LETO XXXVIII., ŠT. 23 Ptuj, 20. junija 1 985 CENA 30 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Bo sušilnica usposobljena do žetve? (stran 2) Urejanje prostorov in vzreja perutnine (stran 5) Vesten obrtnik in ljubitelj planin (stran 6) Mi brigadirji (stran 8) Velika prireditev v Bukovcih (stran 9) Marija Šešerko druga v finalu pokala članica atletskega kluba Ptuj Marija Šešerko se je odlično odrezala v finalu atletskega poka- la Jugoslavije. V svoji specialno- sti, skok u v daljino, je osvojila odlično drugo mesto z rezultatom 590 centimetrov, kar je za jugo- slovanske razmere dober dosežek in seveda novi osebni rekord. Kaže da je Marija v odlični formi in po besedah trenerja Ljuba Čučka lahko pričakujemo približanje meji šestih metrov. V Beogradu, kjer je bilo flnale, je dvakrat na- stopil tudi Mirko Vindiš. V teku ■a 10 kilometrov je osvojil četrto mesto, na polovico krajši progi pa je bil peti. S tem je znova dokazal, da je že v ožjem jugoslovanskem vrhu med dolgoprogaši. Obema tudi naše čestitke! 1. k. Uspešen preizkus usposobljenosti v soboto je bila v Varaždinu osma medrepubliška vaja civilne zaščite BRATSTVO — ENOTNOST — SOLIDARNOST, v kateri je sodelovalo prek tisoč udeležencev iz štirinajstih bratskih občin socialističnih re- publik Hrvatske in Slovenije. Vaja je izredno uspela, poznavalci pa pravijo, da je letos največja te vrste v Ju- goslaviji, foto: Lojze Cainko ZMDA SLOVENSKE GORICE 85 Brigadirje moti dež Nestalno in predvsem deževno vreme povzroča brigadirjem 1. iz- mene ZMDA Slovenske gorice velike preglavice. Doslej so zaradi te- ga izgubili kar tri delovne dneve, kar precej vpliva tudi na dolžino iz- kopanega jarka v Destmiku. Kljub temu so do danes izkopali že prek 800 m jarka na trasi, ki je zelo težka. Poteka ob lokalni cesti v Destr- niku, kjer je teren zbit in poln skalnatih samic, zato si pri delu poma- gajo tudi s kompresorji. V prvi izmeni ZMDA Slovenske gorice je trenutno 164 parov pridnih rok (od tega le 22 ženskih), ki so združeni v brigadi Ljubijski rudar iz Prijedora, MDB 11. Oktomvri iz Kumanovega, MDB Zbra- timljeni gradovi iz Celja, Cuprije, Doboja ter MDB Vita Vukosavljev iz Pančeva. Brigadirji so imeli že obiske iz Pančeva in Prijedora, sicer pa pravijo, da se v Domavi in Destmiku dobro počutijo in da jih do- mačini sprejemajo kot za svoje. Poleg dela na trasi so zaživele tudi interesne dejavnosti; razni krožki in tečaji so dobro obiskani, zaživele pa so tudi športne aktivno- sti. Bravo brigadirji, le tako naprej! Utrinek z deloviiča akcije v Destmiku Fotografiji: M. Ozmec ORMOŽ-ŠPANIJA Ljubiteljem rokometa se obeta pravi športni užitek. V Me- stni grabi bo namreč nocoj gostovala reprezentanca Španije, ki jo vodi naš strokovnjak Branislav Pokrajac, v njej pa je največ igralcev Atletica in Barcelone, med njimi so odlični vratar Ricco ter igralci Alonso, Gomes in Garcia, dobro znani tudi našim lju- biteljem rokometa s srečanj z Metaloplastiko in z olimpijskih iger. Srečanje se bo začelo ob 19. uri. 1. k. Tudi kmetje na dopust Konec lanskega leta so v sindi- kalno organizacijo pri kmetijski zadrugi Ptuj sprejeli 37 kmetov. Sedaj so ustanovili še prvo kmeč- ko počitniško skupnost v Sloveni- ji, vanjo je trenutno vključenih 19 Članov. Ti so z lastno udeležbo in s pomočjo kredita pri hranilno- kreditni službi ptujske zadruge kupili počitniško prikolico, ki jo bodo postavili v Moravske toplice. Tako bodo letos kmetje prvič or- g9nizirano letovali. Primer kme- tijske zadruge Ptuj je vsekakor spodbuden in vreden posnemanja. JB Dogovor o večjem sodelovanju s Tomosom Predstavniki delovne organizacije AGIS v Ptuju so v petek, 7. ju- nija, podpisali v Kopru samoupravni sporazum o združitvi v poslo- vno skupnost motorne industrije TOMOS, s katerim so še bolj utrdili že skoraj tridesetletno poslovno tehnično sodelovanje in postavili te- melje za še konkretnejše poslovne odnose, ki bodo tudi na področju združevanja sredstev za rekonstrukcijo Tomosa. V poslovno skupnost motorne industrije Tomos je vključenih prek štirideset članov od proizvajalcev, dobaviteljev delov in trgovske mreže, ki na tržišče plasira tomosove proizvode. V Tomosu pa so se pred nedavnim mudili tudi predstavniki ob- činske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj z namenom, da se pogovorijo o možnostih drugih oblik sodelovanja, saj v ptujski občini razpolagamo z potrebno delovno silo in drugimi pogoji za ustanovitev obrata. mš Pred sejami zborov SO Ptuj Prihodnji teden se bodo na ločenih sejah sestali zbori Skupščine občine Ptuj. Družbe- nopolitični zbor se bo sestal 26. junija. Zbor Jcrajevnih skupnosti 27. junija zjutraj, tri ure za tem pa še Zbor združenega dela. , Na sejah vseh treh zborov bo prav gotovo namenjena glavna pozornost osnutku dolgo- ročenga plana občine Ptuj za obdobje 1986 — 2000, ki ga bodo delegati in delegacije prejeli šele z naknadno poslanim gradivom . Nadalje bodo delegati v vseh treh zborih obravnavali informacijo o uresničevanju po- litike razvoja kmetijstva v ptujski občini, sprejeli bodo stališča in predloge do gradiv iz f)ristojnosti Skupščine SRS, sklepali o pred- ogu delovnega programa zborov občinske skupščine za letošnje tretje trimesečje, opra- vili volitve, imenovanja in razrešitve ter obravnavali delegatska vprašanja. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta v skladu s svojimi pristoj- nostmi obravnavala še predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prora- čunu občine Ptuj za letošnje leto, osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Gajevci —Placarov- ci in sprejela nekaj sklepov o soglasju k samoupravnim aktom. Zbor krajevnih skup- nosti pa bo dodatno sklepal še o predlogu odloka o določitvi imen in območja ceste v krajevni skupnosti Bratje Reš v naselju Štuki. Gre namreč za to, da se odsek prenovljene ceste od Srednješolskega centra v F*tuju do Mestnega vrha, hišna št. 4 imenuje Volkmer- jeva cesta, torej za uradno podaljšanje te ce- ste. FF Ob dnevu civilne zaščite Varstvu in zaščiti prebivalstva pred posledicami vojnih akcij je bila posvečena velika pozornost ze takoj v začetku narodnoos- vobodilne vojne. Kazala se je v skrbi za ranjence in bolnike, v or- ganiziranju in delovanju sanitetne službe, organiziranih umikih civilnega prebivalstva z ogroženih območij pod zaščito borcev na- rodnoosvobodilne vojske, za kar ima izredne zasluge tovariš TITO. Vsa ustvarjalnost tovariša TITA je bila prežeta z socialisti- čno etiko, katere najpopolnejši izraz je bila skrb za človeka. Tudi v najtežjih razmerah hudih sovražnih ofenziv je tovariš TITO poudarjal humanizem, ko je v največji možni meri skrbel za bor- ce, zlasti za ranjence in bolnike. Tako lahko trdimo, da je bil te- melj našemu sistemu zaščite in reševanja ljudi in materialnih do- brin položen že v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revo- luciji. TITOVA skrb za človeka je vtkana v moralne vrednote naše samoupravne socialistične skupnosti ter v samoupravno zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, katere pomem- ben del je civilna zaščita. Organiziranja oblik zaščite in reševanja ljudi in materialnih dobrin smo se v naši Jugoslaviji načrtno lotili ze takoj po osvoboditvi, z organirAranjem protiletalske obrambe do 195J. leta, zatem pa vsebolj razvejanega sistema civilne zašči- te. Leto 1955 štejemo v civilni zaščiti za prelomno leto za njen razvoj. Zvezna ljudska skupščina je 16. junija sprejela Zakon o narodni obrambi, v katerem je prvič uporabljeno ime »civilna za- ščita«. Predsednik republike Josip Broz-TITO je Ukaz o razglasi- tvi omenjenega zakona podpisal 20. junija 1955, zato je bil z do- govorom v letu 1978 ta dan določen za Dan civilne zaščite Jugo- slavije. Naloge, cilji, vsebina dela in razvoj civilne zaščite so sestavni del organiziranosti naše samoupravne socialistične družbe ter sa- moupravne zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samo- zaščite. Civilna zaščita s svojim obstojem, organiziranostjo, uspo- sobljenostjo in učinkovitostjo prispeva pomemben delež k delova- nju političnega sistema socialističnega samoupravljanja in utrje- vanju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Civilna za- ščita se vsebolj uveljavlja kot organizirana obrambno-zaščitna in družbena samoupravna sila, pripravljena in sposobna, da tako v morebitni vojni, kot v mirodobnih pogojih življenja in dela izvaja svoj del nalog pri zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih in dru- gih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter izrednih raz- merah. Neposredni interes vsakega našega človeka mora biti, da si- stem zaščite in reševanja, zlasti še izvajanje preventivnih ukrepov, uspešno deluje v družini, stanovanjskem oloku, ulici, vasi, kraje- vni skupnosti, v združenem delu ter v vseh okoljih samoupravne, politične in društvene organiziranosti delovnih ljudi in občanov. Vsak naš človek mora vedeti, kaj je dolžan storiti in kako se mora obnašati ob naravnih in drugih hudih nesrečah ali v morebitni vojni, predvsem pa kako pomagati sebi, družini, sočloveku. Naša zasnova civilne zaščite temelji na načelih socialistične solidarno- sti in humanizma, zato je ne sestavljajo le enote in štabi, ampak vsi delovni ljudje ter občani, ker je naša ustavna pravica in dolž- nost, da izvajamo ukrepe zaščite in reševanja ljudi ter material- nih in drugih dobrin. Vzor socialističnega humanizma so nam člani gasilskih in drugih organizacij, ki nesebično, požrtvovalno in uspešno na prostovoljni osnovi izvajajo zaščitne in reševalne naloge, zato gre prav njim ob Dnevu civilne zaščite še posebno priznanje in zahvala. Letošnji 20. junij — Dan civilne zaščite Jugoslavije, ki ga praznujemo v jubilejnem letu 40-letnice osvoboditve, nam do spodbuda za še hitrejši razvoj in krepitev civilne zaščite v naših delovnih in bivalnih okoljih! Feliks Bagar Jutri zasedata zbora SO Ormož Medtem ko je družbenopolitični zbor Skupščine občine Ormož že zasedal 17. junija popoldne, se bosta jutri, 21. junija na ločenih se- jah sestala še Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti SO Ormož. Oba zbora imata enako število točk dnevnega reda, le z eno razli- čno. Tako bodo delegati ZZD obravnavali poročilo o izvajanju ukre- pa družbenega varstva za obdobje od 28. januarja do 30. aprila v TOZD Bančna oprema Ormož in povzetek sanacijskega programa za delovno organizacijo Primat in TOZD Bančna oprema Ormož (o tem so razpravljali v ponedeljek tudi delegati DPZ). Delegati Zbora kra- jevnih skupnosti pa bodo pod to točko obravnavali predlog smernic za postopno reševanje komunalne in varstvene problematike okolja (vodooskrba, kanalizacija, odpadki). Delegati obeh zborov bodo sklepali še o predlogih odlokov o pri- znavalninah udeležencem NOV, o uskladitvi odloka o urbanističnem redu v občini Ormož in o uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu indu- strijske cone Ormož. Nadalje odlok o pogojih za priložnostno opra- vljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijače zunaj poslovnih prostorov v občini ter o osnut- ku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju kmečkega turizma v občini Ormož. hnako kot v DPZ bodo spregovorili tudi o dveh dokumentih iz pristojnosti Skupščine SRS. Gre za osnutek dolgoročnega plana SR Slovenije do leta 2000 in za predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega raz-, voja SR Slovenije. Obravnavali bodo še nekatere premoženjsko pra- vne zadeve in nazadnje vprašanja delegacij, delegatov in odgovore nanje. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 20. junij 1985 - TEDNIK Prihodnost ptujskega turizma — v toplicah Čeprav imata gostinstvo in tu- rizem »vso podporo«, je njegov delež v družbenem proizvodu občine majhen, le okrog 2 od- stotka. Opazno je, da je ta pano- ga v zadnjih letih v težkem polo- žaju, izjema je lansko leto, ko be- ležimo porast gostov, dohodka in akumulacije. Občutno se je povečalo število nočitev in obisk tujih gostov, dvakrat bolj kot je bilo poprečje republike. Kot je povedal Janko Bezjak, predsed- nik IS SO Ptuj, se ti ugodni tren- di nadaljujejo tudi letos. Gostinstvo in turizem počasi napredujeta, osnovni vzrok so minimalna vlaganja v preteklih obdobjih, posebej v tem srednje- ročnem obdobju. Minimalno smo povečali število postelj in to z bungalovi v Ptujskih toplicah. To je premalo, da bi dosegli izra- zitejši razvoj. Glavni zaviralni dejavnik za gostinstvo je v tem obdobju padec življenskega stan- darda občanov, dražji pre- vozi . . . Drugi zaviralni dejavni- ki so zaviti pod tančico subje- ktivnosti. K temu lahko dodamo še organizacijske hibe, pomanj- kljivosti pri urejanju mesta in podobno, kar se odraža v manj- šem interesu tujcev do naših zna- menitosti. Glavne upe za razvoj turizma v ptujski občini smo pred leti po- lagali v toplice. Po besedah .lan- ka Bezjaka je tako tudi danes, čeprav bležimo v njihovem raz- voju zastoj od leta 1978, ko je bi- la zgrajena druga faza. Od takrat v toplicah nismo zgradili nič po- membnega, razen nekaj bungalo- vov in fizioterapije. Razvoj je danes v prelomni fa- zi — ali omejiti to dejavnost v smislu komunalnega objekta ali zastaviti smelejši razvoj: v krepi- tev zdraviliškega turizma, kar je po oceni Janka Bezjaka edino sprejemljivo. Krepitev zdraviliškega turizma in tuji gosti sta devizi ptujskega turizma. »V sedemdesetih letih smo za- mudili gradnjo hotela. Vzrokov je precej; eden je, da se investi- torji nismo mogli dogovoriti gle- de lokacije (mesto ali toplice). Gradnja hotela ostaja predno- stna naloga v novem srednjero- čnem obdobju in to v toplicah. Tu dileme več ne more biti. Določene realne možnosti vi- dimo v smeri združevanja sred- stev. Dobili naj bi jih iz različnih virov v okviru Podravja. Določe- ni projekti že obstajajo. Hotel naj bi imel vsaj 200 postelj z vse- mi ostalimi pripadajočimi objek- ti — za dejavnost zdraviliškega turizma. Ptujski turizem je v poprečju Podravja, kamor sodi tudi Mari- bor s svojim Pohorjem, ki trenut- no izkorišča le kratko zimsko se- zono. Poletje Pohorje ni uveljavi- lo. Sedaj vidimo skupno možnost v kombinaciji razvoja Pohorje-^ zdraviliški turizem. Razvoj bo potrebno voditi preko poslovne skupnosti ali konzorcija, ki je v ustanavljanju. Naši gostinci — družbeni in zasebni — se trudijo za čim večji promet. Tega jim ne moremo očitati. Njihova ekonomska moč jim onemogoča večjo agresiv. nost, ki se izraža v reklami, v od. pravljanju določenih slabosti in podobnem. Poleg tega razpola- gajo z bogatim programom naj. različnejših prireditev. Po podatkih, s katerimi razpo. lagamo, lahko letos pričakujemo vsaj takšne aktivnosti in zavze- tost, kot je bila v preteklem letu. Perspektivo bomo uresničili, če bomo pridobili goste od dru. god in če bomo gostu ponudili nekaj atraktivnega. Naša atra- ktivnost pa so toplice,« je ob koncu povedal Janko Bezjak. MG iNVESnCUA V TOVARNI MOČNIH KRMIL Bo sušilnica usposobljena do žetve? 2e pred mesecem smo poroča- li o preureditvenih in razširitve- nih delih v tovarni močnih krmil kmetijskega kombinata Ptuj v Dražencih. Takrat smo tudi zapi- sali, da izvajalci del obljubljajo, da bodo dela končali do začetka žetve in sušenja zrnja. Ko so se v petek sestali predstavniki za- drug, komiteja za kmetijstvo in Intesa ter tovarne močnih krmil, pa so bili zaskrbljeni zaradi dej- stva, da dela ne potekajo po na- črtu. Gradbena in elektroinstala- cijska dela so sicer na »teko- čem«, zatika pa se pri montaži strojne opreme. Kot je povedal direktor TOZD Tovarna močnih krmil se zaveda- jo kaj bi pomenilo za ptujsko ob- Pogled na gradbišče v teh dneh čino dejstvo, da sušilnica do časa žetve ne bi bila nared. V bližini ni sušilnic s podobnimi zmoglji- vostmi, ki bi lahko prevzele okoli 10 tisoč ton pšenice iz kmetijstva ptujske občine. Sušilni center v Dražencih je zdaleč največji v Podravju. Na zadnjem sestanku z izvajalci so ti sicer zagotovili, da bodo delo opravili pravoča- sno, vendar... Ko bo investicija v tovarni močnih krmil zaključena, bodo lahko posušili na uro 60 ton pše- nice in okoli 45 ton koruze. V eni uri bodo lahko prevzeli 120 do 200 ton zrnja. Tako bo center v Dražencih dolgoročno zagota- vljal sušenje pšenice in koruze. JE Rezervacijsko-informacijski center v Podlehniku 13. junija je Atlas v Podlehniku odprl rezervacijsko-intormacijski center, drugega od štirih centrov, kolikor jih namerava odpreti v Sloveniji in za katere so se odločili na podlagi ankete med gosti na Šentilju. Odgovore, ki so jih dobi- li, bodo koristno uporabili. Predvsem je pomembno, da kar četrtina anketiran- cev prihaja k nam, ne da bi vedela kam. Pri tej odločitvi pa jim bodo pomagali v rezervacijsko-informacijskih centrih. Od zasnove do realizacije je prešlo le štirideset dni, je na otvoritvi poudaril Matjaž Plausteiner, direktor Atlasove poslovalnice v Ljubljani. S Petrolom so se hitro dogovorili. Prepričani so, da bodo oboji imeli koristi od tega. Z ustanovit- vijo teh centrov uresničujejo tudi sklepe zvezne konference SZDL Jugoslavije, ki je v razpravi o turizmu še posebej poudarila potrebo po okrepitvi informacij- ske službe, zlasti še na določenih vpadnicah. Vzroki za sodelovanje s Petrolom so v prvi vrsti ekonomski, saj če bo gost ostal tu, bo tudi nekaj potrošil, poleg tega privlači tudi kvaliteta. V podlehniškem centru so zaposlene tri Ptujčanke, ki bodo gostom dajale informacije od jutra do večera — po potrebi tudi dlje. Gre pa za vse vrste turi- stičnih informacij, ki jih gost, ko pride v neko državo, potrebuje. Seveda bodo ob tem »nevsiljeno« ponujale tudi ponudbo domačega kraja in njegove okolice. Pomembno je, da bo gost dobil celovito, pravočasno in zanesljivo informacijo. Atlas je prvi med turističnimi organizacijami v Jugoslaviji uvedel radijski sistem, ki povezuje vseh 43 poslovalnic. MG 30 LET KB MARIBOR Prikaz dosežkov Tridesetletni jubilej bodo delavci KE Maribor proslavili delovno, pod naslovom »KB Maribor — 30 let vaša banka«. Jubilej sovpada z obletnico bi- vše komunalne banke, sedaj poslovne enote Ptuj. Ob tej priložnosti bodo ocenili gospodarske dosež- ke članic banke. Franc Lukman, vodja poslovne enote je povedal, da je banka s svojo dejavnostjo precej pnspevala k hitrejšemu razvoju gospodarstva tega območja — Podravja oziroma ptujske občine. Res pa je tudi, da je to gospodarstvo imelo nekoliko počasnejši, ven- dar zdrav razvoj. Dosežki se vidijo v proizvodnih in drugih rezultatih. Zato so se odločili, da bodo ob jubileju prikazali dosežke gospodarstva in drugih dejavnosti v sliki in besedi v izložbi Mercatorjeve blagovnice v Ptuju. Namesto od inflacije napihnjenih številk o giba- nju bilančne vsote, plasmajev banke oziroma poslo- vne enote, bodo govorili rezultati združenega dela in drobnega gospodarstva; teh pa gotovo ni malo. Izložbo si bodo občani lahko ogledali od 17. do 30. iunija. MP. Žetev se bliža Minulih 14 dni pšenica ni pridobivala lepe rume- ne barve, saj je za to manjkalo sončnih žarkov. Tudi prav je tako, saj je za zorenje še čas. Prav v tem ča- su zrna debelijo in pridelek bo obilnejši, če bomo pričeli žeti nekoliko pozneje. O tem smo se najbolje prepričali na lanskem primeru. Letos si seveda želi- mo v času žetve lepega