletnici zmage
HRABRI ZMAGOVALCI
Stare pravljice v novi obleki
(Nadaljevanje s I. strani) sovraštvom so bili okupatorja. Končno so ga prisilili k nmiiku. 86 mrtvih in 70 ranjenih, to je bila dokaj klavrna bilanca sovražnika, ki pa je bila sad hrabrosti naših partizanov — Prešernov cev.
V brošuri »Gorenjska v borbi« je zapisano, da so borci Prešernove brigade v naslednjih dneh minirali v Podnartu in na Otočah kretnice, napadli nemško postojanko v noči od 26. in 27. maja v Rib nem ter v Koritnem. Preskrbeli so tudi hrano za partizansko bolnico v Bohinjski Bistrici.
Osvobojeni zaporniki iz Begunj
Maja 1945 se je vojna bližala koncu. Nemci so se umikali,  toda  Gorenjske le
2. maja so partizani pričeli z obkoljevanjem. štab odreda, ki je bil l.maja pri žagi v zgornjem delu Begunj, se je odločil, pozvati nemško posadko k pogajanjem. Aktivistka Katarina Senk-Tetka je odnesla v postojanko pismo. Nemci so pristali na pogajanje. Srečanje partizanske delegacije z nemško je bilo dokaj nenavadno. Pa rt vani so pozdravili! s pozdravom: »Smrt fašizmu!«, Nemci pa so odgovorili: »Heil Hitler!« Partizani so zahtevali njihovo takojšnjo kapitulacijo in predajo zapornikov. Nemci pa so temu ugovarjali. Prepričani so bili, da bodo dobili pomoč. Končno pa so se dogovorili, če bodo Nemci pr pravljeni na predajo, naj kma'u sporočijo 9 signalom, z belo raketo. Medtem pa so Nemci pričel« prodirati po cesti iz Radovljice in Lesc proti Beguni jam. Borci Kokrškega odreda so napadajoče Neme e stalno obstreljevali in jurišali vedno znova. Borci pa
lijevala in bombardirala nem-ftke transporte, železniško progo in železniški most na Globokem. V štabu so z radijskim oddajnikom dobili zvezo z letali in jih prosili, naj preleti jo Begunje in tako prestraš ijo oblegane Nemce v postojanki. Iz štaba so po-sJednjiič poslala Nemcem v graščino poziv na predajo, z obvestilom, da jih bodo letala sicer začela bombardirati. Tega so se prestrašili. Bela raketa je pretrgala nestrpnost. Predalo se je 93 policajev. Komandant beguinj-skh zaporov Glanzer pa je osebno predal raport in izročil ključe zaporov.
Srečanje z zaporniki je bilo ganljivo. Rešeni zanesljii-ve smrti j. h je večina, ki so bili sposobni, oc!š!a v partizane. S skupn mi močmi so Nemce ponovno odgnali iz Becrunj, kd so medtem prodrli že do sem.
Tako je bilo po večdnevni dramatični in krvavi borbi osvobojenih 589 zapornikov.
D. KASTELIC
Fo^led na zloglasne celice begunjskih zaporov. Sedaj je v njih urejen Muzej talcev
Lisica in mačka
Lepega dne — bilo je še pred zamrznjenjem cen — Je srečala tovarišica mačka v gozdu gospo lisico. Mačka si je mislila: pametno in previdno je, če tetko lisičko prijazno nagovorim — njen mož Lisjak je vplivna osebnost v perut-ninarski farmi in tudi na občini si je dober z nekaterimi visokimi funkcionarji — nič se ne ve, kaj vse na svetu prav pride. Prijazno jo je nagovorila: »Dober dan, ljuba tovarišica gospa lisica, kako vam je, kako vam gre v teh težkih in dragih časih?« Lisica je, napihnjena same ošabnosti, gledala mačko od najlonk domače proizvodnje do nebarvanega lasišča in dolgo ni vedela, ali naj odgovori ali ne.
Končno je vendarle trenila z umetnimi trepalnicami in afektirano rekla: '»Oj, ti uboga potrošnica, ti navadna šihta-rica, nikdar dovolj premirana mlšolovka, kaj ti pride na misel? Ti se celo predrzneš vprašati, kako se mi godi? Kje si se tega učila? Koliko umetnosti neki razumeš?«
»Hm, jaz razumem samo eno umetnost,« je previdno odgovorila mačka in s semaforsko zeleno zavistjo opazovala lisičin uvoženi lak za kremplje.
»Kakšna pa je ta umetnost?« Jo je vprašala lisica z zanič-Ijivo privzdignjenimi obrvmi, ki se jim je že od daleč poznala pogosta uporaba lepotilnega svinčnika.
»Kadar me preganja smola, da ne morem dobiti postranskega zaslužka, lahko vseeno shajam z golo plačo od prvega do zadnjega v mesecu.«
»Ali je to vse?« je našobila šminkani gobec lisica. Jaz razpolagam z nad sto umetnostmi: znam v enem dnevu zapraviti svojo in moževo plačo, živeti ves mesec na kredit, karamholirati v pol leta dva avtomobila, se vsake kvatre ločiti in na novo omožiti, izdati za kozmetiko dvakrat toliko, kolikršen je povprečni mesečni zaslužek industrijske delavke, se oblačiti po najnovejši modi... Povrhu tega imam pa še polno vrečo zvijač. Pri Rdečem križu stokam, da zavoljo slabega imovinskega stanja ne morem poslati otrok na morje, dokler mi jih ne vzamejo brezplačno v kolonijo; za Skopje nisem podpisala niti dinarja posojila; v sindikatu sem med prvimi, kadar se je treba potegniti za nabavo kuriva po /ni/.;.ni ceni... Kar smiliš se mi; pojdi z menoj na kavico, naučiti te hočem, kako je treba živeti.«
Zgodilo pa se je, da je lisičin mož kmalu po tem srečanju nepričakovano rotiral; kaj rotiral, še pred sodišče so ga gnali zavoljo neke smrdljive zadeve z izvoznimi piščanci! Njegovo megleno poslovanje mu je tako sprva vrglo lepe milijončke, pozneje pa še tri leta penziona na državne stroške za varnimi zapahi. Lisica je čez noč ostala sama, brez sredstev za življenje, kajti tudi njej so bili dali odpoved, saj razen za klepet ob turski kavi ni imela prav nobenih drugih kvalifikacij in so jo le moževe zveze držale v službici.
Po vseh pravilili poštene, spodobne pravljice bi se zdajle morale šc en pot srečati uboga, proletarska mačka z eno samo umetnostjo in ošabna, gosposka lisica, ki bi z zelo skesano pobešenim repom upognila blajhano glavo pred mačkinim poukom: »O joj, tovarišica gospa lisica! Kje Imate zdaj vaših sto umetnosti!? Če bi Imeli samo eno, tisto mojo, se vam zdaj ne bi bilo treba tresti za standard.«
Tako bi bilo v pravljici. A v naši sodobnosti je bilo menda t.tkole: Obupana lisica je srečala nekega moževega prijatelja, ki se je že nekdaj zelo vnenial za njene čare. Ta jo Je pokroviteljsko spravil na zeleno vejo. Med drugim ji je preskrbel tudi službo in ker ni bilo nikjer nobenega praznega mesta, je neka mačka dobila odpoved ...
Za majsko dobro voljo
niso hoteli zapustiti, saj so bila to še edina vrata za tmnik njiihovih čet. V begunjskih zaporih pa je bilo polno borcev, aktivistov in domoljubov. Kokrški odred, ki je imel v tem času dva bataljona in jurišno četo, skupaj okoli 500 borcev, je sklenil na vsak način osvoboditi rapomike, dokler j Ji še Nemci ne pobijejo. To je bila nadvse drzna akcija. Saj to b le Begunje v središču nemških postojank. V Polj-čah, Tržiču, Radovljici fai Lescah je bilo takrat najmanj 10.000 sovražnih vojakov. Razen tega je bila potrebna pri zavzetju postojanke v Begunjah previdnost,-da ne bi ogrožali življenja Eaipornuikom.
so bili od stalnih borb, naporov in neprespanih noči že močno utrujeni. Tudi municije im je pričelo zmanjkovati, Nemci pa so neprenehoma obstreljcvaih' in napadali.
