PRIMORSKI DNEVNIK
Pottrttala plačana v gotovini Abb. postale I gruopo
- Cena 40 lir
Leto XIX. St. 132 (5507)
TRST, sreda 5. junija 1963
SOŽALNE BRZOJAVKE Z VSEGA SVETA
Pogreb pokojnega papeža Janeza XXIII. bo Jutri ob 17. uri v baziliki sv. Petra
Včeraj so pokojnikovo truplo prenesli v baziliko, kjer bo dostopno vsem vernikom - V petek se začne «devetdnevnica» Sindikati so sklenili za danes desetminutno prekinitev dela Včeraj so se prvič sestali kardinali-načelniki posameznih redov
VATIKAN, 4. — Včeraj so posmrtni ostanki pokojnega pape-te Janeza XXIII. bili do 18. ure v veliki sobi poleg zasebne papeževe knjižnice. Po naprej določenem vrstnem redu so se truplu pokojnika poklonili predvsem vsi kardinali, ki so trenutno v Rimu, predsednik republike Segni, člani diplomatskega zbora, predsednik vlade Fan-
fani c nekaterimi člani ministrskega sveta in druge osebnosti. Tudi skupini okrog 200 domačih in inozemskih novinarjev
Dekan svetega kolegija kardinal Tisserant, ki je hkrati načelnik ko. legija kardinalov in konklava
Je bil dovoljen dostop, tako da so lahko svojim časopisom poročali in natančno opisali papeževo stanovanje in vse ostale Podrobnosti. Med obiskovalci je bil tudi bodoči predsednik vlade Aldo Moro.
Ob 18. uri pa so v svečanem »prevodu prenesli pokojnikovo tru. plo v baziliko sv. Petra. Prenos je bil opravljen po predpisih cere. moniala. V sprevodu so bili tudi zastopniki italijanske vlade na čelu s predsednikom Fanfanijem, 29 kardinalov, med katerimi kardinal komornik Aloisi Masella s posgb ho palico, ki je simbol oblasti Ihed «sede vacante«, kardinal Tisserant. ki je dekan kardinalskega kolegija, številne italijanske politične osebnosti itd. Zvečer je bilo izdano uradno poročilo, da je »truplo papeža Janeza XXIII. iz-loženo v baziliki sv. Petra in da ga vsi verniki lahko obiščejo od 8. ure zjutraj v sredo ves dan, Ponoči in v četrtek do 17, ure« Prav tako je bilo uradno sporočeno, da bo pokojni papež pokopan v baziliki sv. Petra, in sicer jutri po 17. uri v «Grotte Vati-
•MiiiMiiiinmniiimimiiiiuiiiHmimHmiimiiiiiiiii
Sožalna brzojavka maršala Tita
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Predsednik Tito je poslal ob smrti papeža Janeza XXIII. kardinalu komorniku Aloisiju Maselli naslednjo brzojavko:
«Prosim Vašo eminenco, da kardinalskemu zboru izrazi naše iskreno sožalje ob smrti papeža Janeza XXIII., katerega neumorno delovanje v korist ohranitve miru na »vetu je naletelo na veliko priznanje v naši državi in na svetu. Veruj smo, da bo humano zavzemanje papeža Janeza XXIII. trajno koristilo človeštvu, za katerega sodobna vprašanja je kazal toliko zanimanja in razumevanja.«
Patrijarh srbske in makedonske Pravoslovne cerkve German je izrazil sožalje zagrebškemu nadškofu in predsedniku škofovskih konferenc dr. Seperju in beograjskemu nadškofu dr. Josipu Ujčiču. Patrijarh German je istočasno brzojavno izrazil sožalje neposredno Vatikanu.
Predsednik Sabora Hrvaške dr Vladimir Bakarič je s svoje strani izrazil ob smrti papeža Janeza XXIII. sožalje zagrebškemu nad Škofu dr. Franju Seperju.
Ob smrti papeža Janeza XXIII. Je predsednik komisije za verska vprašanja Slovenije Boris Kocjančič poslal vsem ordinariatom rimskokatoliške verske skupnosti iskreno sožalje.
V odsotnosti jugoslovanskega veleposlanika je odpravnik poslov Jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu opolnomočeni minister Nikola Mandič obiskal danes apostolsko nunciaturo v Rimu in se ob tej priložnosti vpisal v knjigo sožalja ob papeževi smrti.
B. B.
cane« nasproti groba papeža Pija XI.
Pogreba se bodo udeležili po možnosti vsi kardinali, ki bodo morali biti v polnem številu navzoči pozneje tudi -za konklave za izvolitev novega papeža. Iz New Yorka so že sporočili, da bo kardinal Spellman odpotoval jutri ob 20. uri z letalom iz New Yor-ka. Iz Varšave poročajo, da kardinal Višinski ne bo prišel, ker je precej hudo zbolel in ima visoko temperaturo. Iz Washingtona pa so sporočili, da bo delegacijo vlade ZDA vodil podpredsednik ZDA Johnson.
Kot smo že poročali, opravlja najvišjo cerkveno oblast do izvolitve novega papeža zbor 82 kardinalov, ki pripadajo 31 državam. Dekan kardinalskega zbora je kardinal Tisserant, ki je tudi načelnik tega zbora in konklava. Kardinal komornik, ki je Benedetto Aloisi Masella, pa skrbi v tem razdobju za vse vatikansko imetje in ima največ oblasti takoj za kard. Tisse-rantom. S papeževo smrtjo je prenehala tudi funkcija državnega tajnika kard. Amleta Cicognanija in njegove funkcije je prevzel tajnik kardinalskega kolegija, ki je tudi tajnik konklava, in sicer nadškof Francesco Carpino, ki je neposredni izvrševalec volje kardinalskega zbora. Kongregacija kardinalov, ki načelujejo posameznim redom, je imela že danes svoj prvi sestanek. Ti kardinali so: Tisserant za red škofov, Copello za red duhovnikov in Ottavianl za red diakonov. Na sestanku sta bila navzočna že omenjena kardinal komornik Aloisi Masella ter Francesco Carpino. Obravnavali so najnujnejša vprašanja, ki so v zvezi s pripravo splošnih kongregacij kardinalov. Prva taka kongregacija bo jutri zjutraj ob 10. uri. Razpravljali so tudi o pogrebu in o drugih tehničnih vprašanjih.
Medtem pa so vodstva vseh treh sindikalnih organizacij — CISL, UIL in OGiIL — sklenila, da pova-bijo vse delavce, naj danes v znak žalovanja za pokojnim pape. žem prekinejo delo od 10- do 10-10 ure- Confindustria pa je dala navodila za -prekinitev dela samo za eno minuto. Tajništvo CGIL je poslalo Vatikanu tudi posebno 50-žalno brzojavko, v kateri se poudarja, da je pokojni papež deloval «odločno za mir v bratstvu
'ih religij, zlasti pa do Judov; : alostni smo, ker ni mogel svojega vzvišenega dela za svetovni mir dokončati«. Tudi ves izraelski tisk objavlja članke v tem smislu.
Kongres ZDA je poslal soglasno izglasovane resolucije v Vatikan: enako tudi senat. Sožalne brzojavke so poslale vlade Srednje Amerike. V Franciji je de Gaulle skle. nil odpovedati kosilo, ki ga je nameraval prirediti v čast francoskega parlamenta in se ne bo udeležil tudi nekaterih drugih sestankov in prireditev. Tajnik KP Fran. cije Jacques Duclos pa je nocoj izjavil: «Francoski komunisti smo užaloščeni zaradi smrti papeža Janeza XXIII. Spričo vprašanj mo. dernega sveta, ki mu grozi atomsko orožje, se je papež s svojo encikliko odločno opredelil za mir«.
Moskovska «Pravda» objavlja na vidnem mestu sožalno brzojavko Hruščova ter članek svojega rimskega dopisnika, v katerem se poudarja, da je bil pokojni papež ((različen od svojih prednikov, da je odločno podpiral mir med vsemi narodi ter da je v svoji encikliki «Pacem in terris« zagovar. jal sodelovanje med verniki in neverniki v obrambi miru, svobode in socialnega napredka«. Tudi mo. skovski patriarh Aleksej je poslal sožalno brzojavko.
.............................................nininiuinumuiu....
KONGRES SVETOVNE ORGANIZACIJE ZA PREHRANO
Borba proti gladu in pomanjkanju je prava osvobodilna vojna za človeštvo
Govori Kennedyja, U Tanta in ravnatelja FAO Sena
Kardinal Aloisi Masella, ki vodi tekoče posle Vatikana do izvolitve novega papeža
med narodi in za utrditev pravi« delovnih ljudi«.
V petek se bo začela «devet-dnevnica«, ki sestoji iz treh faz, od katerih je faza zadnjih treh dni najbolj svečana- Pri tej fazi, ki bo 13. junija, bodo navzoče posebne izredne misije, ki jih bodo za to priložnost poslale razne vlade.
Vatikansko glasilo je začelo objavljati neobjavljen dnevnik pokojnega papeža. Y tem dnevniku je med drugim rečeno: «Kako ve-lik odmev je imela enciklika «Pa-cem in terris«! V tem dokumentu je predvsem ponižni zgled, ki sem ga hotel dati v vsem svojem ubogem življenju: de bon0 homine pacifico. Svet se je zbudil. Počasi, počasi bo najčlstejii nauk encikli-ke ki je obrazložen na vljuden način, našel pot do vesti.«
Spričo velike popularnosti in zaslug za pomiritev in mir na svetu pokojnega papeža Angela Roncal-lija pošiljajo vlade, razne organizacije in posamezniki iz svega sveta sožalne brzojavke v Vatikan. Za razliko od tistega, kar se je dogajalo ob priliki smrti prejšnjih papežev, pošiljajo take brzojavke tu-di predstavniki političnih in verskih skupin, ki doslej v zgodovini tega niso še nikoli storile. Med takimi je tudi vrhovni rabin Jeruzalemu Nisim, ki je poslal Vatikan brzojavko, v kateri poudarja, da «smrt pokojnega papeža Janeza XXIII. ni izguba samo za kristjane, tepiveč za vse človeštvo, ker je povzročil odločen preobrat v zadržanju cerkve do dru-
Na Madžarskem so objavili vsi časopisi vest o smrti na prvih straneh ter poudarili, da je pokojnik ((razumel iskreno željo človeštva za mir«. Se večji poudarek je dal papeževi smrti poljski tisk. Glasilo KP Poljake pa'poudarja, da je papeževa smrt povzročila «žalost ne samo med verniki, tem-več tudi med vsemi tistimi, ki so s spoštovanjem in simpatijo spremljali njegovo delovanje v prid koeksistenci«. Podobne' članke je objavil tudi češkoslovaški tisk, med katerim prednjači katoliški list «Lidova demokracie«.
Iz Ženeve je poslal sožalno brzojavko v Vatikan ekumenski svet cerkva, v katerem so organizirani protestantski, anglikanski in pravoslavni verniki. Iz New Yorka je poslal sožalno brzojavko predsednik generalne skupščine OZN Za-frulah Kan. Podobne brzojavke so poslale vlade Danske, Ekvadorja, Venezuele, Bolivije, Irske, Belgije, Holandske, Japonske, Filipinov, Tunizije, Turčije, Španije, ZAR, generalni direktor UNESCO, vlade Sirije, Grčije, Indije, Tajlandije, Av strije, Slonokoščene obale, Alžirije, Cipra, Portugalske, Vzhodne Nemčije, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, itd. Poleg teh vladnih brzojavk so poslali brzojavke tudi poglavarji številnih držav.
MED PREKINITVIJO POGAJANJ ZA SESTAVO NOVE VLADE
Socialisti poudarjajo, da ni še dovolj jasno začrtan političen in programski okvir
cAvantih o dorotejskih spletkah ■ Zaključna faza krize bo prihodnji teden - Nov predsednik parlamentarne komisijo za matijo
RIM, 4. — V Rimu je bila danes proslava ob 19, obletnici 0-svoboditve mesta. Pri manifestacijah so sodelovali predstavniki občinske in pokrajinske uprave in drugih organizacij ter predstavniki političnih in vojaških oblasti.
Kakor je znano, je politični tajnik krščanske demokracije
Moro prekinil danes posvetovanja zaradi smrti papeža. Na sedežu krščanske demokracije pa se je davi ponovno sestala podkomisija izvedencev krščanske demokracije, FSDI. PRI in PSI za agrarna vprašanja, ki diskutira tehnično plat programa bodoče vlade levega centra s tem v zvezi. Seja je trajala eno uro.
Davi je bila tudi seja vodstva italijanske socialistične stranke pod predsedstvom Nennija. Uradno sporočilo pravi, da je Nenni poročal o dosedanjem stanju vladne krize, «ki bo stopila v zaključno fazo šele prihodnji teden«. «U-gotovili so, da ni še dovolj jasno začrtan političen in programski 0-kvir, v katerem bo moč reči, da so premagane težave, ki so se po-javile že od začetka v zvezi s sestavo nove vlade levega centra na naprednejših pozicijah in na bolj zajamčenih zahtevah socialistov«
Sklenili so tudi, da se bo CK stranke sestal 13. in 14. junija. Razen tega so imenovali komisijo, v kateri sta zastopani obe stru. ji in ki ima nalogo pripraviti norme-za napovedani kongres stranke. Za avtonomiste so v komisiji poslanci Mancini, Lezzi in Ventu-
rini; za levico pa poslanca Valori in Menchinelli.
Za jutrišnji »Avanti!« Je Pierac-cini objavil uvodnik, v katerem pravi, da smo priča dvema ma-1,evroma. Prvi je v širjenju govoric, da je rešitev krize zelo lahka. Pieraccini dodaja, da te govorice širijo dorotejska desnica in socialdemokratski krbgi, ki hočejo že vnaprej pripraviti obtožbe proti socialistom, v primeru da Mo-rov poskus za sestavo vlade ne bi uspel,
Pieraccini dodaja, da socialistič-na stranka «ne more sprejeti politike polovičnih ukrepov, ki naj pusti stvari tam, kjer so sedaj, in ki naj dokončno uničijo sleher-no upanje delavcev, da bodo dosegli gospodarski in socialni razvoj, ki ga toliko časa pričakujejo«.
Zatem našteva člankar vse, kar je po mnehju socialistov potrebno storiti, in poudarja, da od reforme državne strukture vse do gospodarskega programiranja narekuje programska platforma nove vlade «tako novo vsebino, da si ni moč misliti, da ne bi zadela ob močan konservativni odpor«. Clankar dodaja, da je za tako politiko zagotovljena podpora socialistov, in pripominja, da v sedanjem stanju stvari ni moč reči, da so vsa ta vprašanja rešena, ker nismo še prišli do faze do-
WASHINGTON, 4. — Predsednik Kennedy je danes s posebr no izjavo napovedal nekatere ukrepe za prenehanje rasne diskriminacije proti črnskim delavcem. Kennedy poudarja, da brezposelnost črnskega prebivalstva ustvarja resna vprašanja v vsej deželi, in dodaja, da je odrekanje pravice do dela krivica, naj bo žrtev kdor koli, to je dvojna krivica, ko se dela diskriminacija na podlagi rase to barve.
Zaradi tega je predsednik dal navodila tajniku za delo Wil-lardu Wirtzu, naj preneha diskriminacija pri sprejemanju mladih v vajenske tečaje, da prenehajo vse zlorabe proti črnskemu prebivalstvu pri sprejemanju na delo to da se izvaja strogo nadzorstvo za preprečitev rasne diskriminacije pri gradbenih načrtih, ki se izvaja-; o z delnimi ali celotnimi finančnimi koncesijami zvezne vlade.
Pravosodni minister Robert Ken-nedy je izjavil, da ustvarja rasno vprašanje največje težave v ZDA, in da je kljub delnemu napredovanju bilanca glede tega negativna. ((Nismo storili tega. kar bi bili morali storiti«, Je dodal Ken-nedy. »Mislim, da je bilanca negativna. Morali bi bili storiti mnogo več in nameravamo storiti mnogo več«.
Kennedy bo predložil prihodnji teden kongresu načrt zakona proti rasni diskriminaciji.
Načrt zakona, ki je velike važnosti v trenutku, ko se pričakujejo v deželi novi rasni spori, je imel biti predložen kongresu že ta teden. Predsednik Kennedy in njegovi svetovalci so že pripravili tekst in seznam ukrepov, ki bodo potrebni, toda potrebna so še nova posvetovanja, bodisi z demokratskimi kakor z republikanskimi predstavniki, katerih odobritev je nujno potrebna.
Državni tajnik za pravosodja Robert Kennedy bo prihodnje dni začel številna posvetovanja, predsednik pa bo izkoristil svoje ju. trišnje potovanje v zahodne dn zave, kjer bo obiskal nekatera tajna vojaška oporišče, ter bo o rasnem vprašanju in o svojem na-
črtu zakona govoril z enim najvplivnejših senatorjev juga Rus-sellom. Ta se bo udeležil omenjenega potovanja kot predsednik se. natne komisije za oborožene sile.