vremena, tako bodo zrna bolj suha in stroški sušenja manjši. Sicer pa pred- stavlia letošnje sušenje zrnja precejšen problem, o tem poročamo v posebnem sestavku. Lahko bi rekli, da je za organizirano žetev in prevzem pšenice vse pripravljeno. Konec minulega tedna so se o tem pogovarjali predstavniki obeh kmetijskih zadrug v ptujski občini, Intesa iz Mari- bora, kmetijskega kombinata — Tovarne močnih krmil ter občinskega komiteja za kmetijstvo. V obeh zadrugah — Ptuj in Lovrenc — so že pripravili vse iKJtrcbno za nemoteno žetev in prevzem zrnja. kmetijska zadruga Ptuj bo prevzemala zrnje na 20 že običajnih mestih, kmetijska zadruga Lovrenc pa na štirih. V obeh zadrugah imajo dovolj kombaj- nov, ki bodo lahko ob ugodnem vremenu pravoča- sno i>ospravili letošnji pridelek. Zaenkrat še ni zna- na cena kombajniranja, o tem bo med drugim bese- da tudi na pogovoru z lastniki kombajnov, ki ga bo v nalsednjih dneh sklical komite za kmetijstvo. Tu- di o ceni pšenice ni mogoče reči nič dokončnega, saj zvezni izvršni svet še ni sprejel dokončne odloči- tve. Koliko pšenice bomo letos prevzeli? Kmetijska zadruga Ptuj ima pogodbeno zagotovljen pridelek s 766 hektarov, kmetijska zadruga Lovrenc pa s 136 hhektarov. Povprečen trlni pridelek na teh hektarih naj bi znašal 2.500 kilogramov. Po izkušnjah iz prejšnjih let pa računajo tudi na nepogodbene koli- čine, ki naj bi pomagale izpolniti kolidnske plane v obeh zadrugah. Potrebno je dodati Se to, da imajo v zadrugah dovolj koruze za zamenjavo, kmetje jo lahko dobijo kadarkoli. . JB ORMOŽ Manj brezposelnih? Letos naj bi se število zaposlenih v ormoški občini povečalo za 6,9 odstotka, tako je zapisano v resoluciji. Organizacije združenega dela pa so napovedale celo 8,1 odstotno rast zaposlenosti. Podatki za prve tri mesece govore, da prizadevanja gredo v dogovorjeno smer. Ob koncu marca je bilo v ormoški občini 3757 zaposlenih ali 68 več kot decembra lani. To pomeni, da se je število zaposlenih v prvih treh mesecih povečalo za 1,8 odstotka. Kljub temu pa je poprečna zapo- slenost v tem obdobju v primerjavi s poprečjem preteklega leta nižja za 1,1 odstotka. Organizacije združenega dela v občini Ormož so v prvih štirih mesecih prijavile potrebe po zaposlitvi 222 delavcev, kar je za 38,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. To je vplivalo na zniža- nje števila brezposelnih, ki jih je bilo konec aprila 460, konec decem- bra lani pa 533. Delavce so iskali predvsem v Tovarni sladkorja, v to- varni Jože Kerenčič in v delovni organizaciji Slovin Jeruzalem. V ve- čini primerov so potrebovali delavce prve zahtevnostne stopnje. Po končanem šolskem letu pa se bo število brezposelnih pono- vno povečalo. Organizacije združenega dela v ormoški občini so v le- tnih načrtih zaposlovanja planirale zaposlitev 67 pripravnikov, od te- ga 48 svojih štipendistov. Po samoupravnem sporazumu o usklajeva- nju letnih načrtov zaposlovanja pa naj bi zaposlile 217 pripravnikov. Po anketi, ki jo je izvedla strokovna služba Medobčinske skupnosti za zaposlovanje, bo iz sredtijega usmerjenega izobraževanja iskalo zapo- slitev 156 diplomantov. Ce upoštevamo še priliv kadrov šeste in sed- me zahtevnostne stopnje, je načrtovano število zaposlitev pripravni- kov premajhno. Iz vsega je moč sklepati, da je sedanje zmanjšanje števila brezpo- selnih zgolj navidezno in se bo ob koncu leta najbrž spet povečalo. Lahko pa se zgodi, da bo število brezposelnih še naprej upadalo, po- sebej če bodo v ormoški občini uspeli še letos uresničiti načrte o odpi- ranju novih delovnih mest, kar pa je povezano s finančnimi in nekate- rimi drugimi težavami. Vsekakor pa je razveseljiv podatek, da so or- ganizacije združenega dela za prihodnje šolsko leto razpisale 82 ka- drovskih štipendij, kar je več kot določa samoupravni sporazum, po- leg tega pa je največ štipendij razpisanih za izobraževanje od druge do četrte zahtevnostne stopnje. To pomeni, da želijo organizacije združenega dela s kadrovskim štipendiranjem izboljšati kadrovsko stnikturo zaposlenih. N. Dobljekar Državna odlikovanja štirim tovarišicam Na skupni seji skupščine krajevne skupnosti in predsedstva kra- jevne konference SZDL KS Boris Ziherl Ptuj so bila slovesno pode- ljena državna odlikovanja štirim tovarišicam, krajankam te KS, ki jih je odlikovalo Predsedstvo SFRJ. Odlikovane so bile: z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo BERNARDA BEZE- UAK in VERA BAKUNiC, z redom dela s srebrnim vencem KSENJA ŠKRABAR in z medaljo zaslug za narod ANA GABROVEC. Vse štiri tovarišice so danes že upokojenke, vendar še vedno družbenopolitično aktivne. Vse štiri so sodelovale v NOB in aktivno delale vseh 40 let po osvoboditvi tako na delovnih mestih kot v druž- benopolitičnem življenju, v samoupravnih organih in delegatskem si- stemu. Odlikovanja jim je izročil Franc Tetičkovič, predsednik skupšči- ne občine Ptuj, ki je sodeloval na seji. Čestitala pa sta jim tudi Franc Potočnik, predsednik skupščine KS in Matevž Cestnik, predsednik KK SZDL ter vsi udeleženci skupne seje. Vsem odiikovankam tudi čestitke našega uredništva! F Franc Tetičkovič izroča odlikovanje Ksenji Škrabar Foto: Kosi OPEKARNA PRAGERSKO Obvešča cenjene kupce, da omogoči v času od 15. 6. 1985 do 30. 6. 1985 15 % popust pri nakupu vseh vrst opečnih Izdelkov iz svojega proizvodnega programa izkoristite priložnost ugodnega nakupa Oglasite se osebno ali po telefonu (062/ 817-100) v OPEKARNI PRAGERSKO ali pri večjih prodajalcih gradbenih materialov TRATA Pripravljalce oddaje »5 minut za lepše okolje« in sestavkov v Tedniku nekateri ob- čani vprašujejo za nasvete pri urejanju oko- lja. V turističnem društvu smo veseli, da nas s svojimi vprašanji vzpodbujate k različnim prispevkom, kajti tako vemo, da nas posluša- te, berete, da naše govorjenje in pisanje ni za- stonj in da bodo tudi v urejanju in čuvanju okolja gotovo nastale spremembe v smeri, ki si jo želimo. Letošnja zima in i>omlad sta dela na zele- nicah močno zadržali. Zato marsikdo še ni- ma urejene trate. In prav urejanje trat je bilo eno izmed vprašanj, ki so jih občani naslovili na nas. Zato nekaj nasvetov vsem, ki urejajo trato na novo. Zemljišče, namenjeno za trato, prelopata- mo za eno lopato globoko in nato zemlji iz- ravnamo. Z dodajanjem šote zemljo izboljša- mo. Cimbolje bomo zemljo izravnali, tem bo- lje in lažje bo naše delo pri vzdrževanju trate. Travne mešanice kupimo. Ob nakupu mo- ramo trgovcu povedati, za kakšna tla (lahka, srednja ali težka) in kakšno lego (sončna — senčna) potrebujemo seme. Mešanice, kadar je izbor, so že pripravljene. Pri setvi porabimo za vsak kvadratni meter 30 gramov travnega semena; pri mešanicah z drobnim semenom nekaj manj, pri tistih z de- belejšim pa nekoliko več. Zaradi lažje in ena- komernejše setve lahko seme pred setvijo po- mešamo s peskom. Sejemo lahko od aprila do septembra. Sejemo ko ni vetra in kolikor je mogoče enakomerno. Potem seme z gra- bljami zakopamo en do dva cm globoko. Na- zadnje si na noge navežemo primemo velike deske in vso površino enakomerno potlačimo ali z betonsko cevjo povaljamo. Cc ni dežja, primemo in rahlo zalijemo, rahlo zato, da se- me ne premikamo po površini. Ob toplem vremenu mora seme vzkliti v enem tednu. V času ob kalitvi redno in previdno zalivamo z razpršilcem, dokler trava ne ozeleni. Ko zraste trava okrog 10 cm visoko, prvi- krat pokosimo. Priporoča se prvi odkos s ko- so 4 cm visoko, šele drugič lahko kosimo s strojem. Po prvi košnji lahko površino še en- krat povaljamo, posebej če nismo kosili ro- čno. S pogostejšo košnjo je naše traviščc vse gostejše in trdnejše. Najboljše je kositi dva- krat na teden, ker trave ni treba grabiti, obre- zani koščki pa se najhitreje posušijo in izgu- bijo v travi. To je pomembno zato, ker je odstranjeva- nje košnje bolj zamudno kot košnja sama. Vsekakor moramo kositi enkrat na teden. Po zadnji jesenski košnji in pred dolgotrajnim deževjem je potrebno travo dobro pograbiti. Da je trava lepa in bujne rasti, moramo do- gnojevati Zc marca potresamo na vsak kva- dratni meter pest mešanice brezklomega rud- ninskega gnojila, nato pa do septembra vsak mesec na kvadratni meter po pol prgišča du- šičnega gnojila. Gnojilo trosimo enakomerno in previdno, da trave nc i>ožgemo. V zim- skem času gnojimo vsaj dvakrat s kalijevim in fosfomimi gnojili. Kadar nastopi suša travo zalivamo z gumi- jasto cevjo in razpršilnikom. Zalivamo tudi ob kalitvi. Vzdrževanje trate se začne že zgodaj spo- mladi. Ko sneg skopni in ni več pričakovati zmrzali, je treba staro trato pregrabljati tako močno, da pride do zraka. Plevel moramo odstranjevati sproti. Trajne plevele pulimo ali izrezujemo. Lahko tudi polivamo s hor- monskimi preparati, ki pevel uničujejo. Uporabljamo jih po priloženih navodilih. Pri škropljenju moramo paziti na druge rastline. Mah se rad razraste v trati tam, kjer je zemlja slaba, močvirnata ali če je trata redka. Mah iztrebimo z železnimi grabijami, pozimi pa potresemo apno. Cc boste prebrali naš nasvet, vam bo trava dala veliko dela, poplačala pa vam ga bo z bujno zeleno preprogo, na kateri se bodo spočile oči in noge. V kolikor boste opustili gnojenje in zaliva- nje, na redno košnjo nikakor ne pozabite, saj vam zapuščena trata ne bo v ponos. Zvonka Kneievič f EDNIK - 20- junij 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 V OBČINI ORMOŽ PREDLOG SMERNIC ZA POSTOPNO REŠEVANJE komunalne problematike in varstva okolja /. namenom, da bi ob pripravi družbenega plana i» srednjeročno obdobje 1986—1990 predvideli tudi ukrepe za zaščito okolja, ali da j,j se vsaj nakazala smer postopnega reševanja problemov,so v občiČni Ormož imenovali posebno komisijo. Komisijo so sestavljali pred- stavniki občinske skupščine, komunalne skup- gosti, inšpekcijskih služb (sanitarna in vodno- gospodarska), VGP Maribor in posameznih krajevnih skupnosti. Ta komisija je opravila pregled po vseh krajevnih skupnostih, omejila pa se je predvsem na vodooskrbo, kanalizacijo in odlaganje odpadkov, (ilede na dejstvo, da v Ormož deluje komunalna interesna skup- nost, ki je že začela to problematiko reševati načrtno, čeprav postopno, se je komisija omeji- la le na pregled v KS Velika Nedelja, Tomaž, IVliklavž, Ivanjkovci, Kog, Središče in Podgor- ci. Za celotno območje je komisija ugotovila, da se je doslej urejanje prostora izvajalo po urbanističnih dokumentih za mestno območ- je Ormož, za ostala naselja pa so bili sprejeti urbanistični redi in to za naselja Kog, Središ- če, Miklavž, Ivanjkovci, Žerovinci, Tomaž, Obrez, Grabe, Podgorci, Velika Nedelja, Tr- govišče, Cvetkovci in Osluševci. V letu 1984 je bil izdelan prostorski del družbenega pla- na za celotno občino. Preskrba s pitno vodo je urejena z zajetjem Otok v Mihovcih z zmogljivostjo 26 litrov v sekundi. Kljub povečanju zmogljivosti črpa- lišča to ne zadovoljuje potreb po vodi, zlasti ne v sezoni predelave v DO Droga in Tovarni sladkorja. Zato je bila letos izvedena poveza- va z vodovodom občine Ptuj. Z zajetjem in vodovodom opravlja Komunalno podjetje Ormož. Z vodo iz javnega vodovoda se oskr- buje že okoli 80 odstotkov prebivalcev obči- ne. Tako v letošnjem letu še ne bo urejena oskrba z vodo v naseljih: Sejanci, Savci, Ru- cmanci, Senčak, Mezgovci, Tmovci, Korači- ce (deloma), Rakovci, Pršetinci, G. Ključa- rovci (deloma), Strezetina, Lahonci (deloma), Vitan, Jastrebci, Vodranski vrh, Kog (delo- ma) in Godeninci. Nadzor vodooskrbe je v pristojnosti republiške sanitarne inšpekcije. Zajetje je ograjeno, odprti napajalni rokav potoka in kanal pa nista zavarovana. Kraje- vni vodovodi prav tako niso zaščiteni, večji so vključeni v redno kontrolo kakovosti vo- de. V občini še ni z odlokom urejeno odvod- njavanje. Delno so kanalizirana naselja Or- mož, Središče, Velika Nedelja in Ivanjkovci. V nobenem naselju odplak ne čistijo, izpusti so speljani v vodotoke, ponikovalnice ali pa v obcestne jarke. Problem odvodnje ni stro- kovno obdelan, zato ni zasnove za dolgoro- čno reševanje. Tako ureditev kanalizacije močno zaostaja za ureditvijo vodooskrbe. Problematična so tudi neurejena gnojišča pri starejših objektih in prosti izlivi odplak in gnojnice v obcestne jarke. Obvezen odvoz smeti in odpadkov je predpisan za območja, ki so urejena z urbanističnim načrtom, zazi- dalnimi načrti in urbanističnim redom. Od- voz smeti opravlja Komunalno podjetje le iz mesta Ormož. Javno odlagališče v Dobravi ima le soglasje upravnega organa za ureditev začasnega odlaganja smeti in odpadkov, je ograjeno, poravnavo smeti opravljajo obča- sno in tudi deratizacijo. Vsaka krajevna skupnost ima svoje odlagališče, ta odlagališ- ča niso urejena. Dejavnost SIS za komunalo pokriva pred- vsem območje sedeža občine. V ostalih nase- ljih rešujejo komunalno problematikoi KS same. V večini primerov so sistemi zgrajeni brez tehnične dokumentacije in pogosto ne- strokovno. Tako je npr. v Ivanjkovcih kanali- zacija položena nad vodovodom in ne v do- voljni globini, v Središču ni pregleda nad tra: sami kanalizacije ipd. Kataster komunalnih naprav je šele v izdelavi. Nadalje so v gradivu, ki ga je pripravila komisija, podrobneje opisane ugotovitve za vsako krajevno skupnost posebej in za strnje- na naselja v teh KS. Ob koncu so navedeni za- ključki in predlogi ukrepov, ki jih na kratko povzemamo; Za centre krajevnih skupnosti je treba iz- delati programske in tehnične dele zazidal- nih načrtov. Odlok o varstvenih pasovih zajetja v Mi- hovcih je treba sprejeti v najkrajšem možnem času. Prav tako za ostala krajevna vodna za- jetja. V odloku o varstvenih pasovih za Mihovce preveriti predlagani obseg posameznih zašči- tnih pasov. Odprti kanal in stari rokav za bo- gatenje zajetja vključiti v najožji zaščitni pas. Omejitvene ukrepe v posameznih zaščitnih pasovih zasnovati tako, da bo možna postop- na zaostritev, ki naj temelji na ugotovljeni potrebi. S sklepom pristojnega občinskega organa odrediti kontrolo objektov in kakovosti vode tudi manjših krajevnih vodovodov in vodnja- kov. Za celotno območje občine sprejeti odlok o ureditvi odvodnjavanja vključno s pravilni- kom o tehnični izvedbi kanalskih priklopov. Za ureditev odvodnje odplak za posamezne kraje predlagajo: — v Ormožu zgraditev kolektorja od obrt- ne cone do zgrajene čistilne naprave še v le- tošnjem letu s priključitvijo novega dela Har- deka, — uspodobitev nove čistilne naprave, — izdelavo študije za odvodnjo ostalega dela Ormoža in na podlagi te študije v na- slednjem srednjeročnem obdobju začeti z gradnjo kanalizacije in ureditvijo čiščenja odplak za Ormož, — urediti kanalizacijo s čiščenjem odplak skupno za naselja Trgovišče, Velika Nedelja, Mihovci in Cvetkovci, — urediti kanalizacijo s čiščenjem odplak za strnjeni del naselij Tomaž, Ivanjkovci, Mi- klavž in Podgorci, — za naselje Kog doseči vodooskrbo iz javnega vodovoda in v tem primeru urediti odvodnjavanje odplak ali pa ureditev kanali- zacije in čiščenja vsaj za strnjeno naselje, — povezati kanalizacijo naselij Središče in Grabe ter urediti čiščenje v skupni čistilni na- pravi, — za vse ostale kraje predvideti večprekat- ne greznice s ponikovalnicami, kjer ponika- nje ni možno, pa z urejenim odtokom v po- tok, razen na območju zaščitnih pasov. Z odločbami pristojnih inšpekcij urediti vodotesna gnojišča, čimprej predvsem na ob- močju zavarovanja podtalnice. Izvajati odlok o obveznem zbiranju, odvo- zu in odlaganju smeti. Predvideno centralno odlagališče urediti in vzdrževati v skladu s pogoji soglasij. Ukiniti vsa ostala odlagališča v KS in odlagati le na centralnem odlagališ- ču. ' , Prepovedati gradnjo objektov infrastruktu- re les priglasitvijo in pričeti takoj z izdelavo katastra komunalne infrastrukture za celotno občino. PODPORA IZVRŠNEGA SVETA SO OR- MOŽ Izvršni svet SO Ormož je sprejel predložen predlog smernic za postopno reševanje ko- munalne in varstvene problematike okolja v občini Ormož in predlaga, da jih sprejme tu- di zbor krajevnih skupnosti SO Ormož. Svete krajevnih skupnosti v občini posebej opozarja, da smernice upoštevajo pri izdelavi srednjeročnih planov KS in da v okviru fi- nančnih možnosti uresničijo tiste naloge, ki so za varovanje okolja najbolj potrebne. Sve- ti KS v občini naj dvakrat letno poročajo iz- vršnemu svetu o izvajanju ukrepov za po- stopno reševanje komunalne in varstvene problematike okolja. Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve občine se naj s pristoj- nim republiškim upravnim organom posvetu- je o vzpostavitvi režima prevoza naftnih deri- vatov na magistralni cesti Ormož-Ptuj zaradi zaščite vodnih virov na otoku pri Veliki Ne- delji. Ta komite naj prek pristojnega inšpek- torja tudi preveri, če INA Nafta Lendava opravlja raziskave v naselju Vičanci v skladu s soglasjem republiškega sanitarnega inšpek- torja. (Povzeto iz gradiva za sejo Zbora KS SO Or- -mož) DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA IN DELEGATSKEGA OBVEŠČANJA SPODBUDITI SUBJEKTIVNE SILE Zbori Skupščine SR Slovenije bodo 26. junija med drugim obrav- aavali poročilo o uresničevanju zakona o družbenem sistemu informira- nja. Poročilo je bilo objavljeno v Poročevalcu Skupščine SRS, 8. maja letos. Ob njem tudi predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju in- formacijskih sistemov za podporo odločanja. Ta sporazum v bistvu na- tančneje določa nekatere skupne naloge udeležencev pri uresničevanju zskoB«. Družbeni sistem informiranja sega praktično na vsa področja družbenega življenja in dela in na vse ravni družbene organizi- ranosti. Za njegovo uresničeva- nje imajo določene obveznosti in odgovornosti številni družbeni subjekti, še posebej Zavod SRS za statistiko, SDK, Narodna banka. Republiška geodetska uprava. Gospodarska zbornica Slovenije na ravni republike, v občini pa njihove podružnice. Upravni in samoupravni organi občinske skupščine, obstaja Svet za družbeni sistem informiranja in službe v OZD. Zakon daje ustrezno pravno podlago in okvir za izgradnjo in delovanje racionalnega, našim družbenim potrebam in pogojem prilagojenega družbenega siste- ma informiranja. Za dosego tega cilja morajo vsi subjekti pri nje- govem uresničevanju dosledno upoštevati in uveljavljati njegova temeljna izhodišča in načela, ki so: podružbljanje, enkratno zaje- manje, racionalne obdelave in shranjevanja podatkov, združe- vanja v enotne baze podatkov, hitrega in enostavnega dostopa, javnosti, odgovornosti dajalcev in uporabnikov informacij, varo- vanja in zaščite podatkov itd. Komisija za agitacijo, informi- ranje in propagando pri OK ZKS Ptuj že več let spremlja aktivnosti komunistov na tem področju in daje spodbude za dosledno izvajanje nalog pri uve- ljavljanju ustavno in politično opredeljenega družbenega siste- ma informiranja. Tako je komisi- ja na zadnji seji ocenila, da neka- terih halog na tem področju v občini ne uresničujemo dovolj dosledno, zato je dala predsed- stvu OK ZKS Ptuj pobudo, da skliče širši posvet o nalogah ZK na področju uresničevanja zako- na o družbenem sistemu informi- ranja in delegatskega obvešča- nja. Ta posvet bo v ponedeljek, 24. junija. Na njem bodo poskušali politično oceniti: — kaj smo na tem področju v ptujski občini že dosegli, kje in v čem so pomanjkljivosti in nedo- slednosti, — kako zastaviti aktivnosti, da v okviru obstoječih kadrov, raz- položljivih materialnih sredstev in tehnične opreme začnemo do- sledneje uresničevati naloge, — spodbuditi vse subjekte družbenega sistema informira- nja, da naloge s tega področja opredelijo v svojih planskih ak- tih, kar je še zlasti pomembno se- daj, ko pripravljamo plan 1986-90 in — da zagotovimo širšo aktiv- nost vseh subjektivnih sil za uresničevanje nalog na tem pod- ročju. FF Mladinska poletna srečanja Ptuj '85 nin ilJ^f^h'^""^"^"'?? ^S¥S sredi sklepnih priprav na osred- tu m7Ti,"^^^'''T°^P"r^^'^^y slovenske mladine ob mednarodnem le- 'u mladih, na mladmska poletna srečanja Ptuj '85 bra*i;,tii-'VT. ' • ^J*^ prpgram srečanj zelo pester, saj zajema izo- Dnlit/ V ^"'^d"!'' ^P*'^"' z^hawm del, torej vse to kar zanima in, Pnvlači mfade. Poletna srečanja se bodo pričela\ torek, 25. junija, in* so do 7. JU ija dnevno programirana, saj jih lahko tudi podaljšajo - dm^- mladi za ta pokazali interes. Mladi ustvarjalci z raznih po- bS' '.T"*^ ^"1' IZ raznih krajev Slovenije, bodo lahko vse te ani io hi / ''^^^"j ^ Ptujskih toplicah in sicer po ceni, ki jo bo tudi mladinski žep prenesel. ' ^ k , i taK^ ^ proeramu: Mladinska poletna srečanja se bodo pričela s doorom slovenskih mirovnikov, ki bo trajal od torka, 25. do vključno slnv. 