NAS DOM
December 1935 ŽENSKI SVET
Leto XIIL 12
Zdravstvo in kozmetika
Kako še v starosti ohraniš mladost
N.e misli vedno na deta, ki so minila. Izbegavaj vse misli, da se staraš. Pričakuj z g^lobokim zaupanjem še dolgo in koristno življenje... Eno izmed najbolj-šili sredstev proti občutku staranja je sposobnost, da se navdušuješ in zanimaš za vse, kar se v svetu dogaja.
Narava deluje čudovito pomlajujoče. Živi 7. njo, opazuj jo, ljubi jo in posečaj jo čim pogosteje. Niti cvetje niti sladek plod ne dozoreva v temi.
Izbegavaj strali v vseli njegovih številnih pojavih, saj je največji sovražnik svcžosti in mladosti — sovražnik človeštva. Ne prepuščaj se nikakim hudim duševnim potresom — vsi so škodljivi mladosti. Kdor želi dolgo in mladostno živeti, živi umerjeno in redno.
Ne išči nikoli temne strani kake stvari — raje se zadržavaj ob svctlili mestih. Vedra misel razganja vse sence. Opazuj lepoto v vseh njenih pojavih, a kar je v življenju tvoje okolice grdega, neprijetnega, izknšaj olepšati, ublažiti. Pomagaj, kjerkoli moreš. Dobra dela ustvarjajo dobro voljo in praznično razpoloženje.
Na svoj rojstni dan ne dopuščaj, da bi te prevzela misel, kako si zopet za leto dni bližja svojemu koncu.
Bodi otrok, živi enostavno in naravno, ogibaj se velikih naporov vseh vrst. Uživanja, ki jim sledi kesanje in slaba volja, naj bodo daleč proč od tebe.
Neguj duh zadovoiljstva v sebi. Nezadovoljstvo se izraža v ostrih potezah, ki se javljajo okoli ust, oči in sploh v vsem obrazu.
❖
Če te zgaga peče. Naročnica nam poroča: Čisto slučajno sem odkrila sredstvo, ki mi je odpravilo neprijetno zgago. Zdelo se mi je ,da me peče v grlu, ako pijem vodo; zato dalje časa, kakih 14 dni, nisem pokusila niti kapljice vode. Za žejo sem se posluževala navadne siladke limonade. Že v nekaj dneh je zgaga popolnoma pojenjala; vodo smem zopet piti, vse smem uživati, ne da bi me mučila toli neprijetna zgaga. Ako bi me kdaj zopet napadla, tedaj se iznova zatečem k limonadi.
Duševno delo in spanje. Splošno znano je, da je spanje pred polnočjo najbolj zdravo in zato največ vredno. Res je sicer, da duševno delo v noči, ko je vse mirno
in nas nihče ne moti, vse lažje in hitreje napreduje. Res je pa tudi, da se duševno delo pozno v noč maščuje s slabim spanjem ali celo z nespečnostjo. Kdor napeto razmišlja, čita ali kako drugače študira, se mu možgani napolnijo s krvjo, žile bi-jejo in spanec beži od njega. Zato človek ne sme od dela naravnost v posteljo. Potreben je vsaj majhen premor, počitek brez težkih misli, da se prevelika množina krvi umakne iz možgan v vse telo. Najbolje bi deloval kratek izprehod, kjer je to mogoče.