Voditelj demokratske skupine v senatu Humphrey je včeraj po seji v Beli hiši izjavil, da so se predsednik in demokratični voditelji v kongresu sporazumeli o globalnem programu glede državljanskih pravic. Republikanski poslanec Lindsay, ki zagovarja odločno akcijo za spoštovanje držav, ljanskih pravic, je zagotovil demokratom podporo republikancev za pripravo omenjenega zakona. Llndsay se je skupno z drugimi tridesetimi republikanskimi poslanci zavzel za zakonodajo, ki naj odpravi rasno segregacijo. Izjavil je, da namerava njegova skupina glede tega sodelovati z večino.
V	Biloxiju v državi Mississippi je neki zvezni sodnik odredil sprejem črnskega študenta na tamkajšnjo univerzo, kjer je prišlo do krvavih incidentov lansko leto, ko je bil sprejet črnski študent Me-redith. Guverner Barnett je izjavil, »da bi se utegnila ponoviti nasilna dejanja lanskega leta«.
Tudi alabamska univerza v Tu-scaloosi je javila, da je sprejela vpis še tretjega črnskega študenta; prva dva črnca sta bila sprejeta že pred tem. Guverner Wal-lace je izjavil, da se bo z vsemi sredstvi uprl, da bi ti študentje prišli na univerzo.
V	Jacksonu v državi Mississippi pa so po treh dneh premirja bile danes nove demonstracije črncev proti segregaciji. Demonstranti so se zbrali na raznih krajih mesta, da bi presenetili policijo, ki je doslej vedno aretirala demonstrante, še preden so začeli demonstracije. Toda tudi danes je policija
aretirala 29 črncev, katere so poslali v koncentracijsko taborišče, ki so ga te dni pripravili za zapiranje črncev.
Ponesrečila se je poslanka KPI Anna Maria Bonadies
TURIN, 4- — Komunistična poslanka Anna Maria Bonadies se j« danes smrtno ponesrečila, ko se je njen avtomobil zaletel v kamion. Bila je na mestu mrtva.
V poslanski zbornici bo na nje-
no mesto stopil poslanec Enea Baldini, ki je prvi med neizvoljenimi na kandidatni listi KPI za turinsko okrožje.
Načrtovanje v SZ
končnih odločitev in odgovornih sporazumov«.
Druga spletka pa se naslanja na težavni gospodarski položaj, glede katerega pravi člankar, da je treba njegov izvor iskati v dediščini, ki jo je pustila politika kaotičnega razvoja v italijanskem gospodarstvu prav v času centri-zma. »Dobro vemo, dodaja Pieraccini, da so objektivne težave, ki jih je treba upoštevati. Toda kdo si more misliti, da jih bo rešil z novo politiko omejevanja kreditov, to je investicij, z bistveno politiko deflacije, ki bi odprla vrata brezposelnosti in zvalila na ramena delavcev breme položaja? Naša dolžnost je, opozoriti na to kratkovidno in bedno spletko, ki na ,eni strani skuša spraviti v težave levi center, in predvsem so. cialiste kot pobornike inflacije (čeprač je to očitna laž), na drugi strani pa dejansko slabša položaj v deželi in nakazuje možnost reakcionarnih rešitev za sedanje težave. Edina prava rešitev je v programiranju, ki naj zagotovi gospodarski razvoj in naj. predvsem zajamči visoko življenjsko raven delavskih množic.«
Predsedstvo poslanske zbornice parlamenta je javilo, da sta predsednik senata Merzagora in pred. sednik poslanske zbornice Leone sporazumno izbrala za novega predsednika parlamentarne komisije, ki raziskuje delovanje mafije, demokristjanskega senatorja Donata Pafundija; ta bo nadomestil poslanca Rossija, ki je pred dnevi odstopil, Nekatere parlamentarne skupine so že sporočile predsedniku senata imena senatorjev, ki naj bi bili člani komisije.
V Milanu je minister za zuna-njo trgovino Preti prisostvoval davi otvoritvi vzorčnega velesejma »Mitam« (Mercato internazionale del tessile per l’abbigliamento). Ob' tej priložnosti je minister govoril o industrijskem razvoju Italije in o zvišanju delovnih stroškov ter je pri tem poudaril, da čeprav so se mezde zvišale, ne smemo iti mimo dejstva, da tudi donosnost ni nižja od donosnosti v Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in drugje. Govoril je zatem o uvozu in dejal, da je »zaman kopičiti valuto«: «Ko se razpolaga z nad tremi milijardami dolarjev je moč biti zadovoljni. Toda v prihodnjih devetih mesecih bo potrebno izboljšati stanje trgovinske bilance, kar se bo lahko doseglo s povečanjem izvoza«. Omenil je zatem, da je bila italijanska plačilna bilanca vedno »kronično« deficitarna, vendar pa so v njej pozitivno aktivni sektorji; sektor mehanike in tekstila. Vlada vztra. ja, naj se v tujini ukinejo ali znižajo nekatere carine, in prihodnja pogajanja v okviru GATT bodo imela prav to nalogo.
MOSKVA, 4- — Sovjetska vlada je na predlog Hruščova sklenila izvršiti temeljito revizijo sedanjega načina načrtovanja. Odslej bo pri gospodarskih načrtih imela prednost industrija kemijskih pro. KOPENHAGEN, 4- — Predsed-lzvodov in drugih industrijskih nik tunizijske republike Burgiba sektorjev, katerih razvoj prispeva 1 je prispel davi’ v Kopenhagen na k tehničnemu napredku, k izbolj- dvodnevni uradni obisk. Na letali, šanju kakovosti proizvodov in k šcu so ga sprejeli danski kralj in znižanju proizvodnih stroškov. 1 kraljica ter številne osebnosti.
Italijanski sindikalisti v Ljubljani
LJUBLJANA, 4. — Član tajništva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Branko Babič je sprejel danes delegacijo italijanskih sindikalistov, ki so na obL sku v Sloveniji kot gostje republiškega sveta sindikatov. V del^ gaciji so zastopniki raznih delavskih zbornic iz Benetk, Verone, Vicenze in Trevisa, ki jih vodi tajnik Delavske zbornice iz Verone Romano Calzalari. Italijanski sindikalisti si bodo ogledali žele-žarno Jesenice, tekstilno tovarno v Mariboru, kmetijski kombinat v Ljubljani in turistične centre Bled, Begunje, Pohorje in Velenje.
Italijanski književniki v Makedoniji
SKOPJE, 4. - Delegacija italijan. skih književnikov je prispela danes v Skopje na dvodnevni obisk Makedonije. Štirje ugledni književniki iz sosedne Italije so si 0-gledali kulturne in zgodovinske znamenitosti glavnega mesta Makedonije, jutri pa bodo obiskali nekatera mesta v zahodni Makedoniji.
KAIRO, 4. — Predsednik Naser je sprejel danes ravnatelja moskovskih (dzvestij« Adžubeja, ki je prišel s svojo ženo pred nekaj dnevi v Kairo.
LJUBLJANA, 4. — Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Ljubljana je sklical za petek 7. junija popoldne v Ljubljani predvolilni zbor, na ka. terem bo govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta in poslanski kandidat za zvezni svet zvezne skupščine Edvard Kardelj.
DANES
•vfiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiunniinuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiimiiiiiiimuiiiiiKiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiuiiiiHiiiiiiiiiui
Delni ukrepi predsednika Kennedyja proti rasni diskriminaciji v ZDA
Rasistična guvernerja v Mississippiju ht Alabami grozita z novimi napadi na črnca - Demonstracijo v Jacksonu
WASHINGTON, 4. — Danes se je v Washingtonu začel kon-greš svetovne organizacije za prehrano (FAO), ki bo trajal 15 dni. Navzoči so tudi ameriSki predsednik Kennedy, indijski predsednik Radakrišnan in tajnik OZN U Tant. Namen kongresa je, izmenjati si podatke o vpraSanjlh prehrane podhrar njenih narodov in iskati pot za skupne napore, da bi rešili to vprašanje v svetovnem merilu.
Ameriški predsednik Kennedy je v otvoritvenem govoru med dru:
gim izjavil, da je «vojna proti gladu res osvobodilna vojna za človeštvo«. Predlagal je pet glavnih načel, ki bi po njegovem mnenju morala voditi delo kongresa:
1. Trajanje gladu je moralno ali socialno nesprejemljivo. Papež Janez XXIII. je v svoji nedavni encikliki poudaril, da so vsi ljudje enaki po svojem naravnem dosto-
..............................................
Ameriško letalo padlo v morje vsi potniki zgubili življenje
Nesreča se je dogodila ob kanadski obali * Našli so številne razbitine
JUNEAU (Aljaska), 4. — Neko kanadsko izvidniško letalo Je opazilo danes v morju blizu otoka Graham, sto milj zahodno od Kanadske obale razbitine, o katerih so pozneje ugotovili, da so razbitine ameriškega letala «DC-7», v katerem je bila 101 oseba in ki ga je najela ameriška vojska. Letalo je odletelo včeraj iz Washingtona proti vojaškemu oporišču Almen-dorf na Aljaski, kamor bi moralo dospeti zvečer. Ob 14.06 (ob 20.06 po srednjeevropskem času) ni letalo več odgovarjalo na klice.
Zaradi razburkanega morja niso mogla anflbljska letala pristati na morju. Zato so pozvali ribiške ladje v bližini, naj sodelujejo pri iskanju; toda vse iskanje je bilo zaman. Našli so samo številne pred-
mete, ki so pripadali letalu, kose letala in tudi kose človeških trupel.
Pritisk na London zaradi jedrske sile
LONDON, 4. — Pomočnik načel nika za pomorske operacije ameriške mornarice admiral Ricketts Je prispel davi z letalom v London, kjer je imel popoldne razgovor z britanskim ministrom za obrambo in z ministrom za mornarico. Vzporedno so se sačeli tehnični razgovori med visokimi častniki obeh delegaciji. Razgovori so se začeli na ameriško zahtevo in se tičejo ameriškega načrta o jedrski sili NATO, ki naj bi slonela na
ladjah z mešanimi posadkami.
V Londonu ugotavljajo, da so U razgovori predvsem tehničnega, ne pa političnega značaja, In da Američani skušajo obrazložiti Angležem funkcionalnost načrta o večstranski jedrski sili z vojaške plati. Angleži ne prikrivajo hladnosti, s katero so sprejeli ta načrt, čeprav ga sprejemajo s političnega sta šča. Bojijo se namreč prevelike finančnega prispevka v ta namen. Američanom je uspelo z močninj pritiskom doseči, da so Angleži s politične strani sprejeli načrt na konferenci NATO v Ottawi. Angleži pa so sedaj odpor prenesli s političnih ugovorov na vojaške.
Razgovori se bodo verjetno nadaljevali do jutri popoldne; ni pa Izključeno, da se bodo nadaljevali tudi pojutrišnjem, če Jim ne bo uspelo rešiti še nekaterih vprašanj.
zadostne prehrane zadeva nad polovico človeštva. Predvideno zvišanje svetovnega prebivalstva (ki se bo ob koncu stoletja podvojilo) pa narekuje dvig proizvodnje živil v razvijajočih se deželah za tri do štirikrat, če se hoče zagotoviti minimalna prehrana in dostojnu zdravstvena raven.
Vsi navzoči so na vabilo ravnatelja Sena vstali in počastili z enominutnim molkom spomin pokojnega papeža Janeza XXIII.
janstvu. To dostojanstvo nalaga, zlasti v dvajsetem stoletju, odpravo gladu in pomanjkanja.
2.	Priznati moramo dejstvo, da dežele, kjer primanjkujejo živila, lahko s pomočjo drugih dežel rešijo svoja prehrambena vprašanja.
3.	Mednarodno sodelovanje, mednarodna organizacija in mednarodna akcija so nujno potrebni.
4.	Nobena ločena tehnika na sektorju politike, financ ali vzgoje ne more sama odpraviti gladu.
5.	Svetovno javno mnenje se mora osredotočiti na mednarodne napore za odpravo gladu, kar naj bo prva naloga sedanje generacije.
Zatem je predsednik izjavil, da se vojna proti gladu lahko dobi, ker «je najvažnejša in najslavnejša bitka od vseh, kar jih je bilo v zgodovini sveta, ker vsebuje željo po graditvi namesto po uničevanju«.
Govoril je zatem glavni tajnik OZN U Tant, ki Je poudaril, da je potrebno vsako leto zvišati za štiri ali pet odstotkov proizvodnjo živil na svetu, da bo prebivalstvo, ki stalno narašča, imelo zadostno hrano.
Indijski predsednik Radakrišnan pa je poudaril: «Mir in stabilnost se ne bosta mogla nikoli ohraniti na tem svetu, če bo morala nad polovica prebivalstva biti vse leto lačna.«
' Glavni tajnik FAO dr. Sen je izjavil, da morajo delegati razpravljati o tem, kar je temeljna svoboda, t. j. svoboda pred gladom in potrebo. Pripomnil je, da se ta svoboda ne more konkretno uveljaviti; če jo uživajo samo nekateri privilegirani, medtem ko je ogromna večina ljudi izključena. Pouda-. predsedniku te sekcije, ki mora ril je, da vprašanje gladu in ne-1 sedaj določiti dan razprave.
V dveh urah in pol Iz New Yorka v Pariz
PARIZ, 4- — Prva nadzvočna letala za potnike bodo začela vozi. ti leta 1070. To je danes javila družba «Sud Avtation«, ki izdelu. je letala »Caravelle« in ki bo ■ sodelovanjem družbe »British Air. craft Corporation« zgradila linijsko letalo »Concord«, ki bo doseglo dvakratno hitrost zvoka.
Ameriška družba »Pan-American Airways» je naročila šest letal »Concord«. Prva letala bodo izročena leta 1970. Letalo »Concord# bo imelo avtonomijo, ki bo omogočila polet brez pristanka na progi London-New York ali pa na progi Pariz-New York s koristnim tovorom 9 ton, to je okoli sto potnikov s prtljago. Polet iz New Yorka v Pariz bo trajal pri-bližno dve uri in pol.
V kratkem proces o neobstoječih zdravilih
RIM, 4. — Proces proti Giorget-tiju, Tarantelliju in Binniju, ki so zapleteni v afero neobstoječih zdravil, bo pred prvo sekcijo rim. skega kazenskega sodišča. Spis s tem v zvezi je bil ’davi izročen
Najlepši in najboljši izraz iskrenega žalovanja vsega sveta zaradi smrti pokojnega papeža Janeza XXIII. so brezštevilni izrazi sožalja, ki prihajajo v Vatikan z vsega sveta. Pri tem državniki poudarjajo predvsem papeževo znamenito encikliko »Pacem in terris«, za katero je v svojem komaj včeraj objavljenem dnevniku sam pokojnik ugotovil njen ogromen odmev. Kot glasilo narodnostne manjšine pa moramo tudi ml ob tej priliki vnovič potrditi tisti del te enciklike, ki po-udarja na kratko, toda jedrnato vse pravice, ki jih morajo manjšine uživati.
Medtem pa se v Rimu — kljub prekinitvi, zaradi papeževe smrti, pogajanj za sestavo nove vlade na politični ravni — nadaljujejo pogajanja strokovnjakov štirih strank levega centra, ki so včeraj obravnavali vprašanje kmetijstva. Toda socialisti, katerih vodstvo se je včeraj sestalo, s poganjanji očitno niso zadovoljni ter so v tem smislu sestavili tudi svojo precej odločno izjavo, ki jo še bolj odločno razlaga današnji uvodnik v socialističnem glasilu. Iz obojega smo zvedeli za manevre dorotejskih desničarjev KD in tudi Saragatovih socialdemokratov. Vendar je do prihodnjega tedna še precej dni in upati je, da bo spletkarjenje prenehalo in da bo Moru do tedaj uspelo sestaviti novo vlado s takim programom, katerega Izvajanje bo pomenilo v resnici korak naprej.
Od mednarodnih dogodkov je bil včeraj najvažnejši začetek konference Svetovne organizacije za prehrano (FAO) v VVashlngtonu. Konferenca namerava predvsem poiskati pot za skupne napore za rešitev vprašanja prehrane v svetovnem merilu. Kenned? je predlagal konferenci pet načel: trajanje gladu je moralno ali socialno nesprejemljivo in ga je treba odpraviti; dežele, kjer hrana primanjkuje, si lahko pomagajo a pomočjo drugih dežel; mednarodno sodelovanje t organizacijo in akcijo je postalo nujnost; ločene akcije ne morejo odpraviti gladu; prva naloga sedanje generacije je, osredotočiti svetovno javno mnenje na mednarodne napore za odpravo gladu. Glavni tajnik FAO pa je poudaril, da morajo delegati razpravljati o tistem, kar je osnovna svoboda, t. j. svoboda pred gladom in potrebo, ter da vprašanje gladu in nezadostne prehrane zadeva nad polovico človeštva.