'l^Z -"u ".'J^- ^ P^l^*^' J""'Ja; se bodo nadaljevala s taborom neH„r l . ^.''ol.ogov, Ici bo trajal do vključno nedelje, 30. junija. V po- caehek, I. junija, bodo za tri dni prišli v tabor člani delovne skupine San "1'^^'^ Ljubljane - duhovne delavnice (Vfado odnrh P^^gačnik). Istočasno na bodo v ponedeljek, I. lunija, storil!, ^otedensko razstavo fotografn nagrajencev Zlate ptice (v pro- vll^.x "4Jskih toplic), v paviljonu Dušana Kvedra pa bo od I. do tenH J.""'J^ odprta tudi zanimiva rastava pod naslovom Nove <^ndence v slovenski umetnosti. Poteh^iretlifi T^^'^l '^':ed"o bogat dnevni program mladi^nskih 8'"^ tudi sreJ^ni °ri^' junija, "bo v Ptujskfh toplicah med dru- Cnic DaS^^FiLT'^'^'?' ^.'""^'J« iščancev za meso. Verjetno bi ahko male rejee razdelili na dve skupini: eni kokoši redijo iz lju- bezni do teh živali — iz Ijubitelj- stva, lahko bi rekli, da jim je ta reja hobi. Drugi želijo zagotoviti Vedno sveža jajca in prirediti vsaj nekaj mesa. V zadnjem času je vedno več takih rejcev, ki do- ma spitajo nekaj deset piščancev za meso t. i. brojlerje. Te piščan- ce lahko spitamo do klavne, teže v slabih dveh mesecih. Vsak, ki bi želel gojiti perutni- no, mora najprej razmisliti, če irna najbolj osnovne razmere za •"ejo, zlasti če živimo v mestu ali strnjenem naselju. Ko se odloča- mo za rejo kokoši, moramo naj- Prej premisliti, kje in kako bomo Pripravili prostor. Kokoši ne so- dijo v goveji hlev, svinjak ali v •takšen majhen, vlažen in tesen prostor. Poskrbeti moramo za zračen, svetel, suh prostor, ki je zavarovan tudi pred vetrom. Kumico moramo urediti tako, da jo čim laže čistimo in belimo. Postavimo jo na suha tla, prav primeren je nekoliko dvignjen te- ren. Okna morajo biti obrnjena na južno stran, da pozimi sonce sije vanjo, hkrati pa mora biti za- varovana pred močno sončno pripeko. Za I m' talne površine namerimo 1/4 do 1/6 m' oken- ske površine. Prostor mora biti zavarovan: poleti pred vročino, pozimi pred mrazom in vetrom. Kumico postavimo na takem i kraju, kjer poletni veter ne bo prinašal v stanovanje ali k sose- du smradu. Paziti moramo tudi na to, da ni frontalno — po dol- žini — izpostavljena stalnim ve- trovom. Ko postavljamo kurnice, ne smemo pozabiti na zračenje. Poskrbeti moramo za dotok sve- žega in odtok slabega zraka. Pri majhnnih kumicah je t. i. nara- vno zračenje — pod streho na zadnji strani pustimo odprtino za dotok svežega zraka; to odpr- tino v hudem mrazu pripremo. Na spodnji strani naredimo pri- merne odprtine za odtok slabega zraka. Velikost kurnice je odvi- sna od več dejavnikov in sicer od števila, vrste, pasme in starosti živali, načina reje. Ce postavlja- mo novo kumico, moramo misli- ti tudi na ustrezen prostor, kjer bomo skladiščili krmo in opre- mo. V takem prostoru lahko ob- časno zrejamo jarčke ali pitamo piščance, kajti piščanci in stare kokoši ne sodijo skupaj Za prenosno kumico se bodo verjetno odločili tisti rejci, ki imajo okrog hiše nekaj več tra- vne površine. Tako kurnico lah- ko prenesemo ali prepeljemo ka- morkoli in lahko izkoriščamo na- ravno krmo na zelenih površi- nah. Take kurnice morajo biti iz- delane iz lahkega materiala. Ce imamo stalno kumico in okrog nje vsaj nekaj travne površine, potem jo izkoristimo za pašo. Ce moramo imeti kokoši v ograje- nem, zamreženem prostoru, raz- delimo razpoložljivo površino vsaj na dva dela, tako da lahko izpust izkoriščamo izmenoma. Tla v kurilnici morajo biti su- ha, kajti vlažna so žarišča razli- čnih bolezni. Betonska tla so tr- pežna, trda, mrzla in moramo poskrbeti za dovolj nastila. Za tla lahko uporabimo tudi druge materiale, npr. les, zbito zemljo in pesek. Ko izberemo tla, mora- mo misliti tudi na to, da se čim laže in dobro čistijo. V kurnici moramo imeti tudi vodo in električno napeljavo. Najpomembnejša notranja opre- ma kurnice so krmilniki, napajal- niki, grede, gnezda. Verjetno bo- mo potrebovali dve vrsti krmilni- kov, avtomatičnega za suho me- šanico in koritce za vlažno krmo. Živali morajo imeti vedno na vo- ljo svežo in čisto vodo. Napajal- nik mora biti dovolj velik in iz- delan tako, da živali vode ne mo- rejo polivati. Kokoši rade počivajo in spijo na višini. Zato v kumicah name- stimo grede in sicer vzporedno po vsej dolžini kurnice; grede naj bodo največ meter visoko od tal. Razdalja med gredami mora biti 35 cm, zadnja greda naj bo od stene odmaknjena 30 cm. Pre- sek grede naj bo 6 x 6 cm; zgor- nji robovi morajo biti zaobljeni. Na meter dolžine namenimo 4 do 5 kokoši. Da bodo kokoši rade nesle v gnezda in da bodo jajca čista, moramo živalim zagotoviti ustre- zna gnezda in jih pravilno name- stiti. Seveda mora biti gnezd do- volj in sicer namenimo eno gnez- do na tri do štiri kokoši. Gnezda prislonimo k steni v temnejšem delu kurnice, nekoliko jih dvi- gnemo od tal, ne smejo pa biti v isti višini kot grede, ker bodo ko- koši sicer počivale v gnezdih, ne pa na gredah. Posamezno gnez- do naj bo široko 30, visoko 35 in globoko 40 cm; za nastil lahko uporabimo slamo ali žagovino. Nastil naj bo vedno čist in suh, da bodo čista tudi jajca. Kokoši, ki smo jih nekoč redili na kmečkih dvoriščih, so prosto tekale tudi po travniku m si po- iskale tisto, česar jim nismo za- gotovili s hrano. Danes, ko želi- mo, da so tudi kmečka dvorišča bolj urejena, čista, kokoši največ- krat zapiramo v izpuste. To pa pomeni, da moramo kokošim po- kladati taka krmila, ki vsebujejo dovolj vseh hranilnih snovi za njihovo rast, razvoj in nastajanje jajc. Poleg tega so kokoši sodob- nejših pasem sposobne dajati več jajc in tudi hitreje priraščati kot nekoč, seveda če živijo v dobrih rejskih razmerah in imajo na vo- ljo dovolj pravilno sestavljene hrane. Le-ta mora vsebovati pri- memo količino beljakovin, ener- getskih komponent, vitaminov, rudnin in še nekaterih učinkovin ter včasih tudi zdravil oziroma sredstev, ki preprečujejo nekate- re bolezni. mr. Alfred Mere, dipl. veterinar O varstvu okolja (nadaljevanje in konec) Urbanistična inšpekcija skrbi, da se vse, kar se gradi, gradi na podlagi lokacijskega dovoljenja in v skladu z njim. Vedeti moramo, da bomo s tako urejeno gradnjo zadostili tudi zahtevam varstva oko- lja, saj morajo biti lokacijska dovoljenja izdana na podlagi urbanisti- čnega dokumenta, ki je izdelan in sprejet ob upoštevanju vseh predpi- sov in ob kar največji skrbi za varovanje okolja. Skrb urbanistične in- špekcije je tudi varovanje naravne dediščine. Živimo v času, ko je proces deagrarizacije naše dežele med najhi- trejšimi v svetu, kar je nedvomno posledica izredno hitrega razvoja celotne družbenoekonomske strukture. Delež kmečkega prebivalstva naglo upada. V občini Ormož in v občini Ptuj se je delež kmečkega prebivalstva takole gibal: Iz teh podatkov vidimo, da se kmetijske obdelovalne površine kr- čijo, večajo pa se gozdne površine in neplodna zemljišča, kar je posle- dica neobdelave kmetijskih zemljišč, spontanega zaraščanja ali načrt- nega pogozdovanja, gradenj in uničevanja kmetijskih zemljišč z izko- riščanjem rudnin (gramoz, pesek, glina). Za varovanje kmetijskih zemljišč je bilo v zadnjih letih sprejetih precej predpisov. Najpo- membnejši je vsekakor Zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1973 z novelami, ki je na prvo mesto postavil varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov pred nesmotrnimi posegi. Z varstvom kmetijskih zemljišč je torej mišljeno varstvo v fizičnem in ekonomskem smislu. Varstvo kmetijskih zemljišč v fizičnem smislu je zagotovljeno z določitvijo zemljišč za potrebe kmetijstva in gozdarstva ter za druge namene, kar jc opredeljeno z občinskimi prostorskimi plani. Po navedenih planih so namenjena zemljišča za potrebe kmetijstva in to za trajno kmetij- sko proizvodnjo, zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primer- na za uporabo sodobne tehnologije in možnosti za oblikovanje kom- pleksov za družbeno oziroma družbeno organizirano proizvodnjo. Ta zemljišča so temelj proizvodnje hrane v Sloveniji. Namembnost navedenih zemljišč se lahko spreminja le v postop- ku, kot se sprejema prostorski plan občine. Bistveno vlogo pri varova- nju kmetijskih zemljišč, zaradi sprememb namembnosti, imajo kmetij- ske zemljiške skupnosti. Varstvo kmetijskih zemljišč v ekonomskem smislu je podano v obveznosti plačevanja posebnega nadomestila za zmanjšano možnost pridobivanja za odvzeta zemljišča kmetu ali kmetijski organizaciji, v plačevanju odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskega zem- ljišča, za izkoriščanje nekaterih rudnin in za onesnaževanje kmetij- skih zemljišč v taki meri, da se na takem kmetijskem ali gozdnem zemljišču proizvodnja mora opustiti. V času deagrarizacije je zlasti v Halozah ostalo neobdelane pre- cej zemlje. Mladi so zaradi težkih življenjskih pogojev odhajali s teh območij za boljšim kruhom v mesta in v tujino, na kmetijah pa so ostali povečini le starši, ki so z leti postali nezmožni za delo ali pa so pomrli. Ugotavljamo, da je mnogo kmetij ostalo zapuščenih, veliko jih je propadlo, prej obdelana zemljišča so zaradi pomanjkanja delo- vne sile ostala slabo obdelana, neobdelana, začela so se spontano za- raščati ali pa so jih gozdnogospodarske organizacije pogozdile. Zaradi številnih gradenj so lastniki zemljišč na prodnatih terenih posegli v kmetijska zemljišča z izkopom rudnin — gramoza in peska za lastne potrebe in za prodajo. V rodovitna zemljišča so z izkorišča- njem rudnin posegale celo kmetijske organizacije, ki so za visoko od- škodnino prodajale hektar za hektarom rodovitne zemlje. Tako so na- stale na številnih mestih opuščene gramozne jame, sedaj divja ali le- galna odlagališča smeti. S takim nenačrtnim izkoriščanjem brez pred- pisanih dovoljenj za izkoriščanje rudnin pa je veliko kmetijskih zem- ljišč uničenih, čeprav je po ustavi in drugih predpisih to nedopustno. Kmetijska zemljišča so po ustavi dobrina splošnega družbenega po- mena, zato lastnini na kmetijskih zemljiščih ne priznavamo absolut- nega značaja. Lastnik ne more kmetijskega zemljišča po svojem oku- su ali interesu uporabljati, kot neuporabljati ali celo uničiti. Zaradi takih nenačrtnih posegov v kmetijska zemljišča je konec leta 1982 izšel interventni zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, po katerem je bilo prepovedano vsako nadaljnje poseganje v kmetijski prostor do sprejetja družbenih planov občin, vključno s prostorskim delom, razen določenih izjem. Po uve- ljavitvi navedenega zakona upravni organi niso smeli več izdajati lo- kacijskih in gradbenih dovoljenj, ki bi dovoljevale gradnje na kmetij- skih zemljiščih. Z navedenim prostorskim delom družbenega plana občine so vsa kmetijska zemljišča, vsaka posamezna parcela, oprede- ljena po svojem namenu, bodisi za trajno kmetijsko proizvodnjo gle- de na lego in kakovost ali pa za druge možne namene. Inšpektorji ugotavljajo, da je nedovoljenih posegov v prostor precej. ..... V kmetijstvu je potrebno posebno pozornost posvetiti pravilni uporabi sredstev za varstvo rastlin (sredstva je treba uporabljati po navodilih proizvajalca). V letu 1982 je bilo na območju občine Ormož na kmetijskih zemljiščih družbenega sektorja skoraj v celoti uničenih 15 ha posevka sladkome pese in sicer v mesecu avgustu, ko so name- ravali uničiti plevel v posevku — lobodo, ki je močno prerasla pose- vek in ovirala strojno spravilo pridelka. Pri nepravilni uporabi je sredstvo rondup padlo na liste in gomolje sladkome pese, uničen je bil skoraj ves pridelek. Podobni primeri so bili tudi v občini Ptuj, ven- dar še v času vznika plevela in sladkome pese. Prav tako je na območ- ju občine Ormož v teh letih kar dvakrat prišlo do množičnega pomora čebel zaradi uporabe sredstev pri razpleveljenju njiv v času, ko je bil v polnem razcvetu plevel (breskova dresen) ter pri škropljenju sadnih kompleksov, ki so bili v času tretiranja s sredstvi v polnem razcvetu. Prekomeren hrup v naravnem in bivalnem prostoru je vsak dan bolj prisoten. Najbolj so ogroženi stanovalci v bližini železniške po- staje v Ptuju, stanovalci ob magistralni cesti Ptuj —Maribor, v mest- nem jedru Ptuj in Ormoža ter v stanovanjsko-industrijskih conah. Promet ne povzroča le hrupa, temveč tudi vibracije in večjo onesnaže- nost zraka s svincem. V nočnem času se hrup ublaži, raien pri železni- ški postaji. Hrup povzročajo tudi hišne instalacije, čeprav le 1—3 de- cibele presegajo dovoljeno raven, stanovalce pa vendarie motijo. Viri onesnaženja so v glavnem znani. Določiti je mogoče stopnjo ekonomske razvitosti, na kateri prihaja do prevelikih konfliktov, do prehudega uničevanja prvin okolja, da bi se pospešil in poenostavil ekonomski razvoj. Ko je ta stopnja prekoračena, pride spoznanje, da jc treba čuvati tudi okolje. Smo v času naporov za pripravo družbenih planov za srednjeročno obdobje 1986— 1990 ter dolgoročnega progra- ma. Stopnja zavesti glede vrednot okolja se bo v teh planih morala iz- kazati. Pot, da se iztrgamo iz opisanih težav, je v večji osveščenosti človeka — posameznika, ta pa sama po sebi privede tudi do večje družbene osveščenosti pri varstvu dobrin našega okolja. Nam. načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj -------..... Matilda KJasinc 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 20. junij 1985 - JEDNIK Obiskal nas je pisatelj Ivo Zorman v četrtek nas je obiskal pisatelj Ivo Zorman. Pripravili smo mu majhen spored. Najprej so deklice četrtega razreda zapele nekaj po- mladanskih pesmic, nato pa so učenci višjih razredov prebrali svoje spise in pesmi. Za tem nam je pisatelj povedal nekaj dogodivščin iz mladih let, ki jih je povedal zelo duhovito, tako da nam ni bil dolgčas. Nato smo bili na vrsti mi. Najprej je bilo v telovadnici tiho, toda kma- lu so se učenci ojunačili in začeli spraševati. Spraševali so, kdaj je za- čel pisati, kdaj je postal partizan, od kod je jemal snov za pisanje, ne- ka deklica pa ga je celo vprašala, koliko je star. Pisatelj je odgovarjal in vmes povedal veliko zanimivih dogodkov. Najbolj všeč mi je bil dogodek, kako je med vojno v službi premikal uro. Cas je zelo hitro minil in tako smo morali končati. Nato smo mu zaželeli, da bi še dol- go pisal knjige za odrasle in mladino. S tem je bil naš pogovor s pisa- teljem končan. Čeprav je bil kratek, mi bo dolgo ostal v lepem spomi- nu, saj je pisatelj duhovit in zanimiv človek. Simona Preac, 6/b, OŠ Ivan Spolenak MINORITSKI SAMOSTAN V mislih na 750-letnico Leta 1989 bo ptujski minoritski samostan praznoval 750-letnico. O programu praznovanja so se v samostanu pričeli pogovarjati že lan- sko leto, ko so tudi povabili k sodelovanju predstavnike Zavoda za spomeniško varstvo Maribor in Kulturne skupnosti občine Ptuj. Kot je povedal gvaTdijan Mirko Pihler, bo zdaleč največje delo, ki ga na- meravajo ur^ičiti ob jubileju, rekonstrukcija gotskega prezbiterija porušene minoritske cerkve. Poleg tega bodo nekoliko obnovili mino- ritski samostan, kar je skladno z jubilejem samostana, ki se bo ob tej priložnosti predstavil ptujski in širši slovenski javnosti. O jubileju so sestavili že prvo informacijo — brošuro, v kateri pi- šejo o minoritskem samostanu in porušeni cerkvi. Predstavili bodo tu- di knjižnico, ki hrani okrog pet tisoč knjig — večinoma iz 17. in 18. stoletja. Med njimi je nekaj zelo zanimivih, kot so Trubarjev testa- ment in mnoga starejša slovenska ter kajkavska dela. Jubilejni program je bogat po vsebini, terjal pa bo tudi velika fi- nančna sredstva. Ze na uvodnih pogovorih so se dogovorili, da bosta Zavod in KUS občine Ptuj sovlagala do polovice predračuna. Podpo- ro so dobili tudi od skupščine občine. Nasploh bo samostan z uresničitvijo jubilejnega programa prido- bil tudi v turističnem smislu. Zato si v samostanu prizadevajo, da bi ga bolj vključevali v turistično transverzalo in tudi v morebitni novi turistični prospekt. Pogled na del minoritskega samostana (foto I. Ciani) Vesten obrtnik in ljubitelj planin ALOJZ NEUBAUER Spoznal sem ga šele v Varaždi- nu — v izgnanstvu, kjer smo se Slovenci ob vsaki priložnosti shajali in družili kot jato prepla- šenih ptic, ki iščejo zaščito drug ob drugem. Tako je bilo tudi ta- krat, pozimi leta 1941, ko sem mu kot kratkohlačni pobič ob prehodu starega v novo leto prvič segel v roko. Vsevprek smo si takrat voščili sreče, zdravja in svobode, če smo se poznali ali ne! Vojna, pomanjkanje, nevarni časi, večen strah — vse to nas je združevalo in spletalo med nami trdne, tople človeške vezi, da smo jih občutili tudi otroci, če- prav smo se življenja komaj za- vedali. Če so ob takratnem silve- strovanju — prvem v našem pre- gnanstvu — bile mize slavnostno obložene, se ne spominjam; a najbrž ne! Tudi tega več ne vem, koliko nas je bilo takrat v tisti majhni sobici in kdo vse je bil. Prav dobro pa se spomnim nje- ga, saj se prav nič ni spremenil. Se vedno je tak kot je bil, čera- vno je od takrat preteklo že ne- kaj desetletij. Sedmi križ, ki si ga je letošnjega 29. maja nadel na pleča, ga ni pritisnil k tlom in vi- soka leta se mu prav nič niso za- risala v njegov že vedno deški obraz. Tudi oči so še vedno svet- le, polne človeške toplote, a pre- žete z nekoliko prikrite mlado- stne trme in kljubovalnosti . . . kot nekoč, ko mu je kot napred- no mislečemu mladeniču upor- nost bila še kako potrebna. Besedujem o Alojzu Neubau- erju, ki ga poznajo generacije in generacije Ptujčanov; tiste pred- vojne kot soboslikarskega in ple- skarskega pomočnika zazrtega v bodočnost brezrazredne družbe, medvojne kot izgnanca in povoj- ne kot vestnega obrtnika, kot funkcionarja v raznih obrtniških organizacijah ter kot ljubitelja slovenskih planin. Alojz Neubauer je zagledal luč sveta pred sedemdesetimi leti na Spodnji Hajdini pri Ptuju. Majh- na kmetijica, ki je komaj premo- gla tri hektarje zemlje, je le s te- žavo preživljala številno družino. Kar devet otrok, devet lačnih ust se je vsak dan gnetlo okoli mate- re in