Ko je potekel že tretjo dan obkol jevanja begunjske postojanke, so ponovno pozvali Nemce na predajo. Tudi ta pozirv je bril zaman. Na nekaterih odsekih pa so nemške enote že uspele razbita partizanske položaje. Pri Zapu-žah in v Dvorski vasi so začeli prodirati proti Begunjam. Vse je kazalo, da bodo vsa prizadevanja <in ves napor borcev Kokrškega odreda zaman. Tedaj pa je naši op i I nepričakovan preobrat. Partizanska letala so obstre-
Slcer šc manjka nekaj dni do praznovanja našega delavskega praznika, toda kljub temu že zdaj vsem skupaj želim »En fejst« praznovanje žn čim več »Ta zelen'ga« na škrbinco in dost šunkna, seveda, če ga že niste uničili v veliki noči. Vem, da vas Je zadnjič beli mrzli in snežni aprilski »rukar« nekoliko prestrašil in se sprašujete, kakšno bo le vreme za praznike. Lepega vremena bomo pač vsi veseli, bolj žavtava bo, če bo deževalo. No, pa da zaradi tega le ne bi bilo preveč slabe volje na naših obrazih, sem
vam namenil za vsak slučaj nekaj kratkih — veselih.
Finančni kontrolor: »Tovariš Nered, mislim, da ste nesposobni za to delo, ker vidim same napake.«
Tov. Nered: »Veste, tovariš kontrolor, ker mi šef stalno pripoveduje, da se učimo na napakah, sem sposobnost opustil in se vrgel na napake.«
Tovariš Dihur odhaja zjutraj v službo. Njegova žena mu da s seboj stekleničko vode za lase. »Kaj, čemu?« vpraša presenečen. »Saj ni za tebe, ampak za tvojo tajnico.
Ta pušča zmeraj toliko las na tvoji obleki.«
Gradbeni mojster je na lahno potrkal na vrata hiše, poleg katere je bil zaposlen S svojimi zidarji. Tovarišici, ki mu Je odprla, je dejal vljudno:
»Tovarišica, prosim, če bi bili tako ljubeznivi ter okno vašega stanovanja zaprli kadar pojete, kajti moji delavci so že dvakrat zapustili delo, misleč, da je poldne Ln da tuli tovarniška sirena.«
No, zdaj pa mislim, da jih Je za sedaj dosti, ker morate imeti še mrkaj časa za televizijo. Upam, da bo tudi RTV vsaj za praznične dni podar-rila gledalcem »fejsf oddaje« in ne le priljubljene redne oddaje »prekinitev na Avali — Sljeme«. Grega
(II. nadaljevanje)
Dolge vrste starih poslopij, v katerih so nekoč živeli sužnji. Danes imajo tu svoj dom izmučeni in utrujeni dninarji. Neskončna poslopja, ki jih zvečer zapirajo težka, okovana vrata. Dninarska plača niha med šest tisoč in devet tisoč cruzeirosi mesečno (šest do devet tisoč dinarjev), večkrat pa se zgodi, da je niti ne prejmejo. Poleg gospodarjeve hiše prodaja »barracao« dninarjem maniok, fižol in včasih »carne secca« na soncu posušeno meso, ki si ga lahko privoščijo samo enkrat na leto. Vsak njihov nakup najde svoje mesto v veliki knjigi računov. Vse, kar prodaja »barracao« na svoji stojnici, Prodaja s trideset, štirideset ali celo petdeset odstotnim dobičkom. Cesto je cena fižolu ali manioku še enkrat višja kot v Rccifu ali najrazkoš-nejših trgovinicah v Copaca-bani. Ubogi dninar je v neprestanih dolgovih, ceneni BO-^erVi za nezadostno hrano, večno privezan na svojega gospodarja. Umrljivost , njegovih otrok j> izredno visoka
polovica jih umre že prvo leto življenja, večina »preživelih« pa ne živi dalj kot do dvaintridesetega leta.
Pridelek sladkornega trsa na hektar je komaj polovica tistega, ki ga pridelajo na velikih poljedelskih obratih v okolici Sao Paola. Toda kaj zato! Delovna sila je zastonj, gospodarji pa tako razpolagajo z zadostnim številom glasov za vladno podporo.
Zakaj spreminjati? Tedenska zračna linija z New Yor-koam, ki so jo pravkar odprli, je prav gotovo dobrodošla bogat im lastnikom, ki se s svojimi ženami hodijo zabavat na Peto avenijo ...
Na kakaovih plantažah v *ahii in Ilheusu je položaj isti.
Pristanišče Ilheus je pritegnilo mojo pozornost. Na hi-tro sem premeril njegove raz-drapane ceste, po katerih so hodili nosači s težkimi tovori *a»kaa.
"v" pristanišču pa so lonob-n° počivale barke, v katerih Najdejo utrujeni težaki na Večer nekaj počitka. Pri vsem Pa je najzanimiveje prav to, "a se lastnik najmočnejše in največje plantaže kakaa ni
Brazilija v upanju
prikazal na njej že več kot pet let. Oskrbnik, ki je odgovoren za vse in ki igra celo vlogo miličnika, je plačan od vsake žetve, prav tako pa tudi njegovi pomočniki..»Daljni« lastnik plantaže, ki nikjer ničesar ne investira in nikomur ničesar ne daje, prejema vsako leto bajne vsote s svoje plantaže, čeprav na njej smešno malo pridelajo. V okolici pristanišča so nekega delavskega učitelja — revolucionarja in njegova dva sinova skušali ubiti, čeprav verjetno še sami niso vedeli zakaj. Eden izmed obeh otrok je pobegnil, ubijalci pa so mu sledili prav do bolnišnice, kamor se je skril.
Velike latifundije v Belo-Ho-rizontu in Riu Grande do Sul se ukvarjajo največ s poljedelstvom. Tristo govedi na pet tisoč hektarov zemlje in že je gospodarjem zagotovljen milijon eruzeirosov dobička mesečno. Vaqueirosi, čuvarji velikih čred pa imajo mesečno komaj sedem tisoč eruzeirosov plače. Celo te pravice nimajo, da bi smeli jesti meso. Klavnice in ledenice pa so daleč, včasih celo mesec dni hoda od črede.
Veliko kmetov, ki žive po vaseh, nima niti koščka hlač ali krpe srajce, vsepovsod sama lakota, bolezen ... Ljudje umirajo mladi, latifundijec pa izjavlja: »Ce bi bila umrljivost moje govedi taka kot je umrljivost otrok, potem ne bi bilo več vredno delati.«
Na ogromnih posestvih, ki merijo deset, dvajset in celo petdeset hektarov, ni sledu o kakršnikoli kulturi, vsepovsod so le velike črede govedi. Za vse delo je potrebnih le dvajset do sto mož. Na drugi strani pa živi v okolici množica družin, ki ji je na razpolago le boren hektar slabe zemlje, živi v zaprtem krogu, •kjer ni upanja, da bi se kdaj razklenil. Njihova edina hrana so maniok in banane.
V Minas Geirasu sem obiskal plantažo s petindvajsetimi hektari silno bogate zemlje, ki pa je popolnoma ne-
filmska eesla skozi Saharo
Odprava angleških arheologov   je   odkrila   v Sahari
kilometrov dolgo rimsko cesto, ki so jo Rimljani imenovali »Limes Tripolitanus«, *d je vodila vzdolž tripoHtan-
meje.
^Cesta je bila speljana od Gabesa na tunizijski obali £kozi puščavo do mesta Ke-bni- Tam je zavila na jug in nato proti vzhodu, končala pa se je na libijski obali v Antičnem pristanišču Leptis
Masna,
Odprava je našla cesto s pomočjo nekega potopisa te lr°tjega stoletja po našem stetju. Potopis omenja po-8la'tališea, ki naj bi bila od-
dal
jena med  soboj  po dan
potovanja po Limes Tripdli-tanus. Iz enega takih postajališč so arheologi skujali določiti najverjetnejšo smer stare ceste. Zares so na prvih 190 kilometrih našli ostanke treh takih postajališč.
Odprava je našla tudi več rimskih mavzolejev, ki so bili kakih 80 kilometrov daleč v tunizijski puščavi. Približno šest metrov visoke zgradbe iz skal pravilnih oblik ter okrašene s kipi, so bile verjetno spomeniki, obenem pa kažipoti, kajti cesta je bila deloma tudi kar puščava, ravna, kot da bi šel čeznjo velikanski valjar. it
n *
izkoriščena. V njeni okolici živi pet tisoč družin brez koščka zemlje. V Mato-Gros-su, Riu Grande do Sul. v Amazoniji ni nič bolje. Bogata ozemlja, ki so monopolizirana in neizkoriščena, smatrajo za bolje vložen denar kot so banke.