5. junija 1963
Vrem« včeraj; najvišja temperatura 22.7, majnižja 16.7, ob 19. uri 19.8; vlage 78 odst., zračni tlak 1012.1 stanoviten, nebo pooblačeno, 0.2 mm padavin, morje mirno, temperatura morja 18.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 5. junija
Ferdo
Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.49. Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 17.55 in zatone ob 3.29
Jutri, SREDA, 6. junija
Milutin
VAŽNO VPRAŠANJE NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje preskrbe mesta z vodo postaja iz leta v leto bolj pereče
Potrošnja vode v mestu je tani dosegla največjo zmogljivost sedanjih črpalnih naprav - Nujnost gradnje novega vodovoda pri izlivu Soče
jo lahko načrpajo nameščene vodovodne naprave. Poleg tega je dr. Verza sporočil, da je ministrstvo za javna dela odobrilo načrte za položitev nove 900-milimetrske vodovodne cevi, kar bo rešilo vsaj vprašanje dobave vode prebivalstvu pri Sv. Ivanu. Dr. Verza je poudaril, da je pričakovati, da bo zlasti v vročih dneh, ko bo uporaba vode dosegla najvišjo laven, začela zmanjkovati voda v nekaterih omenjenih predelih, in sicer v višjih nadstropjih. 2e danes pa se lahko izključuje možnost pomanjkanja vode v središču mesta.
Sožalna brzojavka miljskejja župana
Župan miljske občine Pacco je kot tolmač enodušnih čustev milj-skega prebivalstva poslal Sveti stolici naslednjo brzojavko:
«V imenu miljskega prebivalstva, občinske uprave in mojem osebnem, izražam čustva globoke-
Vsako poletje se v Trstu postavlja resno vprašanje dobave vode.
V	nekaterih mestnih predelih in zlasti v višjih nadstropjih, že sedaj začenja v določenih dnevnih urah. primanjkovati voda. Stanje se bo še bolj zaostrilo, ko bodo nastopili bolj vroči dnevi in ko •e bo dnevna uporaba vode znatno povfečala.
O vprašanju preskrbe mesta z vodo je na zadnji seji občinskega •veta govoril odbornik za občinska industrijska podjetja dr. Verza, ki je hkrati tudi odgovoril na zadevno vprašanje, ki ga je svoj čas postavil v občinskem svetu demokristjanski svetovalec inž.
Spaccini. Dr. Verza je poudaril, da so že pred nekaj leti ugotovili, da postaja vprašanje preskrbe z vodo od leta do leta vedno bolj kritično. Že 1. 1952 je bila sestavljena posebna komisija strokovnjakov, ki je začela proučevati to vprašanje. Hkrati je bil pri občinski upravi ustanovljen poseben urad, ki je imel nalogo zbrati vse potrebno gradivo, ki naj bi služilo komisiji pri njenem delu. Po enem letu proučevanja in dela je komisija prišla do sklepa, da je treba za Trst zgraditi nov vodovod z začetno zmogljivostjo 120 tisoč kub. metrov vode dnevno.
Vodo naj bi črpali iz artezijskih vodnjakov ob spodnjem toku Soče v Furlaniji. Komisija je tudi lokalizirala kraj, kjer naj bi postavili črpalne in druge naprave.
Novi vodovod naj bi se pridružil sedanjemu, ki črpa vodo iz Timave pri Stivanu. Na ta način bi znatno povečali količine vode na razpolago za mesto in celotno okolico. Načrt za novi vodovod, ki ga je sestavila omenjena komisija, je občinski svet odobril v mesecu juliju leta 1955.
V	svojem proučevanju o preskrbi mesta z vodo, se je komisija naslanjala predvsem na podatke o vedno večji potrošnji vode. Ta analiza se je v poslednjih letin pokazala za zelo točno. Leta 1950 so tedanje vodovodne naprave načrpale skupno 29.000.000 kub. metrov vode za 294.000 prebivalcev, ali povprečno 269 litrov na osebo, računajoč, da je bilo tedaj nameščenih nad 56.000 števcev.
Dve leti pozneje so naprave načrpale za samo 2000 več prebivalcev že 34.000.000 kub. metrov vode, gli 315 litrov na prebivalca. Med tem časom se je število števcev povečalo za 5000. 9d leta 1952 do leta 1959, načrfcšna voda ni presegla količine iz leta 1952. Toda že leta 1960 so nameščene naprave načrpale 36.000.000 kub. metrov vode za 309.000 prebivalcev, ali povprečno 318 litrov na osebo. Leta 1961 je bilo nameščenih že 93.000 števcev in je povprečna uporaba vode na osebo skočila na 338 .litrov. Naprave so v omenjenem letu načrpale skupno 37.000.000 kub. metrov vode za 298.000 prebivalcev. Leto pozneje so načrpali že okrog 40.000.000 kub. metrov vode. Kot torej vidimo, se je potrošnja vode v zadnjih 12 letih povečala za več kot 10.000.000 kub. metrov vode, čeprav je ostalo število prebivalstva skoraj nespremenjeno. Povprečna uporaba vode na osebo je. prešla od 269 litrov na 338 litrov,’ število števcev pa se je povečalo od 56.000 na 93.000.
Nato je dr. Verza poudaril, da je potrošnja vode v lanskem letu presegla najvišjo zmogljivost vodovodnih črpalnih naprav na našem področju, ki niso v stanju načrpati niti enega litra vode več.
Zato postaja sedaj položaj zelo resen in kritičen, ker je bil z o-menjeno količino v lanskem letu dosežen najvišji plafon zmogljivosti.
Zatem je odbornik pojasnil tudi vprašanje dobave vode posameznim stanovanjem v višjih nadstropjih v hišah, ki dobivajo vodo iz omrežja »Visokega področja«.
Pomanjkanje vode v omenjenih stanovanjih je nastalo predvsem zaradi gostote gradenj v zadnjih letih na prizadetem področju. Da bi omilili resnost tega položaja, je podjetje Acegat uvedlo nekatere spremembe na tem omrežju.
Toda ti ukrepi bodo uspešni samo do tedaj, dokler mesto ne bo porabilo večje količine vode, kot
ZAČASNA REŠITEV SPORA V BURL0 GAR0F0L0
Uslužbenci prekinili stuvko ker dobe danes plačo za maj
Denar je dala z&asno na razpolago tržaška občinska uprava
ga žalovanja zaradi smrti papeža Taneza XXIII.»
V znak žalovanja je bila tudi odložena včerajšnja seja občinskega odbora.
Odobritev sklepov krajevnih ustanov
Pokrajinski upravni odbor je proučil nekaj upravnih sklepov krajevnih ustanov ter sprejel u. strežne odločitve.
Odobril je naslednje sklepe tržaške občine:	nagrado finančnim
stražam, ki so bile v službi na občinskih mitnicah 21. in 22- sep-temhra 1962. ko so občinski u-službenci stavkali; spremembo pravilnika občinskih otroških vrtcev; prispevek pokrajinskemu centru za poučevalne pripomočke in plačilo nagrade od izterjevanja IGE uslužbencem trošarinskega oddelka. Odbor je nadalje vzel na znanje sklep o zvišanju tarif vode in tramvaja Acegat.
Pokrajinski odbor je nadalje o-dobril naslednja sklepa nabrežin-ske občine: odobritev tarife za pobiranje smeti in razstava domačih vin v letu 1963.
Končno je odobril sklep pokrajinskega sveta o plačilu pokojnin pokrajinskim upokojencem.
Nalezljive bolezni
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so v tržaški občini od 21. do 31. maja zabeležili sledeče število nalezljivih bolezni:
davica 4 primeri; škrlatinka 23 primerov (2 izven občine); tifoid-na mrzlica 2 (1 izven občine); ošpice 126: norice 15; oslovski kašelj 6; priušesna slinavka 63; po-liomielitis 1 (izven občine); rdečke 10; otroško infekcijsko vnetje črevesja 3 primeri.
VČERAJ POPOLDNE V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
Svečana ustanovitev študijske komisije za Ustanovo tržaškega pristanišča
Imenovanje ožje komisije strokovnjakov, ki bo poročala širši komisiji o rezultatih proučevanj in ki bo končno pripravila osnutek zakonskega načrta
V četrtek enotna skupščina kovinarjev
Jutri ob 18. uri bo • v prostorih Delavske zbornice v Ulici Duca d’Aosta enotna skupščina kovinar, jev, zaposlenih v malih in srednjih kovinarskih podjetjih. Skupščino sklicujeta FIOM-CGIL in sin. dikat kovinarjev Delavske zbornice. Na njej bodo razpravljali o sedanjih pogajanjih za določitev podrobnosti izvajanja nove delovne pogodbe kovinarske stroke. Po poročilu sindikalnih predstavnikov bo razprava, v katero bodo lahko posegli delavci in izrekli svoje mnenje o raznih točkah ter tako doprinesli k rešitvi tega vprašanja. Sindikata pozivata delavce, naj se udeležijo skupščine polnoštevilno.
VRNITEV OBISKA DEŽELNEGA KOMITEJA KPI
Delegacija CD ZD Slovenije v Gorici, Vidmu in v Trstu
Včeraj je delegacija obiskala tudi Tržič in Doberdob - Delegacijo vodi Mitja Ribičič, član izvršnega komiteja CK ZKS
Včeraj popoldne je bila v rdeči dvorani tržaške trgovinske zbornice svečana ustanovitev študijske komisije za ustanovitev Ustanove tržaškega pristanišča. Ob tej priložnosti je predsednik trgovinske zbornice dr. Caldassi podčrtal velik pomen ustanovitve te komisije, saj bo imela važno in odgovorno nalogo.
Predsednik Je nato dejal, da določa predzadnji odstavek člena 70 statuta dežele Furlanija-Julijska krajina, da se do 15. februarja 1964. leta z republiškim zakonom izdajo norme za ustanovitev Ustanove tržaškega pristanišča in za njegovo poslovanje':	PristAriiška uštaritKta
bo-torej ustanovljena s . splošnim zakonom in ne z odločbo dežele. To je utemeljeno z dejstvom, da je v Italiji vsa obala last države in da pristanišč ni mogoče upravljati z izključno gospodarskimi kriteriji. Se posebej pa je treba pri tržaškem pristanišču upoštevati, da so pomembni tudi mednarodni lntei e-si in da ga je treba opremiti z zadostnimi sredstvi.
Omenjeni člen št. 70 odpira mož nostl, da se z novim zakonom ure-de specifična tržaška vprašanja. Komisija bo zato morala biti prožna pri delu in »e ne sme sklicevati na ureditve drugih pristanišč, saj gre za specifične pogoje in specifične potrebe.
Nato Je predsednik trgovinske zbornice navedel še naslednja pomembna člena deželnega statuta In to člen 6, ki govori o zakonodajni oblasti dežele glede industrije in trgovine in člen 8, ki določa, da bo dežela vršila upravne posle glede vseh vprašanj, za katera Je pristojna.
To pomeni, da bo dežela lahko glede industrije in trgovine ustanavljala nove ustanove in izdajala določila, vedno seveda v skladu s splošnim zakonom. To pa tudi pomeni, da bo mogoče vključiti v okvir zakona o Ustanovi tržaškega pristanišča vse potrebne določbe glede industrije in trgovine. To vprašanje bo predstavljalo določene težave, vendar se odpirajo možnosti za enoten produktivni razvoj celotnega tržaškega pristanišča.
Nova uprava pristanišča bo lahko imela najrazličnejše oblike, saj obstajajo razne možnosti od ustanovitve centraliziranega sistema do sistema avtonomnih ustanov in podjetij. Vendar pa mora nova ure-
Intervencija občinskih svetovalcev na zadnji seji tržaškega občinskega sveta v zvezi z nevzdržnim položajem v otroški bolnišnici Bur-lo Garofolo, ki Je povzročil tudi stavko osebja, Je takoj rodila u-speh. Tržaško županstvo je takoj stopilo v stik z upravnim svetom bolnišnice in občinska uprava mu je dala na razpolago v obliki anticipacije določeno vsoto denarja, s katero bodo že danes plačali osebju prejemke za mesec maj. S tem je občina prispevala vsaj k začasni ublažitvi hudega položaja, dokler ne bo država plačala svojega dolga.
Spričo tega so se sindikati bolniških uslužbencev zahvalili občinski upravi in županu za nagel poseg in za dokaz dobre volje ter sklenili preklicati stavko, ki bi se morala danes nadaljevati v bolnišnici, kakor tudi poldnevno solidarnostno stavko, ki Je bila v načrtu v vseh ostalih bolnišnicah.
Danes pa bo prispel končno iz Rima funkcionar ministrstva za zdravstvo, ki se bo z upravo bolnišnice Burlo Garofolo razgovarjal o njenem kreditu do države in o načinu plačila, tako da bo bolnišnica lahko mimo nadaljevala svoje delo v korist bolnih otrok. Ta funkcionar bi bil moral priti v Trst
že prejšnji teden, a so ga zaman čakali. Priti je moralo do stavkovne borbe uslužbencev, da so se v Rimu končno le zganili.
Poskus samomora z uspavalnimi tabletami
Sinoči so z avtom RK nemudoma odpeljali v bolnišnico 42-letno Odineo Pittich iz Ul. Canova 23, Zdravniki |;o Pittlchevo, ki je bila v nezavestnem stanju in ni govorila, sprejeli na tretji zdravniški oddelek s pridržano prognozo. Spremljal Jo Je 49-letni Renato Volsi iz Ul. Schiapparelli 64, ki je izjavil, da je okrog 20.30 obiskal Pittichevo na njenem domu, kjer jo je našel ležečo na postelji v spalnici. Nekaj časa sta se pogovarjala, nenadoma pa se je Pitti-cheva zgrudila vznak in zgubila zavest.
Malo prej Je zaužila nedoločeno število uspavalnih tablet, ker se je baje hotela zastrupiti. Niso znani razlogi, zakaj se je ženska odločila za usodni korak.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
ditev prispevati h krepitvi tipičnih in tradicionalnih tržaških proizvodnih dejavnosti.
Predsednik trgovinske zbornice je nato omenil še vprašanje pristaniških družb in odnosov z njimi ter dejal, da gre za vprašanje, ki presega tržaški okvir in zanima vsa italijanska pristanišča. Zbornica bo v tej zvezi priredila razpravo, na kateri bodo po možnosti sodelovali predstavniki urada za delo v pristanišču.
Končno so sklenili, da se imenuje ožja komisija strokovnjakov, ki bood poročali širši komisiji o rezultatih proučitev in ki bo končno pripravila nsnutek zakonskega, na črta. ’	•
Studijskd komisijo za ustanovo tržaškega pristanišča sestavljajo: predstavnik Javnih skladišč dr. Clai (namestnik inž. Colautti), predstavnik industrijskega pristanišča odv. Forti (namestnika inž. Visintin in odv. Ceccvini), predstavnik pomorskih agentov Maras-si (inž. Ventilira), predstavnik linijskih pomorskih družb Guigia (dr. Miliani), predstavnik julijskih brodarjev kapitan Gherolimich (dr. Grusaferro), predstavnik svobodnih brodarjev inž. Vemtura (kapitan Sain), predstavnik zveze trgovcev Venezian (Quintilli — Leoni), predstavnik špediterjev dr. G ropa iz (Marco), predstavnik združenja industrijcev dr. Doria (dr. Albanesej, predstavnik združenja male in srednje industrije inž. Umani (Pacorim), predstavnik In-tersinda dr. Leva (dr. Calligari), in končno predstavnik delavcev dr. Novelli.
Po zgoraj navedeni uradni izjavi je predsednik trgovinske zbornice zaključil, da mora novi posvetovalni organ trgovinske zbornice skrbeti tudi za stike s poslanci. Nato je dr. Caidassi podčrtal še naslednji osnovni zahtevi:
1.	Zakonski osnutek mora predvideti zadovoljiva finančna sredstva za dejansko okrepitev nove ustanove tržaškega pristanišča.
2.	Zakon mora primerneje določiti pristojnost, tako da se bodo lahko bolje izkoristila materialna in finančna sredstva.
Po uradni izjavi se je pričela živahna diskusija, med katero je odv. Forti izrazil svoje zadovoljstvo zaradi pobude zbornice, da se podrobneje prouči ustanovitev pristaniške ustanove. Inž. Ventura je orisal vrsto zahtev glede orientacije nove ustanove in to tako glede notranjih kot deželnih in vsedržavnih odnosov. Dr. Novelli je govoril o potrebi proučitve državnih in poslanskih stališč za na-daljnje delo komisije Dr. Clai ravnatelj Javnih skladišč, je govoril o različnih vlogah pristanišča pri mednarodnem prometu in o nujnosti, da se razna vprašanja s stiki s predstavniki vlade dokončno urede. D,r. Albanese je govoril o posebni vlogi tržaškega pristanišča, ki mora imeti za to tudi primerno pravno ureditev.
Trčenje dveh avtov na križišču pri Ključu
Z avtom prometne policije, ki je na kraju nesreče opravila tudi potrebne formalnosti, so včeraj prepeljali v bolnišnico 49-letnega šoferja Marija Černigoja z Lonjer-ske ceste 20, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8—10 dneh.