prosilo kruha. Če bi ne bilo očeta, ki je s svojim sezonskim zidarjenjem prislužil nekaj de- narja, bi jim predla zelo huda. V zimskem času, ko je bil brez de- la, so doma spletali trstiko, ki so jo zidarji potrebovali za ometa- vanje plafonov; mati pa je pride- lovala ajdovo kašo in jo nato peš nosila v Maribor naprodaj. Raz- mere na robu siromaščine so Lojzeta naučile skromnosti in spoštljivosti do dela, a mu hkrati vcepile gorjupost do socialnih neenakosti. Najbolj boleče jih je občutil v šoli, ob svoji skromni malici — kosu črnega kruha in jabolku — medtem ko so se nje- govi premožnejši sovrstniki ma- stili z mesnimi dobrotami. Ni jim bil nevoščljiv, a želja, da bi se izenačil z njimi, ga ni nikoli mi- nila čez vso šolsko in kasneje še še čez vso vajeniško obdobje. Ve- del je, da tega ne bo dosegel z bogato »erbijo«, temveč z delom in pridnostjo. Pri soboslikarskem mojstru Ivanu Omulecu v Ptuju, kamor ga je oče dal v uk po kon- čani osnovni šoli, se je Lojze oprijel dela z vso zagnanostjo mladega človeka. Čeprav ga spr- va ta poklic ni mamil - lotil se ga je bolj po sili razmer — ga je kasneje vzljubil in opravljal z vso resnostjo. Vajenčevo delo, čera- vno je dnevno trajalo tudi po dvanajst ur, ni bilo kaj prida ce- njeno, kaj šele da bi ga plačevali kol danes! Vsako jutro je moral najprej očediti mojstrovo stano- vanje, prinesti drva, vodo in po- magati gospodinji pri jutranjih drobnih opravilih. Sledilo je ce- lodnevno delo v stroki, zvečer čiščenje delavnice in trgovine, nato v poznih večernih urah peš domov na Hajdino. In tako dan za dnem, ves teden. V nedeljo pa — namesto da bi se odpočil — je moral še v vajeniško šolo. Ven- dar je tudi to minilo! Po treh le- tih učne dobe je Lojze postal po- močnik in se najprej zaposlil pri »svojem« mojstru — pri Omule- cu, zatem pa je delal še v Celju, dokler ni leta 1933 nastopila hu- da gospodarska kriza, zmanjkalo je rednega dela. Sem in tja ga je bilo le za nekaj mesecev na leto, v ostalem času je bil brezpose- len. In tako vse do leta 1938, ko je začelo iti na bolje. Leta 1933, proti koncu učne dobe, je doma na Hajdini delo- val kot soustanovitelj Društva kmetskih fantov in deklet. Za pr- vega predsednika so izvolili Juri- ja Cestnika. Leta 1936 pa so za predsednika izvolili njega . . . Alojza Neubauerja. Za svoje članstvo je društvo prirejalo vzgojno poučne seminarje, razna izobraževalna predavanja, izlete, oglede raznih poučnih razstav ter tekme koscev in žanjic. Na vse to pa domača cerkev ni gle- dala s prijaznostjo, saj je zbira- nje kmečke mladine in njenega prosvetljevanja zunaj cerkvenih zidov štela kot krhanje svoje vo- dilne vloge na vasi. Ko pa se je leta 1937 še z dvema drugima stanovskima tovarišema v okviru sindikata gradbenih delavcev za- čel potegovati za tako imenova- no kolektivno pogodbo med mojstri in pomočniki, po kateri bi slednjim pripadale večje mez- de, se je s tem zameril še nekate- rim ptujskim nemškutarjem. Ko so naslednje leto vendarle dose- gli podpis pogodbe, so ga že označili kot hujskača in prekocu- ha, kar je pomenilo toliko kot obsodbo. Nemškutarjem je stal na poti, dovolj da so ga že julija 1941 z ženo Roziko takorekoč dva meseca po njuni poroki izse- lili. Pregnali soju najprej v mari- borsko kadetnico, odtod v Sla- vonsko Požego in nato v Vojnič blizu KarJovca, odkoder sta si kaj hitro pomagala v Varaždin, med blizu 400 člansko kolonijo pregnanih Slovencev. Že takoj po svojem prihodu — novembra 1941 je Lojze tukaj navezal stike z odporniškim gibanjem in do- mala do konca vojne pomagal pri zbiranju oblačil in denarja, predvsem pa zdravil. Delovanje zoper okupatorja je štel za svojo dolžnost! Po osvoboditvi sta se z ženo Roziko vrnila na Ptuj in Lojze je poiskal delo pri zasebnem moj- stru svoje stroke. Prvega aprila 1948 pa je začel na svoje; odprl je lastno delavnico ravno v času, ko miselnost takratnega časa, za- zrta le v težko industrijo, ni bila preveč naklonjena obrtniški de- javnosti. Ker so ga poznali še iz- pred vojnih časov kot izredno aktivnega, so ga takoj izvolili v upravni odbor Obrtniškega zdru- ženja, po njegovi ukinitvi pa v upravni odbor Obrtne zbornice za okraj Ptuj. Kmalu zatem je postal še član upravnega odbora Obrtne zbornice SRS. Leta 1954 so se nekateri napredni obrtniki — med njimi seveda tudi naš ju- bilant — začeli pogovarjati o so- cialnem zavarovanju obrtnikov. In ko je leta 1956 prišlo do urad- nega dogovora med Zavodom za socialno zavarovanje Slovenije in Skladom za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov s sedežem v Mariboru, je Lojze tudi tu po- stal član odbora in funkcijo ob- držal vse do leta 1978. A to še ni vse! Leta 1954 so ga obvestili, da je imenovan v ustanovni občni zbor Planinskega društva obrtni- kov. Po ustanovitvi društva pa so ga izvolili še v upravni odbor. Kasneje se je društvo preimeno- valo v Planinsko društvo Kozjak, ki še vedno obstaja in deluje. Lojze pa je — po enaintridesetih letih — še vedno član upravnega odbora, kar dokazuje njegovo neusahljivo aktivnost. Za svojo nesebično dejavnost je Lojze do- bil celo vrsto pohval in priznanj, med katerimi najraje omenja sre- brna znaka Planinske zveze Slo- venije in Jugoslavije. Zelo pono- sen pa je na odličje red dela s srebrnim vencem, s katerim ga je leta 1980 odlikoval tovariš Tito. Letošnjega januarja mu je Pla- ninsko društvo Kozjak namenilo še častni zlati znak v zahvalo za njegovo tridesetletno neprekinje- no aktivnost in zvestobo. Veliko najrazličnejših pohval in zahval visi v Neubauerjevem stanovanju. Le tistih od obrtni- ških organizacij, kjer se je razda- jal vse od osvoboditve pa do upokojitve decembra 1977 ... ni med njimi! Niti ene same! Žalo- stno, a vredno razmisleka v pouk in opdzorilo! A Lojze se pri tem samo nasmehne in zamahne z ro- ko češ — pa kaj bi! Res je navsezadnje ... kaj bi! Zavest, da si opravil svoje po- slanstvo in vzgojil več kot dvaj- set mladih pomočnikov ... da si pustil za sabo delovno sled dol- go več kot štirideset let, da si ži- vel in ustvarjal s poštenostjo do družbe in samega sebe ... je ven- darle več vredna kot kos popisa- nega papirja. A vseeno .. . malce grenko je pri duši, ker nihče ne reče .. . hvala Lojze! A so ljudje, ki se te kot tovariša, prijatelja, človeka z velikim srcem spomi- njajo kot posamezniki in ne kot institucija. Med nje sodijo vsi, ki ob tvoji sedemdesetletnici dvigu- jemo kupico v klic: »Lojze, še na mnoga srečna in zdrava leta!« Besedilo in foto: I. C. PAVEL KOSI 60 LETNIK Letos junija praznuje Pavel 60. rojstni dan. Rodil se je v Petrijancu, obči- na Varaždin, kot sin trdnih kmečkih staršev. Bil je zelo nav- dušen nad kmetijstvom, zato se je tudi sam odločil za ta poklic. Po osnovni šoli je končal gimna- zijo, nato pa srednjo kmetijsko šolo. Po služenju vojaškega roka se je leta 1949 zaposlil kot po- speševalec v občini Varaždin, Počasi je napredoval in tako je leta 1955 postal vodja komercia- le in šef proizvodnega oddelka za živinorejo v zadružni poslovni zvezi Čakovec. Od leta 1958 do 1963 je bil komercialni direktor klavniške industrije Vajda Čako- vec, od leta 1963 do 1966 pa di- rektor Vajde. Od leta 1966 in vse do danes je šef za kooperacijo v živinorejstvu za območje Hrvat- ske in Slovenije pri Vajdi Ex- port-lrnport Zagreb, predstavni- štvo v Cakovcu. Čeprav že v letih, je še vedno zelo aktiven tudi na športnem področju. Od leta 1983 je pred- sednik izvršnega odbora športne- ga društva Orač Petrijanec. Za svoje sposobnosti in delo- vne uspehe je bil leta 1971 odli- kovan z Redom dela s srebrnim vencem. Ima tudi več drugih di- plom in priznanj. Z družino živi v Ormožu. Za njegov praznik mu od srca čestitamo! Sodelavci PRI NAS V KLUBU V soboto, 8. junija, je bilo v domu Franca Krambergerja v Ptuju prijateljsko srečanje zdravljenih alkoholikov Ptuj in TAM-Maribor. Naš skupen namen je bil predvsem, da se spoznamo in izmenjamo iz- kušnje pri delu, se pogovorimo o svojih problemLh, spoznamo tera- pevte obeh klubov, člane klubov in njihove svojce. Razprava o našem zdravljenju oziroma abstinenci je bila živah- na. Povedano je bilo, da bi mnogi zdravljenci potrebovali več družbe- nega in prijateljskega razumevanja ter pomoči v svojem delovnem, pa tudi privatnem okolju. Ko človek zapusti bolnišnico, še ni dovolj mo- čan, treba mu je nuditi oporo, da bo laže okreval. In alkoholizem ve- mo, je bolezen, ki jo je še teže zdraviti in ozdraviti. Zato tudi mi po- trebujemo v poro, ko pridemo iz bolnišnice. Po razpravi se je vsak član obeh klubov še kratko osebno pred- stavil, prav tako njegov svojec, ki ga spremlja in z njim ves čas rehabi- litacije in zdravljenja sodeluje. Pogovorili smo se tudi o nekdanjih časih, ko naše življenje ni bi- lo bleščeče, saj smo bili bolni. Spomnili smo se na težko prehojeno pot in se ob vsakem članu razveselili, da smo danes tu, telesno in du- ševno bolj zdravi, zadovoljni, sposobni delati, sposobni dajati in spre- jemati kar nam življenje, narava in okolje nudi. V nas vseh tli želja, da bi med nas pogumno prišli tudi tisti, ki so potrebni ozdravitve in teh vemo ni malo. Pridite, pripravljeni smo vam pomagati, da bo tudi v našem domu zacvetelo lepše sožitje in lju- bezen! Po skupni kavici smo se slikali in odšli na kopanje v Ptujske to- plice. Mislim, gotovo v imenu vseh, da je bilo naše srečanje prisrčno, pristno, razgovori iskreni, saj so segali do srca. Večkrat je bila ta dan izražena želja, naj ne bi bilo to zadnje sre- čanje. Se se bomo našli, tako bomo laže reševali skupne in individual- ne težave, se potrdili v svoji abstinenci in zmanjševali recidive! Član kluba za Ptuj PTUJ Praznovanje pomembnih obletnic v KS Olga Meglic KK SZDL in ZZB NOV, ki sta pobudnika proslave dneva borca, 40 let osvoboditve, 35 let samoupravljanja in 50 let zleta Svobod v Ce- lju, vabita na tovariško srečanje, ki bo v soboto, 29. junija, z začetkom ob 15. uri pri kmetu Jožetu Holcu v Orešju štev. 15. Slavnostni govornik bo Maks Gašperšič iz Ruš, predsednik ZZB NOV Smolnik-Fala. V kulturnem programu bodo nastopili učenci OS Olga Meglic, ki se vedno radi odzovejo vabilu naše KS s svojimi učiteljicami Cilko Ivanuša, Lojzko Rozman in Greto Vaupotič. Z njimi bodo nastopili tudi vojaki garnizije Dušan Kveder s svojim plesnim orkestrom. Re- zervni vojaški starešine pa bodo v okviru SLO in DS izvedli krajšo va- jo. Za lačne želodce bodo poskrbeli člani ribiške in lovske družine s svojimi posebnostmi, ki jih bomo zalili s pristnim domačim vinom. Obljubljajo zmerne cene. Zavrteli se bomo lahko na travniku, za kar bodo poskrbeli doma- či godci. Da bi bilo čim lepše, po domače, prinesite s sabo koče, ka- mor bomo lahko posedli, spremljali kulturno-zabavni program in sre- čolov. Tako smo se občani lani obvezali, da ne bomo zbirali članarine SZDL, ampak bomo z delom ustvarjali prihodke za stroške naše orga- nizacije, kot so obdaritev malčkov, starejših krajahov, ureditev šport- nega igrišča in okolja pri Domu krajanov na Vičavi. Srčno vabljeni vsi, ki radi preživite nekaj ur v naravi ob srečanju s starimi in novimi znanci, ob obujanju spominov na NOB in v načr- tovanju lepše prihodnosti! f EDNIK - 20- junij 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Aktivno prosvetno društvo Lovrenc na Dravskem polhi živimo v časih, ko je amater- sko delo vedno manj cenjeno, ne glede na področja na katerih se odvija. To tudi zato, ker je vedno ^anj ljudi, ki bi svoj prosti čas žrtvovali za potrebe svoje ožje ali jirše skupnosti. Vendar pa v Lovrencu na pravskem polju ni tako. V tem kraju je zelo aktivno prosvetno društvo, ki mu predseduje Anica ICozoderc. V kratkem pogovoru jc povedala, da so se letos pred- stavili občinstvu z igro Peg, srček iTioj. Za to igro so večinoma vse pripravili sami, le kulise so si iz- posodili. Opravili so štirinajst nastopov, od tega prvega in zad- njega v svojem kraju — Lovren- cu. Na večini predstav so imeli zelo dober obisk, seveda pa je bil največji v svoji krajevni skupno- sti. Ekipo sestavljajo mladi igral- ci in sicer jih je štirinajst. Zraven dramske sekcije v okvi- ru društva delujejo še recitacij- ska, foto sekcija in knjižnice. Fo- to sekcija je bila ustanovljena pred kratkim, knjižnica pa ima okrog 300 knjig. Prosvetno dru- štvo je s svojimi sekcijami prisot- no na vseh proslavah in priredit- vah. Tako so pripravili tudi kultur- no zabavni večer. Na njem so na- stopili člani prosvetnega društva Lovrenc, pevskega zbora društva upokojencev. Fantje treh vasi, učenci OŠ Lovrenc. »Tako kot pred stotimi leti, je tudi še sedaj glavna pridobitvena dejavnost lovrenškega človeka kmetijstvo. Do pred nekaj leti so kmetje obdelovali zemljo z živi- no, danes pa s traktorji. Tako je bilo pred stotimi leti v vaseh Lo- vrenc, Župečja vas in Pleterje 205 konj, 49 parov volov in 261 krav... ... Krompir ali debeli bob je za poljance zelo imeniten pride- lek, kot najizdatnejši vinograd. Sadijo ga več vrst in sicer na gnoj ali v repišče.« To sta odlomka iz uvodnega dela tega zabavnega večera, na katerem so bili prikazani razni že skoraj pozabljeni običaji, šege, navade. Vsi nastopajoči so jih ze- lo impresivno zaigrali, prikazali. In to tako, da so bili navzoči v prepolni dvorani v Lovrencu ze- lo zadovoljni. Prosvetno društvo v Lovrencu na Dravskem polju bo poskušalo narediti še več, bolje in bo s svo- jim dobrim delom pritegnilo kra- jane k še večjemu vključevanju v svoje vrste. Tekst in foto: D. Klajnšek Igralska skupina PD Lovrenc v igri Peg, srček moj. Peti ptujski zbornik nastaja Na seji uredniškega odbora Ptujskega zbornika, ki ga vodi prof. Vlado Horvat, so prejšnji teden pregledali dosedanje priprave na izdajo zbornika, obravnavali odprta vprašanja pri pripravi gradiva za tiskarno in reševali druge sprotne naloge, ki so nujne, da bo zbornik pravočasno izšel in predstavljen javnosti. Dogovorjeno je bilo, da naj bi zbornik obsegal okoli 400 strani besedila, 4 barvne fotografije in okoli 50 fotografij in risb. V njem naj bi bili objavljeni pri- spevki 47 avtorjev. Na seji so ugotovili, da sta dva avtorja od- povedala, 40 avtorjev je svoje ro- kopise že oddalo, ostalih pet pa jih bo v teh dneh. Nekateri av- torji so napisali nekoliko več be- sedila kot je bilo dogovorjeno, zato je odpoved dveh avtorjev kar »dobrodošla«. Večji problem je bil v tem, ker so nekateri av- torji predložili več fotografij in risb oz. skic kot je bilo dogovor- jeno. Zato so na uredniškem od- boru poskušali kar najbolj obje- ktivno selekcionirati. Odločili so se, da bo v zborniku objavljenih 84 fotografij in risb (60 % več od prvotno načrtovanih), okoli 30 fotografij in risb pa so izločili, večinoma sporazumno z avtorji. To je bilo nujno zaradi tega, ker ni moč večati dogovorjenega obsega zbornika, saj je na podla- gi tega izračunana tudi cena, ki bo v prednaročilu znašala 1.800 din, v prosti prodaji pa 2.500 din. V tem smislu je že poslana tudi ponudba vsepi OZD, samo- upravnim in delovnim skupno- stim glede prednaročila. Povezano z zbornikom bo iz- šlo tudi gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, ki bo obsegalo nad 100 strani besedila. Cena v prednaročilu bo 400 din, v prosti prodaji pa 500 dinarjev. Zainte- resirani jo bodo lahko naročili skupaj z zbornikom ali posebej. Ptujski zbornik V bo posvečen 40. obletnici osvoboditve, zato naj bi izšel okoli 25. julija, to je ob začetku prireditev ob prazni- ku občine Ptuj. Temu jubileju primerna je tudi vsebina, saj je kar 26 prispevkov posvečeni 40-letnici osvoboditve in povoj- nemu gospodarskemu in družbe- nemu razvoju občine. Zastopane so vse gospodarske dejavnosti, pri čemer je dan poseben pouda- rek kmetijstvu, prikazan je razvoj na vseh drugih področjih življe- nja, dela in udejstvovanja naših ljudi. Ostali del zbornika pa je namenjen zanimivim prispev- kom dejavnosti pred vojno, ar- heološkim izkopavanjem in dru- gim zgodovinskim dogajanjem v Ptuju in njegovi okolici. Ob tem velja omeniti še priza- devno delo programsko izdaja- teljskega sveta, ki ga vodi dr. Vladimir Bračič, operativno pa stvari sproti ureja njegov namest- nik Franc Potočnik, tajnik SO Ptuj, njegov delovni prostor pa je tudi sedež uredništva zborni- ka. Zbornik bo likovno opremil akademski slikar Albin Lugarič, prispevke lektorira prof. Drago Suligoj. Vsak prispevek bo imel tudi kratek povzetek v nemščini, povzetek napiše avtor sam, pre- vod pa bo opravila prof. Darinka Čretnik. Na dan seje uredniškega od- bora je bilo 32 prispevkov že v ti- skarni, od tega je za 18 že napra- vljen krtačni odtis, ki ga mora vsak avtor, potem pa še lektor prebrati in po potrebi popraviti, 8 prispevkov je bilo še pri lektor- ju, na pet pa jih je uredništvo še čakalo. Zbornik tiska Ptujska ti- skarna, izšel pa bo v 2000 izvo- dih. FF IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v naši rubriki smo že zapi- sali, da si je moral Alojz Kasimir z veliko truda prislužiti kruh za svojo petčlansko družino. Ptuj je bil premajhno mesto, da bi s po- membnimi naročili lahko preži- vljal slikarja. Zato se je moral nemalokrat zadovoljiti z drobni- mi deli, ki so bila bolj obrtnega značaja. Izdeloval je priznanja in diplome, pa učna pisma, reklame in pisemske glave. Priznati je treba, da se je tudi teh, za slikarja z več- jimi ambicijami morda obrobnih opravil, loteval skrbno in vestno. Vedno znova se na teh izdelkih ponavlja veduta Ptuja. Slikar je dobro presodil, da je pogled na mesto z desnega brega Drave likovno dovršena celota in tudt Ptujčani so značilni obris mesta sprejeli za ne- ke vrste znak oziroma simbol. Med Kasimirovimi izdelki te vrste se jih nekaj posebej odlikuje. Mestni plakat, natisnjen okrog leta 1890 s pogledom na Ptuj z jugovz- hoda, in to iz ptičje perspektive in s prizoroma novega mestnega ko- pališča in rimskih spomenikov, vzidanih v mestni stolp, se je lahko kosal z najboljšimi plakati v širšem okolju. Alojz Kasimir je izdelal tudi več osnutkov za razglednice in za reklame v ptujskem časopisu »Pettauer Zeitung«. Njegova je tudi naslovna ilustracija »Štajerca«, ki je izhajal od 1900 do 1918 z namenom, da s slovenskimi teksti po- nemčuje kmečke ljudi v ptujski okolici. Marjeta Ciglenečki Alojz Kasimir: Veduta Ptuja na razglednici iz leta 1909 z reklamo za ptujska vina (izrez). Razglednica je zloženka (hrani jo Pokrajinski mu- zej na kulturnozgodovinskem oddelku pod štev. F 2207). Na prvi strani je Kasimir upodobil Orfejev spomenik. Upodobitev je enaka oni iz Fels- nerjeve knjižnice »Ptuj in njegova okolica«, v pregibu je prikazana upo- dobitev Ptuja, ki jo predstavljamo, pod njo pa je seznam 37 različnih vin, pri katerih so navedeni sorta, področje kjer je zrasla trta, letnik in proizvajalec. Zadnja stran zloženke je odmerjena za pisanje. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka PMP štev. F 1864. Foto Mišo Koltak, 1982. Zgode na dvoru kralja Janeza (prispevek k pohvalnim ocenam) V zadnjem času smo lahko tudi v Delu, osrednjem slovenskem dnevniku, prebrali laskave ocene oziroma poročanje o ptujski gledali- ški skupini Teater III in njihovi letošnji predstavi Zgode na dvoru kralja Janeza. Besedilo Slavka Pregla je za to gledališko skupino mla- dih navdušencev pripravila Branka Bezeljak-Glazer, mentorica kul- turnega življenja. V teh člankih sem zasledila tudi kritično misel, da je v domači (ptujski) občini ta kulturni dogodek šel skoraj neopazno mi- mo in zdi se mi, da smo delno krivci tega vsi, ki smo predstavo videli, a nismo o njej rekli nič takega, da bi se malo dalje slišalo. Učenci 5., 6., 7., in 8. razredov OŠ bratov Štrafela Markovci smo imeli 25. aprila letos 3. kulturni dan in se dogovorili za naslednjo vse- bino: 5., 6. in 8. razredi so najprej obiskali ptujski grad in muzej; spo- znali so tudi ptujske spomenike (Jože Lacko ...), 7. razreda sta obi- skala ptujsko knjižnico, kjer smo spoznali marsikaj, česar do tedaj še niosmo vedeli. Nato smo se vsi zbrali v ptujskem gledališču in ob do- ločeni uri z zanimanjem spremljali predstavo Zgode na dvoru kralja Janeza. Presenetil nas je že njen začetek, saj se je dogajala med nami, gledalci; sicer je bilo odrsko dogajanje v nenehnem stiku z dvorano (kralj Janez, minister Gregor). Po predstavi oziroma naslednje dni po tem kulturnem dnevu naše šole smo z učenci 7. in 8. razredov ovred- notili gledališko predstavo in bili enotni v oceni, daje to dobra pred- stava z dobrimi igralci, režiserko in jasnim, v vseh časih aktualnim sporočilom (zasledila sem ga že v komediji Branislava Nušiča: Oblast). Naj o sami gledališki predstavi namesto mene spregovori sesta- vek Majde Šmigoc, učenke 7. a razreda, ki je zapisala takole: »Razveselili smo se novice, da gremo v četrtek, 25. aprila, v ptuj- sko gledališče. Naslov predstave je bil Zgode na dvoru kralja Janeza. Z zanimanjem smo ji sledili, po predstavi pa smo se o delu v gledališ- ču nasploh in predvsem o Zgodah pogovarjali s tovarišico Bezeljako- vo. Vsem je bila predstava všeč, tudi meni osebno. Najbolj všeč mi je bil kralj s svojo družino: oblastno kraljico (vse je moralo biti po nje- nem), sinom nekakim punkerjem ter zasanjano in zaljubljeno prince- sko (hčerko kralja Janeza). Tudi drugi igralci so dobro predstavili svoje vloge npr. minister Gregor, pa plesalke kot zmajeve glave, zmaj in drugi. Ob koncu si lahko le zaželim, da bi lahko videla še mnogo tako dobrih, domiselnih predstav, kot je bila ta ...« Tako ena izmed učenk; njenemu mnenju se pridružujem tudi sa- ma ter želim Teatru III (ter sploh gledališču v Ptuju) še mnogo uspe- hov! K. Pičerko franc fideršek delegat naee zgodba o aktivistih v letu 1945 2 MOBILIZACIJA JE USPELA Ob koncu sestanka je prispel s posebnimi pooblastili za Žetale zaupnik komande mesta Ptuj in aktivist OF tov. Lorber, doma iz so- sednjega naselja Naraplje. Njegova naloga je bila, da takoj izvede mobilizacijo, popiše vse zaloge živeža, državno imovino in tudi cer- kvena posestva. F*reden so se razšli, so se pogovorili tudi o teh nalo- gah. Za vsak odbor OF so imenovali posebej vojnega referenta, ki je moral še isti dan popisati vse vojne obveznike in jih obvestiti, da pri- dejo naslednji dan dopoldne na zbirno mesto v Žetale. Posebej je opozoril na skrivače, ki lahko s svojim oportunističnim obnašanjem preidejo v vrste naših nasprotnikov, če jih ne mobiliziramo. V nedeljo, 13. maja je bilo lepo in toplo pomladno jutro. Maša je bila še v podružnični cerkvi, oddaljeni kak kilometer, enako kot že nekaj mesecev prej. Farno cerkev so namreč okupatorji vključili v svoj obrambni sistem in je bila delno poškodovana. Ljudje so se po maši zbrali pred šolo. Marsikateri z Ljudsko pravico ali Slovenskim poročevalcem v roki. Oba časnika je že v cerkvi na koru začel proda- jati organist Žemljic. Pozneje je poklic organista opustil in postal po- štar. Na zboru pred šolo je najprej spregovoril Pihler, predstavil Na- četa, ki bo glavna povezava z okrajem in zaupnika Lorberja, potem pa samokritično prikazal sebe in razloge zaradi katerih je navidezno sodeloval z okupatorjem. Razlago so ljudje molče sprejeli. Za njim sta spregovorila Nace in Lorber o veličastni zmagi nad fašizmom, o nalogah ljudske oblasti, o mobilizaciji ... »Kje je sedaj tisti, ki je lani na tem mestu javno rekel, da je raje Hitlerjev pes, kot pa da bi bil kdaj Stalinov hlapec« seje zaslišal kre- pak glas iz množice. »Proč z njim!« mu je odgovorilo nekaj glasov, vsa množica pa je to potrdila s ploskanjem. »Vse tisto, o čemer smo nekoč sanjali, hrepeneli, nam je danes priborila naša hrabra partizanska vojska pod vodstvom maršala Tita. Danes stojijo naši vojaki v Trstu, Gorici, Celovcu, Beljaku, na Gospo- svetskem polju, prvič v zgodovini so vsi Slovenci združeni v demokra- tični federativni Titovi Jugoslaviji.« Tako je z navdušenjem govoril Lorber in iz tega utemeljil potre- bo po mobilizaciji vojnih obveznikov od 18 do 35 leta, da vse pribor- jeno zavarujemo in obvarujemo. Po zboru se je večina ljudi razšla, precej pa jih je obstopilo akti- viste in od njih želelo zvedeti to in ono. Nekaterim ni šlo v glavo, da se lahko kar tako postavi neka oblast brez volitev. Eden je celo pred- lagal, da bi bila zakonita pot ta, da bi začasno oblast predstavljal predvojni župan, saj ni z okupatorjem sodeloval, potem pa se naj lju- dje na volitvah odločijo ali so za te male krajevne odbore ali pa bodo za enotno občino, ki bo obsegala celotno faro in šolski okoliš. Ta predlog je Načeta dvignil. »Ali si ti, ki tako misliš, sploh kdaj razmišljal, zakaj smo vodili naš narodnoosvobodilni boj? Ne za to, da bi spet obnovili stari protiljudski režim, temveč zato, da ustvarimo Vseh nalog ni bilo moč opraviti peš, na vprežnih vozovih ali kolesih. Po- trebni so bili tudi avtomobili, ki pa so bili redki in Komanda mesta Ptuj je dovoljevala uporabo le v redkih primerih-. najširšo ljudsko demokracijo, oblast vseh ljudi!« seje razvnel Nace in podrobneje obrazložil, da bomo v kratkem izvedli volitve v narodno osvobodilne odbore in da bodo volilno pravico imeli vsi, tudi ženske in mladi od 18 leta naprej. .. Čez nekaj ur so se na istem mestu začeli zbirati tisti, ki jih je zajel proglas o mobilizaciji, njihovi svojci in znanci, pa tudi precej drugih radovednežev. Iz okraja je z nekim motoristom prišla še aktivistka Ivica, ki je bi- la skupaj s sekretarji krajevnih odborov OF odločujoči član komisije, kateri od obveznikov je sposoben za vojaško službo in kdo ne. Člani krajevnih odborov so že prvi dan svojo funkcijo kar dobro opravili. Mobilizaciji so se odzvali vsi moški rojeni v letih od 1910 do 1928, ki so bili doma. Precej fantov in tudi nekaj mož je bilo že v JA, to je tisti, ki so sodelovali v NOB, mnogo mobiliziranih v nemško voj- sko pa se še ni vrnilo. Tako so se mobilizaciji odzvali predvsem mladi fantje, ki so se zadnji dve leti spretno izmikali nemški mobilizaciji v delovno službo ali v oborožene enote. »Odkod pa ti Martin tukaj, saj sploh nisem vedel, da si doma?« »Pozdravljeni stric! Veste, jaz sem jo že pred dvema mesecema pobrisal iz nemške vojske in sem se skrival doma.« »Pa bi bil ostal še par dni tako doma, a ti ni dovolj vojne? Se za- vedaš, kaj bodo Angleži z vami naredili !t »Zavedam se samo, da je to naša vojska, stric!« »Še žal ti bo poba, se boš še spomnil na moje besede!« To je le delček razgovora med enim od mobilizirancev in njego- vim daljnjim sorodnikom.. Opozarja pa na to, da je takrat veliko ljudi nasedalo sovražni propagandi, ki je vztrajno širila govorice, da bodo Angleži in Amerikanci vsak čas pometli s partizansko oblastjo. Izmed tistih, ki so se odzvali mobilizaciji, jih je bilo 31 spoznanih za sposobne. Takoj je bilo treba kreniti proti Ptuju, »če ne drugače, peš« je odredila Ivica. Lorber pa je bil določen, da jih spremlja in na Ptuju preda v vojašnico. Toda Lorber se je znašel, organiziral par konj in velik lojtrski voz in vseh 31 fantov seje odpeljalo na Ptuj. Bili so mladi, veseli, iz njihovih grl je vso pot donela pesem. Čez dobri dve uri jih je Lorber že predal v ptujski vojašnici, kate- re komandant je bil Herbert Sorec. V vojašnici sta jih pozdravila tudi Pepi in Ciril, ki sta kot terenca in kurirja odšla takoj za Haloško četo na I*tuj in sta bila v vojašnici že takorekoč doma. Na podoben način so izvajali mobilizacijo tudi v vseh drugih krajih takratnega okraja. Okrajni odbor OF je v jvojem poročilu z dne 15. maja 1945 okrožnemu odboru OF sporočil, da so že mobilizi- rali 1.289 ljudi in da mobilizacijo izvajajo še naprej. Večina fantov Iz Žetal, mobiliziranih 13. maja 1945-se jc vrnila iz JA le- ta 1947. Med njimi je bila kar tretjina skojevcev, ki so se takoj vključili v aktivno družbeno delo doma, nekaj od teh je še danes aktivnih, nekate- ri pa so se zaposlili v drugih krajih in tudi tam opravljali vrsto odgovor- nih dolžnosti. 8 - NAŠI DOPISNIKI 20. junij 1985 - TEDNIl( ORB »Zbratimljeni gradovi« ORB »ZBRATIMUENl GRADOVI« dolazi iz tri zbra- timljcna grada Doboja, Čuprijc i Celja. Brigada je osnovana prije 10 godina — 1975. Brigada broji 48 članova od toga 8 djevojaka i 40 muškaraca. Prosjek starosti brigade je 16,25 godina. ORB »ZBRATIMUENl GRADOVI« gaji tradicijalno bratstvo i jedin- stvo mladih iz Doboja, Celja, Čuprije. Grad Celje nalazi se na povri- ni od 241 km', ima 38000 stanov- nika sjedište je istoimene opštine sa 60000 stanovnika. Leži u sre- dini Slovenije u severozapadnom djelu Jugoslavije. Naseljeno je bilo još za vrijeme Ilira i Kelta. Rimska Celea je bila središte Norvika L. 1451. godine su mu celjski grofovi podijelili gradske pravde. Nad stotinu godina una- zad dosežu počeci industrije ko- ja je danas vrlo razvijena. Isto važi za trgovinu i turizam. Naj- značajnije istorijske znamenitosti su temelji Rimskog Templja pod Mikljavškim brdom, ostaci grad- skoga zida. Stari grad nad Ce- ljem, farna crkva sa izuzetno lije- pom gotskom kapelom i grofi- jom gdje je pokrajinski muzej sa lapidarijom. U nekadašnjem ma- nastiru je muzej revolucije. Po ^radu je više spomenika, vrlo li- jcp je spomenik NOB-a na Slan- drovom trgu. Najbolje poznata izletišta su Stari grad sa razgled- nim tomjom i restoranom i Šmartinsko jezero. Nešto više su udaijeni Celjska kuča i Svetina gdje su po zimi lijepe skijaške staže sa usplnjačom, 20 km je zdravlište Dobrna. Prijatna izle- tišta su još Strmec, Vojnik, Fran- kolovo. Grad ima gledalište, 3 ki- no dvorane, hotel Merx, Celea i Evropa, više restorana i višenam- jensku veliku dvoranu Golovec. Turističke informacije i usluge nude agencije Kompas, Izletnik, TTG i Turistički ured. — Ime našem gradu Čupriji su dali Turci i on u prevodu znači — most. Naziv je dobila po mo- stu preko Velike Morave koji je tada bio sastavni dio glavnog pu- ta ka južnoj Evropi. Pre ovog imena Cuprija je imala naziv Ra- vno, a još ranije HOREUM MARGI (U PREVODU ŽITNI- CA POUA). Danas je Čuprija grad sa oko 25000 stanovnika, grad u kome se održavaju različite aktivnosti: šport, kultura, društveno politič- ki rad i drugo. Glavno obeležje Čupriji daju njeni spomenici; spomenik rodoljubima koji su streljani 26. septembra, spome- nik poginulih u prvom svetskom ratu, spomenkostumica gde su sahranjeni učesnici NOR-a ... Čuprija ima dva narodna heroja, Miodraga Novakoviča-Džudža po kome nose nazive jedna sred- nja škola i ORB, i Danila Dimi- trijeviča, čije ime nosi jedna srednja škola. Od sportova se razvijaju ko- šarka, odbojka, fudbal, rukomet i atletika. Atletičari postižu naj- bolje rezultate ali ni ostali spor- tovi ne zaostaju. U društvenim aktivnostima OK SSO naročito se ističe orga- nizacija koja se trudi da poboljša uslove za život, rad i isticanje omladine. U ovom gradu postoji ORB »Miodrag Novakovič-Džudža. To je brigada koja je učestovala na poznatim akcijama u Jugosla- viji, osvajala savezna i republi- čka priznanja, obečavala i dono- sila udamištva svome aradu. Čuprija je grad zbratimljen sa Doboiem iz Bosne i Hercegovine i Celjem iz Slovenije. Svakog le- ta mladi iz ovih gradova se sku- pljaju i čine brigadu »Zbratim- ljeni gradovi«, pa na taj način proširuju svoja poznanstva i po- jačavaju veze izmedu gradova. Ova brigada je uvek na sredini. Osvajala je mnoga akcijaška pri- znanja u širenju jedne od tekovi- na revolucije — bratstva i jedin- stva. — Za nastanak i razvitak Do- boja, od praistorije do danas, bi- tan je njegov geografski položaj — smješten ispod obronaka Ozrena i Borja u širokoj dolini, gdje rijeka Bosna prima svoje pritoke Usoru i Spreču. Površina Dobojska je 691 km'. Površina sama Dobojske opštine je 6,6 km'. Grad se nalazi na nadmorskoj višini od 146 m. Ko- ličina godišnjih padavina je 900—1000 mm. Srednja godišnja temperatura e 10,5° C. Rijeke ko- je protiču kroz grad Doboj su: Bosna, Usora, i Spreča. Broj uli- ca je 60. Dužina ulica je 34,6 km. Ovo područje je bilo naseljeno još u starije kameno doba (trago- vi ljudskog postojanja stari su oko 35000 godina), a život se ov- dje nastavlja i u mladje kameno doba. Pojava prve urbanizacije počinje u vrijeme rimske domi- nacije o čemu govori ostaci te- melja Gradine na Usori (sastoji se od Kostruma — rimskog voj- ničkog logora i Canabca — nase- lja). U IV. vijeku naše ere propa- da rimska vojna i poSitička moč mi BRIGPDIRJI u ovim krajevima i počinje seoba naroda i dolazak Slovena. Ovo područje je u 12. vijeku siedinje- no s prvobitnim bosanskom feu- dalnom državnom, a kao grani- čna područja sjeveme Bosne dospjeva u sveru interesa Mada- ra. Početkom XIV. vijeka poči- nje gradnja dobojska tvrdave ko- ju su podigli bosanski vladari za odbranu od neprijatelja sa sjeve- ra. ZBRATIMUENl GRADOVI ZBRATIMUENl GRADOVI ZBRATIMUENl GRADOVI ČU-ČUPRIJA DO-DOBOJ CE-CEUE B-R-A-Č-A BRAČA-BRAČA-BRAČA ORB »ZBRATIMUENl GRADOVI« je stigla u Domavu na SORA »SLOVENSKE GO- RICE, '85« uveče 8. juna. Pr\'og dana bilo je problema oko smešt- ja, ali je to blagovremeno otklo- njeno. Život u naselju odvija se po ustaljenom redosledu. Ustaje se u 5 časova, spremaju se spa- vaonice. U 6 časova ide se na do- ručak, a u 7 časova ide se na tra- su. Povratak sa trase je u 13.30 časova. Na ručak se ide u 14 ča- sova, a poslije ručka je popodne- vni odmor. Večinu svog slobod- nog vremena brigadiri provode u krugu naselja gdje slušaju muzi- ku ili na sportskim terenima. Sportski život je veoma raznovr- stan. Održavaju se razna sport- ska takmičenja izmedu brigada. Prvo takmičenje održano je u stonom tenisu, u kojem je ubjed- Ijivo bila najbolja brigada »ZBR.ATIMUENI GRADO- VI«. Održano je takmičenje i u rukometu. Tu su bili najbolji bri- gadiri ORB-a »11. OKTOM- VRI«. Akcijaše je posjetila i pr- vakinja Slovenije u šahu, koja je odigrala simultanku sa brigadiri- ma. Prije nekoliko dana održano je brigadirsko veče. Najzapaženi- ji bili su Amir Bešlagič-ČOMPO iz ORB »ZBRATIMUENl GRADOVI«, glumeči monodra- mu Josipa Pejakoviča, i Emir Habibovič iz ORB »UUBIJSKI RUDAR« koji je sam intrepreti- rao svoje stihove. ORB »Ljubijski rudar dolazi iz Prijedora, iz slobodarskog Pot- kozarja. Brigada broji 43 člana — 8 djevojaka i 35 momaka, od čega je 15 članova SKJ. Brigada Narodni heroj doktor Mladen Stoianovič Informator ORB »Ljubijski rudar« Prijedor je osnovana 1. aprila 1974. Tkx sada je učestvovala na mnogo- brojnim ORA, gdje je osvajala brojna priznanja, od kojih su svakako, najznačajnije 3 plakete »Veljko Vlahovič«, koja je ova brigada osvojila. Inače, ova pla- keta je največe Savezno prizna- nje koje jedna brigada može da osvoji. Brigada je osvajala i mno- gobrojna druga priznanja. Sada- šnja brigada se za ORA »Sloven- ske gorice« spremala oko mjesec dana. Prosjek starosti brigada je 21 godina, što je največi prosjek starosti u naselju. Naš kraj iz koga dolazimo ču- ven je po Kozarskoj ofanzivi i slavnom »Crvenom doktoru« — Mladenu Stojanoviču. 7. aprila se navršilo 89 godina od rodjena ovog revolucionara. Četnici su ga mucki ubili na Kozari 31. marta 1942. U kozarskoj epopeji je 3.500 partizana iz Kozarskog partizanskog odreda štitilo od fa- šista oko 100.000 žena, djece i staraca koji su se skupili u zbjeg pod naletom oko 130.000 fašista i domačih izdajnika. Drama na Kozari trajala je od kraja maja do kraja juna 1942. Proboj iz okružene planine izvršen je na mjestu Patrija, pri čemu se iz okruženja izvuklo oko 500 bora- ca i oko 20.000 ljudi. U ruke okupatora palo je oko 80.000 že- na djece i staraca, koji su uglav- nom, odvedeni u logor Jaseno- vac. Prijedor je danas suvremen grad sa preko 50.000 stanovnika. Nalazi se na sjeverozapadu Bo- sne i Hercegovine, izmedu plani- na Kozare i Grmeča na 135 me- tara nadmorske višine. Kroz grad, na čiji su aerodrom prvi put u NOB-i sletili partizanski piloti, protiče rijeka Sana. Na području opštine stanuje 110.000 stanovnika ili 132 stanovnika na km', radi 14 Osnovnih škola, dje- luje 46 Mjesnih zajednica i rade 130 OOUR-a i RO. U toku NOB-e život na bojišti- ma sirom zemlje položilo je 2.020 boraca iz našeg kraja. Pri- jedor je dao 10 narodnih heroja i 467 nosioca »Partizanske spome- nice«. Eto, iz takvog kraja dolazi ORB »Ljubijski rudar«. Sadašnji brigadiri ove brigade izabrani si izmedu 150 omladinaca ove op- štine koji su se prijavili za učešče na ZI i A »Slovenske gorice '85«. Naš pozdrav je: Ljubijski — rudar Ljubijski — rudar Ljubijski — rudar P-R-I-J-E-D-O-R PRIJEDOR - PRIJEDOR - PRIJEDOR Evo nekoliko šala iz brigadir- skog života: Na zboru brigadira: — Druže, ne može se spavati na Zboru brigadira! — Može, može, druže predsje- davajuči. Samo budi malo tiši! Prijetnja: Komandant me stalno prati hoče kuči da me vrati Moj otac bi i da plati samo da u naše naselje svrati da vidi mene i lopatu tu bi sliku platio u zlatu. MALI OGLASI — Izgubio sam volju za rad. Molim poštenog nalazača da mi je ne vrača ŠIFRA: Lenština — Mjenjam spavanje u mu- škoj spavaoni za požarstvo u ženskoj. ŠIFRA: Nesanica — Sinoč sam izgubio čarape. Molim poštenog nalazača da ih prethodno opere. ŠIFRA: Čistoča je pola zdravlja PORUKE: — Rad je uništio majmune. Zato se i neki naši brigadiri plaše da se to njima ne desi! — Naš sanitet odlično pjeva. Ima noge kao slavuj! — Traži se bitno ginekolog. Našem se kultumjaku radja ide- ja! Čuveni brigadirski pozdrav za sve početnike: Griz — mlijeko Griz — mlijeko Griz — mlijeko MAMAAAAAAA... O NASEUU 1 TRASI Brigadiri ORB »Ljubijski ru- dar« iz Prijedora došli su na ZMDA »Slovenske gorice« u Domavu još u subotu, 8. juna. Na prvi pogled, činilo se da če život i rad brigadira biti pun pro- blema zbog skučenog prostora, nepostojanja posebnih štabova brigada, odvojenosti trpezarije i spavaone i mnogo toga što bi na prvi pogled činilo se otežavaju. čbm okolnosti za rad jedne ORB. Medutim, dobri meduljud- ski odnosi, bratstvo-jedinstvo ko- je se tradicionalno najviše ispo. Ijava na ORA, odličan štab akci- je, koji svojom susretljivošču na polju društvenih i radnih aktiv, nosti je u mnogome doprinijeo umanjivanju ovih nedostataka Akcije, te razvijanju zdravih i is- pravnih aktivnosti brigadira. Što se tiče rad na trasi, briga- diri ORB »Ljubijski rudar« bili su iskreno iznenadeni toplim j srdačnim dočekom stanovništva u Destmiku, gdje se nalazi radili- šte. Rad na trasi zasniva se na iskopu kanala za vodovod u ovom naselju. Poteškoču pretsta- vlja tlo koje je puno kamenja. Prvi dani, ukoliko ne računamo prvi kišni dan u utorak, protekli su u zagrijavanju dlanova i upo- znavanju sa poslom koji če bri- gadiri obavljati u narednih mje- sec dana, tek da se pravi rezultati očekuju tek početkom sedmice (Tekst je pisan 12. 