Kombuha, indijska ali japonska gliva je na Japonskem, Kitajskem in v Indiji zelo znana in nvaževana. Slična je jo-gnrtovi ali kefirovi glivici, ki proizvaja s sladkorjem in v kitajskem ali indijskem čaju vrenje in daje slastno, moštu podobno pijačo. Zaradi ugodnega delovanja so ji v Indiji nadeli ime „čudodelna" ali „življenjska gliva", ki jo skrbno negujejo. V Rusiji, ob Volgi, so jo včasih imenovali „volgina meduza" in so pripravljali iz nje priljubljeni čajni kvas. Pijača kombuhe čisti čreva, zmanjšuje pritisk krvi, deluje proti poapnenju žil in je bogata na vitaminih. Ker je brez alkohola, je priporočljiva tudi za mladino. Za pripravljanje kombuhine pijače je treba največje snaž-nosti, toplote in svežega zraka. Ne smemo je hraniti v kovinasti posodi, marveč le v porcelanasti, stekleni ali lončeni. Na glivo kombuho nalijemo lahkega indijskega ali kitajskega čaja, ki smo ga po okusu osladili. Tako pustimo 3—14 dni, potom tekočino odlijemo, glivo izperemo in nalijemo nanjo zopet novega oslaje-nega čaja. Pijača je dobra za uživanje, ako ima okus dobrega mošta in je lahko tudi nekoliko rezna. Ako je prekisla, se je že izpremenila v kis; tedaj je ne pijemo več, pač pa jo lahko uporabljamo kot kis izvrstne kakovosti. Gliva kombuha se precej hitro množi; ko postane prevelika, jo lahko delimo na več delov in jo oddamo še komu drugemu. Kombuha se dobi tudi po nekaterih lekarnah.
Zelnica, t. j. voda od kislega zelja je
čiloveškemu telesu jako koristna, ker uničuje bacile. Uporabljajo jo kot uspešno domače sredstvo pri zapeki in bolečinam v črevesju. Zadošča, da jo človek uživa parkrat v tednu po par žlic. — Tudi sirovo kislo zelje z oljem je dobro domače sredstvo za ureditev prebave.
:81
Jabolka vsebujejo železo in so zato krvotvorna. Za bledične ljudi so najboljše okrepilo. Za športnike so velikega pomena, ker jim neposredno večajo moč mišic in kosti. Zaradi fosforne vsebine pa so jabolka priporočljiva tudi duševnim delavcesm in živčno bolnim osebam. Ker vsebujejo jabolka tudi mnogo kisika, pospešujejo delovanje pljuč in teše naduho. Kdor ima slabo spanje, naj pred počitkom poje eno jabolko, ki tudi čisti zobe in ustno votlino. Država naj bi iz zdravstvenih ozirov izdatno znižala izdatke za prevažanje vseh vrst sadja, da bi ga mogli uživati dovolj vsi ljudski sloji, osobito otroci in bolniki. Saj zlasti jabolka utrdijo črevesje, vplivajo zdravilno na obisti, jetra in želodec ter koristijo tudi revmatično bolnim.
Nekaj o suhi koži. Normalna koža obraza mora biti gladka, nežna in rnehka. Posebne .važnosti je tudi, da ni niti pre-mastna niti presuha. Premastna koža spada že v vrsto bolezni in jo je treba zdraviti. A tudi suha koža je neprijetna. Pojavlja se, ako vrhnja plast kože izgubi potrebno količino svoje maščobe in vode, tako da postaja epiderma suha, laskava in luskasta, kar v hujših primerih privede lahko tudi do izpuščajev ali ekcemov. Vzrok take kože je y prirodnem pomanjkanju potrebnih sestavin ali kot posledica pretiranega negovanja sicer zdrave kože, n. pr. rednega lunivunja z vročo vodo in ostrim milom. Pa tudi vremenski vplivi, kakor veter, vročina, mraz čestokrat iz-suše kožo. Brez zadostne maščobe in vod^e pa koža nikakor ne more vršiti svoje važne .funkcije. Zato moramo to pomanjkanje sproti nadome.^čati na ta naČin, da mažemo kožo z maščobo, ki obenem zadržuje izhlapevanje vode s površine. V to svrho
nam služi beli vazelin, olivno olje in druge različne kreme. Vedeti pa je treba, da postane od stalne uporabe vazelina koža nekako rumenkasta.. Tudi se sveti: Zato je treba mazila za obraz včasih menjati. Priporočljiva je zmes rastlinskega olja, parafina in voska. Dalje mešanica enakega dela vazelina in lanolina ali 5 gramov gliccrina, prav toliko vode in 10 gramov lanolina. V tako imenovanih dnevnih, t. j. suhih kremah nadomešča mast v glavnem stearin. Ugodne so tudi toaletne, vode, ki so po večini zmes vode, glicerina in špirita, vsakega enak del. Z maščobo mažemo obraz neposredno potem, ko smo si ga umili. Takrat so stanice še polne vode, pa mast zadržuje izhlapevanje.