Černigoj se je malo prej vozil v avtomobilu Fiat 600 TS 40445, ki ga je šofirala 42-letna Carolina Viler por. Ravalico iz Ul. Cave 22. Ko Je Vilerjeva privozila na križišče cest pri Ključu, je hotela zapeljati na trbiško cesto. Pri tem pa je trčila v avto »Giulietta« TS 24735, ki ga je tedaj v smeri proti mestu vozil mimo 42-letni Fio-renzo Ghersaeh iz Ul. Pieta 12. Zaradi sunka se je Černigoj ranil na levi zgornji veki.
Mesarski nož v trebuh
Žrtev nesreče na delu je bil včeraj 20-letni mesar Antonio Giu. stinelli z Reške ceste 113. V mesnici «Colzi» v Ul. Roma 17 je dobil nalog, da izlušči kost iz kosa mesa. Fant je vzel oster nož in se takoj lotil dela. Verjetno žara. di spolzkih prstov, mu je ostro rezilo zdrknilo iz rok ter se mu zapičilo v trebuh.
Fanta, ki je močno krvavel, so spremili na postajo RK na Trgu Vittorio Veneto, bolničarji pa so ga naknadno prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli na prvi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti deset dni,
Žrtvi nerodnih padcev v stanovanju sta bili 91-letna gospodinja Eufemia Rocco vd. Dapiran iz Ul. Umago 438, ki je že 1. t.m. nerodno padla s stola. Podobno se je zgodilo 78-letni gospodinji Silviji Muranijevi iz Ul. Carsia 9. Mu-ranijeva je predvčerajšnjim padla, ko je vstala s postelje- Obe so prepeljali z rešilnim avtom RK v bolnišnico, kjer so ju zdravniki sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. Obema pone. srečenkama so ugotovili verjetni zlom desne stegnenice.
Včeraj je prišla v Italijo čez mednarodni prehod Rdeča hiša pri Gorici delegacija Zveze komunistov Slovenije. Delegacija vrača obisk deželnemu odboru KPI, ki je bil pred meseci gost Zveze komunistov Slovenije.
V delegaciji so člani izvršnega komiteja CK Slovenije Mitja Ribičič in Franc Popit in člani CK Slovenije Majda Bojc in Tine Rem-škar.
Včeraj dopoldne so se gostje Iz Slovenije razgovarjali na sedežu go-riške federacije KPI s člani federalnega odbora. Prisotna sta bila tudi člana deželnega tajništva Silvano Baccichi In Mario Colli ter poslanca. Marina Bernetič ter Raf-faele Franco.
Popoldne je delegacija iz Slovenije odšla v Tržič, kjer se je raz-govarjala z delavci iz ladjedelnice in drugih obratov, zvečer pa v Doberdob, kjer se je srečala s slovenskimi komunisti iz te občine.
Danes se bo odpeljala v Videm, jutri pa v Pordenone. V petek bo gost tržaške federacije, v soboto pa bo odšla v Milje, kjer se bo sestala z deželnim tajništvom KPI, da bi si izmenjali poglede o najvažnejših vprašanjih.
Razstava bo odprta do nedelje 23. junija.
Pogajanja o pogodbi za petrolejsko stroko
V	Rimu se pogajajo za sklenitev nove delovne pogodbe za skupino rafinerij, v katero spada tudi Esso Standard, ki ima v Trstu svoje obrate. 10. junija pa se bodo pričela pogajanja za skupino rafinerij, v katero spada tudi tržaška «Aquila».
Nagradna fotografska razstava na Konkonclu
V	soboto 8. t.m. ob 19. uri bo Tržaški fotografski krožek odprl na Konkonelu nagradno fotografsko razstavo s temo «Kras». črno. bele fotografije bodo razstavi jene v prostorih' go.Uithe Mantovan v Ul. Bellavista 32, ki jih je lastnik za to priložnost vljudno odstopil.
Na vrtu gostilne Mantovan pa bodo v sredo 12. t.m. ob 21.30 pro. 1icirali barvne fotografije.
V SLOVENSKEM KLUBU Predavanje M. Magajne o potovanju po Španiji
Sinoči je fotoreporter Mario Magajna predaval v Slovenskem klubu. o svojem potovanju po Španiji. Predavatelj je posebno poudaril umetniško delo znanega španskega pesnika Carcie Lorde, katerega rojstni dan proslavljamo danes.
Predavanje, je otvoril predsednik kluba dr. Robert Hlavatg, ki je dejal, da se Slovenski klub pridružuje splošnemu žalovanju ob smrti papeža Janeza XXIII. pobor-nika miru in sprave med narodi.
Mario Magajna je nato na kratko orisal zgodovinski razvoj Španije, omenil sedanji politični položaj in se posebej zadržal na pri-rodnih lepotah, španski folklori, arhitektonskih in drugih zanimivostih. Lepo predavanje so spremljali zanimivi barvni diapozitivi, medtem ko je igralec SG Raztresen prečital nekaj pesmi Garcie Lorce. Predavatelju so se številni poslušalci prisrčno zahvalili za njegov trud.
Izlet šole GM v Slovensko Benečijo
Sola Glasbene Matice iz Trsta je bila v nedeljo z mladinskimi pevskimi zbori iz Trsta, s Prose-ka-Kontovela in iz Nabrežine ter z zborom harmonikarjev na izletu po Slovenski Benečiji. Mladi izlet, niki so si ogledali Čedad, Speter Slovenov, Anžlo in Staro goro ter se po dolini odpravili proti Robiču. Kjerkoli so se ustavili, so za. peli po nekaj lepih slovenskih na• rodnih pesmi, ki so jih domačini prav radi poslušali, kar je bil tudi dokaz, da bi bilo treba pnre. diti v krajih Slovenske Benečije od časa do časa kako kulturno-prosvetno prireditev s pevskimi in godbenimi točkami.
Izletniki so se ves dan imeli prav lepo. Naužili so se dobrega zraka, obenem pa so tudi spoznali ta del slovenske zemlje, p oseb-no ifca^e Jjm je z'vrha Sta gore tOdrm jJ&gled rta brezšti
do
bolične podobe Slovenske Beneči-je, na drugi strani pa v širno furlansko ravan.
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiuiiimiimiiiiiiiiiiimiiiilimnniiniiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiininHiiiiiiiiiiii
NAVODILA ZA PROMET Z MOTORNIMI VOZILI
Kolesarska dirka po Italiji danes po tržaških ulicah
Začasno prekinjen promet na črti Miramarski drevored-Trg Li-herta-UI. Cellini-Ul. Ghega-Trg Dalmazia-Ul. F. Severo - Opčine
Danes v popoldanskih urah bodo privozili skozi Trst po obmorski cesti iz Tržiča kolesarji dirke po Italiji in spremljevalna propagandna karavana avtomobilov. Kolesarji bodo po Miramarskem drevoredu vozili preko Trga Liberth, Ul. Cellini in Ul. Ghega do Trga Dalmazia, nato pa po Ul. Fabio Severo skozi ovinek pri kamnolomu Faccanoni na Opčine Za prihod kolesarjev vlada v našem mestu veliko zanimanje, saj so dokaj redka leta, ko zavije dirka po Italiji do našega odročnega mesta. Da bi dirka potekala brez ovir in motenj, so oblasti odredile začasno zaporo nekaterih mestnih ulic za promet z motornimi in drugimi vozili. Tako je tržaška kvestura odredila, da je danes od 13. do 16. ure prepovedana vsem vozilom vožnja po državni cesti št. 14 (obalni) v smeri Trst - Tržič iz mesta do meje z goriško pokrajino. Prav tako je prepovedana vož-
nja po cesti št. 14 od mesta do križišča s cesto št. 58 (kamnolom Faccanoni) ter po cesti št. 58 do križišča s cesto 202. Zaradi tega bodo torej v tem času preusmerili promet vozil na državno cesto št. 202 (trbiško) in na bližnje stranske ceste.
Tržaško županstvo pa je v zvezi s prehodom kolesarske dirke po I-taliji skozi naše mesto odredilo za danes naslednje ukrepe glede prometa po ulicah, po katerih bodo vozili kolesarji in spremljevalna karavana propagandnih avtomobi lov:
—	uvedba začasne prepovedi (od 13. do 16. ure) vožnje vseh vozil, privatnih in javnih, v nasprotni smeri dirke vzdolž Drevoreda Mi-ramare od Trga Libertk do kopališča v Cedazu;
—	uvedba začasne prepovedi (od 13. do lu. ure) vožnje vseh vozil, privatnih in javnih, po Trgu Liberth na odseku, ki naravnost
•iiiiiiiiiiimmmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
TRAGIČNO ODKRITJE V UL. S. MARCO
Komaj 22-letni mladenič si je s plinom vzel življenje
Z dveh pipic je strgal cevi in se vlegel na posteljo - Zaradi uhajanja plina v smrtni nevarnosti tudi stanovalka v zgornjem stanovanju
V stari stavbi v Ul. S. Marco šit. 45 se je predvčerajšnjim zjutraj okrog 8.30 58-letna stanovalka Ofelia Carlini zavedla, da močno smrdi po plinu. Zaskrbljena je šla na zunanji balkon in ugotovila, da uhaja plin iz sosednjega stanovanja v četrtem nadstropju, kjer je stanoval 22-letni barist Giorgio Formentin. Prestrašena je takoj in z lahkoto odprla vrata stanovanja ter vstopila v kuhinjo, ki je bila nasičena s plinom. Plin je uhajal iz dveh pipic s katerih sta bili strgani gumjasti cevi. Nato je vstopila v spalno sobo, kjer je našla na postelji ležečega v same hlače oblečenega že mrtvega Formentinija.
Hitro je odprla vsa okna im poklicala sosede, ki so poskrbeli, da so telefonsko obvestili RK in policijske agente s komisariata Starega mesta. Sodni zdravnik dr. Niccolimi je ugotovil, da se je For-mentini zastfupil s plinom med 5. in 7. uro zjutraj, Niso znani razlogi, zakaj si je mladenič vzel življenje. Vsi so namreč vedeli, da je živel v dobrih odnosih s sorodniki.
Truplo pokojnega Formentinja
so prepeljali v mrtvašnico glav-ne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Predvčerajšnjim popoldne okrog 14.45 pa so z avtom RK v naglici prepeljali v bolnišnico, 65-letno upokojenko Bruno Cerinijevo por. Mosetti, ki stanuje v petem nadstropju v Ul. S. Marco 45, Ceri-nijeva je bila v nezavestnem stanju zaradi zastrupitve s plinom, zato so jo zdravniki sprejeli na drugi zdravniški oddelek- s pridržano prbgnožo. Zensko je spremljal njen brat 49-letni Carlo Čerini iz Ul. S. Zenone 10, ki je policijskim agentom v bolnišnici povedal, da se je njegova sestra zastrupila s plinom, ki je uhajal iz spodnjega Formentinijevega stanovanja.
Prostovoljno v smrt
Včeraj so prepeljali v mrtvašni-co glavne bolnišnice truplo 52-let-nega Julija Tavčerja z Opčin, Ba. zoviška ulica 24. V bližnjem go-zdiču v Ul. Salici ga ie našel obešenega 64-letni CelesUn Sosič iz Ul. Carsia. Tavčer je bil dolgo časa bolan.
povezuje Miramarski drevored Ul. Cellini, po vsej Ul. Cellini, po Ul. Ghega od Ul. Cellini do Trga Dalmazia, po Trgu Dalmazia, po Ul. Fabio Severo od Trga Dalmazia do konca mestnega področja onstran končne postaje filobusa št. 17 pri poslopju gostilne «Alle Čaven;
—	uvedba začasne prepovedi postajanja (od 8. do 16. ure) za vsa vozila na parkirnem prostoru, ki ga omejujejo horizontalni znaki na Trgu Libertk ob Ljudskem vrtu med Drevoredom Miramare In Ul Cellini.
—	uvedba začasne prepovedi po-stajanja (od 8. do 16. ure) za vSa vozila na obeh straneh Ul. Cellini;
—	uvedba začasne prepovedi (od 13. do 16. ure) vožnje vseh vozil na vmesnih odsekih Ul. Ghega ln Ul. Trento proti Trgu Liberth in po trgu samem ob avtobusni postaji in ob občinski menzi.
Nazlonale 15.30 «1 elalll di Edgar Wall»ce». Kriminalke.
Arcobaleno 16.00 «FBI Cape Can-ave-ral» Jack Kelly. ftay Danton.
Penice 16.00 «11 col-lare dii ferro» Au-diie Munphy, Charles Drake
Excelsior 15.30 «11 glorno e l’ora» Simone Si »noret.
Grattaclelo 16.00 «L’ultima volta ohe vidi Pari£i» Tecihnikalor. Elizabeth Taylor, Van Johnson.
Superclnema 16.00 «Pugno proiblto« Elvis Presley. Glng Youmg. Barve De Luxe.
Alabarda 16.30 «Fiume rosson John Wayne, Montgomery Cličt.
Filodrammatico 16.30 «11 grande ri-belile* Tecbnlcolor. Louis Jourdan, Serena Vergano.
Aurora 16.30 «Una ragazza ohiamata Tanieoii. 1
Cristallo 16.30 «Cooktail per um ca-davere» James Stevvart. Prepovedano mladini.
Capitol 15.00 «Lassii oualcuno ml a-ma» Paul Nevvmann, Amnamaria Pieran-geli.
Garibaldi 15.30 «11 marchion Maria Scihell. Prepovedano mladini.
Massimo 16.00 «Sfida nel 1’Ailta Sier-ra» Teehnicolor Randolph Scott.
Im-pero 16.30 «Le massaggiatricl* -i Prepovedano mladini
Moderno 15.30 «Mogambo» Clark Gable, Ava Gardiner, Grace Kelly. — Techmieolor.
Astoria 17.00 «Robln Hood delila to-resta nera» Teohnicolor.
Astra 16.30. »Frontiere selvaggie*.
Vittorio Veneto 17.00 «Operazione ter-rore» Glen Ford. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 icGiorno per giorno d1" speratamente« Thomas Millian. Prepovedano mladini
Marconi 16.00 «La fonte meravlglio-sa» Gary Cooper, Patricia Neal.
Ideale 16.00 «1 gialli di Edgar Wal-la-ce n. 2».
GLASBENA MATICA
obvešča vse, ki so si nabavili vstopnice za javni nastop šole Glasbene Matice, ki bi moral . biti v ponedeljek, 3. t. m., da lahko dobijo denar za vstopnice povrnjen v pisarni Glasbene Matice v Ul. Ruggero Manna 29 vsak dan med uradnimi urami.
KINO PROSEK-KONTOVEV
predvaja danes, dne 5. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film Universal:
IL COMANDANTE DEL FLYNG MOON
(Komandant Fling Moona)
Igrajo: ROCK HUDSON — MARCIA HENDERSON — STEVE COCHRAN
Kinu na TincMan
predvaja danes 5. t. m. ob 18. uri film:
PSYCOSISSIMO
Bolj grozljiv kot PSYCO
Igrajo; UGO TOGNAZZI, RAIMONDO VIANELLO, EDY VES-SEL, MONIQUE JUST, SPIROS FOGAS in drugi
£¥«? r——■—■	i
»fttJSANDRA* BOL JUNEC'
predvaja danes 5. V in, z, začetkom ob 20, uri film-
D0NNE VERS0 L IGN0T0

(Ženske proti nepoznanemu)
Eno najlep.ših del MGM Igrajo: ROBERT TAYLOR, DANESE DARCEL in JOHN Mc INTIRE
Včeraj-danes
V nedeljo, 9. junija ob 16. url v AVDITORIJU
velika Šolska
PRIREDITEV
tržaških osnovnih šol.
Na sporedu so prizori, pesmi, zborne recitacije in narodni plesi.
Vljudno vabljeni!
1111 - ■- _________________
Razna obvestila
Tajništvo Mladinske iniciative sporoča, da bo seja glavnega odbora danes 5. t.m. ob 20.45.
Glavni odbor Slovenske prosvetne zveze bo imel sejo danes 5. Junija ob 20.30 v Ul. Geppa 9-11.
Podporni društvi Dijaška Matica lz Trsta ln Gorice Imata občni zbor v nedeljo 9. junija 1963 v Gorici.
Prosvetna druStva Ivan Cankar, Slavko Škamperle in Skedenj priredijo 29. ln 30. junija tl. mladinski Iz-let po Istri, na Reko ln v Opatijo. Prenočišče v opatiji. Podrobnosti bomo objavili.
Prosvetno društvo v Skednju priredi v dneh 29. in 30. 'Junija 1963 Izlet po Koroški, Vpisovanje vsak večer od 20.30 do 21.30, razen sobote In nedelje, v društvenih prostorih. Ul. di Ser vola 124-1.
Slovensko planinsko društvo priredi dine 29. in 30. JuniJa izlet z avtobusom v Kamniško Bistrico Im Logarsko dolino. Vpisovanje v Uradnih urah na sedežu v Ul. Geppa 9-2.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. junija se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo Pa je 16 oseb.