6.). Prvi kišni dan, u utorak 11.6. iskorišten je za razno-razne dru- štvene aktivnosti u naselju. Tako je odigrana utakmica izmedu ko- mandanta i trasera na igralištu Osnovne škole »Dr. Franjo Žgeč« u Domavi. Pobijedili su traseri sa 2:1, iako je sudija bio na strani komandanata. Na kra- ju, ipak je pobijedio bolji. U 20 časova je održan turnir u stonom tenisu. Najbolji su bili brigadiri i brigadirke iz ORB »Bratski gra- dovi«. Održano je i zajedničko veče svih Omladinskih radnih brigada. Glavna atrakcija je, sva- kako. Emir Habibovič iz ORB »Ljubijski rudar«. Ovaj brigadir je »zapalio« publiku svojim reci- tacijama koje sam sastavlja. Slje- deče brigadirsko veče održače ORB »Ljubijski rudar«. Medusobni susreti u rukometu svih Omladinskih radnih brigada završeni su trijumfom ORB »11 Oktomvri« iz Kumanova. Svc utakmice su popračene bumim navijanjem ostalih brigadira uz več klasične i novokomponovane psovke i prigovore na račun su- dija. Inače, teren Osnovne škole »Dr. Franjo Žgeč« su stjecište večine brigadira nakon rada na trasi. Vrlo cesto se odigravaju ra- zni nezvanični medubrigadni su- sreti, najčešče u malom nogome- tu. Za sada toliko iz brigadirskog naselja u Domavi. Brigadirsko Z-D-R-A-V-O! SORA »Slovenske gorice« 85 Omladinske radne akcije oduvek su služile za širenje bratstva je- dinstva i prijateljstva izmedu mladih sirom Jugoslavije. Na njima se zbližavaju mladi kojima če sutra kad se akcija završi ostati prijatelj- stvo uspomene i doživljaji. I ne samo to, več znamo da ove akcije slu- že za izgradnju otadžbine. Ova radna akcija postoji od pre deset godi- na t. j. tačno je jedna decenija od njenog osnivanja i ova joj je godina jubilama. Prvih pet godina od njenog osnivanja ona je bila republi- čka akcija, a zadnjih pet savezna. Ove godine u naselju SORA Slo- venske gorice nalaze se 4 brigade i to: ORB »UUBINSKI RUDAR« - Prijedor SRBiH ORB »ZBRATIMUENl GRADOVI« - CEUE-DOBOJ- ČUPRIJA ORB »MITA VUKOSAVUEV« - DOLOVO - SRSr. I medu njima je i naša brigada ORB FZC »11. OKTOMVRI« — KUMANOVO Preporučujemo je ostalim omladincima i omladinkama iz cele Jugoslavije, koji če pročitati naš bilten, da što prije odu na prvu akci- ju na koju če im se ukazati prilika. Brigadirskim pozdravom Z—D—R—A—V—O ZDRAVO ZDRAVO ZDRAVO!!! TEDNIK - 20. junij 1985 TELESNA KULTURA iN ŠPORT - 9 Prijateljsko športno srečanje, MIP prvi zmagovalec Športno društvo TumiSče jc uspešno izvedlo prijateljsko športno srečanje med DO Peru- tnina, Emona —KK, MIP in Športnim društvom. Športniki so se med seboj pomerili v dveh di- sciplinah in sicer v streljanju s serijsko zračno puško in v ma- lem nogometu. Vsaka disciplina se je posebej točkovala in sešte- vek točk doseženih pri streljanju in v malem nogometu je prinesel zmagovalca srečanja. STREUANJE je potekalo na strelišču OSZ Ptuj, tekmovanja se ni udeležila le ekipa Perutni- ne. Prvo mesto je osvojila ekipa SD Tumišče-I z 865 krogi, sledi- jo MIP 839, Emona-KK 640 in SD Tumišče-II 328 krogov. Toč- ke so bile razdeljene tako: SD Tumišče-I 4, MIP 3, Emona-KK 2 in §D Tumišče-II I točko. MALI NOGOMET so igrali na igrišču pri gradu Tumišče. Kljub slabemu vremenu je orga- nizator pripeljal turnir v malem nogometu do konca. Zmagova- lec tumirja je Perutnina, ki je os- vojila 4 točke, sledijo MIP 3, ŠD Tumišče-I 2 in SD Tumišče-II I točko. Tumirja v malem nogo- metu se ni udeležila ekipa Emo- na-KK. Zmagovalec prvega srečanja je ekipa DO MIP, ki je zbrala v obeh disciplinah 6 točk, prav to- liko jih je zbrala tudi ekipa> SD Tumišče-I, vendar se je organi- zator že pred začetkom srečanja odločil, da v kolikor imata do- mačin in gost srečanja isto števi- lo točk, zmaga gost. Tretje mesto je osvojila ekipa DO Perutnina s 4 točkami, žal se ni udeležila tek- movanja v streljanju. Četrto mc-' sto jc osvojila ekipa DO Emona- KK, ki je zbrala 2 točki, niso pa se udeležili tumirja v malem no- gometu. Zadnje, peto mesto pa je pripadlo drugi ekipi SD Tur- nišče-II, ki je zbrala prav tako 2 točki. Na koncu pa sem dolžan Se naslednje: vse DO so bile o raz- poredu srečanja ter o poteku ob- veščene z dopisom. Člani ekipe Perutnine so se na koncu razjezi- li, ker niso bili seznanjeni z pra- vili srečanja ter so bili mnenja, če so zmagali v malem nogome- tu, so potem tudi končni zmago- valec srečanje. Kot vemo sta končnega zmagovalca odločili obe disciplini, mali nogomet ka- kor tudi streljanje. Športno društvo Tumišče si želi, da bi se prihodnje leto po- novno srečali na drugem prija- teljskem srečanju, ki bi ga naj or- ganiziral letošnji zmagovalec, to- rej DO MIP Ptuj. ZB OŠ Tone Žnidarič republiški prvak! V Tolminu je bilo finalno tekmovanje za pionirski atletski pokal Slovenije, ki se je pri pionirjih končalo z velikim zmagoslavjem OŠ Tone Žnidarič. Pri pionirkah je občinska ekipa Ptuja dosegla delitev četrtega mesta z Mariborom, četrta pa je tudi OS Tone Žnidarič pri ekipah šolskih športnih društev. Prvo mesto so osvojile tekmovalke iz Celja. Med ekipami ŠŠD pri pionirjih je osnovna šola Tone Žnidarič, ki jo vadi in vodi Branko Turkuš, zmagala z veliko razliko pred OŠ France Prešeren iz Kranja, Solkanom in OŠ Slovenska Bistrica. Ptuj- ska ekipa je imela najbolj izenačeno ekipo in je uspeh popolnoma za- služen. Ptuj je zmagal tudi med občinskimi reprezentancami pred Kranjem, Novo Gorico in Celjem. Med posamezniki je ptujsko zastopstvo doseglo dve zmagi. Hed- vika Korošak (OŠ Franc Osojnik) je prepričljivo dobila skok v daljino s 520 centrimetri, Bojan Pucko (OS Tone Žnidarič) pa je zmagal v su- vanju krogle z rezultatom 14,35 m. Čestitamo! I. k. Turnirja v malem nogometu Tudi ta konec tedna na našem območju ne bo brez malega no- gometa. Jutri in v soboto bo na roko- metnem stadionu v Ptuju velik turnir, ki ga pripravlja Medob- činsko dmštvo nogometnih sod- nikov Ptuj. Začeli ga bodo jutri, torej 21. junija ob 17. uri. Prijave bodo sprejemali od 16. ure, pri- javnina pa je 2000 din za ekipo. Za najboljše so pripravili vred- nostne nagrade, pokale in pri- znanja. Drugi del tumirja bodo izvedli v soboto. Ob tem še obve- stilo, da bo za ta konec tedna na- povedan nočni tumir na Hajdini prihodnji teden, 28. in 29. junija! V nedeljo pa bo velik tumir v malem nogometu v Bresnici, gre za odprto prvenstvo občine Or- mož za prehodni pokal občine. Začeli ga bodo ob 9. uri, potekal pa bo na travnatem igrišču, ven- dar se bo igralo v copatih in nc v nogometnih čevljih. Tudi tu so za najboljše pripravili vredno- stne nagrade, izkupiček pa bodo namenili za dokončno ureditev igrišča. l.k. DANES OB 19. Un V MESTM OMBI GOSTUJEJO ŠPANa Ormož proti Španiji, Drava zmagala v Lendavi Vesela novica za vse ljubitelje rokometa! Trener rokometnega kluba Ormož Milan Turin nas je obvestil, da bo danes zvečer v Ormo- žu izredno kakovostno srečanje. Nasprotnik Ormožanov bo namreč reprezentanca Španije, ki jo vodi bivši zvezni kapetan jugoslovanske reprezentance Branislav Pokrajac. V reprezentanci Španije bo največ igralcev Atletika in Barcelone, ki jih naši ljubitelji rokometa poznajo z olimpijskih iger in tekem v evropskih pokalih. Kdo se ne spomni iz- rednih obramb vratarja Ricca na tekmi z Metaloplastiko v Sabcu? In ta vratar bo tudi nastopil v Ormožu. Tekma bo na igrišču v Mestni grabi, začela pa se bo ob devetnajstih. Torej danes zvečer bo v Ormo- žu srečanje Ormož—Španija. Članice Drave, nove članice prve republiške lige, so v soboto na- stopile v Lendavi na mednarodnem turnirju ob občinskem prazniku. Mlada ptujska ekipa je najprej s 17:13 premagala ekipo iz madžarske- ga Lentija, nato pa v odločilnem srečanju še Polano in to kar s 17:7. Tako je zmagala na turnirju in potrdila, da je pred začetkom nove pr- venstvene sezone ne gre takoj odpisati, čeprav je poprečna starost eki- pe pod 18 let. L k. Članice RK Drava s treMrjen MilaMin BaklaMm Središče uspešno v prvem kolu kvalifikacij Razplet v vzhodni območni nogometni ligi šc ni znan. V ponede- ljek smo se pogovarjali s trenerjem v nogometnem klubu Aluminij Ivom Kmjičem, ki nam je povedal, da bo do končnega razpleta ver- jetno prišlo v sredo, ko bodo na nogometni zvezi Slovenije obravna- vali pritožbo Ojstrice na nastop igralca Elkroja Mišetiča, ki se jc vmes nekje izgubila in sedaj znova našla. Če bo ugodno rešena, potem bo Aluminij novi član slovenske nogometne lige. Sedanje stanje v drugi zvezni ligi kaže, da bo Maribor izpadel v republiško ligo. To pomeni, da se bodo v vzhodno območno ligo vmile Brežice in bo zato Drava najverjetneje igrala kvalifikacije za obstanek v območni ligi. V prvem kolu kvalifikacij je dobro šlo Središču, zmagovalcem medobčinske nogometne lige, ki so v nedeljo sicer izgubili v Litiji z 0:1, v«ndar so se zaradi zmage na svojem igrišču s 3:1 uvrstili v drugo kolo. Nogometna sezona torej šc vedno ni končana. 1. k. OŠ Videm je najboljša v malem nogometu v Cirkulanah je bilo na igrišču tamkajšnje osnovne šole občinsko prvenstvo v malem nogometu za mlajše pionirje, tradicionalno tek- movanje v tem kraju. Nastopilo je deset ekip, la so bile razdeljene v dve skupini. Iz prve skupine sta se v finale uvrstili osnovni šoli Cir- kovcc in Hajdina, iz druge pa Videm in Cirkulane. Naslov občinskega prvaka je osvojila OŠ Videm, druge so Cirkovce, tretja Hajdina, četrte Cirkulane, peta je šola Franc Osojnik itd. Najboljši strelec jc bil Kaj- zersbcrgcr (Hajdina), najboljši vratar pa Cestar (Cirkulane). Tekmo- vanje je bilo vzomo pripravljeno in izpeljano, tekme pa sta vodila re- publiška sodnika Turk in Muanda. PA Prvenstvo v športnem ribolovu za invalide v nedeljo, 23. junija, bo v Tržcu občinsko prvenstvo v ribolovu za člane Društva invalidov Ptuj. Začeli ga bomo ob 8. uri, v Tržcu pa bo zato, ker jc možen nemoten dostop. Najboljših pet bo prejelo pri- znanja in si pridobilo pravico nastopa na regijskem tekmovanju, ki bo v Tržcu v naši organizaciji 7. julija. Pri nedeljskem tekmovanju nam bo veliko pomagala Ribiška družina Ptuj, za kar se jim lepo zahvalju- jemo! C. F. Strelci pričeli sezono v streljanju z MK orožjem v petek, 7. junija, je bilo na strelišču v Babosekovi grabi občin- sko prvenstvo v streljanju z MK serijsko puško za pionorje in pionir- ke. PIONIRJI: Romana Drevenšek 211, Slavica Bebcr 185, Polona Gomik 177 (vse SD Tumišče). V soboto, 15. junija, se je ekipa pionirjev SD Tumišče udeležila republiškega prvenstva v streljanju z MK puško-trostav in osvojila odlično drugo mesto. V nedeljo, 16. junija, so se na strelišču v Babosekvi grapi pomeri- li strelci v pištolskih disciplinah. Rezultati so naslednji: MK pištola Dmiov: ekipno SD Agis 1156 krogov, SD Kidričevo 1131, SD J. Lacko 773, posamezniki: Stanko Pulko (Tumišče) 470, Stanko Hajduk (Agis) 457, Ivo Baklan (J. Lacko) 441 krogov. MK pišto'~ prtMte izbire: ekipno SD J. Lacko 1406 krogov, posa- mezniki: Fra :r Bedrač (Agis) 506, Miloš Lazič 484, Slavko Ivano- vič471, Miciki Bedrač 451 (vsi J. Ucko). MK f^itola sUBdaN: tekmovali so samo posamezniki in sicer S'?-Lo lOanovič (J. Lacko) 542, Miloš Lazič (J. Lacko) 502 in Franc B ^.ač (Agis) 488 krogov. Pištola velikega kalibra-colt: Slavko IvanoviČ (J. Lacko) 544 kro- gov. Na republiškem prvenstvu v pištolskih disciplinah, ki bo v Lju- bljani od 28.-30. junija, zaželimo ptujskim predstavnikom veliko sre- če, dobrih rezulutov, tim bolj mimo roko in oster pogled. ZB OTVORITEV IGRIŠČA V BUKOVCIH Velik telovadni nastop Kar 2000 ljudi se je v nedeljo zbralo ob novem igrišču v Bukov- cih in si ogledalo velik telovadni nastop, ki so ga izvedli učenci OŠ Markovci ter člani in članice TVD Partizan Slovenj Gradec, Markov- ci in Ptuj, nastopila pa je tudi folkloma skupina Anton Štrafela. Po svečanem prihodu vseh nastopajočih na zeleno površino no- vega igrišča in otvoritvi so podelili priznanja najboljšim na športnih te^ovanjih ob prazniku KS Markovci ter darila zaslužnim članom in članicam TVD Partizan Markovci in Slovenj Gradec. Ideja o ureditvi igrišča je v Bukovcih nastala leta 1977 ob ustano- vitvi nogometne sekcije, ki deluje v okvim TVD Partizan Markovci. Prostor so našli v stari gramoznici, ki pa so jo za normalno nogomet- no igrišče morali razširiti. To so dosegli z odkupom treh parcel, pri čemer so nogometašem pjomagali gasilci, pri prvi fazi ureditve (ze- meljska dela) pa je s precejšnjimi finančnimi sredstvi sodelovala kra- jevna skupnost Markovci. V dmgi fazi (od leta 1981) so mladi in kra- jani Bukovec veliko storili s prostovoljnim delom. Tako so med dru- gim morali prestaviti telefonsko linijo in napeljati vodovod. Lani jese- ni je bilo igrišče že pripravljeno za odigravanja tekem ekip nogome- tnih sekcij Bukovci in Stojnci. Predsednik sekcije Janez Janžekovič nam je povedal, da so v ureditev vložili okrog 2000 prostovoljnih de- lovnih ur. Največ je delalo 32 članov sekcije, seveda pa brez pomoči krajanov ne bi šlo. V prihodnje bi radi uredili še električno napeljavo in slačilnice (klubski prostor), da bi objekt služil tudi dmgim name- nom, zlasti prireditvam. Velik obisk nedeljske prireditve je potrdil, da se s skupnimi močmi da veliko narediti v zadovoljstvo vseh. Gotovo se je tudi v Bukovcih marsikomu utmila želja, da bi takšnih priredi- tev, kot jih znajo pripraviti v krajevni skupnosti Markovci, bilo več tu- di v dmgih krajih ptujske občine. Tekst in foto: 1. kotar Prireditev Je bila izredno obiskana Nastop so začeli z defilejem vseh nastopajočih Nastop Je obsegal ritmične in telovadne točke, primerne za različne sta- rostne kategorije Ciani TVD Partizan Slovenj Gradec (pobrateno je s TVD Partizan Markovci) so z nastopom na bradlji pokazali, da v nekaterih društvih še vedno posvečajo pozorn« t osnovi telesne vzgoje — gimnastiki Posebno pozornost so pritegnile starejie članice TVD Partizan Markov- ci J — ZA RAZVEDRILO! 20. junij 1985 — TEDNIK — 20. junij 1985 OGLASI IN OBJAVE - 11 TOUKO (GRAMOV) RIB PA ŠE NE! RIBIČIAOA 85 Zmagoslavni Ljubljančani s prehodnim in trajnim pokalom v rokah Ekipa I — Ra4ia in Tednika je tokrat dosegla odlično drugo mesto. Fotografije: I. Ciani Oblačno in deževno vreme ni zmotilo prijetnega vzdušja na tradicionalnem, tokrat že enaj- stem tekmovanju slovenskih no- vinarjev v športnem ribolovu, ki smo ga tudi tokrat pripravili čla- ni ptujskega aktiva Društva novi- narjev Slovenije. Predstavniki slovenskih sredstev javnega ob- veščanja (seveda tudi predstavni- ce) smo se tokrat za spremembo zbrali v novi restavraciji Ribič, kjer so nas toplo sprejeli. Polni upov in ribiške domišljije smo se odpravili ob ribnik v Tržcu, kjer smo ogmjeni v pelerine bolj stra- šili kot privabljali nestrpne zele- nike in ostriže. Pri izvedbi same- ga ribiškega tekmovanja so se še posebej dobro izkazali člani sod- niške komisije Ribiške družine Ptuj, ki praznuje prav te dni svo- jo 35-letnico uspešnega delova- nja. Ulov je bil tokrat dober, novi- narji pravijo da veliko boljši kot v podlehniškem ribniku, sicer pa večje škode ribiški družini Ptuj nismo storili. Pri razvrstitvi je šlo za grame, pa vendar smo dobili zmagoval- ce. Tokrat so prehodni pokal že drugič zapored osvojili člani eki- pe Dnevnika iz Ljubljane, pred prvo ekipo Radia in Tednika Ptuj, tretjeuvrščeno ekipo Koro- škega radia iz Slovenj Gradca, ekipo II Radia in Tednika, ekipo Dela, radia Ljubljana, itd. Med posamezniki je ulovil največ rib (in tudi najtežje) Rado Brezovnik (Koroški radio), za njim pa Mitja Ciuha (Dnevnik), Ivo Ciani (Radio — Tednik, bra- vo mil), Ludvik Kotar (Radio — Tednik) Jože Slodnjak (VE- ČER), itd. Tudi račke so bile spretne. Pr- vo mesto je osvojila Milena Ule (Dnevnik), pred Majdo Struc (Delo) in Majdo Gozdnik (Radio — Tednik Ptuj). Strogo oko ribiške komisije je na tehtnici pazilo na vsak gramček ribjega mesa Ob koncu smo dolžni še iskre- no zahvalo vsem tistim, ki so Ri- bičiado 85 omogočili: TGA Ki- dričevo, Perutnina, Emona — Merkur, Obrtno združenje, MI P, Delta, pekama Vinko Reš, Halo- ški Biser, KK Slovenske gorice — Haloze, KBM — poslovna enota Ptuj, Gosad — Središče ob Dravi, Jože Kerenčič Ormož, Slovin Jeruzalem Ormož, Oljar- na, Steklama in Impol iz Sloven- ske Bistrice ter gostilna Šegula s Polenšaka. Vsem hvala! M. Ozmec BUDINA-BRSTJE Koncert v domu krajanov Minulo nedeljo je priredil moški pevski zbor Komunalnega pod- jetja Ptuj pod vodstvom zborovodja Jožeta Demikoviča koncert. V gosteh so imeli moški pevski zbor Kmetijskega kombinata iz Vipave, ki ga je vodil Marjan Pavlica. Spored je povezoval Lojze Matjašič, ki ga je obogatil z zelo uspelo recitacijo iz svojega bogatega repertoarja. V prvem delu sporeda so nastopili gostje. Žal sem njihovo izvaja- nje zamudil, na mojo prošnjo so na koncu koncerta dodali nekaj točk v katerih so dokazali, da so kulturen zbor, s polnim zvokom posebno v basih, kar daje zboru širino in polnozvočnost. Zborovodja vodi svo- je pevce smotrno s pravo mero za lepo muziciranje, zato mu pevci po- jejo z navdušenjem in predanostjo. Ptujski moški PZ Komunalnega podjetja je od zadnjega koncerta vidno napredoval. Zbor je v glasovih izenačen, intonančno zanesljiv, bogatejši predvsem v dinamiki, zato ima polnejši zvok in je prepričlji- vejši v izrazu. Program je bil sestavljen iz umetnih in narodnih pesmi, ki so bile dobro naštudirane in dobro interpretirane. Nekatere izmed njih so bile zapete z izredno prepričljivostjo in notranjo toplino. Zbor razpolaga z dobrimi glasovi, ki se med seboj harmonično povezujejo. Zvočen odnos med tenorji in basi je v pravilnem sorazmerju, dirigent Jože Demikovič dosledno pazi, da ni kakšnega izstopanja v posamez- nih glasovih, kar bi se pri maloštevilnosti pevcev lahko zgodilo. Na koncu sta oba zbora skupaj zapela Prelovčevo »Oj Dober- dob« in Štefanovičevo Zdravo. Vsak dirigent je dirigiral po eno skup- no zapeto pesem. Posebna pridobitev za kulturno življenje Budine—Brstja — pa tudi Ptuja — je lepa in akustična dvorana Doma krajanov. Dvorana je primemo široka, kar vpliva zelo ugodno na njeno akustičnost. Pevci iz Vipave, ki jih je spremljal njihov upokojeni direktor, so povabili naše pevce na povratno srečanje v Vipavo. Gostom je omo- gočilo to srečanje njihovo podjetje (vožnja, bivanje v hotelu in posku- šnja v Haloškem bisem). Ali bo imelo naše Komunalno podjetje tudi takšno razumevanje za svoje pevce? Jože Gregorc Gasilci — vabljeni v Sobetince! Prizadevni člani gasilskega dmštva iz Sobetinc se že pripravljajo na tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Slovenskogoriške — Lackove čete, ki bo v nedeljo, 30. junija, s pričetkom ob osmih zjutraj. K sodelovanju vabijo čim več ekip iz gasilskih društev sirom na- še republike, še posebej iz podravske regije. Prijave sprejemajo na na- slov: GD Sobetinci — 62281 Markovci, do vključno 27. junija. Pod pokroviteljstvom SO Ptuj posvečajo tekmovanje 40-letnici zmage nad fašizmom, zato bodo tudi tokrat med tekmovanjem orga- nizirali ogled spominskega parka v Mostju. Sicer pa bodo gasilci tek- movali v trodelnem napadu 3/1-A (orodje postavljeno) in v štafetnem teku s prenosom povelja. — OM Referendum v KS Markovci v krajevni skupnosti Markovci bodo v nedeljo zjutraj odprli 8 glasovalnih mest, kjer se bodo krajani odločali o podaljšanju krajev- nega samoprispevka za naslednjih 5 let. Po predlogu, ki gaje skupšči- na krajevne skupnosti sprejela po dolgi in temeljiti