P osamezne Številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—. t^EDHlSTVO m »lui« t lfari- Jurčičev* ulic« it. i» I. M. Oanes 6. maja slavi vodja Samostalne ^niokratske stranke g. Setozar Pribiče-svoio krsno slavo. Ob tej priliki mu ‘Jstitajo organizacije iz cele države. Tudi J^Tiborska oblastna organizacija mu je S? svojem predsedniku g. dr. Lipoldu po-brzojavno čestitko. * • . Radikalni poslanski klub je im d včeraj ?• *• m. pop- svojo sejo. Pričakovalo se rv da bo Jovanovičeva proti akcija v klu-r^i seji Izbruhnila. Toda že pred sejo je *-™ba Jovanovič objavil obširno izjavo, : kateri se samo zagovarja ter izjavlja, 5® ne more več priti v klub. dokler mu H d«, zadoščenja. S tem je postal Pa-v klubu absoluten gospodar, Ljuba ^vanovič je po tej svoji klavemi kaipitu-izoliran m bo izginil kakor svoj čas Prot id. Vsi. M so gradili svoje po-5'fine upe na g- Jovanoviča, so globoko ^očarani . V k ki bo vi sefi Je šlo vse mimo. Jova-J/tjčevi pristaši se niso niti zganili, ko t fsŠii proglasil, da je Jovanovič prene-2p biti. član NRS. Dozdajni predsednik J’% Ljuba Živkovič je odložil predsed-?Vf> In Pašlč je bil soglasno Izvoljen za i Ws©dnika kluba* m G. Josip Drofenik, bivši narodni po-f Jnee SKS. pozneje 1. 1925 kandidat Na-Moka. je objavil v današnjem v^lovencu« os^ter članek proti »kolegi« U«lju. kateremu očita težke grehe poli-v-fte nedoslednosti in skakanja. G. Dro-*Wk- obljublja za jutri tudi članek proti trjavu. Bomo videft, kaj_bo vedel g- Wfe‘ Odločni koraki naie vlade v Sofiji Proti atentatorjem v Strumlcl In proti obmejnim tolpam makedonstvujuščih. a.^Iju, kateremu očrta težke grehe poli ijlilt - 1...................... ~ S .^Menfk, ki je danes član NRS in kot tak *e v »Slovencu« proti radikalskemu Zadniku Puclju, lepega povedati o dr. ‘Viavu. j. Češkoslovaška narodna skupščina se *? daljšem presledku danes zopet sesta-'J- Kmalu se bo pokazalo, kakšni so iz-* ?di za uradniško vlado m kakšne so ^^■spektiv? za sporazum med strankami VivK koalicije- Za enkrat še situacija v viadinem taboru ni jasna. Na pro- v,amn prve seie narodne skupščine so jlJ^Ti. ki se tičejo predvsem zunanje po-3e CSR in ne segajo akutno v notranje-spore: trgovinske pogodbe z 5,rsVo, belgijsko - luksemburško go-fj5^ar$Jko Unijo, z Japonsko i. t. d. Po iJrWtvi zasedanja se namerava skupšči-w ^Roditi do prihodnjega tedna, medtem ... ua i. - - it *•__________t___• _ 1__ BEOGRAD. 6- maja. Radi bombnega atentata, ki ga je izvršil 1. maja nek bolgarski bandit v Strumici, vodijo naše notranjo ministrstvo in politične oblasti strogo preiskavo. Vsled strašne eksplozije v tamkajšnjem hotelu sta bili dve osebi usmrčeni, a 17 jih je težko ranjenih. Zunanji minister se je odločil, da bo v Sofiji najodločneje protestiral. Jugoslovanska vlada je že ponovno opozorila bolgarsko, da bo zbližanje med obema državama le takrat mogoče, ko bo Bolgarija zatrla obmejne komitaške tolpe in organizacijo makedonstvujuščih. Ker se tamu pogoju ni skušala Bolgarska v ničemer približati, bo naša vlada v Sofiji energično nastopila. Jugoslovanska vlada je odločena, da zahteva poleg visoke odškodnine tudi udeležbo naših oblasti v