UlMRiLI SO: 86-letna Glovanria Belli, 78-1 etn a Giovanna Znebelj por. Canciani, 54-1 et n i Piorentimo De Bor-toli, 60-letma Jolanda Moro por. Fri-scione, 70-letnl Alfonso Bruch. 87-let-na Miaria Gorgo vd. Rioci, 73-letna Cesira Rlnaldi por. Zarattini, 75-let-ria Maria Gerebizza por. Derin, 72-letni Ugo Galeotti. 87-letna Teodoli-na Olapta vd. Comlcl. 80-letni Giuseppe Beross, 82-letna Francesca Marž vd. Škapin, 55-letni Ermenegil-do Fabris, 84-letna Irene Guettner vd. Felszegl de Kezdi-Ailmas 86-letni Ettore Tardlvello, 86-letni Pietro Cre-paz.
NOČNA SLUŽBA LEKARN * Blasoletto, Ul. Roma 16; Manzoni, Ul. Settefontane 2- AlTangelo d’oro Trg Goldoni 8; dr. Hossettl, Ul. Com-bi 19; De Colle, Ul P. Revoltella 42.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pokojne Kocjančičeve mame daruje družina Jože Cesar 1000 lir za Dijaško Matico-
V	počastitev spomina pok. gospe Ivanke Kocjančič daruje kolektiv Tržaške kreditne banke 10.000 lir za Dijaško Matico.
SOŽALJE
Tržaška kfeditna banka izreka svojemu funkcionarju Mariju Kocjančiču najglobje sožalje ob bridki izgubi mame gospe Ivanke Kocjančič roj. žnebelj.
Prosvetno društvo Ivan Cankar izreka družini Kocjančič globoko sožalje ob izgubi drage mam« Ivanke.
Vsem, ki so Jo poznali, sporočamo, da Je naša draga mama
IVANKA KOCJANČIČ
roj. ŽNEBEU
po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo danes, v sredo, ob 16,30 iz glavne bolnišnice.
Žalujoči: hčerka Marija, sinova Mario in Josip ter ostali sorodniki
Trst, 5. Junija 1963.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene in nepozabne hčere, mamice in žene
SONJE ELNER roj. HORVATIN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se v tako obilnem številu Udeležili njenega pogreba.
Srčna hvala darovalcem vencev in cvetja. Posebna zahvala gg. zdravnikom dr. Marinu, dr. Mariniju in dr. Rešeti iz Tr-stji ter gg. zdravnikom dr. Jankoviču in dr. Mediču iz Beograda za ves njihov trud pri zdravljenju in lajšanju bolečin dragi pokojnici, kakor tudi srčna hvala čč. duhovnikoma iz Trsta in Milj za njune molitve na njeni zadnji poti.
Neutolažljivi: starši, sinko in mož
Rabujez - Oreh, 5. Junija 1963.
ZAHVALA.
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
ROMEA SOSIČA
Posebna zahvala udeležencem pogreba ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin nepozabnega pokojnika.
; Sv. Križ, 5. Junija 1963.	DRUŽINA SOSIČ
POSLEDICE VNAŠANJA POLITIKE V TRGOVINO IN GOSPODARSTVO
Veliko pomanjkanje sladkorja na svetovnem tržišču
Cene na svetu stalno narastejo * Po mnenju strokovnjakov do jeseni za 1,5 milijona ton sladkorja premalo - Vloga Kube in socialističnih dežel v nastali situaciji - Načrti o povečanju sladkorne proizvodnje v nezadostno razvitih deželah
Cena sladkorja na svetovnem tržišču neprestano raste. Surovi sladkor že prodajajo po cenah, ki so veljale v času korejske križe, tako da te dosegajo zdaj najvišjo raven v zadnjih tridesetih letih. Povpraševanje na najvažnejših svetovnih borzah v Londonu in New Yorku je ves čas večje od ponudbe. Po nekaterih cenitvah primanjkuje sladkorja za okrog 1,5 milijona ton, da bi se mogle zadovoljiti potrebe do letošnje jeseni. Spekulativne težje prihajajo čedalje bolj do izraza, in to kljub sporazumu, ki je nanj pristalo nad 40 dežel, sporazumu, ki ga izvaja Mednarodni svet za sladkor.
Končno bodo proizvajalci sladkornega trsta in repe le imeli Ustrezno korist od svojega truda, za razliko od proizvajalcev drugih poljedelskih surovin, katerim cene v svetovnem merilu padajo.
Italija In OR Nemčija sta začasno ustavili izvoz sladkorja, Velika Britanija, Japonska in ZDA proučujejo ukrepe (znižanje carin in dajatev), da bi ustavile nadaljnje naraščanje cen. Zaloge sladkorja v Mehiki, Braziliji in Argentini se bodo z lahkoto prodale po višjih cenah. Kuba, največji proizvajalec trstnega sladkorja, prejema danes ponudbe tudi od strani držav, ki doslej z njo niso hotele trgovati, kar velja tudi za vzhodnoevropske dežele. Španija kupuje sladkor tako od Kube kot od socialističnih dežel (preko posredovalcev). Zahodna Evropa, eden največjih potrošnikov sladkorja, pa nadaljuje z njegovim vskladišče-njem, ker se boji, da bi morala kasneje zanj plačati še višje cene. ZDA, takisto eden največjih svetovnih potrošnikov in u-voznikov sladkorja, pa ne more redno nabavljati dogovorjenih količin, ker proizvajalci zadržujejo pošiljke.
Po ZDA so največji uvozniki sladkorja Velika Britanija in Japonska. Dvig cen — in to v relativno kratkem razdobju — za več kot en angleški funt v Londonu, oziroma 3 do 4 dolarje za tono v Severni Ameriki, se nujno mora odraziti v mednarodni trgovini. Kakšni so razlogi za to izredno situacijo na svetovnem MfKSčti Sladkorja?
Ršklogov je več in niso vsi« ekonomskega značaja. Predvsem se je na svetu nasploh povečala poraba rafiniranega sladkorja: v deželah Zahodne Evrope za 20, v vzhodnoevropskih deželah pa za več kot 40 odstotkov. V posameznih deželah, kot v Jugoslaviji, Romuniji in SZ ta dvig že nekaj let dosega tudi 70 odstotkov. Proizvodnja sladkorja se je sicer povečala, toda ne skladno s potrošnjo, ki se je Povečala v dokaj večji meri. Povprečna poraba na prebivalca se vrti okrog 3Q do 60 kg letno, pač v skladu s prejemki. Te konjunkture niso enako izkoristile vse dežele, ker je proizvodnja sladkornega trsta bila mnogo cenejša, proizvajalci pa so zaradi nizkih cen imeli malo koristi. Kriza v Karibskem morju in pa stališče ZDA, ki niso hotele Prevzeti milijona, oziroma dveh milijonov ton kubanskega sladkorja, 'sta spremenila smer prometa s tem artiklom. Pa niso bile samo ZDA, pač pa tudi nekatere druge dežele, ki niso hotele kupovati kubanskega sladkorja. Namesto na Zahod, je kubanski sladkor začel odhajati proti Vzhodu. Zmanjšane količine še razpoložljivega kubanskega sladkorja so bile takoj razprodane na svetovnem tržišču, a predvidevanja glede povprečne proizvodnje v 1. 1962/63 in pa le skoraj izčrpane zaloge napovedujejo, da bo v mednarodni blagovni izmenjavi v naslednji sezoni tega artikla primanjkovalo
•! Nobeni politični razlogi ne morejo več vplivati, da bi nekatere dežele ne sklepale pogodb v tvezi z dobavami sladkorja celo tam, kjer ga nikoli niso hotele kupovati. Sladkor je postal eden najbolj iskanih borznih artiklov. Indija je prvič naročila Večje količine sladkorja na Japonskem. V prvih vrstah pa so Ponovno proizvajalci Latinske Amerike, Azije, Filipinov in drugih dežel, da ne omenjamo dosedanjih glavnih svetovnih dobaviteljev, ki se jim pridružujejo zdaj še vzhodno-evropske dežele. Proizvodnja sladkorja je postala nenavadno rentabilna.
Od dviga cen imajo relativno hajvečjo škodo ZDA, ki so doslej s politiko uvoznih kvot zagotavljale enakomerno dobavo na osnovi dogovorjenih cen. Povsem napačen pa je bil račun nekaterih poslovnih ljudi na Zahodu, po katerem bi kubanski sladkor imel biti reeksportiran po nizkih cenah. Najnovejši sporazum med SZ in Kubo potrjuje namreč predvidevanja, da se bo cena naročenih količin kubanskega sladkorja povečala do ravni svetovnih cen. In ker bo Kuba leta 1963 razpolagala z omejenimi količinami sladkorja za iz-voz (ker mora izpolniti svoje obveznosti do SZ in ostalih Vzhodnoevropskih dežel), je nastal pravcati lov za še razpoložljivimi količinami. Interesenti so pripravljeni kupiti kubanski sladkor po ceni, ki bo v času naročila veljala na londonski borzi. Se en razlog več za
sklenitev kratkoročnih pogodb, da bi v bodoče ne bilo treba plačevati višjih cen.
Vnašanje politike v ekonom-sko-trgovinske odnose je še enkrat doživelo neuspeh. Trgovinska politika kot instrument pritiska se je pokazala za izredno škodljivo prav za njene pobudnike same. S prepovedjo uvoza kubanskega sladkorja so ZDA dejansko ogrozile zagotovitev na cionalne kvote 10 milijonov ton, ki bodo zanjo zdaj morale plačati povečano ceno. In nikoli doslej ni bilo večjega zanimanja od strani dežel Zahodne Evrope za dobavo sladkorja iz socialističnih dežel, ki je običajno tudi cenejši in ga je moč nabaviti v kateremkoli trenutku. Tudi obstoj EST ne bo mogel spremeniti dejstva, da je tem deželam potreben uvoz znatnih koli-čin sladkorja, v kolikor njihova lastna proizvodnja še daleč ne
more zadostiti potrebam, ki se iz leta v leto večajo. Toda, od kod? Zvezna republika Nemčija je pod vplivom ZDA prenehala uvažati kubanski sladkor, Francija pa že razmišlja o ukrepih za ohranitev znosnih cen in bo zaradi tega omejila svoj izvoz. Kako torej zadostiti potrebam do jeseni? To vprašanje nedvomno vpliva na krivuljo cen sladkorja na svetovnih borzah.
Najverjetneje bodo dežele Zahodne Evrope začele uvažati cenejši sladkor iz socialističnih dežel, ker ta ne podlega toliko vplivu borznega mehanizma. Privlačnost zaslužka potemtakem ruši vse zapreke, ki jih ustvarjajo politiki. Iz nezadostno razvitih dežel pa že prihajajo glasovi o načrtih povečanja nasadov sladkornega trsta, ker pač to zagotavlja boljše perspektive in s tem vred prinaša proizvajalcem tudi boljši dohodek.
Pogled na megleno morje, pod katerim je skrito Cerkno
nimilllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,,,1,|,,,||||,|||||||||||||||||nn|n||||||||||||||n|||||||||||f||||||||H||RM||||)|u|||t|H|n|||||||||||||t|||||||||||||t||||||||||||||||||||||||||||||tn||||||||M|||||||||m||||||||||||t|||||,|,||m|„„ual|„|M||,|„,||„|||||||||ll||||||||t
KER SE NEKATERIM ARABSKI SVET NE ZDI VEČ VAREN...
Zaradi dotoka bogastva iz Orienta
se Ženeva arabizira
Razni petrolejski bogataši kupujejo zemljišča in si grade vile - Bančno poslovanje za same bogataše z Vzhoda - Puritansko mesto se je spremenilo
Bogataši s petrolejskih ležišč Bližnjega in Srednjega vzhoda drago plačajo vsak meter zemlje, ki jo preko posrednikov dobijo ob Le-manske m jezeru
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiinnfmHiimiiiimiiiiiimiiiHiNiiiiiiiimiiiiiiniiiuiiiiiiiiiHiiiii
Oton si želi v Avstrijo
Socialisti nasprotni Habsburžanom
Na osnovi nekega zakona iz 1. 1919, s katerim je bil določen izgon vseh članov Habsburške dinastije, se lahko le-ti, na osnovi istega zakona, povrnejo v Avstrijo samo v primeru, če podajo izjavo o svoji lojalnosti do avstrijske republike in se odpovedo pravicam, izhajajočim iz njihove pripadnosti habsburški dinastiji.
V teku časa je že ■ nekaj članov habsburške dinastije podalo takšno izjavo, nakar so se naselili v Avstriji, kjer žive povsem mirno, ne da bi jih kdo nadlegoval. Leta 1961 je tudi Oton Habsburški, poglavar dinastije, naslovil preko svojega odvetnika Draxlerja na vlado takole izjavo o lojalnosti do avstrijske republike. Toda socialisti so izjavili, da je ta izjava •nezadostna«, kakor tudi, da je neiskrena, v kolikor je dr. Oton Habsburški v številnih primerih izrazil svojo ambicijo, da bi postal nekakšen državni poglavar. Zaradi tega, pravijo socialisti, bi njegov povratek v Avstrijo lahko ustvaril gibanje, ki bi predstavljalo nevarnost za republiko.
Ko je zatem ministrski svet 13. junija 1961. imel v zvezi z omenjeno izjavo o lojalnosti, podano od strani Otona Habsburškega, izreči svoje mnenje, so se socialisti odločno uprli temu, da bi jo sprejeli. Izjava je bila — ker ni bilo moč doseči soglasnosti — zavrnjena. Zastopnik Otona Habsburškega je s tem v zvezi naslovil priziv na ustavno sodišče ki pa je glede zadeve izjavilo svojo nepristojnost. Zastopnik se je obrnil še na u-pravno sodišče, ki je zahtevalo od vlade določena pojasnila, n-ziroma razloge njenega stališča. Tudi v tem primeru se ministri koalicijske vlade, sestavljene od krščanskih demokratov in socialistov, niso mogli zediniti. Zaradi tega je upravno sodišče najprej izreklo svojo pristojnost v pogledu danega primera, zatem izjavilo, da podana izjava ustreza zakonskim predpisom, ■sa je torej »zadostna«, In končno razsodilo, da na osnovi tega preneha tudi zakonska prepoved,
Socialistična stranka je že sp>
ročila, da bo storila zdaj svoje korake za razpis referenduma, na katerem naj bi se ljudstvo samo izrazilo o zadevi. Zdi se, da bo ta primer razgibal ne samo notranjo situacijo v Avstriji, marveč tudi na mednarodnem področju, ker pač nekatere sosedne dežele gotovo ne bodo molče in pasivno spremljale Otonovega prihoda v Avstrijo. Med temi sta, postavimo, tudi Češkoslovaška in Jugoslavija.
O vprašanju bodo razpravljali še na izredni seji poslanske zbornice. Vtem pa je že prišlo tudi do raznih drugih izrazov protesta proti odločbi upravnega sodišča. Tako je osebje električnega podjetja Simmering na Dunaju za pol ure ustavilo električni tok, da bi s tem izrazilo svoje nezadovoljstvo z razsodbo, ki jo je bilo izreklo upravno sodišče v prid Otona Habsburškega.
Upravno sodišče pa se je v svojem pravdoreku opiralo predvsem na nekatere že izrečene razsodbe, se pravi na primere nekaterih drugih članov habsburške dinastije, kakor tudi na temeljna načela o pravicah človeka, a še posebno na pravico svobode gibanja. Nedvomno so vsi ti razlogi in načela v prid Otona, nikakor pa ni v njegov prid dejstvo, ki ga navajajo socialisti, da kaže on tendence, oziroma ambicije, ki niso v skladu z avstrijskimi ustavnimi načeli.
«če v Ženevi neki bančnik skoči skozi okno, mu lahko mirno sledimo, kajti pri njegovem padcu se prav gotovo more &e kaj zaslužiti* — Voltaire (1694 do 1778).
ženeva, mesto reformatorja Calvina, je postala zahodna Meka bogatih šeikov s puščavskih področij.
Od leta 1958, ko so se mornarji ameriške sredozemske mornarice izkrcali v Libanonu, Bei-rut, ki je bil leta in leta največje bančno središče Srednjega vzhoda, ni več dovolj varen za petrolejske milijonarje.
Komaj štiri ure poti z reakcijskim letalom od- Beiruta, na švicarski obali Lemanskega jezera počivajo sedaj zlati lingo-ti, bankovci in delnice v vrednosti kakih štirih milijard dolarjev, 2 tfeoč 500 milijard lir, in sicer v zakladnicah 70 bank in finančnih družb. Skoraj vsak mesec pa se tu rodi kaka nova banka.
Arabski svet se danes začenja v bližini Mont Blanca. Široki pasovi ekskluzivne obale Lemanskega jezera (kvadratni meter od 60 do 75 dolarjev, odnosno od 30.000 do 45.000 lir) so trdno v rokah vzhodnjaških bogatašev.