Cesta z rdečo, steptano prstjo in v daljavi oblak prahu, ki valovi nad njo. Nenadoma tresk in oblak se ustavi: nedaleč od nevarnega ovinka se je kurnik s perutnino prevrnil v jarek. Potniki si iztepajo prah, preklinjajo, zapuščajo neuporabno vozilo in nadaljujejo pot kar peš. Na isti costi, osem kilometrov dalje, vas, ki jo je sonce popolnoma uničilo in nekje cb poti prazna krčma, kjer smo našli steklenico toplega piva. Na tleh ob vratih sedi ženska in popevaje z globokim glasom ziblje spečega otroka. Obe žalostni bitji pokriva dušeči rdeči prah.
Oni bežijo. Nekateri v kamionih, drugi, ki nimajo to liko denarja, da bi se. peljali, hodijo peš mesec ali dva. Jedo le tisto, kar po naključju kje dobe. Umirajo prav tako nenadoma, prav kot mož ženske ob krčmi, ki je ostala sama s svojim sinom.
Oni bežijo. In če se kamion ■prevrne, vztrajno nadaljujejo pot in če umre mož, gre žena sama dalje s svojim sinom.
Oni bežijo z Iatlfundij, proč od lakote, neokusnih »šal«, večno prežeče in prezgodnje smrti, proč od suženjstva. Bežijo proti nesmiselnemu .upaniju v mestih, čudežu, ki ga nudi pošteno plačano delo, vsakdanjemu rižu in vsaj majhnemu delu ponosa.
Prihajajo v Rio, kjer jih sprejmejo favele, prihajajo v ladijske trupe 'Recifa, Bahie, v plavajočo četrt Manausa. .Slišijo, da se na onem koncu dežele gradi velik jez, da je tam veliko gradbišče in že hitijo tja stotisoči mračnih, okornih, shujšanih in molčečih bitij.
Ti obupani ubežniki, izstradani od up-.nja, so zgradili jezova Tres Mantis in Paolo Alfonso na Sao Franciscu. Bili so prvi na planoti, kjer so pozneje zgradili Brasilio— mesto enaindvajsetega stoletja. Poskušali so zbežali izko-riščevalskim fevdalcem.
Njihova cnergi ja in moč sanjata o tem, kako bi uspevali, če bi bili tam, kjer sta potrebni.
Bežijo. Bežijo zato, da bi v Riu, Recifu ali Bahii nekaj našli. Ne vedo pa, da jih tam čaka ista beda in ista lakota.
(Konec prihodnjič)
Tudi visoke nebotičnike v Belo-Horizontu so gradili izkoriščani domačini
r
SHnnnongrrst
i II I i I I ■ I 1 I i
.......... ........... .....
151. BuntHnc In Buiialo Bili sla' sc spoprijateljila. BiH je pripovedoval o .svojili burnih doživljajih in niti malo ni slutil, kako dobrodošle so bile njegove zgodbe bujni domišljiji njegovega prijatelja. Pustil je Bunilinu, da je jahal na njegovem konju Povvder Faccju in je moral priznali, da je bil debelinko dober jezdec. Ko se je le-ta vrnil v St. Louis, je povsem izkoristil bogastvo Billovih doživljajev. Izpod njegovega peresa so drug za drugim pritekali kvozki njegovih pripovedk. Izhajali so pod naslovom »Buifalo Bili, kralj graničarjev«. BiH je postal slaven, ne da bi vedel.
152. Ker so se še vedno ponavljali manjši napadi Indijancev, je BiH zopet sprejel službo vojaškega vodnika. Ko sc je nekega večera v novembru 1870 vrnil iz prerije demov, je zaslišal otroški jok. Pohitel je v Lousino sobo. Ko je malo odgrnil odejo, se je zazrl v rdeč, naguban obrazek. »Pozdravi svojega sina!« mu je rekla Louisa. BiH je presenečen vzkliknil: »Sin! Ali je zares sin?« »Da, sin je,« je potrdila. »Ali si nisi vedno želel sina? Kakšno ime mu boš dal?« BiH se je popraskal za ušesom in pričel razmišljati. »Elmo... Elmo Judson,« je rekel negotovo, »to je pravo ime polkovnika Ncda Buntlina.«
153. Toda hitro sll^cm|slil: -Ne! Moram najti boljše ime za tako lepega dečka. ^_ J ' • • Kaj, ko bi mu dali ime Kit Carson?
Da, Kit Carson, to-j£avoJ»c.<< »Kit Carson Cody,« je zi Louisa, »to je lepo
i seb^'p3111 *alem' ko se mu je rodil sin> J'c poklical general ^'^rji.1'.    zlozil mu ie> da se pogosto dogajajo
v trdnjavi manjši *jt>n-1 In .da b» morali imeti za take primere mirovnega sodnika. *   jjVj"'*1 Jf nadaljeval general, »da bi morali
vi prevzeti to dolžno^"'   se je branil, vendar je general vztrajal in tako je BiH post* mir°vni sodnik, čeprav o vedel.
jvečji most na svetu
Največji most na svetu so pred nedavnim zgradili v New Yorku. Imenuje se Verrazano-Narrovvs. Povezuje Brooklvn s Staten Islandom in predstavlja pomembno rešitev v nevvvorškem prometnem vozlu. Skupina mož, ki je vezala kable, je dobila vzdevek »bataljon višine«'. Nevarno in natančno delo sta zahtevala skoraj vojaško disciplino.
pravu ni mnogo
Prevelika A
Še pred dvema mesecema je develnajstletna Ann Rovv-ston merila v višino 2,02 metra. Njena ogromna postava jo je spravljala v obup. Zatekla se 'je k zdravnikom po pomoč. Tri operacije v ortopedski bohilci in Ann je bila 15 centimetrov nižja. Skrajšali so ji kosti v nogah, isto pa bodo napravili tudi z rokami. Tako bo s svojo kolikor normalno višino lahko svobodneje zadihala.
Avstriji ne marata Bcallcsov
Vadaljevanje si. strani
Brez vmesne stene
V KLUBU
Takoj, ko sem odprl vrata, tem začutil posebno vzdušje. Nisem še bil v mladinskem Mubu, vendar sem takoj vedel, da sem prišel na pravi kraj. Mladinski klub s televizorjem, radiom, časopisi in revijami. Res, toplo in prijetno vzdušje!
Ob bogati knjižni omari zaslišal radosten vzklik: »šah!« Za mizo »ta sedela dva razgreta mladinca In se borila v zanimivi končnici.
»Kdo je boljši?«
Miro Roblek in Ladoslav Rožič sta vneta privrženca iaha.
»Lado je boljši. Vodi že z 2đ. Sicer pa sva šele začela. Ne smem prehitro obupati.«
Rožič je počaščen, a vseeno popolnoma ne zaupa prijateljevim besedam. Kdo ve, kaj ima kolega za bregom? Morda hoče zbuditi v njem samo preveč samozaupanja?
»Mislim, da je partija izgubljena.«
»čestitam, zmagal si!«
Ko sem odhajal k drugi mizi, sem še videl razgreta šahista, kako sta postavljala figure za novo igro.
Domača naloga. Mirko Oselj je doma iz Dupelj in se šola za električarja.
»Danes imam pouk ves dan. -Opoldanski premor, ki ga preživim v klubu, bom izkoristil za šolske obveznosti. Pouk sem imel dopoldne do 11. ure in se mi popoldne prične ob 13.30. Domov bom šel zvečer ob osmih z avtobusom.«
»Ali ni tvoj delovni dan precej naporen?«
»Vse se da narediti! Včasih je bilo težko, saj se v prostem času nisem imel kam dati. Ves dan nisem imel časa za učenje. S kolegi smo se shajali na najrazličnejših krajih. Lahko si mislite, kako je bilo, saj nismo imeli časa niti za časopise.«
Skupina učencev stoji ob gramofonu. Fantje se navdušujejo za hitre ritme. Gramofon je vedno zaseden. Malo številne plošče se verjetno počutijo kot na tekmovanju. Katera bo zdržala dalj Časa!
V kotu sem zagledal večjo skupino ob šahu. To mora biti zanimiva igra, saj jo spremljajo kar trije »kibici«. Vsi zavzeto sodelujejo! Glave
so tesno stisnjene! Diskusija je na vrhuncu!
»Mat,« sem dejal in pristopil k njim.