preiskavi proti atentatoriem na bolcarskem ozemlju- Pogodba o ureditvi naših dolgov v Ameriki podpisana Senat bo pogodbo kmalu ratificiral. BEOGRAD, 6. maja. Iz Washingtona poročajo, da je bila včeraj podpisana pogodba glede ureditve jugoslovanskih vojnih dolgov v Ameriki. V imenu jugoslovanske vlade je podpisal pogodbo naš londonski poslanik in šef jugoslovanske delegacije dr. Gjurič, v imenu ameriške — Sledila bodo pogajanja z Anglijo. vlade pa Mellon. Nato je bila pogodba predložena predsedniku Coolidgeu, nakar jo bo senat ratificira1!. Bistveni pogoji iz pogodbe so že itak znani. Poslanik Gjurič bo odpotoval po ratifikaciji v London, kjer se bo pričel pogajati glede naših vojnih dolgov napram Angliji. Pred obnovo pogajanj med angleSko vlado in stivkuločlmi 2*100.000 delavcev stavka. — Min. predsednik Baldwln o možnosti novih pogajanj. LONDON, 5. maja. Splošno se ceni. da izgubijo stavkujoči delavci na Angleškem dnevno 5 milijonov funtov šterlingov. Snoči je bila objavljena službena statistika števila stavkujočih. Po tej statistiki stavka 750 tisoč rudarjev, 350 tisoč železničarjev, 60 tisoč železniških uradnikov, 50 tisoč strojnikov in kurjačev, 800 tisoč transportnih delavcev, 25 tisoč kovinarjev. 185 tisoč tipografov in 25 tisoč delavcev v različnih električnih podjetjih. Skupno število stavkujočih znaša približno 2-100.000. LONDON, 6. maja. Ministrski predsednik Baldvvin je izjavil v spodnji hiši, da je mogoča obnovitev pogajanj z rudarji le tedaj, ako prenehajo z generalnim štraikom. Ker med vlado in delavsko stranko stiki niso prekinjeni, je pričakovati, da se bodo pogajanja med vlado in delavskimi zastopniki v bližnjih dneh obnovila. Splošno vlada mnenje, da stavka ne bo trajala dolgo. BORZA CURIH. (Avala), 6- maja. (Izvirno). Beograd 9.10, Pariš 16.35, London 25.065, Newyork 516-625, Milan 20.73, Praga 15.29, Dunaj 73. Budapest 0.00724, Berlin 123, Bukarest i.55, Sofija 3.725, v'a^a nadaljevala pogajanja s koali '■i državnih nameščencev- Dotični mi strankami glede reguliranja pre- k&Tm. predlog bi se izročil skupščini ta-■V.*., Prihodnji teden. Razprava o plačilnem rvAi.^U drž. nameščencev in o kritju bo K razprave o agrarnih carinah naj- »o]* Itji^ejŠi notranjepolitični dogodek tega e '*ke!ia ^oljskem' je vlada grofa Skrzyn-ift j!3 sklenila končnoveljavno demisiio like u t- m- Uročila predsedniku repub- \ taktom, ki prehaja v */« valček, temu sledi 5/' in '7* motiv ljubezni, obenem se že oglaša 8/« motiv Povodnega moža: razvija se elementarna godba — grom k t- d-— v mešanih ritmih, naposled se sliši šumenje vode. V ppp konča skladba v atonalnem peterozvoku s flngcoleti sordini* ranih godal in srednjimi toni flatit tcr nizkem sordiniranem rogu. Skladatelj je imel namen izrabiti orkestralni aparat tako. da ne bi učinkoval kot kompleks instrumentov, temveč kot en sam instrument. Filip Bernard, prvi flavtist, jaške godbe mariborske, je bil rojen aprila 1896 na Jesenicah kot sin kape*111' ka tovarniške godbe, Oče je kmalu sp?