Čeprav Arabcem že več mesecev ne izdajo več dovoljenja za naselitev in že dve leti morejo tuji državljani kupiti zemljišče samo potem, ko so dobili uradno dovoljenje, vzhodnjaški bogataši še vedno in neprestano kupujejo nova gradbišča. Pri tem jim pomagajo švicarski posredniki, ki za zemljišča plačujejo fantastične cene. Vodilni politični delavci ženevskega mestnega sveta pripravljajo zato posebne zakonske predpise. Ob pomoči komunistov, ki imajo v ženevski skupščini 20 odstotkov mest, bi bilo treba pas ob jezeru sedanjim lastnikom odvzeti in ga spremeniti v javno plažo, v javno kopališče.
V najmodernejših «silosih» za goste v Ženevi, v hotelih «du Rhone« in «Le President« so a-rabski gosti najeli cela stanovanja za celo leto in več v naprej. Neki trgovec z urami iz Ul. De la Croix d’Or pravi, da je njegov zadnji arabski klient kupil hkrati kar 200 zlatih ročnih ur.
Ženevska mestna uprava je objavila tudi odredbo, s katero prepoveduje damam iz haremov, da hodijo po ulicah s kopreno na obrazu ali s črno usnjeno masko. V nočnih klubih visijo
opozorila: «Tu je v navadi korektno obnašanje«.
Zavarovalne družbe ne zavarujejo več arabskih vozačev. Zadnji načelnik oddelka za tujce pri ženevski policiji Walter Zurbuchem je v zaupnem pismu opozoril oblasti ženevskega kantona, naj preprečijo nadaljnje «arabiziranje» mesta. Toda vse to je zaman, dokler se neizčrpen tok zlata iz puščave zliva v evropski mostobran Srednjega vzhoda.
Najvidnejši lastnik čekovne knjižice v Ženevi je kralj Saud, ki je v zadnjih letih prenesel svoje premoženje 210 milijonov dolarjev iz Libanona v ZDA in zahodno Evropo, največji del, seveda, v Ženevo. Ostali vidnejši klienti ženevskih bank so jordanski kralj Husein, Saudova brata Feizal in Talal, iranski šah Reza Pahlevi, kuvajtski emir Abdulah al Šalim as Subah, vladar šeikata Abu Dabi ter šeiki petrolejskega polotoka Katar.
Britanska družba «Qatar Petroleum« je leta 1959 začela eksploatirati petrolej v šeikatu. Od tedaj prejema šeik po 90 milijonov dolarjev na leto. Pred tremi leti je šeik kupil v ženevskem predmestju Versoix dvorec Sans-Souci. Na njegovih livadah pase čredo 30 ovnov. Da se ne bi odrekel ovčjemu mesu, ki ga ima zelo rad, in drugim tradicionalnim zadovoljstvom, je 74 let stari šeik dal nedaleč od dvorca zgraditi moderno nizko zgradbo za 16 pripadnic svojega harema ter za svojo telesno stražo in dvorjane. Potem ko se je v Ženevi podvrgel posebni terapiji za pomlajevanje, je šeik ponudil Brigitte Bardot 150.000 dolarjev, da bi z njim prebila mesec dni. BB je ponudbo odklonila.
Ob nekem prejšnjem obisku starega šeika je bila povabljena skupina mladih prodajalk iz neke trgovine, naj v njegovem dvorcu zamenja zavese. Toda v dvorcu je prišlo do «zapletlja-jev«, s katerimi žensko osebje trgovine ni računalo. Afera je bila likvidirana z denarno odškodnino, ki so jo sprejela užaljena dekleta.
«Seikovi obiski — je pisal Ust «Weltwoche» — so stali več kot povprečna konferenca ministrov zunanjih zadev. Goste In ovne
			
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaš u-speh bo mnoge onerazpoložil, toda vi se ne ozirajte na to. Sklenili boste nova zanimiva prijateljstva.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Novi dogodki bodo od vas zahtevali precejšnje žrtve. Dan je primeren za poslovno potovanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Imate zelo ugodne možnosti, da uspete v svojem poklicnem delu. Mimo vzdušje v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zaključili boste neki posel, ki se je že dalj časa vlekel. Plemenito se boste zavzeli za nekega svojega prijatelja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bržkone bo prišlo do sprememb v vašem delu. Branite dosledno svoja moralna načela.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Tre-
nutek Je zelo primeren za kakršno si bodi trgovinsko operacijo. Ne zaupajte svojih načrtov lahkomiselnim osebam.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Sklenili boste izredno ugodno pogodbo. Potrudite se, da si pridobite nove prijatelje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preden se lotite katerega koli posla, skušajte vsekakor ugotoviti, kakšno podporo lahko v tem primeru pričakujete. Popoldne zanimivo srečanje.	,
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Najlepše uspehe lahko danes pričakujete prav v zvezi s svojim poklicnim delom. Posvetite se bolj vzgoji nekega otroka.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V svojem delu upoštevajte bolj mnenja svojih predstojnikov kakor pa lastna. Prejeli boste dobre vesti o nekem prijatelju, ki o njem že dolgo niste čuli.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zahvaljujoč dobremu nasvetu, ki vam ga je dala zaupna oseba, boste dosegli odličen uspeh. Oseba, ki vam je pri srcu, vam bo v veliko oporo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imate dobre možnosti, da sklenete za vas zelo ugodno poslovno zavezništvo. Zaradi moralnih odgovornosti, ki jih imate, se odrecite lastnemu egoizmu.
so prevažali z letalom «Vi-scount« iz Perzijskega zaliva na ženevsko jezero. V Švici je šeik Investiral okoli pol milijarde frankov« (315 milijard lir v naši valuti).
Največjo finančno silo iz O-rienta predstavlja danes v mestu, ki se je v zadnjih 25 letih dvigpilo od 100 na 260.000 prebivalcev, bejrutski baniiniic ‘ JuSai', Bedas. On je lastnik banke «In-tra«. Njegovi klienti so petrolejski šeiki, kakršen je kuvajtski princ. Evropska centrala banke je v Ženevi. Steklena palača, zgrajena zanjo v središču mesta, je stala tri milijone dolarjev, ali skoraj dve milijardi lir. Za to palačo so žrtvovali tudi stari hotel «L'Ecu», shajališče vidnejših ljudi Ženeve, ki so se vedno sestajali v tem lokalu'.
Ko so bili izgnani iz svojega tradicionalnega shajališča, so prizadeti meščani Ženeve sklenili maščevanje; odstavljen je bil predsednik ženevskega mestnega sveta ter predsednik kantonalne vlade Edouard Chamay, ki je podpiral libanonskega bančnika. Danes je Edouard Chamay podpredsednik banke «Intra»...
Banka «Intra» je najmočnejši vendar pa ne edini srednjevzhod-ni finančni zavod v Ženevi. Tu je tudi »Arabska banka«, nadalje je tu tudi »Banka za švicar-sko-izraelsko trgovino«. V senci orientalske gore denarja se je spremenil tudi profil samega mesta Ženeve .Mesto je čez noč dobilo nočno življenje. Danes rdeča neonska razsvetljava vabi na obisk mednarodnemu klubu «strip teasa« «Ba-Ta-Clan», kjer stane steklenica šampanjca 23 dolarjev, odnosno 15.000 lir.
V nekoč hudo puritanskem mestu je danes 300 nočnih lokalov in 18 nočnih klubov in sedež mednarodnega Rdečega križa ter mesto, v katerem se leto za letom vrši vrsta mednarodnih konferenc, je hkrati postalo najbolj živo in najbogatejše bančno središče zahodnega sveta.
Življenje in delo papeža Janeza XXIII.
Pokojni papež Janez XXIII. si je v kratki dobi štirih let in po! svojega papeievanja pridobil sloves, ki je zelo značilen: nadeli so mu ime «dobri papež«.
Papež Janez XXIII. se je rodil kot Angelo Giuseppe Roncalli 25. novembra 1881. v naselju Sot-to il Monte blizu Bergama. Bil je tretji sin spolovinarja Giovan-nija Battiste Roncallija. Po dokončani osnovni šoli je stopil v malo semenišče v Bergamu, kjer je končal srednjo šolo in se preselil v eeliko semenišče, kjer je 1900. zaključil tretji letnik bogoslovja. V naslednjem šolskem letu je nadaljeval teologijo v Rimu, za kar je dobil posebno študijsko podporo.
Leta 1904. je Angelo Giuseppe Roncalli končal teološke študije, postal doktor teologije in pel novo mašo v Rimu. Naslednje leto so ga poslali v Bergamo kot posebnega tajnika tamkajšnjega škofa Radinija Tedeschija. Hkrati pa je postal tudi profesor cerkvene zgodovine v bergamskem semenišču. V Bergamu ostane Roncalli deset let, hkrati pa pogosto odhaja v Milan, kjer v Am-brosianski biblioteki proučuje zgodovine sv. Karla Boromerjske-ga. Tu se srečuje tudi z mons. Achillom Rattijem, poznejšim papežem Pijem XI. Leta 1910. je Roncalli imenovan za cerkvenega asistenta Zveze italijanskih katoliških žena v Bergamu. V naslednjih dveh letih veliko potuje. Prepotuje Švico, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Poljsko. V tem smo že v času prve svetovne vojne, ko ga vpokličejo k vojakom in najprej služi kot narednik — bolničar, nato pa ga imenujejo za vojaškega kaplana.
Ob koncu vojne ga imenujejo za duhovnega vodjo v velikem semenišču v Bergamu, kjer ostane dve leti, da bi v januarju 1921. moral ponovno v Rim k kongregaciji «Propagandna Pide«. V smislu svoje nove funkcije mora pogosto na pot v inozemstvo. Z letom 1925 se začne dolga 30 let trajajoča diplomatska dejavnost bodočega papeža. Najprej ga vatikanska država imenuje za škofa v bolgarskem mestu Aero-polu. Polnih deset let ostane Roncalli kot apostolski delegat v Bolgariji. V tej dobi bodoči papež obiskuje katoliške kolonije v Bolgariji, hkrati pa se pogosto sestaja tudi s pravoslavnimi cerkvenimi krogi. Leta 1933 ga Vatikan premesti spet kot apostolskega delegata v Carigrad, od koder Roncalli pogosto obišče tudi Grčijo.
In tako smo se že približali dobi druge svetovne vojne. V tem času Roncalli opravi za Vatikan več diplomatskih misij v Turčiji in Grčiji. 22. novembra 1944. pa Roncalli zapusti balkansko področje in se preseli v Pariz, kamor ga je Vatikan poslal kot apostolskega nuncija z nalogo, da bi izboljšal odnose med francosko republiko in Vatikanom, hkrati pa tudi odnose med rimsko kurijo m francosko cerkvijo. 12. januarja 1953. ga papež Pij XII. (Pacelli) imenuje za kardinala. Značilno kardinalsko kapo mu po nekem starem običaju posadi na glavo sam predsednik francoske republike Au-riol. Istega dne ga papež Pij XII. poviša v beneškega patriarha, zaradi česar se Roncalli preseli v Benetke. Tu ostane od leta 1953. do 1958., ter se močno zavzame za razne cerkvene pre-osnove na področju beneške patriarhije in tedaj pride še bolj do izraza njegova že prej poudarjena politična figura. V nasprotju z določenimi cerkvenimi krogi se začenja uveljavljati njegova ideja stikov med levico m katoliškimi krogi.
Jeseni 1958. — 25. oktobra —-se začnejo po smrti papeža Pija XII. volitve novega papeža in tri dni pozneje — 28. oktobra — je izvoljen za papeža Angelo Giuseppe Roncalli, ki prevzame ime
Janez XXIII. Četrtega novembra je sledilo svečano kronanje. Kaj malo za tem, že 26. decembra 1958. leta, nooi papež, v nasprotju z običajem prejšnjih papežev, prestopi meje Vatikana, da bi obiskal nekaj rimskih bolnišnic in tudi zapore Regina Coeli. Eno prvih njegovih pomembnejših dejanj je tudi imenovanje 23 novih kardinalov. S tem se začne tudi njegovo izredno intenzivno delo. Že v začetku 1959., točneje 25. januarja, najavi novi ekumenski koncil
Leto 1960 je polno dogodkov in priprav za najavljeni ekumenski koncil. Maja 1961 leta objavi svojo novo encikliko «Mater et Magistra^, v kateri poglobi socialne nauke katoliške cerkve, ki jih je papež Leon XIII. vokviril r svoji znani encikliki rRerum no-varum*. Septembra istega leta preko radia naslovi na svet svojo poslanico miru.
Lani v začetku novembra so se končale priprave za koncil in 11. novembra se je koncil dejansko
Papež Janez XXIII. je kmalu potem, ko je prišel na prestol sv. Petra, obiskal zloglasne rimske zapore Regina Coeli
začel. Med tem je v zadnjih treh letih papež Jgne# XXIII, imenoval že spet 22 novih kardinalov. Že prej, 3. junija, pozove odgovorne kroge, naj sklenejo v Alžiriji mir, sredi avgusta pa pozdravi uspehe sovjetske astronavtike in celo imenuje astronavta Popoviča in Nikolajeva, hkrati pa poudari napore človeka za • razvoj v miru*. Značilen je za pokojnega papeža Janeza XXIII. njegov govor ob začetku sedanjega ekumenskega koncila, kot tudi njegov poziv od 25. oktobra, v dobi kubanske krize, načelnikom držav, ki «so odgovorni za mir na svetu*. Svoj božični govor pa je Janez XXIII. sestavil v duhu mirnega sožitja.
Vsa intenzivna dejavnost papeža Janeza XXIII. je značilna po njegovih težnjah za mir, zato je bila odločitev, naj se mu podeli Balzanova nagrada za mir sprejeta soglasno tako na Zahodu kot na Vzhodu. Tudi sovjetski premier Hruščov mu je ob tem priznanju čestital.
Čeprav ga je bolezen že dolgo razjedala, se papež Janez XXIII. ni umaknil k počitku. Plod ta njegove poznejše dejavnosti je tudi njegova zadnja enciklika, ki nosi naslov «Pacem in Terris*, ki je nekakšna logična zaključitev njegovih naporov, da bi se na svetu ohranil mir. Med tem je imel papež Janez XXIII. veliko dela tudi s sedanjim ekumenskim koncilom, ki je bil prelci, njem; koncilom, za katerega te je velikokrat že poudarilo, da je njegova naloga prebroditi mnoge kritične faze, ki jih preživlja Cerkev, ali, kot je bilo tudi n-radno rečeno, da bi se tCerkep posodobila*. Bolezen mu ni dovolila, da bi t svoje začeto deio zaključil.
SREDA, 5. JUNIJA 1963
Koper
6.30: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.50: Operni program; 13.40:	Mala prodajalna
plošč; 14.00: S pesmijo po domovini; 14 30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: S festivala mladinskih pevskih zborov v Celju; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.40: Pevci ln orkestri; 18.00: Prenos RL; 19.00: Pianist Teddy Wllson; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Jerry Gray; 22.40: Skladbe Uroša Kreka in Marjana Lipovška; 23.00: Prenos RL.
Zaradi smrti papeža Janeza XXIII. bodo danes vsi radijski oddajniki v Italiji, tudi radio »Trst A», svoje oddaje omejili in oddajali samo dnevne vesti in cerkveno glasbo. Iz istih razlogov odpadejo tudi vse napovedane točke italijanskega televizijskega sporeda, razen* dnevnika.
Slovenila
4.00: Dobro jutro; 6.05: Povabilo na ples; 8.55; Pisan svet prav ljic in zgodb; 9.25: Popevke v
sredo dopoldne; 10.15; Malo Bacha; 10.30: Petnajst minut z Vaškim kvintetom; 10.45: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: J. Kregar: Napake pri zalivanju in dognojevanju; 12.15: Slovenske narodne; 12.30: Dvospevi iz francoskih o-per; 13.15: Obvestila; 13.30: Pol ure, pred štirinajsto; 14.05: Radijska šola; 14.35: Sprehod po Ljub-
ljani ;	15.15:	Zabavna glasba;
15.26: Lisztovi interpreti; 16.00; Vsak dan za vas; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Komorni zbor Radia Maribor; 18.30: Petnajst minut ljubiteljem popevk; 18.45: Ljudski parlament; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Beethoven: ((Fidelio«, opera v dveh dejanjih; 22.15; Zaplešite z nami; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: S popevkami po svetu.
Jug. televizija
17.00: Ruščina na TV: 17.30: Angleščina na TV; 18.25: Poročila; 18.30: «Uganka» — slikanica za najmlajše; 18.45: Pionirski TV studio; 19.30: TV obzornik (Ljubljana); 19.45: Gospodarski mozaik; 20.00: TV dnevnik; 20.40: Rezerviran čas; 21.00: Panorama; 21.45: «Ekrar na ekranu« - filmska oddaja; 23.00: Poročila.
Goriško-beneški dnevnik
Pokrajina in občina ob papeževi smrti
Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli je ob smrti papeža Janeza XXIII. poslal vatikanskemu tajniku včeraj brzojavko, ir kateri izraža sožalje v imenu foriSke-ga prebivalstva, pokrajinskih upraviteljev in v svojem lastnem.
Tudi goriškemu nadškofu mons. Pangraziu je poslal pismo s podobnimi izrazi sožalj*. Obenem izraža željo, naj bi vzgled in nauk pokojnika dal spodbudo za nadaljevanje napora v korist bratov in za mir med narodi.