»Zmagala je Kriška gora,« so se mi zasmejali.
Debata mi bila namenjena šahu, ampak so se posvetovali, kam naj bi šli 1. maja.
Vseh pet se jih je odločilo za smučanje. Eden za Krvavec, Zelenico in Krn, dva bosta šla na Kriško goro.
»Kaj pa, če ne bo več snega?«
»Dokler bo padal sneg v Kranju, ga bo tudi na hribih dovolj.«
Temu kratkemu odgovoru sem moral pritrditi, saj je pred dobrim tednom padal v Kranju sneg.
»Verjetno ste vsi pod rav-nateljevim vplivom. Ali vas je on navdušil za smučanje?«
»Smučali smo se že pred vpisom v šolo. Mislimo, da •za smučanje ni potrebno nobenega vpliva. Ravnatelj je pred nami delal že z mnogimi drugimi generacijami smučarjev. Morda pa je on pod našim vplivom?«
Omaro za televizor so naredili sami. V večernih urah spremljajo program. Okusi so
različni in nisem mogel ugotoviti, katera oddaja jim je najbolj všeč. Strinjali so se le, da jim napis »Prekinitev zaradi motenj na zvezi ...« ne ugaja.
*
Logaritem 2 je 0,30103... Matematika je mati modrosti! Kaže, da dela Francu Nagi iču kar dosti težav. Sam je sedel za mizo ob peči. Okoli njega so bili razporejeni papirji z računi in matematičnimi zvezki. Ob strani sem zagledal logaritmičnc tablice.
»Ali se učite logaritme?«
»še ne. To pride kasneje na vrsto. Samo malo pregledujem, kaj vse nas še čaka. Tudi jaz se šolam na elektro... Pri urejanju kluba smo veliko naredili sami...«
»Ali ste zadovoljni s svojim delom?«
»Ali smo?« V odgovor mi je pokazal s pogledom na zadovoljne obraze mladincev.
»Zdravo, fantje!«
»Na svidenje!« Še kdaj se oglasite v našem klubu! Tudi o naši šoli bi se dalo marsikaj zanimivega napisati!«
»Samec je človek, ki noče, da ® silo postal srečen.«
K. Jurgens,
nemški filmski igrali
»Ljubezen ne pozna letnih Cvete tudi v snegu.«
Ingrid Tulin, švedska igralka
»Vsi ljudje so si podobni po bese-uan. ločijo se samo po delih.« J. Moliere,
francoski komediograf
^aj(Tame,n' PretilagaJo, bedaki odlo-R. Bacon,
mislec in naravoslovec
j-g-^itik je bralec, ki prežvekuje; to-■I ot moral imeti več želodcev.« F. Schlegel,
nem. književnik in filozof
umetnost je imitacija na-
»Vsaka
rave.«
L. A. Seneca, rimski filozof,
Ko so štirje angleški kri-čači prišli v Salzburg na snemanje nekaterih scen iz njihovega drugega filma »Ko vas zgrabi osem rok«, so doživeli kaj klavrn sprejem. 2e na postaji so jih dočakali srednješolci    s sovražnimi
transparenti. Vodja demonstrantov je izjavil: » Mi smo prebivalci Mozartovega mesta in pri nas ne maramo živali.« Uprizorili so celo »lov na Beatlcsc«, seveda oboroženi s snežnimi kepami.
• *V ^ ^ S*.
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA   MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA
je
in sklenila, da
»Ne sme naju videti skupaj,« , takoj odpotuje. Spomnila ga je, da ^chaft*e Iani. da bo Gusta' zvedel za njuno sestajanje. KatarJ|Vjnke n*r, ki je DiIa tisti večer z direktorjem tržaške komercia^hajn . kavarni v Giardino publico, je spoznala Gustava. 2e na\>krat imel odnose z njo. K sreči ju ta lovača takrat ni opazen j0j , Pa se ji jc Z(}elo, da ji gori pod nogami. Ce Gustav kaj z^ Pra'v 0 zvedel tudi Alfred. In vprašanje je, če že ne ve. Mord^ju je ^rad> tega pripeljal s seboj kasirko iz hotela Central. JJfrstu 8t asirka Loretta (da, tako so jo klicali) že videla skupaj- fustav v-b'la prcmal° Previdna, je obžalovala. Boji se, da if^kon z } J° sovraži, že v rokah adut, s katerim bo razdrl nj«* kredom in postal
dedič Alfredovega bogastva. / Dripra v *
Spominja se, kako se je Anna i$ji, jn )^J&la, da odpotuje, njega pa je prisilila, da jo ostal v ^soto <j D°rinila v objem gospe Joscfine. Dala mu je precej Šivpred 0vnarJa in zahtevala, da -začne dvoriti vdovi in se kazati Z Itetnaj-   1 n°čakn finsiara
P. C.
da začne dvoriti vdovi in sc kazati t se je
a
je živel
Branil se jc. Vdova je bila cc$ Tai^,starejša od njega, Anna ga je prosila, naj to stori ^GČakorv. 0 °dvrnil sum, da
z njo ne samo pred Baucrje^Dotuj^'1' marveč tudi pred vdovo. Potem mu bo pisala, kam n*1        ' Qa se bosta lahko
v miru pomenila o »odstranitvi« Alfreda in a svoji prihodnosti. Ko se je poslavljala, je gospe Josefini zašepetala: »Moj bratranec vas obožuje. A je tako sramežljiv, da vam tega ne upa povedati. Samo zaradi vas bo ostal še nekaj časa v Opatiji.« Spominja se, kako_so gospe Josefini zagorele oči. Kar se je potem dogajalo z njim,- se je v nekakšni polodsot-nosti. Gospa Josefino Kreuzberger se je pokazala kot dama brez predsodkov. Sam ni vedel, kako se je prvič znašel v njenem objemu, ker je bil v mislih vselej odsoten pri Anni. Želel si je, da bi Anna sama uresničila svoj naklep, obenem pa se iz dneva bolj bal, da bodo že naslednji dan prinesli časopisi novico, da so bankirja in industrialca Bauerja našli mrtvega in da je morilka njegova žena. V takih trenutkih strahu je bežal sam v objem štiridcsetletnice. Včasih ga je celo popadlo zlobno posmehljivo uživanje, ko se je gospa Josefine pohotno pasla s poljubi po njegovem telesu. Kdo bi si mislil, da je lahko ženska pri štiridesetih letih pohotnejša in bolj strastna od mladih žena.
.Cez štirinajst dni je prišlo Annino pismo, naj pride v Graz, s pripombo, naj tega Kreuzberger jev i ne pove. Morda je bil videti zaskrbljen, ko se je poslavljal od gospe Josefine in ji povedal, da mora takoj na Bavarsko. »Se jc zgodilo kaj hudega?« je vprašala. Da ne ve, je odgovoril in jo odsotno poslušal, ko ga je prosila, naj je ne pozabi in naj jo obišče, če ga bo pot kdaj zanesla v Graz. Spravil je vizitko, ki mu jo je potisnila v roke.
Ko se je vozil v Graz, ga je ves čas navdajalo mučno občutje. Bal se je srečanja z Anno in njenih temnih naklepov.
Z Anno sta se sešla na , Srhlossbergu. Mesto pod njima mu je migotalo pred očmi, kakor da stavbe in cerkve nimajo trdnih obrisov. Reka, ki je tekla ob vznožju skozi mesto, se mu je zdela, kakor da cori s siniim plamenom kakor goreči alkohol. In prav tako
je plamenclo septembrsko nebo. Čutil j<\ da za morilca ni rojen in da mora odvrniti tudi Anno od temnih naklepov.
Ni mu je bilo treba odvračati. Odleglo mu je, ko je rekla, da si ne upa. Ne boji se sicer ubiti moža, a boji se rabljeve sekire. Prav gotovo bi ji prišli na sled, kakor so Greti Beier. Zato je bolje, da oba živita, kakor sta živela doslej; ona pri Bauerju, on pri svoji ženi. V svoji mladj nespameti sta si naložila na rame vsak svoj križ. Zato naj ga vdano nosita. Morda bosta še kdaj našla priložnost in se srečala. Morda bo takih srečanj še več in morda bosta še večkrat uživala trenutke sreče, kakor sta jih v Trstu in v Opatiji, je rekla, ne da bi pomislila, da je njegov križ težji.
Alfred ji je dal zidati vilo v Miljah. Najmanj polovico leta na leto bo preživljala tam. Ce se bo vrnil v Trst, sc bosta lahko sestajala skrivaj.