‘ znal dečkovo nagnjenje in ljubezen glasbe in ga je že v mladih nog vadi' , različnih instrumentih, najprvo na violi''’’ potem na raznih trobilih, tako da je deck® z 12 leti že igral v orkestru. Na zadnje^ obvisel na cornu, pri vojakih pa ie Pr”, sedlal k flavti, ki je sedaj njegov .UaV*J instrument- Žalibog oče ni imel sredstev* da bi dečka dal v šolo, moral je v to* varno, jor se je izučil želczostrugarsU®: Že prej na Dunaju, pozneje pri vo.iasK’ godbi je Bernard sam začel študirati ff'aS' h eno teorijo in skladbe klasikov, roma".-1' kov in modernistov. Voditelj mu je Ni® sprva Foersterjeva knjiga »Nauk o ham inoniji«, pozneje H. Ricmanova dela. °elj* nard .ie samouk. Prva njegova skladate1.' ska dela. so bile orkestracije klavirskih 1 vokalnih kompozicij Mokranjca. Žak™ Vilharja, Konjoviča in drugih. Njeg°v orkestracij smo slišali tudi že v MaribU večkrat, ne da bi bili vedeli, da izvifN od Bernarda. Napisal je več koračnic.®^ lo, noeturno za 4 roge. prvo njegovo ve°” ie delo na ie Elegija za velik orkester. Elegija ima dvodelno obliko, začenja * 4taktnim uvodom, kateremu sledi pr?i|e' ma s priključnim motivom, nato drugi K' ma, ki mu sledi zopet prvi, dalje trio zaprav ekspozicija, izpeljava, repri^j prevod in mesto Codc zopet povra", prvega tema- Vsebina Elegiji, je: hrepriVj nje. spoznanie. prevare, žalost in obuP’ izzveni v otožnost- ^ Zanimiva bo vzporedba Ostcrčcve® Povodnega moža poleg Bernardove R« gije. Po svoji globoki koncepciji Pov^a mož ne bo na prvi hip vsem razu"1’; *j zato se bo ponovil, da bo postal tudi publiki boli razumljiv. Zn njim pa bo vala Elegija s svojo sladkobo narav"0' pomirjevalno Naj nobeden Mariborčan, ki mu ic srcu glasbenokulturni razvoj našega na pa* /siwowviiyiuiiLuiwj ic*/vvv/,t ./t* roda in ve ceniti idealno stremljenje šega glasbenega zavoda, ne zamudi P like. posetiti ta koncert in s tem mora' in gmotno podpreti naša dva mlada lenta. Jarstaif. „Bto|m!r od gotpoda župana delotirana, »aslujata prorizaritna piimenn le nojni »laiku tadi osebno Roteviki trg 3- 889 billlMI *• j* T '«'1 iTeier ICfJjUHl« del zlitega romba »a mmiete. Jliiditelt «• naprola. da r* edda preti aapradi Ob jarka It. 4/1. 891 PlSBSlVO ’ Ost* na Brezja It 22 ae proda. Lokal »a trporioo in stanovanje takoj na razpolago. 890 U:e birmanske slike PoteatBlje JAPELJ M„ Alekiandrora ee tu »t. 25 IU, »Trgovski dom«. 3 PoblšliB. uSihEs;; »e radi selitve po zmerni ceni proda. Maribor, Trubarjera ul. IL 7, L »adstr. 876 Narodni dom St Oset SVARILO! Gospod Ivan Semen od danes naprej ni ve naši službi, ter svarimo vsakogar, da bi imenovane^ izplačal za naš račun najmanjšo svoto. Poskusi se naj takoj prijavijo policiji. JUGOSPEDIT Mednarodni transporti, trgovina z kut' 887 Maribor Išče se razumen brezpogojno samost0!611 autogenski varili; Ponudbe na Splošno stavbeno družbo, Te*no-M«rlbor' Potovalne kovčke, ka{e,a tajerska klet v*n® 'n brana Znižane cena. Kegljišče. 724 N*|rozato'naročmno! damske torbice, gamaše, nahrbtniki in /azne romarske izdelke v veliki izbiri priporoča IVAN K Aleksandrova cesta 13. S 1 UM*?: aMsribonk* Tlsksrms« v Mariborn. predataviiik: Stanko Detel«, ra predstavniki Vekoslav SplndlSfc vrintri.i. Urednik Božidar (Mjfvioar. Vad v Maribor«« roča RAVO^ ...—>.u n..—.... a ce st a 13, — Borko, novinar. Izdajatelj; KonaordJ