Roke. Kdor je primoran'mnogo delati z vodo in jedkimi tekočinami, ima krhke nohte. Proti temu pomaga le maščoba: olje, presno mašilo, vaselin ali karkoli mastnega. Nohtov ne režimo dosti, marveč jih pilimo s pesknatim papirjem in pilami. Kjer so se nohti zdebelili, jih takisto na gornji strani opilimo.'da ne tišče v mcso_. Bele pike na nohtih so zračni mehurčki med nohti in mesom; rastejo in se pomikajo z nohtom navzgor. Ako se preveč množe, kopljimo prste v francoskem žganja, ki tudi okrepi nohte. Nesnago, prah, kisline i. dr. ne odpravljajmo z ostrim milom, niti ne prepogosto z vodo. V ta namen je priporočljivo samo eno sredstvo: maščoba in zopet maščoba, ki raztopi vse in treba potem mlačne vode, kako blago milo ter mehko ščetko. Maščoba pa ne stori vsega. Dobro sredstvo je tudi citrona, ki naj bo vedno pripravljena na umivalniku, da jo uporabljamo, kadar imamo zadelane roke. Citronov sok na-praivi roke mehke in bele.
Naše siano van j e
Kuhinja
Kuhinja, dovolj prostorna in snažna, je veselje in ponos vsake prave gospodinje. Njeno zrcalo je, ki iz njega odsevajo vse vrline, pa seveda tudi vse slabe lastnosti kuharico. Nikjer in nikoli nc moreš tako naglo presoditi, koliko razume gospodinja o gospodinjstvu, kako velika je njena marljivost in ali izpolnjujejo ppsli Testno svoje dolžnosti, kakor če stopiš tekom dneva parkrat v knliinjo. — Srečna gospodinj^a, ki si lahko izbira kuhinjo po svoji volji in svojih žeUahI
Prostor, kjer se pripravlja hrana, je za telesno uspevanje in zdravje vse rodbine največjega pomena; zato mu je treba posvečati yeliko pozornost.
Prvi pogoj dobre kuhinje je, da je svetla in zračna, nikakor" pa ne sme biti solhčna. Najprikladnejša je za kuhinjo, še prav posebno pa za jedilno shrambo —
severna ali severnovzhodna lega. Nikoli pa ne smeta stati ta dva prostora na južni strani, ki naj bo odmerjena predvsem spalnicam in drugim stanovalnicam.
Glede ureditve kuhinje naj veljata dve vodilni misli:
1.	V njej naj bo po možnosti le to, kar je pđtrebno za izvrševanje kuhinjskega dela.
2.	Vsi predmeti naj bodo tako nameščeni, da nam služijo s čim manjšo porabo časa in moči.
Stanovanjska kuhinja se v splošnem ni obnesla najbolje; navadno so ljudje v njej tudi spali, česar iz zdravstvenih ozirov ni možno odobravati.
Za stanovalce, živeče v skromnih razmerah pa je zelo prikladna zveza med kuhinjo in glavnim stanovanjskim prostorom, deloma zaradi štednje časa in kuriva, deloma pa tudi zato, da mati med
:82
delom v kuliinji hkratu tudi lahko nadzoruje otroke. V gospodinjstvu brez gospodinjske pomočnice služi kuhinja vsekakor tudi kot jedilnica, ako je dovolj prostorna. Vendar pa bi morali že stavbeniki gledati na to, da s kako vmesno steno ali vsaj s pomočjo premičnili duri ločijo izključno kuhinjski del od ostalega prostora.
Vzorna je kuhinja, ki ima okrog in okrog od tal približno poldrug meter visoko po vseh štirih stenah vložene peč-nice, ki jih lahko pogostokrat umijoš. Kjer tega ni, je zelo priporočati, da so stene do polovice vse višine popleskane z oljnato barvo, ki jih tudi lahko snažiš. Najbolje pa je, da si daš vsaj ob obeh straneh štedilnika in nad njim vzidati pečnice.