Ni ji odgovoril. Anna ne bo nikoli njegova. Pripada drugemu svetu.
On se je vračal v svoj svet.
Bil je na cesti. Brez dela. Brez službe ...
6
Imel je denar. Imel je celo več denarja, kakor ga je bilo na hranilni knjižici, ko jo je odnesel iz Trsta. V Opatiji jc bil vdovin kavalir z Anninim denarjem. Ko *e odpotoval v Graz, ga je imel še vedno več kakor polovico. In ta polovica je bila večja od denarji! v hranilni knjižici. Lahko bi se vrnil v Trst in s tem denarjem prepričal Stefi, da je živel pošteno. Toda na vrnitev ni mislil. Okužil se je z brezdelnim gosposkim načinom življenja in nenadoma je začel razmišljati, kako bi se sam povzpel. Spomnil se je Herr-mannsdorfcrjevega vzpona. Ali ni bil tudi Herrmannsdorfer nekoč navaden tiskarski delavec?
i
Premišljeval je, preden ji je odgovoril. »Ne pred polnočjo — morda tudi nekaj kasneje,« je
odvrnil.
Marv je zadihala hitreje. »Tudi jaz — bom prišla danes najbrž malo bolj pozno domov, Johnnv. Obljubila sem, da pridem v neko družbo. Neka rodbina, s katero sem se seznanila, me
je povabila.«
Ali se bo dal premotiti, je premišljevala. Kazalo je tako, sprejel je njeno obvestilo o domnevni družbi, ne da bi še kaj vprašal. »Le zabavaj se, kolikor moreš, dragica,« je zaklical. ko je odhajal v svojo sobo in spotoma slačil suknjič. »Mislim pa, da družba ne bo tako lepa, kakor smo jih imeli v tistih lepih časih v Len-lev-Courtu. Toda le počakaj, da prideva spet na deželo.'.. potem bova spet jahala na lov — imela bova konja ali dva ...«
Dospel je v svojo sobo in tako ni več slišala zaključka njegovih, v svetlih barvah naslikanih
načrtov.
Johnnv je odšel zdoma ob osmih in sedla je, da bi pričakala usodno uro. Kako se bo končal dan? In kaj si bo mislil o vsem tem Alan? Alan, za katerega je bila nekaj svetega, nekaj posebnega. Zaprla je oči kot da noče gledati neke strahotne prikazni. Svet se bo zanjo spremenil. Domislila se je dne, ko je odšel Johnnv in jc stopala, duševno strta, počasi po stopnicah v Old Bailev. Zdaj pa je gledala, kako se je vse prehitro premikal naprej minutni kazalec- na njeni uri in se pošastno naglo bližal usodni uri. Zavedala se je, da ura njene največje preizkušnje šele prihaja.
Prej je bil mehanik pri letalskem oddelku, nato pa si je kupil zapuščeno letališče in hangar ter hišico, ki je stala poleg, v kateri se je nastanil. Razen tega pa je bil ta čas najbolje plačani letalski mehanik na Angleškem.
»Policija je bila danes tu, Sir,« je poročal. »Vohali so tod okoli in hoteli vedeti, kdo je lastnik letala, pa sem rekel, da je to nekdanji letalski častnik, ki namerava ustanoviti letalsko šolo. — 2e dostikrat sem premišljeval, kdo bi pravzaprav utegnili biti ...?«
Mož, ki so ga imenovali polkovnik, se je zasmejal. »Namesto vas bi jaz ne razmišljal toliko, Grcen! Plačani ste, da bi skrbeli za razne žice, karburator in za pogonska sredstva!«
»O vseh mogočih možnostih sem že ugibal,« je trdovratno nadaljeval Green. »Nekaj časa sem mislil, da prevažate na kontinent mamila — in če to res počnete, me nič ne briga.« Potem pa je čisto brez zveze nadaljeval: »Ali ste že slišali o čarovniku, Sir? O njem je danes tudi nekaj v časopisih.«
»Čarovnik? Kdo^ za vraga, je ta čarovnik?«
»To vam je človek, ki se vedno preoblači. Policija mu je že Teta za petami, pa ga ne more prijeti.«
Green je bil Človek, ki je znal vsa policijska poročila na pamet, pa ne le to, brez pomote je povedal vse datume obsodb in usmrtitev vseh morilcev zadnjih dvajset let.
»Svojčas jc bil pri letalcih, pravijo.«
»Še nikoli nisem nič slišal o njem,« je dejal polkovnik. »Ostanite za trenutek zunaj, Green,«* je ukazal.
Stopil je v hangar in ob močni električni svetilki natančno pregledal letalo. »Da, vse je
ciji to tudi povedal. Ce pa je res imel brado ali
če je bil obrit, zaradi visoko zavitega ovratnika ni mogel videti — tudi to pot ne, ko je spremljal polkovnika k vozu.
»Ko sva ravno govorila o čarovniku...« je začel Green.
»Jaz nisem govoril o njem,« je dejal kratka polkovnik, ko je stopal v voz. »Ubogajte me in posnemajte, Green! Jaz ne vem o tem človeku ničesar, samo to, da je zelo nevaren, da je nevarno stikati za njim in še bolj nevarno govo riti o njem. Mislite samo na letala, ta so precej manj morilska!« In v nekaj minutah so izginil« zadnje luči njegovega voza.
37 ^
Sam Hackitt je razen čuječe policije imel še druge vrste obiskov. Tu je na primer živela ženska, ki jo je nekoč, ko je bil zelo slaboten, peljal pred oltar — kar je obžaloval vse svoje nadaljnje življenje. Bila je to glasna, prepirljiva ženska, ki je svojega moža sovražila. Ne morda zaradi njegovih prekrškov in grehov, ki jih je zagrešil nad družbo, temveč zaradi raznih slabosti, zaradi katerih je zanemarjal svoje domovanje. Njegov dom — zbirka plesnivega pohištva v sobici, umazani in neznatni, v bližini Church-Street.
Sam je bil lahkomišljen kot večinoma vsi prestopniki zakonov, sicer pa dokaj dobrosrčen in je živel v večnem strahu pred svojo ženo. Odkar so ga odpustili iz zapora, se je je skrbno izogibal, kljub temu pa so jo dosegle^vesti, da je svoboden in .to ga je že dvakrat privedlo do viharnih srečanj: prvič na stopnicah v Meistrovo
Carovni
36
Megla, ki je ležala nad Deptfordom, se je razlezla nad vso pokrajino. Uro nato, ko je Mary končala svoj pogovor z Johnnvjem, je brzel krepak dvosedežnik skozi meglo, ki je pokrivala
pokrajino. Med Hatfieldom in Welwynom je krenil na cesto, po kateri so navadno vozili le tovornjaki in je vozil po njej tako daleč, da se je pred njim pojavila velika zgradba neuporabljenega hangarja. Med vojno je bilo tu letališče nato pa je poslopje tolikokrat menjalo lastnike, da je bil njihov seznam kar precej dolg.
Zdaj je voznik ustavil voz, zasenčil luči in naglo stopal proti hangarju. Zalajal je pes, nato se je oglasil moški glas.
»Polkovnik, ali ste vi?« Voznik je odgovoril.
Stroj sem spravil v red, toda danes ponoči ne boste mogli leteti v Pariz. Megla je pregosta in pravkar sem telefonično govoril ~z letališčem v Cambridgeju. Od tam so mi javili, da se je eden njihovih letalcev dvignil in da sega megla dva-tisoč metrov visoko in da se razpi»o.stira do Kanala.
»Nič lepšega kot to!« je veselo dejal mož, ki se je imenoval polkovnik Dane. »Letenje v megli je moja specialiteta.«
Nadzornik hangarja je godrnjal nekaj o okusih, ki so pri nekaterih prav čudni, in stopal z brlečo svetilko pred njim. "Uporabil je vse svoje sile, da je potisnil v stran ogromna vrata hangarja in ob svetlobi njegove svetilke sta se prikazala propelerja in trup letala,
»To je kaj lepa stvarca, polkovnik,« je obču-dovaje dejal nadzornik. »Kdaj se nameravate vrniti?«
»Čez kak +x!en,« je odvrnil polkovnik. Ovratnik svojega pl Ja je imel visoko dvignjen, tako da ni bilo mogoče videti drugega kot ostre oči in še to samo tu in tam, kajti globoko v čelo si je potisnil mehak klobuk, ki je zasenčil obraz.