razpravi v vseh va- seh krajevne skupnosti, bodo v naslednjih petih letih zbirali sredstva po naslednjih stopnjah: delavci 2 odstotka svojega neto osebnega do- hodka, kmetje 4 odstotke letnega katastrskega dohodka, samostojni obrtniki 2 odstotka čistega dohodka, upokojenci, ki ne prejemajo var- stvenega dodatka, prav tako 2 odstotka pokojnine, začasno zaposleni v tujini pa 2 odstotka povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji. Ta- ko zbrana sredstva bodo delili na dva dela; 70 odstotkov bodo name- nili neposredno za reševanje problemov v vaških skupnostih, 30 od- stotkov pa za skupne potrebe, to je za vzdrževanje pokopališča, mrt- vašnice in drugih skupnih objektov, za potrebe civilne zaščite, SLO ter nepredvidene izdatke. Omenimo še nekaj najpomembnejših nalog novega petletnega obdobja: v prvi vrsti bodo poskrbeli za drugo asfaltno plast na neka- terih cestiščih, precej sredstev bodo porabili za vzdrževanje poljskih poti, ki jih je na območju krajevne skupnosti precej. V načrtu imajo prizidek pri zadružnem domu za samopostrežno prodajalno, kar bo- do uresničili skupaj z delovno organizacijo MIP. Nadaljna pomemb- na naloga je razširitev telefonskega omrežja v vaseh Bukovci in Stojn- ci, obnoviti in razširiti bo potrebno električno omrežje in zgraditi ne- kaj transformatorskih postaj, seveda v sodelovanju s temeljno organi- zacijo Elektro Ptuj. Precejšen problem, ki ga bo nujno rešiti v tem obdobju, je odvodni kanal v Zabovcih, saj talna voda pogosto ogroža nekaj hiš v tej vasi. Seveda so naštete le najpomembnejše naloge, za veliko število manjših v tem sestavku niti ni prostora. Krajani jih go- tovo poznajo in so v razpravah nanje opozorili. Verjetno se vsi tudi zavedajo, da je edina pot, ki vodi v nadaljnji razvoj krajevne skupno- sti, samoprispevek. Z zbiranjem lastnih sredstev lahko pričakujejo tu- di družbeno pomoč. Tako v krajevni skupnosti Markovci ne dvomijo v uspešen izid nedeljskega referenduma. , JB V KS Juršinci tudi tokrat »ZA« v nedeljo so imeli na območju krajevne skupnosti Juršinci v Slo- venskih goricah že četrto glasovanje za krajevni samoprispevek in tu- di to pot so se krajani izkazali, saj so ga izglasovali z 69,93 odstotka. To pa obenem pomeni ZA nadaljni razvoj cestnega omrežja in njego- vo modernizacijo, za vodovod, napeljavo telefona in druge komunal- ne naprave in objekte, ki pomenijo za krajane boljše življenjske in de- lovne pogoje. Od skupno vpisanih 1566 glasovalnih upravičencev jih je prišlo opravit svojo dolžnost 1323 ali 84,4 odstotka, najbolje pa so se odre- zali v Gabrniku, kjer je bilo kar 88,1 odstotka krajanov za uvedbo no- vega samoprispevka, s katerim bodo zbrali prek milijardo starih di- narjev, računajo pa tudi na pomoč ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, oziroma na širšo družbeno pomoč, saj bodo lahko le tako izpolnili tudi zastavljeni program del do leta 1990. mš Na matičnem uradu v Ptuju je bilo v soboto, 15. junija, spet slo, vesno ob svečani razglasitvi za zlatoporočenca kar dveh parov ^ kmetovalcev z območja Slovenskih goric in Ptujskega polja. Prva sta stopiLi pred matičarja in pooblaščenega delegata skup, ščine občine Ptuj ANTON in PAVLA ČEH, kmetovalca iz Crmlje 6 v KS Trnovska vas. V zakonu sta imela 3 otroke, sedaj pa ju razveselju. je še 9 vnukov in tudi že pravnuk. Drugi zlati par pa sta bila JOŽEF in KATARINA RIŽNAR, kmetovalca Gajevci 46, KS Gorišnica. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, ob zlati poroki pa jima je čestitalo tudi 8 vnukov. Obema zlatima paroma tudi naše čestitke in dobre želje! Anton in Pavla Čeh ob razglasitvi za zlatoporočenca v poročni dvorani matičn^^a urada v Ptuju Foto: Langerholc Jožef in Katarina Rižnar ob 50-Ietnici skupnega življenja v trdni zakon- ski zvezi Foto: Langerholc ČRNA KRONIKA V tednu od 11. do vključno 17. junija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v treh prometnih nesrečah, pri čemer so zabeleži- li eno hudo in tri lažje telesne poškodbe. Vzroki nesreč so bili neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti, materialna škoda na vozilih pa je ocenje- na na okoli 100 tisočakov. CELNO V TOVORNJAK Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v četrtek, 13. junija, ob 11. uri na regionalni cesti v Lešju pri Majšperku. Voznik osebnega avtomobila Leopold Gašparič iz Makol se je peljal od Poljčan proti Majšperku. Na bla- gem desnem ovinku je zapeljal popolnoma v levo stran cestišča in čelno trčil v nasproti vozeči to- vornjak, ki ga je upravljal Ivan Bezjak iz Spuhlje. V nezgodi je dobil Gašparič hude, Bezjak pa na srečo le lažje telesne poškod- be. POZIV VOZNIKU IN OČIVID- CEM V soboto, 8. junija, ob 21.15 se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v Zgomji Hajdi- ni. Udeležena sta bila dosedaj še neznan voznik motomega kolesa in pešec Ciril Majcen (25) iz Zgomje Hajdine. Uprava za no- tranje zadeve poziva neznanega voznika in očividce nezgode, naj se zglasijo na najbližji enoti mili- ce zavoljo podatkov o nezgodi. -OM MIPOV POSREDNIK Staro ptujsko mestno jedro je dobilo pretekli ponedeljek nov trgovski lokal. To je trgovina Mi- povega tozda Maloprodaja — Posrednik. Posebnost trgovine je v tem, da bo prodajala blago, ki ga bodo tja prinesli občani. Gre za rabljene predmete, ki imajo uporabno vrednost, od konfekci- je do koles. Občani bodo morali za po- sredništvo odšteti 30-odstotkov vrednosti blaga, prodajna cena pa bo povečana še za 4,5 odstot- ka republiškega in občinskega prometnega davka. Prodajno vrednost bosta prodajalec in tr- govec določila na podlagi seda- njih cen, seveda primemo upo- rabnosti ponujenega blaga. Prav gotovo pa bo imel pri določanju Posrednik je edina prodajalna, ki je bila ob otvoritvi takorekoč prazna. Police in obešalniki čakajo na blago, ki ga bodo prinesli občani. (foto M. Ozmec) cene prvo besedo lastnik, ki želi blago prodati. Če bo cena previ- soka in blaga ne bo mogoče pro- dati, bo po dveh mesecih določe- na nova cena, lastnik pa bo mo- ral odšteti nekaj denarja za stro- ške v zvezi z zavarovanjem bla- ga. Poenostavljeno bi temu rekli ležarina. Trgovina, ki ima okrog 80 kv. metrov prodajne površine in okrog 40 kv. metrov skladiščne površine, je po mnenju predstav- nikov Mipa dovolj velika. Glede na izkušnje takih prodajaln v Mariboru in Ljubljani pričakuje- jo, da bo imelo šest prodajalcev dovolj dela. Trgovina je odprta vsak delovnik med 9. in 16. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro. N. D. Rodile so: Mira Bogša, Litmerk 15/a — deklico; Štefanija Ferčal, Biš 40 — Andreja; Viktorija Stojnšek, Nadole 12 — Mirjano; Martina Matjašič, Rucmanci 60 — Marja- no; Doroteja Emeršič, Čufarjeva 16 — Metoda; Nada Žuran, Grajena 10 — Danila; Marija Štumberger, Ul. B. Kraigherja 36 — dečka; Marija Belec, Lešnica 19 — deklico; Zinka Kociper, Veličane 2 — Davorina; Ana Mohorič, Gabernik 13 — Andre- jo; Kristina Arnuš, Arbeiterjeva 8 — Dejana; Anica Drozg, Pod- gorci 96 — Leona; Milka Krajnc, Gubčeva 19 — Uroša; Jelka Pernat, Svajgerjeva I — -Dašo; Slavica Čuček, Biš 32 — deklico: Marta Kamenšek, Kaju- hova 13i Kidričevo - Stojana; Alojzija Kraniberger, Levajnci 12 - deklico; Zdenka Marčec, Središče, Breg 6 — Majdo; Maj- da Stojko, Šprinc 34, Ljutomer — Danijela; Cvetka Meško, Mi- hovci 47 — Mirjano; Valerija Polanec, Grajenščak 25/c - Do- rotejo. Poroke: Zdravko Flajsinger, iVIurkova 7 in Smiljana Babic, Meškova ul. 1; Iztok Brelih, Hudi kot I in Daja Perkovič. Titovo Velenje, Kidričeva 5: Boris Lebar, Sp. Hajdina, Praprotnikova 5 in Su- zana Rimele, Gregorčičev drevo- red 8. Umrli so: Roza Slameršak, Strjanci 23. roj. 1914. umrla 10. junija I9S5; Franc Bezjak, Breg i 3, Središče, roi. 1905, umri 10. lunina 1985l Otilija Plohi, Gradiščak 5, roj. 1910, umria 11. junija 1985; Ana Furman, Na postajo 15, roj. 1925, umrla 12. junija 1985; Her- bert Pirš, Trstenjakova 5, roj. 1910, umri 13. junija 1985; Ana Lamot, Tmovci 1, roj. 1910, umr- la 13. junija 1985; Anton Korez, Čermožiše 81, roj. 1902, umrl 16. junija 1985; Alojz Kolar, Gre- gorčičev dr. 11, roj. 1894, umrl 15. junija 1985; Janez Arnuš, Ul. Jožefe Lacko 50, roj. 1934, umrl 12. junija 1985. TEI>NIK izdaja zavod za časopisno In ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniiki kole- gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor In glavni ured- nik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Franc Flderšek, Maj- da Goznik, Martin Ozmec In Marjan Šneberger. Uredniitvo In uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 1.500 di- narjev, za tujino 2.400 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov In storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 4»bčiii Ormož in Ptuj VU ISSM •HZ-0771 Leto: XXII Ptuj, dne 24. oktobra 1985 številka: 23 VSEBINA: SKUPŠČINA OBCINE ORMOŽ 188. Smernice za dolgoročni plan občine Ormož za obdobje 1986—2000 KRAJEVNE SKUPNOSTI 189. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjero- čnega programa krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica v letih 1986-1990 190. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje in sofinanciranje srednjeročnega programa v letih 1986—1990, ki je bil v nedeljo, dne 12. maja 1985, na območji*kraje- vne skupnosti heroja Lacka Rogoznica ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA 191. Sklep o višini akontacije cene za oskrbo naselij s toplotno energijo iz skupnih kotlovnic, v kurilni sezoni 1985/86 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBCINE PTUJ 192. Enotni program delovnih sobot v letu 1986 188. Po 14. členu zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenemm planu SR Sloveni- je ter 2 točke 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skup- nosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1985 sprejela SMERNICE ZA DOLGOROČNI PLAN OBCINE OR- MOŽ ZA OBDOBJE 1986- 2000 S temi smernicami določamo izhodišča, cilje in možnosti v gospodarskem socialnem in prostorskem razvoju občine Ormož za obdobje od leta 1986—2000 s tem, da je časovno mejo, leto 2000, upoštevati kot natančno ločnico le v formalnih in računskih vidikih, sicer pa kot približen čas, ko naj bi se kompleksni cilji dol- goročnega razvoja uresničili. IZHODIŠČA Deloma se že nahajamo v njem, deloma pa še pričakujemo čas burne tehnološke revoluci- je v načinu proizvajanja materialnih dobrin, v manjši meri, vendar ne zanemarljivo, pa tudi v organizaciji in tehnologiji storitev, tako v go- spodarstvu kot izven gospodarskega sektorja. Novi tehnološki dosežki v mikroelektroniki, robotiki, bioinžineringu, telekomunikacijah in informatiki pa ne spreminjajo le pogojev dela, ampak tudi način življenja, izbiro materialnih dobrin načine odločanja in upravljanja. Znanstveni in tehniški napredek pa sta v na- ših razmerah le del premagovanja dosedanjih neprimernih in nezaželjenih teženj, del prema- govanja sedanje krize oz. možen temelj i.a pre- obrat v trendih iz polpretekle dobe. Drugi vir za spremembe je samoupravna, delovna in strokovna povezanost delavcev in delovnih lju- di in odnosi v tej povezanosti, zlasti tisti, ki jih pojmujemo kot odnos do dela in odgovorno- sti; v tem oziru so potrebne občutne spremem- be. In tretji vir premaganja težav današnjega časa je večja kvaliteta v tistem dejavniku proiz- vodnih sil, ki mu pravimo znanje, usposoblje- nost. Nadaljnje pomembno izhodišče pri zasta- vljanju ciljev razvoja je utrjevanje in kvalitetna krepitev samoupravnega sistema, ki po svoji naravi omogoča učinkovito uporabo večjih in velikih tehniških oz. proizvodnih sistemov po eni strani ter pravičnejšo in humanejšo delitev dobrin po drugi strani. S samoupravnim sistemom so povezani tudi odnosi, ki izvirajo iz ekonomskih zakonitosti. S tem v zvezi je potrebno večje uveljavljanje trž- nih zakonitosti in pospeševanje neposredne svobodne menjave dela na negospodarskem sektorju. Izhodišče za postavljene cilje je pričakova- nje, da bodo občani svoje interese ter potrebe povezovali s produktivnim ter drugim ustvar- jalnim delom in z rezultati tega dela, da bo do- seženo tvorno povezovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti, pa tudi pričakovanje, da se bodo vključevali v tokove in naloge širšega, tj. regijskega, republiškega ter jugoslovanskega pomena in tako prispevali h kakovosti, ki te- melji na večjih razsežnostih, na večjih silah in vzajemnosti. Pri opredeljevanju ciljev ni mogoče zanema- riti dejstva, da se pri večini delovnih organiza- cij v Sloveniji, pa tudi širše, pričakuje v nekaj naslednjih letih le skromna akumulacija, kar pomeni, da bo potrebno povečati obseg proiz- vodnje in storitev z naslonitvijo na razpoložlji- ve materialno-tehniške pogoje in subjektivne sile, da bo obseg investicij v osnovna sredstva nekaj let dokaj omejen, da se bo potrebno ori- entirati na manjša vlaganja oz. postopno mo- dernizacijo pogojev za delo. Investiranje mora biti izredno pretehtano, investicijski projekti skrbno pripravljeni, tako da bodo vlaganja dala čim hitrejše in planirane učinke. Tudi politika zalog bo bistveno vpliva- la na možnosti vlaganj v osnovna sredstva. Pri- čakujemo tudi večjo mobilnost akumulacije. Torej, izhodišča vključujejo tudi investiranje, skromnejše v prvih letih planskega obdobja, sčasoma pa vse več, kajti sicer se nikakor ne bo mogoče uveljaviti v ekonomsko upravičenem izvozu. Nadaljni prispevek k spreminjanju današ- njih razmer bo moral dati tudi družbeni sistem informiranja, tako z vidika boljše informirano- sti, kot z vidika stroškov informacij. Omogočiti mora kakovostno planiranje, kakovostne po- slovne odločitve in učinkovito usmerjanje družbenega razvoja na samoupravnih osnovah. Pri opredelitvi razvojnih ciljev izhajamo tudi iz predpostavke, da se bo tudi v prihodnje, vsaj še nekaj let, namenjala proizvodnji hrane in sploh kmetijskih pridelkov posebna družbena pomoč v obliki posojil in nepovratnih sredstev ter ob ugodnejših posojilnih pogojih, bodisi neposredno kmetijskim delovnim organizaci- jam in zasebnemu kmetijstvu, bodisi posredno. npr. preko investicij v regulacije rek in poto- kov. Poleg splošnih dolgoročnih razvojnih kon- ceptov in ciljev širše družbe, je bistveno izho- dišče pri postavljanju občinskih razvojnih ci- ljev situacija v občini, značilnosti v razvoju zadnjih let in današnje stanje v razmerjih do stanja v širšem prostoru, npr. v razmerjih do Slovenije. Temeljna značilnost občine Ormož je njena relativna nerazvitost v razmerju do Ostale Slo- venije. Po specifičnih kazalcih razvitosti sodi občina med najnerazvitejše občine Slo:V^nije. Ta nerazvitost se kaže: a) v znatni agrarni aktivnosti prebivalstva ter šibkem ekonomskem položaju kmetijstva; b) v pomanjkanju zaposlitvenih možnosti na območju občine; c) v slabi oz. podpoprečni kvalifikacijski strukturi ter izobrazbeni ravni prebivalstva in č) v slabih dohodkovnih rezultatih znatnega števila organizacij združenega dela. Slabi dohodkovni rezultati in nizki kvalifika- cijski strukturi primerni osebni dohodki, ob razmeroma nizki produktivnosti in ekonomi- čnosti v zasebnem tržno usmerjenem kmetij- stvu, vplivajo negativno še zlasti na raven druž- benega standarda oz. skupne porabe, ki se do neke mere sanira s pomočjo republiške solidar- nosti. Vendar so na teritoriju občine na voljo nara- vni in človeški činitelji za večjo razvitost pro- duktivnih sil, ki pa so preslabo izkoriščeni, ta- ko npr. za kmetijstvo in specifično za vino- gradništvo zelo primeren pedološki sestav in konfiguracija zemljišč, dovolj pitne vode, ce- stno omrežje, ki omogoča dobro povezanost občinskega središča navzven in primerno pove- zanost znotraj občine, železniška proga tranzit- nega značaja. Odločujoč zaviralni dejaff^iik v dosedanjem razvoju občine je njena relativna odmaknje- nost od večjih, močnejših gospodarskih ter kul- tumo-prosvetnih središč, kar se je kot izolacij- ski učinek kazalo v najpomembnejšem produk- cijskem tvorcu, tj. v usposobljenosti in storil- nosti dela oz. delavcev; šibak domači kader ni bil sposoben spodbuditi večjega oz. hitrejšega investiranja v propulzivne dejavnosti; kljub napredku v zadnjem desetletju stanje še vedno ni zadovoljivo. Tega izolacijskega učinka ni pomagala premagovati ekonomsko-razvojna politika širše družbe oz. šele v zadnjem času. ki pa je bil zaenkrat prekratek, da bi se dosegel otpljivejši napredek v razvitosti produktivnih sil. STRAN 110 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ Pomemben zaviralni dejavnik je bil tudi iz- razit agrarni profil občine in gospodarski polo- žaj kmetijstva, ki je tako po storilnosti dela kot po dohodku na zaposlenega oziroma aktivnega kmečkega prebivalstva, močno zaostajalo za industrijo oziroma poprečnimi rezultati v SRS Kot pozitivni izhodiščni element smemo upoštevati oziraje se na splošne razmere v Ju- goslaviji in širše v Evropi, fleksibilnost v proiz- vodnih programih manjših tehnoloških enot. torej lažje prestrukturiranje, ob relativno majh- nih investicijah in s tem hitrejše možnosti raz- voja kot jih imajo z vidika današnjih zahtev prestrukturiranja nekateri veliki tehnološki si- stemi: za občino so značilne take manjše, toda prilagodljive tehnološke enote, z izjemo tovar- ne sladkorja. TEMELJNI RAZVOJNI CILJI Družbeni proizvod, upoštevaje število prebi- valcev v občini, je treba v dolgoročnem obdob- ju s krepitvijo proizvodnih sil povečati tako, da se bo zaostajanje za republiškim poprečjem znižalo od sedanjega zaostajanja, ki znaša 51 "d, na samo 30 "o. To pomeni, da bi morala biti poprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda v občini višja od stopnje v republiki in znašati 4,5 do 5,5 "o, če bo stopnja rasti v re- publiki 3 —4 "o. Z ozirom na nizko vrednostno osnovo v občini na začetku planskega obdobja je. ob vseh predvidenih ukrepih splošne eko- nomske politike, politike regionalnega razvoja v Sloveniji ter ukrepov v občini sami, ob aktiv- nem prizadevanju vseh delovnih ljudi in samo- upravljavcev, začrtani cilj zniževanja razlik v rezultatih gospodarjenja tj. družbenem proiz- vodu oz. bruto dohodku realno dosegljiv. Klju- čnega pomena za tako splošno orientacijo bo hitrost razvoja industrije in proizvodnega drobnega gospodarstva. Z uresničitvijo postavljenega cilja se bo ma- terialna osnova v občini toliko okrepila, da ne bo več potrebe po raznih pomočeh iz naslova solidarnosti za manj razvite občine, ali pa se bodo te pomoči vsaj občutno znižale oz. posa- ^mezne oblike ukinile. Ta cilj obsega hkrati tudi krepitev material- nega in socialnega položja v^eh delovnih ljudi in občanov. Ta položaj mora izvirati iz rezulta- tov živega in minulega dela posameznika, le v primeru višje sile oz. delovne nezmožnosti sme izvirati iz naslovov solidarnosti. Izjemoma bo- mo materialni položaj občanov podprli iz na- slovov solidarnosti še v primeru, da bo tak ukrep primeren za pospeševanje prenizke nata- litete v manj razvitih območjih občine in v dru- gih izjemnih primerih iz humanitarnih razlo- gov. Hitrost krepitve socialnega položaja obča- nov bo odvisna deloma od splošnega gospo- darskega položaja v Sloveniji in Jugoslaviji, deloma od razvoja proizvodnih sil v občini, ce- lovito uresničitev pa pričakujemo v drugi polo- vici