Goriški župan je objavil razglas ob papeževi smrti. V njem poudarja pokojnikovo prizadevanje za o-hranitev miru in bratstva med narodi in. izraža željo, da bi se njegovo delo tudi v bodočnosti nadaljevalo v dobrobit vseh.
V DUHU RAZUMEVANJA IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA
Seja glavnega odbora podpornega društva
Preteklo nedeljo dopoldne je bila v Ul. Ascoli 1/1. v Gorici prva seja glavnega odbora podpornega društva za Goriško po nedavnem občnem zboru tega društva. Med drugimi točkami dnevnega reda je bila tudi izvolitev novega upravnega odbora. Pri tem pa ni prišlo do sprememb ln so potrdili dosedanje upravnike tudi za tekoče leto. Na seji so ugodno rešili tudi nekaj prošenj revežev za podporo.
Urnik trgovin za danes
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča vsem prizadetim, da je ob priliki današnjega prihoda kolesarjev krožne dirke po Italiji v Gorico dovoljeno vsem trgovcem, da odprejo svoj« lokale kasneje in sicer ob 17.30.
VERDI. 17.00: «La ragazza dagll oc-chi d’oro», M. Laforet in P. Guers. Crnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
OORSO. 17.15:	»Slgnora di lusso»,
Rosalind Russel in Maximlllan Shell. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 22. uri.
VITTORIA. 17.15: «La finestra sul cortile«, J. Stewart in Grace Kel-ly. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «11 rifugio dei dannati«, J. Scott in O. Reed. A-merlški čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
DE2URNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,6 stopinje ob 11.25, najnižjo 12,2 stopinje ob 3.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 68 odstotkov.
Ralifaiiska in hiossfmansha delegacila priučili raftu za odtok odpadli vola
Obsežen načrt zn speljavo kanalizacije iz Neve Gorice v Šempeter predvideva 170 milijonov dinarjev stroškov
Včeraj dopoldne sta se sestali na županstvu v Gorici delegaciji italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov, da bi skupno proučili odtok odpadnih voda v potoka Koren in Vrtojbico. V prvega se izlivajo odpadne vode iz Nove Gorice, v drugega pa iz enega dela Gorice. Delegacijo Nove Gorice so sestavljali predsednik občinskega gradbenega sveta Skolarič, ing. Stepančič, načelnik gradbene sekcije, dr. Jelenc, ravnatelj vodnega konzorcija in ing. Kos, predstavnik Projektbiroja iz Ljubljane. Goriško občino so predstavljali župan dr. Poterzio, odbornika za javna dela ter higieno ter zdravstvo Lupieri in dr. Scarano, občinski zdravnik dr. Gregorig ter ing. Visintin in Gentilini od občinskega tehničnega urada.
Župan Poterzio ln odbornik Lupieri sta v svojem pozdravnem govoru omenila, da meščani z velikim zanimanjem spremljajo te sestanke, ki so rezultat volje po sodelovanju med obmejnim prebivalstvom za rešitev skupnih vprašanj. Izrazila sta željo, da bi vedno pogostejši razgovori nadaljevali ustvarjati tiste pogoje po kultiviranem In mirnem sožitju, ki jamčijo boljšo prihodnost našemu ljudstvu. S toplimi besedami je »»rekel to željo Skolarič.
Prisotni so se nato lotili obravnave raznih vprašanj. Z jugoslovanske strani so predložili načrt o ureditvi -kanalizacije v Novi Gorici in Šempetru, ki naj bi šla od železniškega predora pri svetogor-ski postaji, poleg meje, pod Vrtojbico do Šempetra, kjer bi namestili filtre za biološko čiščenje odpadnih voda preden bi se le-te stekale v potok Vrtojbico. Razlika v nadmorski višini med kanalizacijo v Novi Gorici in višino železniškega predora bi se premostila z mehaničnim dviganjem tekočine, ki bi se potem odtekala po tlačni cevi iz litega železa. Za primere večje količine padavin predvideva načrt izliv v potok Koren v razmerju 1—6. Predsednik Skolarič je povedal, da se ta idejni načrt proučuje in da bi stal okoli 17p milijonov dinarjev. Čimprej ga bodo predložili osrednjim organom slovenske republike, da ga odobrijo in finansirajo. Z deli bodo najbrž začeli že prihodnje leto. V nadaljnji diskusiji so predlagali ukrepe, ki naj bi začasno zboljšali higiensk-o stanje potoka Korena. Na naslednjih sestankih bodo temeljiteje proučili celotno vprašanje.
Odbornik za Javna dela Lupieri je opisal načrt goriške občine, ne-
V soboto 29. in ▼ nedeljo 30. junija priredi PROSVETNA ZVEZA dvodnevni avtobusni
SLOVENSKA
IZLET NA ŠTAJERSKO
Odhod iz Gorice v soboto ob 6. uri zjutraj. Postanek v Logatcu ali na Vrhniki. Skupno kosilo v novem modernem naselju Velenje pri Celju. Odhod na Pohorje k hotelom, kjer bo večerja, prenočišče ln naslednje jutro zajtrk. Po želji se bodo potniki lahko peljali v dolino z žičnico, ki stane okoli 150 lir.
V nedeljo dopoldne ogled Maribora, kjer bo tudi kosilo. Popoldne povratek v Ljubljano, kjer bo večerja. Odhod iz Ljubljane okoli 22. ure.
Vožnja, skupni potni list in vizum, večerja, prenočišče in zajtrk na Pohorju skupno 4500 lir. Vpisovanje ln Informacije na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95.
▼ štandrežu vpisuje Karlo Nanut, v Sovodnjah pa Mirko Kuzmin.
davno predložen v odobritev skrbništvu za javna dela, da se uredi odtok v tisti del potoka Vr-tojbice, ki teče po italijanskem ozemlju. Z jugoslovanske strani so z zadovoljstvom sprejeli na znanje proučene možnosti, ki bodo dokončno rešile to vprašanje.
Sestanek se je zaključil z ogledom obmejnega področja, kjer bodo izvršena dela, in z izražanjem obojestranske obveznosti, da bi čim bolj pospešili priprave za izvedbo teh del.
Ploha v Gorici
Včeraj nekaj pred 20. uro je zajela Gorico huda nevihta. Bliskalo in grmelo sicer ni, le deževalo Je, kot da bi kdo zlival iz škafa. V hipu se je ustavil ves promet, na cesti pa je gospodoval samo dež. V nekaj minutah so se ulice spremenile v potoke in ker so se požiralniki zamašili, se je v nižjih legah nabralo tudi do pol metra deževnice. Na Plahuti so se na primer morali v gostilni pri križišču na vse kriplje truditi, da so se obvarovali vode, ki jim je vdrla v lokal, marsikateri avtomobil pa se je ustavil sredi luže, ker je voda zmočila vžigalno napravo. Ce izvzamemo te nevšečnosti, je bila ploha vendarle dobrodošla, ker je zmočila zemljo, ki Je bila precej izsušena.
Fluorografiranje šolarjev danes v Štcverjanu
Posebna zdravstvena ekipa iz Trsta bo danes, z začetkom ob 8.30 uri, izvedla v Števerjanu fluo-rografiranje učencev osnovnih šol in njihovih učiteljev. Računajo, da bodo s pregledom končali tekom dneva.
Izvoz jugoslovanskih češenj v Italijo
^Kmetijska1 zadruga v Šempetru pri-.Gorici je te dni sklenila pogodbo z raznimi trgovci v Italiji za dobavo 200 ton češenj letošnjega pridelka z goriškega področja. Že do sedaj pa so izvozili v Italijo okrog 15 ton češenj, ki gredo povečini v notranje pokrajine
Poletni urnik na županstvu v Ronkah
Te dni je na županstvu v Ronkah stopil v veljavo poletni urnik za občinske uradnike, ki delajo v poletnih mesecih neprekinjeno od 7. do 13. ure. Urnik za sprejem strank pa je nespremenjen in sicer od 9.30 do 11.30 in od 17. do 18. ure.
Z avtom se je zaletel v drevo
Včeraj okrog 15,30 se je 47-letni Renato Padovan iz Trsta, Ulica Chiesa 10, peljal s svojim avtom Fiat 600 iz Trsta proti Gorici. Ko je bil že mimo Rupe, Je izgubil oblast nad svojim vozilom, ki je zavilo na levo ln treščilo v obcestno drevo, nedaleč od mirenskega bloka. šofer, ki Je bil edini potnik v avtomobilu, je bil pri tem ranjen. Takoj so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve stegnenice, udarec na prsnem košu in rano na lasišču ter so ga pridržali za 20 dni na
zdravljenju.
Na kraj nesreče je prišla cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila, da je prišlo do nesreče, ker je počila guma pri kolesu. Vozilo Je utrpelo precejšnjo škodo in morali so ga odpeljati v garažo Ausoni v Gorici.
Brat ga je ranil
Sinoči ob 19. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 9-letnega Jožefa Komela lz Gorice, Rafut 25. Zdravniki so mu ugotovili manjšo rano na lasišču, ki mu jo Je povzročil njegov brat z motiko ko sta se igrala v Ulici Capela. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v 5 dneh.
Danes «Giro» v Gorici okoli 16. ure
Danes okoli 16. ure bo pripeljala v Gorico karavana kolesarjev, ki sodelujejo na tradicionalni dirki po Italiji. Cilj bo na Gradu. Kolesarji se bodo pripeljali v Gorico čez Gradiško. Prenočili bodo v raznih goriških hotelih in v bližnjih mestih, jutri zjutraj ob 8.30 pa bo skupinsko odpeljala s Travnika po mestu in startala pri športnem stadionu na Rojcah.
Občinska uprava opozarja meščane, naj bodo disciplinirani in spoštujejo predpise o parkiranju vozil itd.
V zvezi z današnjim prihodom krožne dirke po Italiji v Gorico, bo od 14. ure dalje spremenjena tudi proga mestnih avtobusov, Kakor »ledi:
Proga št. 1 — Od severne postaje do Korza Verdi ostane normalna. Od tu dalje bo 'od 14. ure vozil avtobus po Ul. Dante, Ca-doma, Largo Gubat, Ul. Leopardi, Leoni, Grossi, Diacono, Fatebe-nefratelli ter dalje proti Standre-žu. Prehod križišča v Ul. Aqulleia bodo urejevali stražniki, do ure, ko ne bodo prometa na tej točki popolnoma prekinili.
DANES V VIDMU
Italija B - Avstrija B
Fabbri že določil reprezentanco
VIDEM, 4. — Jutri bo stadion Moretti prav gotovo nabito poln. Videmčani že dolgo niso videli nobene poštene nogometne tekme, zaradi česar upajo, da jim bo jutrišnje srečanje Italija B — Avstrija B nudilo užitek, na katerega so zaradi slabih nastopov Udinese prikrajšani. Avstrijci so že prišli v Videm in kot kaže bodo imeli tokrat v svojih vrstah —------------------------
le malo igralcev, ki so pred ne-
davnim spravili drugo italijansko reprezentanco na kolena. V skupini, ki je prispela v Videm so Pichler, Trubrig, Sackmann, Er-kinger, Frank, Ninaus, Koležnik,
Wieger, Kovranierz, Koslicek II., Rehnelt, ter rezerve Zickbauer, Kainerath in Seidl.
Italijani so se zbrali v Tricesi-mu skupno z igralci prvega moštva, ki bodo v nedeljo nastopili
iiiiiii miim timu h iiiiuiii i mi tiiiaiiiiiiiiniiiiiiiii umil lunini,,miiiiHiiiiiiiiiiiii m,|ll|l,l|||„, a|,|„{hut,,,!
MEDNARODNI NOGOMET
imuiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiuimmiiiiiimmimimimiimmmmniimimmiiiiimiimmimmimmiimiimm
NA PRIZIVNEM SODIŠČU V TRSTU
V
Zupan in tajnik iz Zagraja oproščena zaradi amnestije
Obtožena sta bila, žala večje zneske
Včerajšnje redno zasedanje goriškega okrožnega sodišča so takoj po otvoritvi odložili zaradi smrti papeža Janeza XXIII. ter prenesli vse razprave, ki »o bile ta dan na dnevnem redu, na prihodnje zasedanje.
Med tem je bila v Trstu prizivna razprava v zadevi 69-letnega župana iz Zagraja Giacoma Vitt.o-ria in 53-letnega občinskega tajnika Pietra Somaglie. Pri prvi razpravi, ki je bila meseca maja v Gorici, je bil župan obsojen zaradi poneverbe javnega denarja na leto in pol zapora in plačilo 5.000 lir globe, tajnik Somaglia pa na 26 mesecev zapora in 5.000 lir globe. Obema je bilo tudi za leto dni prepovedano delo v javnih službah. Sodišče v Gorici je apliciralo tudi amnestijo za celotno kazen župana Vittoria in za dve leti tajniku Somegli. Prizivno sodišče v Trstu pa je raztegnilo pomilostitev še na ostala dva meseca kazni, ki bi jo moral odsedeti tajnik.
Kot znano je bil župan obtožen, da je leta 1954 odpisal podjetju Dino Bregant iz Gorice 430 tisoč lir, ki so bile akreditirane pri županstvu v Zagraju za finansiranje nekega delovišča. Ko je podjetje vrnilo denar, ga župan ni vrnil v določeni »klad, ampak ga je pridržal.
Tajnik je bil obtožen, da je napačno vpisal v račun aktivnih postavk vsoto 400 tisoč lir, da bi tako prikril županov odtegljaj denarja, da si je leta 1956 pridržal veoto 90 tisoč lir in še 69 tisoč lir, ki jih je poslal občinski iz-
Slovensko gledališče iz Trsta nastopa v nedeljo, 9. junija v prosvetni dvorani v Gorici s Tavčarjevim najnovejšim oder-skim delom
V HONOLULU
Predstava bo samo ob 17. url. Sedeži po 300 in 200 lir, dijaška stojišča po 100 lir. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1, tel. 24-95, v kavarni Bratuš ter eno uro pred pričetkom predstave.
da sta si pridr-občinskega denarja
terjevalec za vodo ter 91 tisoč lir iz sklada za zimsko pomoč.
Oba obtoženca sta zagovarjala odv. Devetag in Morgera.
Nezgoda žene s Palkišča
Včeraj popoldne okrog 15.45 je prišla po pomoč v goriško bolnišnico 54-letna Viktorija Pahor s Palkišča 25. Že 1. junija se je doma ranila z žebljem v levo oko. Sprva Je menila, da ni nič hudega in šele ko so bile bolečine vedno hujše, se je odločila za bolnišnico. Po pregledu so jo zdravniki pridržali za 20 dni na zdravljenju.
MILAN, 4. — Na podlagi sklepa prireditvenega odbora turnirja za 3. mednarodni nogometni pokal bodo italijanske prvoligaške enaj-storice odigrale naslednje tekme:
V sredo 5. junija
Padel je z lestve in si zlomil nogo
Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so včeraj ob 9.30 pripeljali v civilno bolnišnico 32-let-nega Ferruccia Rigottija iz Farre, delavca občinskih podjetij, ki te dni postavljajo novo električno linijo v Ul. Catterini. Rigotti je šel po lestvi in nosil v roki vedro malte. Ker pa je slabo stopil na i klin, mu je zdrsnilo in je padel | z višine kakšnih treh metrov na dvorišče zgradbe št. 21. Pri padcu je tako nerodno pristal na levi nogi, da si je zlomil piščal in peto. Tovariši so Rigottiju, ki je po padcu začel klicati na no-moč, takoj pomagali. Poklicali so rešilni avtomobil, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh.
v Antwerpnu: ANTWERP-SAMP-DORIA; sodnik: Blavier (Belgija) v Gandu: LA GANTOISE - MO-DENA; Van Nuffel (Belgija) v Lierru: LIERSE SK - VENE-ZIA; Versyp (Belgija)
V	četrtek 6. junija
v Zuerichu: FC ZUERICH - FIO-RENTINA
V	soboto 8. junija
(pokal Rappan)
v Sedanu: SEDAN-FIORENTINA v Nimesu:. NIMES « SAMPDORIA
v Toulousi: TOULOUSE - MODE-NA
v Rouenu: ROUEN - VENEZIA
V	sredo 19. junija
v Lausanni: LAUSANNE SPORTS SAMPDORIA
v Bernu: YOUNG BOYS - MODE-NA
v La Chaux Fonds:	CHAUX
FONDS - VENEZIA
V	nedeljo 23. junija
v Florenci: FIORENTINA-STAN-DARD LIEGE
v Genovi:	SAMPDORIA - ANT-
WERP
v Modeni: MODENA • LA GANTOISE
v Benetkah: VENEZIA - LIERSE SK
V	soboto 29. ali v nedeljo 30. jun. v Florenci: FIORENTINA - FC
ZUERICH
v Genovi:	SAMPDORIA - LAU-
SANNE SPORTS v Modeni:	MODENA - YOUNG
BOYS
v Benetkah: VENEZIA • CHAUX FONDS
Tekmo Standard Liege-Fiorentina so odložili na kasneje. Ce se kluba ne bosta domenila za kak datum v juniju, Jo bodo odigrali ali proti koncu avgusta ali v prvih desetih dneh septembra.