»Da, da izvrsten stroj,« je nadaljeval nadzornik. »Vse popoldne sem ga preizkušal.«
v redu,« je ugotovil, ko je skočil z letala. »Ne vem še natančno, kdaj bom odletel, najbrž pa ponoči. Prepeljite stroj za garažo, tako da bo obrnjen po dolžini polja. Upam, da ste pregledali teren, ker bi rad, da bi pri vzletu ne bilo nobenih ovir?«
»Tla so popolnoma zravnana, Sir, je javil Green, zadovoljen sam s seboj.
»Prav!« Polkovnik Dane je vzel iz žepa zavitek bankovcev, jih nekaj odštel in jih dal mehaniku.
»Ker ste tako radovedni, ljubi moj prijatelj, vam bom nekaj izdal. Danes ponoči nameravam pobegniti z damo — to zveni zelo romantično, ne?«
»Ali je to žena koga drugega?« je vprašal Green, ki je slutil škandal.
»Da, tako je,« je polkovnik odgovoril resno. »Če poj de vse po sreči, bom danes ob dveh ponoči ali pa jutri ob istem času tu. Čim gostejša bo megla, tem ljubše mi bo. Kot sem že dejal, me bo spremljala ženska. Prtljage ne bo nobene, ker bi rad vzel s seboj čim več goriva.«
»Kam pa nameravate leteti, polkovnik?«
Čarovnik se je spet zasmejal. Zdelo se je, da ga danes vse zabava. »Morda v Francijo ali Belgijo ali pa na južno obalo Irske — kdo bi vedel? Zdaj vam tudi še ne morem reči, kdaj se bom vrnil, pusti! pa vam bom toliko denarja, da boste lahko brez skrbi živeli vse leto. če me v desetih dneh ne bo nazaj, bi vam svetoval, da prodaste ali daste v najem garažo in da molčite ko grob o vsem. če pojde količkaj po sreči, se bova še videla.«
Napotil se je spet proti vozu in Green, radoveden kot vsak drugi, je zastonj poskušal pogledati mu v obraz. Niti enkrat samkrat še ni videl jasno svojega čudnega delodajalca, ki ga je ponoči najel, ponoči obiskoval in ki je bil vsaTco-krat, poleti in pozimi zavit v dolg in širok plašč.
Greenu se je zdelo, da je njegov delodajalec nosil brado in je pri bodočih iznovedih na ooli-
hišo, drugič pa v High-Streot v Deptfordu, ko ga je zasledovala po cesti koL furija in razglasila vsemu svetu njegove navade, značaj ,in njegovo malomarnost do zakonske žene.
Ko Sam nekega dne ni imel službe, se je šel sprehajat v VVestcnd in je tam nekje v izložbenem oknu ogledoval knjige, ki so v pisanih barvah slikale prekrasno življenje na zahodni preriji Kanade, čeprav poljedelstvo ni bilo poklic, ki bi ga količkaj zanimal, je v tem trenutku vendarle postal naenkrat sila navdušen pionir. Toda kako priti v Kanado? Za to je bilo treba precej denarja, še mnogo več pa, če bi si hotel osvojiti vse druge dobrine, ki so pogrebne za količkaj uglednega poljedelca. Sam Hackit se je hladnokrvno vsedel in začel reševati problem prevoza v Kanado in vse ostalo. Imel je sicer prihranjenega nekaj denarja, kar bi morda zadostovalo za prevoz, toda to je bilo premalo. Sam je torej razmislil, upoštevaje svoje več ali manj napete odnose do Mr. Meistra — in ker jc v ljubezni in vojni baje vse dovoljeno — da bi njegovi vesti nič ne škodovalo, če bi si pomogel z nekaterimi predmeti svojega delodajalca, ki bi se dobro dali spraviti v promet.
Tisto, kar je Sam najprej in najbolj vzel na piko, je bila majhna, črna kaseta, ki jo je Mci-ster hranil navadno V drugem predalu svoje pisalne mize. Pravnik je zaradi svojih čudnih kli-entov imel doma vedno precejšnje vsote denarja in zato je Samovo dušo najbolj žejalo po tej kaseti. Zadnja dva dni ni imel niti enkrat prilike, da bi videl kaseto. Z vrnitvijo Johnnvja Lenlcva in z njegovo tako nenadno odpustitvijo — Meister mu je sicer velikodušno dovolil, da sme ostati do konca tedna je nastala nova kriza.
Proti Marv Lenlev ni sicer imel nič, vendar je v njem silno zavrelo tega dne, ko je pri sve-jem šestem poskusu, da bi prišel v sobo in si prisvojil kaseto, njo še vedno našel v sobi, ko ie Dokrivala Disalni stroi
Pogovor i> modi
Doslej krilo verjetno še ni igralo tako pomembne vloge kot sedaj. Nove puloverje v rebrastem vzorcu ali bluze nosimo za pasom. Tako pride krilo vsekakor bolj do veljave im prav zato ga poživimo s pasom, našitimi žepi, gumbi ali s prešivnimi obodi.
Lahko rečemo, da je »začimba« letošnjih kril prav dolina, namreč krila so zelo kratka, valujoča ali z gubami. Sploh — zelo, zelo mladostna. V pariških modnih trgovi-I1ah prodajajo krila, ki ne Pokrivajo več kolen. Tudi visoka italijanska moda jim je nakIonjena in jih je že uvrstila v svoje kolekcije.
Vsesplošno je znano, da je ^o krilo izgubilo veljavo, °stalo pa je šc vedno ravno krilo z Diorjevo gubo. Saj b°do temu krilu ostale zve-ste vse tiste žene, ki se ne jjjorejo ponašati z vitkostjo. V^dna krila, ki jih je Dior-j^va hiša krstila »kmečka kri-J3* (krila z naborki v pasu), *atera nosimo k ravmokroje-
01 in kratkim jopicam, so PnvHegjj suhljatih žena in deklet. Prav tako je sedlasto
krilo   »~ 1—t,: -
6«
zelo
W>4 to je krilo, ki je z gu-jpi proti spodnjemu robu 0 razširjeno, primerno le za.vitke žene.
v .d vodilnimi tkaninami za so predvsem tista, ki se
tvveed
Mečkajo in se lepo čistijo:
den
, jersev, lodcn, gabar-
• platno in razne volnene Ranice s sintetičnimi vlak-
2BLEKE PISANE KOT pOLETNO CVETJE
Letošnja poletna moda je radostna. Pravijo, da tako r-^'ia kot so letos, ženska £°lctna oblačila še niso bila. j^mena in rdeča, travnato ze-
, a. oranžna i<n barva spanca bezga so v barvni lest-
Pomlad in
poletje
Valujoča krila — Obleke pisane kot poletno cvetje — Rim—Pariz—Firence — Udobni čevlji
vici prav na vrhu. Tudi klasična bela ali kombinacija črne in bele, ali modre in bele so modne. Cenjene v modnem svetu so tudi živahne črtaste tkanine. Prav zanimivo je, da se je pas pri oblekah zopet vrnil. Pri enodelnih oblekah je pas v naravni višini in poudarjen, pri dvodelnih oblekah pa je pogosto pomaknjen navzdol. Poletne obleke so često brez rokavov, prevladujoči kroj pa je kimono.
KOSTIMI — MLADOSTNI IN SVEŽI KOT POMLADANSKI VETER
Brez kostima ne gre. Pa naj bo v svežem pomladanskem dnevu ali v hladnem poletnem popoldnevu. Klasični kostim je vedno lep, če nam ni všeč, so nam modni ustvarjalci priskočili" s svojimi domislicami na pomoč.
Barve!
Živahne barve! Obleka z jopičem. Jopiči v modnih tonih — rožnati, rumeni in beli dopolnjujejo enobarvne obleke. Jopice so prav zaradi izrednih barvnih kombinacij tako poudarjene. Kroji jopic so mnogoteri. Zapenjajo se dvoredmo, imenujejo jih, »ste-ward jopice«, lahko so tudi povsem brez gumbov ali strogo klasične.
Obleke, ki jih nosimo pod temi jopiči so prav poudarjeno enostavne. Enobarvni modeli so ali krojeni v »princes« stilu ali povsem ravno. Dvobarvne obleke imajo zgornji del krojen kot nekakšen bluson, ali pa se tesno opri-jemlje telesa.