planskega obdobja. Pri tem pričakujemo tudi, da se bo osebna življenjska raven obča- nov hitreje izenačevala z ravnijo ostalih obča- nov v Sloveniji, nekoliko počasneje pa zmoglji- vosti in obseg storitev v družbenih dejavnostih ter kvaliteta ostalega družbenega standarda, ki predstavlja skupno porabo. Med osnovnimi cilji socialne politike bo ostala še naprej borba proti vsem oblikam soci- alnega razlikovanja, ki ne izvirajo iz dela in de- litve po delovnih rezultatih; k temu bo usmer- jena tako davčna politika kot tudi drugi ukrepi ter akcije. Uveljavljanje politike produktivnega zapo- slovanja je eden glavnih ciljev dolgoročnega razvoja. Predvsem pri obstoječih zmogljivostih moramo vztrajati pri uvedbi novih izmen, na povečanju aktivnosti pri skrajšanju delovnega časa, kar bo omogočilo zaposlitev novih delav- cev in tudi večjo izkoriščenost delovnih sred- stev. Odločni bomo pri ukinitvi nadur in po- godbnega dela ter aktivirali vse za to sposobne za proučevanje možnosti ustanavljanja malih produkcijskih enot. Naslednji cilj je povečanje zaposlitvenih možnosti v občini izven kmetijstva, čeprav ni realno pričakovati, da se bodo zaposlitveni in- teresi vsega aktivnega prebivalstva občine za- dovoljili zgolj z možnostmi v občini. Se nadalje je treba računati z delovno migracijo in to v obeh smereh. Ta cilj obsega hkrati nujno dea- grarizacijo ravninskega dela občine, kajti le na ta način se bo povečala gospodarnost dela v kmetijstvu in s tem družbeni proizvod, tako ab- solutno, še bolj pa v razmerju do aktivnega prebivalstva v kmetijskem pridelovanju. Vključevanje delavcev v vse delovne proce- se, zlasti pa proizvodne, bo slonela na novih kakovostnih osnovah, predvsem na večjem znanju, prekvalifikacijah, pa tudi ob ukrepih boljše organizacije, novih metod vodenja ter komuniciranja. Spodbujanje inventivnosti ter gospodarnosti bo v pogojih zaostrenih tržnih razmer izredno pomemben subjektivni dejanik, ki bo odločilno prispeval k materialni krepitvi posameznika ter reprodukcijske sposobnosti združenega dela. Spodbujanje izobraževanja in aktiven odnos izobrazbenih potencialov do po- slovnega razvoja in tehniških izboljšav bomo uvrstili v prvine socialne politike, ki bo morala v končnih posledicah omogočiti v občini nova jedra vodstvenih skupin, vsaj v manjših in srednjih poslovnih sistemih. Le s takim odno- som do vrednotenja znanja ter do poslovne prizadevnosti bomo dosegli vsaj deloma samo- stojno rast produktivnih sil, tudi odpiranje no- vih zmogljivosti, torej na osnovi kreativnosti v občini sami. Ob tem pa bo še vedno dobrodo- šla pomoč in sodelovanje iz kadrovske baze večjih poslovnih sistemov izven občine. V okvir čimvečjih spodbud kreativnosti ter uporabi znanja, spodbud gospodarnem obna- šanju, sodi tudi ustrezen sistem delitve osebnih dohodkov, ki mora zagotavljati take rešitve v vseh organizacijah združenega dela, da bodo osebni dohodki delavcev dejansko odvisni od njihovih individualnih prizadevanj in rezulta- tov dela in od skupnega učinka poslovanja ter upravljanja v njihovi organizaciji. Med temeljne cilje razvoja sodi tudi popol- nejša izraba tistih naravnih ter izgrajenih ugod- nosti, ki so že na voljo med naravnimi zlasti kmetijska zemljišča, med ostalimi pa prometna infrastruktura in oskrbovalne zmogljivosti v terciarnem ter kvartarnem sektorju. Povečanje izvoza in druge oblike prodiranja v svet, pa tudi uporaba najnovejših tujih god- nanj na področju tehnologije, organizacije, ko- municiranja, skratka izredno aktiven odnos do tujih partnerjev v vlogi kupcev ali koopernatov ostaja tudi v bodoče pomemben cilj v poslovni politiki združenega dela. Temeljni cilj v razvojnih odločitvah je ohra- nitev in varovanje dobrin splošnega pomena in življenjskega ter delovnega okolja, kar je osno- va za zdravo in humano življenje ter nemoteno družbeno raprodukcijo. To zahteva pazljivejše vrednotenje in izrabo naravnih danosti, ohra- nitev ekokološkega ravnotežja in naravnih vi- rov, odstranitev ter preprečevanje novih žarišč onesnaženosti, zavarovanje krajinskih značil- nosti ter naravne in kulturne dediščine. Temeljni cilj je tudi utrjevanje varnosti in neodvisnosti Jugoslavije, kar bomo dosegli z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pa tudi z drugimi ukrepi in akcijami, ki povečujejo samozaščitno sposobnost in učinkovitost oz. preprečujejo družbeno škodljive pojave in delovanja. CILJI V GOSPODARSKEM RAZVOJU Glavnina gmotnega napredka v občini bo odvisna od bodočega razvoja v materialni pro- izvodnji, tj. v industriji in drobnem gospodar- stvu, kjer bo potrebno doseči zelo dinamičen razvoj, nadalje v kmetijstvu, ki bo dosegalo si- cer nekoliko nižjo stopnjo rasti, je pa pomemb- no zaradi še vedno znatnega deleža v družbe- nem proizvodu občine. V industriji predvidevamo širitev sedanjih kapacitet, razen v proizvodnji sladkorja; sled- nje zmogljivosti pa se bodo slej ali prej izkoriš- čale tako, kot dopuščajo instalirani tehnološki agregati. Ob povečanju industrijskih kapacitet bodo morali v večini sedanjih OZD spremeniti proizvodne programe oz. doseči bolj pester proizvodni program, ki se bo prilagajal ko- njunkturnim razmeram na tržišču, zlasti v tuji- ni. Preusmeritev se mora izvesti tako, da bo tehnologija proizvodnje zahtevnejša, po enoti živega in minulega dela pa lažja. Poleg seda- njih poslovnih sistemov pričakujemo, vsaj po letu 1990, tudi nove obrate drugih poslovnih sistemov s sedežem izven občine. V drobnem gospodarstvu si bomo prizadeva- li z vsemi možnimi ukrepi, zlasti pa z možnost- jo odpiranja obratov in z davčno politiko, okrepiti zasebno podjetnost. Deloma bo razvoj drobnega gospodarstva tudi pod vplivom zani- manja združenega dela iz drugih občin, da zas- nuje v občini Ormož manjše obrate oz. poslo- vne enote. Pri planiranju novih oz. dopolnjenih proiz- vodnih programov bo potrebno izkoristiti tra- dicijo kovinske predelave in spodbuditi poslo- vno sodelovanje med nekaterimi sedanjimi OZD. Vso pozornost je potrebo posvetiti do- mačim surovinam, tj. kmetijskim pridelkom in gozdnim sadežem, pa tudi nahajališčem gline. V kmetijstvu bomo povečali pridelavo kljub predvidenemu zmanjšanju površin rodovitne zemlje in nujnem zmanjšanju števila aktivnega kmečkega prebivalstva, kar bomo dosegli: — s prestrukturiranjem sedanjega načina ra- be kmetijskih zemljišč v smeri večje tržne pri- delave, — s povečanjem hektarskih pridelkov na vseh površinah z uvajanjem sodobnejše agro- tehnike. — z nadaljnjo melioracijo in namakanjem kmetijskih zemljišč, — z nadaljnjim večanjem površin zemljišč v družbenem sektorju, — z aktivnejšo komasacijo, zlasti v ravnin- skem delu občine, — podporo oblikovanja večjih kmetij, — z intenziviranjem sadjarstva in vinograd- ništva, — s povečanjem staleža in prireje živine in povečanjem mlečnosti, — z večjo skrbjo za dobro pospeševalno službo. V gozdarstvu bomo zagotovili boljše izkoriš- čanje razpoložljive lesne mase in v zasebnih gozdovih odločno pristopili k sanaciji obstoje- čega stanja, kjer je to potrebno. Zagotovili bo- mo več sredstev za sovlaganje v gozdove in ta- ko povečali obseg del na razširjeni gozdnobio- loški reprodukciji. Gradbene zmogljivosti bodo predvidoma di- menzionirane tako, da bodo v glavnem zadoš- čale za lokalne potrebe na teritoriju občine. Glavnina teh zmogljivosti se bo sčasoma obli- kovala kot zasebno drobno gospodarstvo. V gostinstvu si bomo prizadevali povečati iz- koriščenost sedanjih prenočitvenih zmogljivo- sti s pospeševanjem tujskega prometa in pove- čati ostali gostinski promet z aktiviranjem turi- stično oz. izletniško zanimive ponudbe. Skrbeli bomo tudi za bolj celovito gostinsko-turistično ponudbo na vsem teritoriju občine. V turisti- čno prizadevanje bomo vključili vse oskrboval- ne dejavnike v občini in razvijali turistično mi- selnost že pri mladini. S primerno davčno poli- tiko bomo pospeševali razvoj kmečkega turiz- ma v vinorodnih predelih. Na področju trgovinske oskrbe prebivalstva so potrebni ukrepi, ki bodo po eni strani iz- boljšali možnosti oskrbovanja, po drugi strani pa prispevali k večji gospodarnosti v poslova- nju trgovine. Celotna organizacija te oskrbe v občini mora zadovoljiti načelo specializacije URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 113 5. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšal- nem znesku; plačajo v letu 1986 samoprispe- vek v znesku 2.500,00 dinarjev. V naslednjih le- tih se znesek valorizira za procent povečanja OD v SRS, ki ga objavi Zavod SRS za statisti- ko. 6. Zavezanci zaposleni v tujini, ki imajo stal- no bivališče na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, plačajo v letu 1986 samoprispevek v pavšalnem znesku 6.000,00 dinarjev. V naslednjih letih se znesek valorizi- ra, kot je to navedeno v peti točki tega člena. 7. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v tem členu, plačujejo kra- jevni samoprispevek za vsak vir posebej. 8. Zavezanci, ki v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica nimajo stalnega bivališča, imajo pa na tem območju nepremičnine (sta- novanjsko hišo, počitniško hišo, gospodarsko poslopje, zidanico ali drugo zgradbo), plačuje- jo letno v pavšalnem znesku 1.500,00 dinarjev. Za obrtniško delavnico plačujejo lastniki teh nepremičnin v letu 1986 v pavšalnem znesku 5.000,00 dinarjev, v naslednjih letih pa se pav- šalni znesek valorizira, kot je navedeno v peti točki tega člena. 9. Samoprispevek v delu: Za delo zmožen krajan iz vsakega gospodinj- stva oz. po hišni številki bo krajan opravil po- en delovni dan letno po programu vaške samo- uprave. Ce stanovalci hiše dela ne bodo opra- vili, bodo morali obveznost poravnati v denar- ju. To znaša v letu 1986 1.000,00 dinarjev. V naslednjih letih pa se ta znesek letno valorizira za 15%. 5. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra- jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra- jevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, od- nosno si bodo stalno bivališče pridobili v času trajanja samoprispevka. Zavezanci iz člena 4. točka 8, ki nimajo stal- nega bivališča na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, so zavezanci samo- prispevka v pavšalnem znesku. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim do- datkom, otroškega dodatka, štipendij, nagrad učencev v usmerjenem izobraževanju in štu- dentje. (Uporabiti določbe 10. člena Zakona o samoprispevku in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku in Zako- na o spremembah in dopolnitvah zakona o sa- moprispevku Ur. list SRS št. 25 z dne 12. 7. 1985). 7. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako, da vsaki posamezni vaški samoupravi ostane 80 % zbranih sredstev ostalih 20 % pa se nameni za skupno rabo KS. 8. člen Sredstva zbrana s tem samoprispevkom bo- do uporabljena za posamezne programske na- loge po naslednjem ključu: — vodovodno omrežje, kanalizacija, moder- nizacija cest, vzdrževanje cest in mostov in ce- stne razsvetljave 75 %; — elektro omrežje in transformatorske po- staje 5 %; — trgovski lokal 4 %; — telefonsko omrežje 4%; — družbena dejavnost 9 %; — nepredvideno 3 %. 9. člen Samoprispevek od osebnega dohodka in na- domestil iz delovnega razmerja ter pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov oz. pokojnin od izplačil ter ga naka- zuje na žiro račun pri SDK Ptuj št. 52400- 842-041-8189 krajevna skupnost heroja Lacka Rogoznica. Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se ukvarjajo z osebnim delom, kmetijstvom, obrt- no in drugo gospodarsko dejavnostjo in inte- lektualnimi storitvami, odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj za KS heroja Lacka Rogoznica in ga nakazuje na žiro račun 52400-842-041-8189. Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, na- kazujejo na žiro račun pri SDK F*tuj št. 52400-780-11261 krajevni skupnosti heroja La- cka Rogoznica. Zavezanci, ki plačujejo samoprispevek v pavšalnem znesku, so dolžni nakazilo opraviti najkasneje do 1.9. tekočega leta. Zavezanci iz člena 4 točke 8, ki plačujejo samoprispevek v pavšalnem znesku, nakazujejo samoprispevek na žiro račun štev. 52400-780-11261 ali pri bla- gajni krajevne skupnosti. 10. člen Za izvajanje del, ki jih bomo financirali ali sofinancirali iz sredstev krajevnega samopri- spevka, odgovarjajo odbori vaške samouprave in svet skupščine KS heroja Lacka Rogoznica. Odbori vaške samouprave in svet skupščine poročajo vsako leto na zborih krajanov o upo- rabi sredstev samoprispevka in o realizaciji sprejetega programa. Svet skupščine je odgovoren, da se zbrana sredstva krajevnega samoprispevka namembno uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden. 11. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob- veznosti plačila v roku iz 4. člena tega sklepa, se bo krajevni samoprispevek izterjal po pred- pisih za izterjavo prispevkov in davkov obča- nov. 12. člen Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvaja- nja tega sklepa opravlja odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora pri krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica, ki o ugoto- vitvah poroča na zborih krajanov in sejah skupščine krajevne skupnosti. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja- vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990. Številka: 014-32/85 Datum: 1. 10. 1985 Predsednik skupščine krajevne skupnosti heroja Lacica Rogoznica Ivan ŠumandI 1. r. 190. Po 8. členu o referendumu (Ur. list SRS štev. 23/77) drugega člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73 in 17/83), Družbenega do- govora o osnovah in višini samoprispevkov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 17/83) ter 29. člena Statuta krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica daje volilna komisija krajevne skupnosti heroja Lacka Ro- goznica POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka za financiranje in sofinanciranje srednjeročnega programa v letih 1986 1990, ki je bil v nedeljo, dne 12. maja 1985, na ob- močju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoz- nica. 1. člen Referendum je razpisala skupščina krajevne skupng)sti heroja Lacka Rogoznica na svoji 13. seji dne 27. 2. 1985, za celotno krajevno skup- nost za sofinanciranje in izvajanje srednjero- čnega progra.ma v letih 1986 - 1990. 2. člen Volilna komisija krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica je na podlagi celotnega gla- sovalnega gradiva preverila zakonitost referen- duma in ugotovila, da je bil postopek za izved- bo referenduma izveden v skladu z zakonom o referendumu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. 3. člen Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto- vila, da je izid glasovanja naslednji: — v glasovalni seznam je bilo vpisanih 2.402 glasovalca; — glasovanja seje udeležilo 2.123 glasoval- cev, od tega je glasovalo za uvedbo samopri- spevka 1.474 glasovalcev; — proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 649 glasovalcev; — neveljavnih glasovnic je bilo 38; — glasovanja seje vzdržalo 51 glasovalcev. 4. člen Po navedenem izidu glasovanja ugotavlja komisija, da je za uvedbo krajevnega samopri- spevka po vaseh bil izid referenduma nasled- nji: Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 66,63 %. Proti uvedbi krajevne- ga samoprispevka je glasovalo 29,33 %. Neve- ljavnih glasovnic je bilo 2,32 %. Ni glasovalo ali se glasovanja ni udeležilo 1,72%. Glasovanja se niso udeležili glasovalci, ki so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vo- jaškega roka v JLA in se po 21. členu Zakona o referendumu ne štejejo med glasovalne upravi- čence. Takih krajanov, ki so bili upravičeno odso- tni na območju krajevne skupnosti heroja La- KRAJEVNA SKUPNOST »HEROJA LACKA« ROGOZNICA STRAN 114 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ cka Rogo/nica. je 190. Zavezanci po 10. členu o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj dne 18.4.1985 štev. 11, so zavezanci, lastniki nepremičnin v KS, ki ne ži- vijo na območju krajevne skupnosti heroja La- cka Rogoznica, je izid referenduma naslednji: upravičenih 26 glasovalcev - glasovalo za samoprispevek 14 glasoval- cev ali 53,84 "o ni glasovalo 12 glasovalcev ali 46,16%. Volilna komisija ugotavlja, da je referendum za u\cdbo krajevnega samoprispevka na ob- moč|u krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoz- nica za obdobje od 1. I. 1986 do 31. 12. 1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih udeležencev. Rogoznica. dne 12. 5. 1985 Predsednik volilne komisije Franci Sirec 1. r. Tajnik volilne komisije .Štefan Hajduk 1. r. Član volilne komisije Jože Kavčevič I. r. 191. SKLEP O ViSiNl AKONTACIJE CENE ZA OSKR- BO NASELIJ S TOPLOTNO ENERGIJO IZ SKLPNIH KOTLOVNIC, V KURILNI SE- ZONI 1985/86 Izskupnih kotlovnic, s katerimi upravlja TOZD STANOVANJSKI SERVIS PTUJ v še- sta-1 DO KOMUNALA, GRADBENIŠTVO IN PROMET PTUJ, se določi po sklepu Od- bora za individualno komunalno dejavnost pri SKS Ptuj, z dne 3. 10. 1985 in po sklepu delav- skega sveta TOZD STANOVANJSKI SERVIS v razširjeni sestavi, z dne 7. 10. 1985, kot akon- tacije cene za toplotno energijo kot sledi: 1. IZ KOTLARNE NA ZIHERLOVI PLOŠ- ČADI: a) za vsa stanovanja 149,20 din/m V 12 mesecev b) za poslovne prostore ZDRAVSTVENEGA CENTRA PTUJ - ORMOŽ, DOMA UPOKO- JENCEV, VVO in TRGOVSKE LOKALE — cena za priključno moč (fiksni del) 221,80 din/kW/ 7 mesecev — cena za prevzeto energijo (variabilni del) 11.912,35 din/MWh 2. IZ KOTLOVNICE V TRSTENJAKOVI ULICI a) za vsa stanovanja 221,15 din/mV 12 mesecev b) za vse poslovne prostore 525,35 din/mV 7 mesecev c) za vse trgovske lokale 753,50 din/mV 7 mesecev 3. IZ KOTLOVNICE »RABELČJA VAS - ZAHOD« a) za vsa stanovanja 152,35 din/mV 12 mesecev b) za poslovne prostore Srednjega šolskega centra Ptuj — cena za priključno moč (fiksni del) 155,35 din/KW/ 7 mesecev — cena za prevzeto energijo (variabilni del) 11.904,05 din/MWh Začetne akontacije razen fiksnega dela, se bodo med letom po potrebi korigirale, končni obračun pa bo izdelan po koncu kurilne sezo- ne, na stanje 30. 6. 1986. PREDSEDNIK DS TOZD: Anton PODHOSTNIK 1. r. 192. Po 2. členu odloka o razporeditvi, pričetku in koncu delovnega časa na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/84) in po sklepu 122. seje izvršnega sveta, kije bila 9/10-1985 izvršni svet skupščine obči- ne Ptuj OBJAVUA ENOTNI PROGRAM DELOVNIH SOBOT V LETU 1986 1. Delovne sobote v K a 1986 so: 11/1, 1/2, 1/3, 5/4, 10/5, 7/6, 12/7, 2/8, 6/9, 4/10, 8/11 in 6/12-1986. 2. Za realizacijo proizvodnih programov, iz- voznih in drugih obveznosti lahko delavci v OZD določijo druge delovne sobote, nedelje in praznike, vendar v tem primeru same uredijo potrebne prevoze delavcev na delo. Številka: 14-3/75-2-ZK Ptuj, dne 10/10-1985 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko Bezjak, 1. r. Uradni v«stnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enicrat mesečno, in to v četrtelc. Naročnilci Tednilca ga prejmejo | brezplačno, naročniki posameznih itevilk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure- juje uredniški odbor - odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /i. Tiska Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.