* • •
V	soboto 8. junija
v Ferrari ob 21.15: SPAL - RA-CING CLUB PARIŠ v Genovi ob 21.30: GENOA-REN-NES
v Milanu ob 21.30: MILAN-LENS
V	nedeljo 9. junija
v Cataniji ob 16.30:	CATANIA -
LYON
* * *
Prireditelji turnirja za Mitropa Cup so določili ure in sodnike povratnih srečanj prvega kola, ki bodo v sredo.
V	Ostravi ob 17. BANIK OSTRAVA - VASAS (Budimpešta); sodnik: Mayer (Avstrija).
V	Turinu ob 21.15: TORINO - AD-MIRA (Avstrija); »odnik: Cahun (Jug.).
Na Dunaju ob 17.30: AUSTRIA -ŽELJEZNIČAR (Sarajevo); sodnik: Aranyosi (Madžarska).
V Bologni ob 21.30: BOLOGNA -MTK (Budimpešta); sodnik: Sko-rič (Jug.).
SAH
REKA, 4. — V nadaljevanju prekinjenih partij II. kola šahovskega dvoboja Jugoslavija-Sovjetska zveza, ki se Igra na Reki, so si jugoslovanski reprezentanti „ zapravili priložnost, da to kolo rešijo ▼ svojo korist. Rezutat je 4:4, a v dveh ponovno prekinjenih partijah imajo jugoslovanski šahisti možnost, da dobe samo pol točke. Sovjetska zveza vodi sedaj z 10,5:7,5.
na Praterju proti avstrijski nogometni reprezentanci. 2e včeraj so imeli kratek trening, po katerem je tehnična kbmisar za sestavo reprezentance Fabbri najavil postavo, ki bo na Morettiju igrala proti drugemu moštvu Avstrije.
Ta postava bo verjetno naslednja: Negri, Gori, Robotti, TumbVr rus, Janich, Bolchi, Mora, De Si* sti, Di Giacomo, Corso. in CaneU la. Ni izključeno, da bo v drugem polčasu branil italijanska vrat* Anzolin. Verjetno bo Fabbri med tekmo izvedel še kakšno zamenjavo, ki mu bo služila za proučitev možnosti nekaterih igralcev, kijih namerava odpeljati s seboj na Dunaj. V zvezi s tem se govori, da bosta nekaj časa igrala tudi Guaf-neri im Mazzola.
DUNAJ, 4. — Tehnični komisar avstrijske nogometne reprezentance Karl Decker je izbral 14 igralcev, s katerimi bo sestavil moštvo, ki bo v nedeljo nastopilo proti Italiji. Ni izključeno, da se ho moral Decker poslužiti igralcev, ki bbdo jutri igrali v Vidmu, to pa predvsem, ker je v škripcih za sestavo napadalne petorke. BU-zek namreč zaradi poškodbe še P* more nastopati, Nemec pa je bil diskvalificiran.
Za sestavo avstrijske reprezentance pridejo v poštev naslednji igralci:
Vratarja: Fraydl in Szanovald. Branilci: Strobl, Schrottenbaum, Glechner, Hasnkoph, Gager »» Koller.
Napadalci: Linhart, Hof, Knoll, Fiala, Rafreider in Faogel.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiHlliiiuiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiniiiiitmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinl*
V VČERAJŠNJI ETAPI NA KRONOMETER
Adorni najhitrejši Ronchini zopet leader
Danes «girini» mimo Trsta do cilja v Gorici
TREVISO, 4. — Adorni, ki je oblekel prvo roza majico letošnjega Gira, je danes zmagal v borbi s časom na 56 km dolgi progi, Ronchini pa, ki je Adomiju odvzel znak najboljšega, je ponovno prišel do njega, potem ko jo je moral po gorskih etapah prepustiti Balmamionu. Kot se vidi je prišlo do precejšnje spremembe na vrhu lestvice, kjer je Rohchini prvi, Adorni za 2” drugi, Balrgamion pu peti.	•	“---------------
Adorni je danes zmagal s prepričljivo prednostjo in je pustil za seboj celo bivšega svetovnega prvaka in klubskega tovariša Bal-dinija. Vse prognoze so bile za Baldinija, vendar je ta kolesar, ki je štedil sile za zmago v tej etapi, zaradi dežja padel in ni izključeno, da je pri nezgodi izgubil 47”, kar je zadostovalo Ador-niju, da si je zagotovil uspeh.
Balmamion je tokrat zaostal, vendar je še vedno v neposredni bližini leaderja, od katerega ga loči le borih 24”, Sicer Ronchini ni toliko nevaren kot so Adorni,
Zancanaro in De Rosso, ki so danes pred Balmamionom. V prihodnjih dneh se bo pač videlo kdo je boljši.

2:
O ^
S2
a
52
«*>
d i
-s
*
Q
£
*
C
O
C
c
*
t.
I?
r
-a
5
^2 S
«11
5 1 M
t-5
Ts
4: §
Ut S
rs-s
!
-2
S*
•2
*o
3!
H
£
m T vi 5
s h-
4 s
V3
I?	eri
__L
-f
I
S
©
4
1
*
n»
3
1
O
S
s
8
s « st

Km.
40,
it.U
50,	60
str »c
70 i ,80
«4»
e ; »00 , n n. s m i
»30 ! 440!	450 |	4(0
««/ /43.4 4SiM
470
m* ■
480 ! 490 4SS.A
200
eou.a
POTEK DANAŠNJE 17. ETAPE TREVisO — GORICA
Jutri v sredo bo Giro prispel 9 noše kraje. Po startu iz Trenis® bo pot vodila «girine» mimo Trie ča, Devina, Sesljana in dalje V° obmorski cesti mimo Grljana do Barkovelj, odkoder bodo nadalje vali pot po Miramarskem drevorP du, Trgu Liberta, Ul. Cellini, Ul-Ghega in dalje po Ul. F. Severo do Opčin, kjer bo leteči cilj. Od tu bodo nadaljevali pot do Nabrežine in dalje mimo Stivana, Trii-ča in Gradiške do cilja v Goric*-VRSTNI RED
na cilju 16. etape na kronometef (56 km)
1.	ADORNI VITTORIO (Cynar) 1.11’, s povprečno hitrostjo 47,323 km
2.	Baldini Ercole (Cynar) 1.11*47"
3.	Ronchini Diego 1.13’33"
4.	De Rosso 1.14’28”
5.	Zancanaro in Bailetti 14*32”
7. Balmamion 1.14’50”, 8. Carlesi 1.14’52”, 9. Guernieri 1.14’55”, 10-Brugnami 1.15’32”,	11. PambiancO
1.15’38”,	12. Battistini 1.16’06”, 13-
Pellegrini 1.16’22”, 14. Bono 1.16’34", 15. Ciampi 1.16’52”,	16. Fezzardi
1.16’57”, 17. Bariviera 1.17’02”,	18-
Falaschi 1.17’08”, 19. Vitali 1.17*09”» 20. Partesotti 1.17’10" itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	RONCHINI 84.50’41”
2.	Adorni z zaost. 2”
3.	Zancanaro 10"
4.	De Rosso 16”
5.	Balmamion 24”
6.	Brugnami 7’35”,	7. Carle«!
8’49”, 8. Massignan 13’47”, 9. Battistini 14’04”, 10. Taccone 15’09”, H-Cribori, 12. Fontana, 13. Casati, !*• Bono, 15. Fontana, 16. PambiancO, 17. Alomar, 18. Panicelli. 19. MealU. 20. Partesotti itd.

MUKO SKKKP
DNEVNIK
IZ
FAŠISTIČNIH
ZAPOROV
Pišem zelo težko, kajti v celici je polmrak in oči me že kar skelijo. Razen tega pa moram biti stisnjen na svoj ozek prostor, ki je v širino tolikšen kot je širina čez po-lovico zgibane odeje. Na levo in desno so moji tovariši s prav toliko prostora.
Do danes še ni prispela skupina tovarišev, ki smo Jo pustili v Kopru in ki bi morala odpotovati za nami dan kasneje. Zdi se mi čudno, da bi jih odpeljali iz Kopra naravnost v namembni zapor, možno pa Je, da naš odhod zavlačujejo prav zato, ker pričakujejo to skupino, ki naj bi jo priključili naši.
3-9-1943
Nimam papirja, da bi nadaljeval dnevnik. 'Zato sem zaostal. Danes sem iztaknil nekje nekaj praznih cigaretnih zavojčkov, ki se jih poslužujem za pisanje dnevnika-Moram s papirjem zelo štediti, zato je moja pisava tako mikroskopsko drobna.
31-8 je prispela za nami skupina iz procesa »Pivovarna Union*. Povedali so nam, da so naši sobni tovariši iz Kopra odšli od tam dan kasneje. Kakor izgleda, so pot nadaljevali, ne da bi se ustavili v Trstu. Za nas je postalo Jasno, da odpo-
tujemo naslednjega dne, t. j. 1. septembra skupno s tovariši iz omenjenega procesa. Tako je tudi bilo. Do prihoda našega spremstva so nas zaprli v malo in zelo tesno dvorišče med samimi stranišči. Smrad nas je kar dušil. Na naše nenehno protestiranje in godrnjanje, nam je paznik priporočil, naj bomo tu mirni in disciplinirani, ker bi bil sicer prisiljen odvesti nas s tega zračnega dvorišča v temno sobo.
Na dvorišču smo prišli v stik z našimi primorskimi dekle-ki so bila zaprta v tem zaporu. Prihajale so na straniščno okence, ki je bilo nad našim dvoriščem. Metale so nam sadje, za slovo pa so nas naprosile, da zapojemo nekaj partizanskih pesmi. Peli smo do ponovne prepovedi paznika. Takih podoknic pod straniščnim okencem in v zaporu verjetno ni še nihče pel,
Dekleta so nam povedala, da je tu zaprtih nad 300 deklet. Na okence je prišla tudi Tončka Bldovčeva. Skoro bi je ne poznal več. Povedala mi Je, da so od njene družine zaprti trije. Stane je trenutno zaprt v zaporu Coroneo. Pogovora pa je bilo kmalu konec. Prišla je prednica uršulinka, ki je nadaljnje razgovore energično preprečila.
Ob eni popoldne so nas uklenill. Bilo nas je 52. Na postaji so nam priključili še štiri tovariše, ki so jih privedli iz Co ronea. Tako trdno kot tokrat še nisem bil uklenjen. Roke so mi začele že otekati in tudi drugi tovariši so se pritoževali. V železniškem vozu na postaji sem naprosil nekega brigadirja, da mi lisice na rokah malo popusti. Res mi jih je nekoliko zrahljal, toda čim je odšel, je pristopil appuntato ter mi stisnil lisice še tesneje, rekoč, da on odgovarja za transport in ne brigadir. Roke so mi še bolj otekle, toda na srečo mi je spet neki drugi brigadir nekoliko odvil lisice, ne da bi to opazil appuntato, sicer bi mi jih ta še tesneje privil. Ce bom brigadirja kdaj kjerkoli srečal in ga spoznal, mu bom povedal, da sem mu bil takrat za njegovo dobro srce in dejanje hvaležen.
Potovali smo v vozu, ki je zgrajen nalašč za prevažanje jetnikov. Razdeljen je v veliko malih železnih celic. Okno ima železno pregrado in mlečno šipo, tako da ni mogoče gledati skozenj. Ko so nas stlačili v te majhne železne celice, so vrata za nami zaprli in zaklenili. V Benetke smo prispeli šele v
mraku. Bila je že popolna tema, ko so nas prevažali’ po Canai Grande z jetniškim motornim čolnom v zapor.
Doževo mesto nam ne bo zapustilo nobenega prijetnega spomina. Kakor bi bilo zanimivo voziti se po Canai Grande v normalnih prilikah, tako je bila sedaj vožnja mučna. V popolnoma zaprt čoln so nas stlačili toliko, da ni bilo nobenega prostora več. Zaradi zatemnitve pa je bila taka tema, da nismo videli nikamor, le enakomerno pljuskanje vode ob čoln je izdajalo, da se pomikamo naprej. Bilo nam je tesno ob misli,
b‘ bl.10- bi se čoln prevrnil,- kajti vklenjeni, kakor smo bili, bi si nikakor ne mogli pomagati. Po dvajsetminutni vožnji smo spet izstopili. Pregled prtljage, osebni popis, odtis prstov in spet neizbežni konflikt s pazniki ter s poveljnikom straže. Vpitje, grožnje, prerivanje! Zdi se mi, da drugače sploh ne more biti, da se ne bi namreč takoj sprli. Podoba je bila da je naš odločni in skupni nastop le ohlajevalno vplival na’ paznike. Do enajstih so bile formalnosti in prepiri končani Dodelili so nam sobe, v katere smo šli trudni in zbiti. Razporedili so nas tako, da imam od bližnjih tovarišev v sobi samo Gasparija, Vidonija, Kulovca ter oba Bosanca. Cisti in snažni hodniki, po katerih smo se do odrejenih nam sob bolj vlekli kakor pa hodili, so napravili kar ugoden vtis in sem si mislil, da bo prav tako čisto tudi po sobah. Našo skupino so odvedli v sobe v tretjem nadstropju. Zaradi zatemnitve je luč v sobi samo brlela, tako da se ni dalo nič razločiti, le smrad ki je zavel iz sobe, ko jo je paznik odprl, je bil tolikšen, da sem za hip prenehal z dihanjem. Toda nikomur se ni ljubilo o tem karkoli govoriti. Iz kota smo si izvlekli slamnjače. Kakšne so bile, nismo videli; vedeli smo le, da so slamnjače, da se bomo nanje vlegli in prav hitro zaspali. Nisem ležal dolgo, ko se mi je zdelo, da nekaj leze po meni. Segel sem z roko za vrat. Po značilnem smradu sem spoznal, da sem že zmečkal stenico in potem še eno in še eno in prav tako po nogah, ki sem jih drgnil drugo ob drugo. Toda zaspal sem navzlic temu prav kmalu.
Naslednje jutro sem ob dnevni svetlobi videl, da sem imel noge vse krvave od zmečkanih stenic, pa tudi vrat in obraz ni bil veliko boljši, kakor so mi pravili tovariši. O, da bi vsaj stenic ne bilo! Večkrat mislim, da sem se Jim privadil, pa se
mi spet zastudijo. Občutki gredo v valovih in so tudi ti vtii najbrže odvisni od trenutnega razpoloženja.
Novi zapor ni tako strašen, kakor je izgledal prejšnji vi čer ob vstopu v smrdljivo sobo. Notranjost je smotreno zgri jena in na akustiko so graditelji najbrže polagali veliko va: nost. Po sredi stavbe je velik, dvorani podoben prostor. Vi hodniki, ki so zgrajeni v obliki dolgih balkonov, se stekaj v sredino stavbe, kjer se dviga kupola V pritličju pod njo j oltar, kjer berejo ob nedeljah in praznikih mašo, kateri pi sostvujej0 priporniki kar iz svojih celic, ki jih zaprejo za t priliko samo z železnimi križastimi vrati. Glas duhovnka o* meva izpod kupole tako, da ga je povsod slišati razločno. Splo ,ahko en sam paznik nadzoruje in obvlada vse hodnike P vseh nadstropjih, če stoji na vrhu pod kupolo.
V sobi z nami je tudi tov. Lutman. Je to že starejši človel kmet z Vogerskega pri Gorici. Naši skupini je bil prikijuče v Trstu ln je odrejen za konfinacijo, iz katere se je vrnil Šel pred nekaj meseci. Vprašal je, kako je pri partizanih ln 8 je zlasti zanimalo, kakšni so odnosi med partizani in partizai kanil. Tov. Kulovec mu je pojasnil, da je življenje pri part zanih urejeno z zelo strogimi pravili in da prekrške zelo stn go kaznujejo, včasih tudi s smrtjo. Nato je Lutman začf-1 p* povedovati, da sta z Vogerskega šli med partizane dve sesti medtem ko sta bila aretirana ljun oče in brat. Rekel je. d je slišal pripovedovati, da partizani ne žive po naukih katol ške vere in se je pokazal zaskrbljenega za omenjeni dve «' stri. Tov. Vidoni je morda Lutmanovo pripovedovanje nresl šal, kajti malo prpj ga je pohvalil, češ da je Lutman eden i med redkih kmetov, ki da imajo zdrave nazore glede ven Lutman je imel namreč glede deklet v partizanih vse poln pomislekov.
Nimam papirja. Morebiti bom spet kje našel kak cigareti zavojček, ki mi bo služil za pisanje dnevnika.
Kaznjenec, ki ima nalogo zabeleževati nakupe pripornike — pravijo mu spesista — mi je povedal, da so se Angleži i: krcali v Kalabriji! V sobi je zavladalo veliko veselje Papiri je konec!
(Nadaljevanje sledi)