Novost v kolekciji poletnih kostimov je gotovo platno z rožastimi vzorci. (Me se bomo verjetno morale zadovoljiti le z novico, ker našim proizvajalcem kar ne uspe, da bi šli v korak z modo v drugih deželah. Zato ni nič čudnega, da sem na enobarvnem platnu, ki je sicer kar prijetna poletna tkanina, pa vendar v Italiji, Nemčiji že precej let znana, videla napis: — Najnovejše najmodernejše.)
Svila je priljubljena in cenjena tkanina za elegantne kostime in obleke. Na tej me-dlo-svet!ikajoči tkanini pridejo fantazijski vzorci čudovito do veljave. Pri izbiri bodimo zelo previdne. Upoštevajmo /barvo las, oči in kože!
Pariz — Courreges
Veliko- presenečenje v pariškem modnem svetu je zopet preskrbel Courreges. Njegovi izdelki kril so izredno kratki — torej kolena so po vsem nepokrita. Zelo rad ima belo barvo v kombinaciji z rumeno in tobačno rjavo. Pas na njegovih modelih je poudarjen, krila so valujoča, kratke jopice pa ustvarjajo videz zelo mladostne linije. Nov   je   tudi »predpasniški
Cevi j i z modno široko peto. Verjetno se bomo zanje prav vse navdušile.
učinek« na krilu. Torej sprednji del krila je dvojni! Vsekakor poslastica le za vitke ženske.
Parižanke se za slovesnejše priložnosti oblečejo v obleke iz sifona, »špic« ali organdi-ja. Romantično in nežno!
Rim — Antonelli
Zanimivi kroji, vesele barve in dober okus, so orožje modnih rimskih risarjev, s katerim se lovijo za naklonjenost žena doma in v svetu. Priznati jim moramo, da so veliki konkurenti svojim kolegom na bregovih Seine.
Verjetno ste že slišali za Antonellija, saj je njegova kolekcija zopet odnesla lovoriko. Kaj je značilno za njegove modele? Ovratniki so povsem majhni in rahlo odstopajoči. Krila so za spoznanje daljša, kljub temu jc polovico kolena nepokritega. Seveda so krila udobno široka in pogosto obdana z naborki ali gubami. Barve: vodeno modra in roza. Izjemno dovoli Antonelli ozko krilo pri kompletih, in sicer: k ozki enobarvni obleki — črtasta jopica. '
V   Florcnzl   je Venezianl
predstavil najširša krila. Izgleda kot da bi on ustvarjal samo za zelo vitke ženske, hudobnež bi rekel podhranje-ne, kajti njegova krila so pra-
vo razkošje. Jopice kostimov so kratke in s pasom tesno stisnjene.
Čevlji v letu 1965
Nizka, široka peta je prodrla predvsem pri športnih čevljih. Z veseljem lahko opazimo, da so se že tudi pri nas pojavili sem in tja v izložbenih oknih modni čevlji. Torej pete so postale močnejše, nižje in često so precej pomaknjene nazaj. Odsekana konica je pogostejša kot okrogla oblika čevljev. Za zvečer si lahko dovolimo višjo in ožjo peto.
Nogavice!
Visoka moda želi uveljaviti zopet nogavice s črto. Bomo videle, če ji bo uspelo. Poudarjajo, da je ženska noga res ženska in privlačna v no-
gavicah s črto. Verjetno pa se bomo začudile, da so na modnih revijah v Franciji in Italiji prikazovali povsem bele nogavice, take kot so jih nosile naše babice. Verjetno je to le modna muha —enodnevnica. Prav gotovo sc tudi ne bodo obnesle nogavice v istem vzorcu kot obleka, kot so se pojavile predvsem na italijanskih modnih revijah.
M. T.
Prvomajsko kosilo
Juha z možganovimi cmoki: v loncu kuhamo hrbtišče kokoške in drug perutninski drobiž, dodamo košček govedine, ki jo pozneje lahko uporabimo za govedino v solati, vmes kuhamo nekaj več zelenjave kot po navadi: korenje, peteršilj, zeleno. Dodamo še košček pora, nekaj zrnc popra in košček muš-katnega oreščka. Da bo juha okusnejša, kuhamo vmes še kos cvetače.
Možganovi cmoki: 2 žlici masti, 2 jajci, 2—3 žlice mleka, 1/4 litra drobtln, žlica moke, sol, poper. Penasto vmešani masti primešaj mleko, drobtine, na maslu ocvrt peteršilj, osnažene p rop ražene možgane z moko in dišave. Oblikuj za oreh debele cmoke in jih aH zakuhaj ali pa jih prej ocvri in daj v juho ocvrte.
Telečji zrezki: štiri telečje zrezke, štiri rezine prekajene in kuhane šunke, dve trdo kuhani jajci, sol, poper, ma,st, čebula in polovico ko zarca jogurta ali kislega mleka. Zrezke malo potolče-mo, solimo, popramo in položimo na vsak zrezek po eno rezino fcumke in po polovico trdo kuhanega jajca. Zrezek zvijtmo, povežemo z nitko in položimo v vročo maščobo,   na  ocvrto čebu-
lo. Pokrito dušimo približno pol ure. Med dušenjem po potrebi dolivamo toplo vodo, da se zrezki preveč ne zapečejo, ampak zmehčajo. Zrezkom odstranimo nitko im jih položimo na ogret ovalen krožnik, kamor priložimo tudi prazenc rezance. V masti zmešamo pol žličk«? moke in dolijemo jogurt. Ko to prevre, polijemo po zrezkih.
Rezanci: štirideset deka-gramov širokih jajčnih rezancev, slan krop, žlica masti in prav toliko drobtin. Rezance damo v vrelo slano vodo. Kuhane stresemo na cedilo in odtečene stresemo v zarumenelc drobtine. Malo popražimo.
Solata: tričetrt kilograma solate, oljo; kis, sol, žlička drobno /rezanega drobnjaka. Sladica: orehovi rogljiči Rabimo 28 dekagramov masla, 28 dekagramov bele moke, 17 dekagramov zmletih orehov, 14 dekagramov sladkorja, malo cimeta, 1 jajce.
Zdrobiš maslo in moko, dodaš jajce, sladkor in orehe s cimetom in zgneteš. Pol ure naj počiva na hladnem. Nato oblikuješ rogljiče. Malo ohlajene povaljaš v sladkorni moki, ki smo ji dodali vanu-lijev sladkor.
Po Prešernovih stopinjah
VESTOVI S ŠEMPETRA, PESNIKOVI PRIJATELJI
A vrnimo se na šmartin-sko pokopališče, kjer nas ob nagrobnikih teh Prešernovih prijateljev spet prevzame ne-. ugodje. Spričo zanemarjenosti propadanja m popolne pozabe dragocenih spomenikov, dragocenih predvsem za našo kulturno zgodovino!
Na osrednjem nagrobniku »Familie Vest« je še viden grb teh plcmičev: visok obelisk, ki ga ovija kača. Na tem kamnu je vklesano tudi ime Frančiške pl. Vest, roj. Potočnik (1786 — 1871). Soditi smemo, da nam prav ta dekliški priimek dovoli izreči domnevo o neki sorodstveni zvezi med inženirjem Francem Potočnikom (prvim lastnikom Goldensteinove pesnikove podobe) in materjo njegovega prijatelja Viktorja pl. Vesta. Vsekakor bo treba prej ali slej odkriti tančico neznanja s te zanimive, našemu narodnemu preporodu naklonjene plemiške rodbine. Vemo le, da je bil Viktorjev in Marijin oče, Jožef pl. Vest od 1. 1816 dalje profesor za kmetijstvo na ljubljanskem liceju in da je umrl 6. marca 1832. Njegova vdova se je potem posvetila graščinskemu gospodarstvu in vzgoji obeh otrok. Sin Viktor je postal v drugi polovici 19. stoletja sodnik. Bil je nekaj let predsednik deželnega sodišča v Osijeku, pozneje pa v Celovcu. — Seči pa je moral njegov rod prav v nedavni čas. Podpisani se spominja kot svojega nekdanjega dijaka Viktorja Vesta iz šmartnega pri Kranju, ki je v 1. 1937 končal tekstilno šolo in pozneje služboval kot tehnik v tovarni »Jugočeški« (sedaj »Iskra«). Vedno resni, vestmi in nekam otožni mladenič je v vojni padel...
Kako je vse minljivo in kako tone sleherni spomin, vidimo tudi iz žalostnega dejstva, da nam vsaj do zdaj ni znan noben slikovni material, ne od Vestovih, ne od Potočnikovih. Zveni .skoraj kot paradoks ali pa kot ironija usode; prav inženir Franc Potočnik (1811 — 1892), ki je bil ob Prešernovi smrti ves obupan, ker se ni ohranila nobena pesnikova podoba; sam ni zapustil svoje slike! V klcalii-st.čni vnemi je takrat rotil Mateja Langusa, naj pride vsaj mrtvega Prešerna slikati — a se mu tudi to ni posrečilo, ker je bil Langus prav tedaj sam nekaj bolan. Zdaj pa se zaman obračamo na Potočnikove sorodnike, da bi nam odkrili kako sliko za našo literarno zgodovino tako zaslužnega in zanimivega moža. Slika bi vendar morala obstojati, saj je bilo ob koncu 19. stoletja fotografiranje že prava moda. Poizvedovali smo pri še živečem Potočnikovem sorodstvu — a zaman. BiH bi zelo hvaležni, če bi nas kdo od bralcev opozoril, da se motimo in da bi kaka slika Vestovih ali Fr. Potočnika le utegnila dobiti.
Spričo tako atraktivnih nagrobnikov, ki stoje še danes na Šmartinskem pokopališču ob cerkvi, bo kar prav povedati mlajši generaciji dvoje zanimivosti: da, Šmartno s Stražiščem in Gaštejem nikoli ni bilo v svoji starejši zgodovini vezano na Kranj, Sava je bila tedaj jasna meja, kar je bilo vasi in cerkva na desnem bregu,, so spadale pod Šmartno, torej že pod brižin-sko gospostvo.
Druga zanimivost šmartna pa je v tem, da je prvotna cerkev te župnije stala tik ob Savi, prav zraven sedanjega savskega mostu, da malo zidc'vja je še danes vidnega pri bivši vratarnici nekdanje »Jugočeške«. Cerkvica je bila zelo stara, saj je njen prvi župnik Viljem Loški, znan že iz I. 1286. Omembe
Korec za takoimenovano »rumfordsko« juho
vreden je tudi podatek, da je v letih od 1445 do 1463 tu župni koval poznejši prvi ljubljanski škof Žiga grof Lam-berg.
Ker pa je postala stara cerkvica ob Savi za veiiko šmartinsko župnijo pretesna, je podjetni Urban Cavalicr že 1. 1726 začel pogajanja s škofijo, da bi mu dovolili zidavo rove cerkve na ravnini nad Savo. Utemeljeval je svoje prošnje tudi z resnično važnim vzrokom, da deroča Sava ob vsaki povodnji trga cerkveno zemljišče in da preplavlja pokopališče okrog nje. Po dolgih osmih letih, polnih težav, je dogradil sedanjo novo cerkev v Šmart-nem. Prav istega leta 1734, ko je že 74-letni duhovnik dovršil svoje življenjsko delo, je ves grenak in razočaran nad svojimi žuipljanrf, umri ...
NEKDANJI SCHROTTENTHURN
Toliko o šrnartnem! Pa spregovorimo še par besed o šempe trskam gradu, domovanju Prešernu prijateljske rodovi ne pl. Vest.
Gradič stoji kak kilometer daleč od šmartnega, prav pod pobočjem šmarjetne gore. Imenoval se je nekoč Schrot-tenlhurn, zgradili pa so ga že v 16. stoletju brižJnski žikofjc. ki so tedaj j>osedova-
li vse ozemlje do Save in celo Okroglo onkraj Save, na levem bregu. Potem je Schrotlenthurn menjal več raznih gospodarjev, za protestantskimi plemiči Siegers-dorffi so prišii Praebolti, 1. 1760 pa jc tu že gospodaril Josio Anton de Garzarolli. Tudi ta priimek preberemo na grobni plošči Vestovih, dokaz torej, da je graščina prišla v roke novih gospodarjev plemiške družine Vest po sorodstvenih vezeh.
Nad vrati šempetrskega portala je pritrjen grb brzinskih škofov in vklesana letnica graditve 1574. Skromni Vesti svojega grba pač niso silili na grajsko fasado, ohranili so ga le na svojem nagrobniku ...
Prav blizu gradu, niti streljaj odtod stoji še danes kapelica Sv. Petra (prav po njej je dobil nekdanji grad Schrottenlhum svoje sedanje ime Šempeter). V času vdora protestantizma v naše kraje, v 16. stoletju, so se v kapelici sestajali luterani k svojim pridigam. Celo sosednji gra-ščaki Siegersdorfferji so se kot prepričani protestantje dali pokopati v njej.
Zmagovita proti reformacija, ki je luterane izgnala iz naših krajev, je celo to dosegla, da so Siegersdorfferie spet izkopali in odstranili iz šempetrske kapelice. Znova so jo po katoliškem obredu posvetili 1. 1645, kot nam pove letnica nad vrati.
Danes kapelica razpada, kljub temu, da bi jo bilo vredno kot majhen, a zgodovinski objekt le ohraniti. Zanimiv je star lesen strop v kapelici in dve gotski okni. Na oni od sten je visela še pred par leti tabla z žalostnim napisom o lakoti, ki je 1. 1815 zajela gorenjsko deželico zaradi izredno slabih letin. Zraven table je visel korec, s katerim so delili stra-dajočim takoimenovano »rumfordsko« juho. — Tabla in korec sta sedaj zaradi varnosti deponirana v Gorenjskem muzeju v Kranju.
Morda ne bo napak, spregovoriti še par besed o tej »čudežni« juni. Recept zanjo je napravil ameriški fizik in kemik sir Benjamin Thompson Rumford (1753 — 1814), ki je kot plemič pobegnil pred ameriško revolucijo v Evropo in postal pozneje vojni minister in kancler bavarske vlade v Nemčiji.
Rumfordske juhe, ki so jo v letih lakote delili tudi drugod po Slovenskem (v Ljubljani so jo delili revežem pri frančiškanih in uršulinkah) je zaradi table z natančnim opisom juhe in s slikovito prilogo v obliki originalnega pločevinastega korca, le v Kranju tako nazorno zgodovinsko izpričana.
Bistvena sestavina rumfordske juhe so bile poleg vode in soli, še kis, krompir, (grah ali ječmen) in kruh. Zabelili so s slanino. Dodali pa so včasih tudi ne-kai mesa. kosti ali krvi.- —
Vežtova nagrobna plošča v Stražišču
Natančna sestava pa je bila tale: 20 funtov in 16 lotov vode (1 funt - 56dkg, 1 lot = 17.5 gr.), 26.5 lotov vinskega kisa, 11 lotov soli, 5 funtov in 10 lotov 'krompirja (ali graha, ječmena ali pa mešanice vseh treh sestavin) in 1 funt praženega kruha. To je bila količina za 24 oseb, ki so bile od te hrane site menda ves dan; vsaj tako govori priporočilo kranjskega deželnega glavarstva, ki še pristavlja, da je cena za vso količino sestavin le pol goldinarja.
Biti pa je tedaj moralo zelo hudo, saj kronike govore tudi o tem, da so kmetje ria Primorskem jedli celo travo in koreninice, kmetje na štajerskem pa zmlete vinske tropine, moko iz koruznih stor-žev in podobno.
Pesnik Valentin Stanič se je obrnil v tej stiski naravnost na tedanjega avstrijskega cesarja Franca:
»Smo polni nadlog, daj kruha nam Fronc! .
Ce ne pa, o Bog, brž smrt, da bo kanc!c
Tako smo kratek sprehod v Šmartno im v delček njegove preteklosti, končali. Ne moremo pa si kaj, da ne bi po zgledu naših starih piscev, tudi mi povabili popotnike,' ki bodo kdaj spešili na Jošt, naj si ogledajo in prebero napise na nagrobnikih, tako tesno zvezanih s Prešernovim genijem in njegovo osebno-n ost jo. Tudi ob šempetr-skem gradu se velja spomniti mladega Vesta in njegove sestre, ki sta pesnika cenila in rada imela še za njegovega življenja. Takih prijateljev pa je imel Prešeren tedaj le malo. In prav za to so vsaj ti vredni našega hvaležnega spomina.
ČRTOMIR ZOREČ
Nagradna križanka i
Uredništvo »Glasa« je pripravilo za reševalce križanke tele denarne nagrade:
1. nagrada — 10.000 din
2. nagrada — 5000 din
3. nagrada — 3000 din
4. nagrada — 2000 din
5. do 10. nagrada — 1000 din
Rešitve pošljite na uredništvo »Glasa« do četrtka, 13. maja 1965.