Štedilnik je najboljši oni, ki je dostopen od treh strani ter ima dve pečici in izdaten kotel za vodo. Jako pripravno je, ako je v štedilniku tudi grevnica, kamor postavljaš jedi, da ostanejo gorke in kjer segrevaš posodo. Tudi mreža nad štedilnikom je dobrodošla... Po mestih so začeli uvajati poleg navadnih ognjišč, tudi štedilnike na pliii, ki so zelo praktični in prihranijo gospodinji mnogo delo ter se T vsakem ozirti dobro obnesejo. Električni štedilniki so za enkrat še predragi.
Kuhinjsko pohištvo treba namestiti premišljeno smotreno tako, da gospodinji pri delu ni treba tekati sem in tja, nego ima vse pri rokali. Kjer kurijo s premogom in drvini, naj bo zaboj za kurivo čim bližje štedilnika. V bližini naj stoji tudi manjša mizica, povrhu obita s pocinkano pločevino, da jo lahko večkrat dnevno, umiješ. Tudi vodovod bi moral biti v bližini štedilnika.
Velika kuhinjska miza naj stoji, če le mogoče, na sredi. Narejena naj bo iz naravnega lesa, da jo lahko večkrat pomi-ješ. Zelo lepa in trpežna je miza iz javor-jevega lesa, a je seveda draga.
Za posodo in sploh za vse, kar uporabljaš v kuhinji, so najprikladnejše plitke omare oz. police z vrati. Tako ostanejo vse stvari čedne, ker ne more prah do njih. Tudi metle, omela, razne krpe, pripravo za snaženje čevljev, skratka: vse spravljamo v omare, ako imamo dovolj prostora zanje. Dobro je, da hranimo vse to izven kuhinje.
Poleg navadnih stolov spada končno v kuhinjo tudi stol, ki se da dvigniti in znižati, kakor pač zahteva dotično delo. Novodobno gospodinjstvo namreč stremi za tem, da odstrani zastareli način hišnega dela ter da ženo duševno in telesno razbremeni. Gospodinja in njena pomočnica naj pri delu ne stojita ves dan, delata naj sede, kadarkoli je to mogoče.
Zelo potrebna je v kuhinji zračna ventilacija, ki vodi v dimnik in brez neprijetnega ohlajenja hitro izčisti zrak. *
Več živahnih baiv v kuhinjo!
Kuhinja — kraljestvo gospodinje — je bila včasih vsa bela, ali vsa siva lakirana. Bila je lepa, zelo ustrezna, vsa čista. Bila pa je tudi mrzla, dolgočasila, brezosebna.
Dandanes je to drugače. Kakor na oblekah in v stanovanju ljubimo živahne barve, še vse bolj jih ljubimo v kuhinji, kjer naj tudi vlada dobra volja, saj le z dobro voljo z vedrimi mislimi pripravimo dober obed. Svetlozelena barva z malo temnejšimi ali rumenimi črtami ali temneje zelena, kombinirana z rdečo ali modro barvo, vpliva veselo kakor vplivajo solnčni žarki na dobro razpoloženje.
Tudi posodje iz moderne kamenine (Steingut): sklede, skodelice, vaze i. dr. kaže živahne pestre kmetske vzorce, ki so, dasi živobarvasti, vendar nad vse okusni. Zato je lahko tudi pohištvo v kuhinji živahnih barv. Pred preobiljem nas obvaruje dober okus. Ne bojmo se živahnih barv v kuhinji, ne mislimo, da je pestrost neokusna ali kmečka. Ali je cvetlična trata, ali je živo izvezena narodna noša neokusna?
*
Tla v kuhinji
Vprašanje kuhinjskih tal je težko prav in vsem ugodno rešiti. Včasih smo poznali samo lesena, z opeko obložena ali pa kamenita tla. Danes je cela vrsta novih sestavin, ki nam dajejo dobra tla v kuhinji; toda nekatere treba šele preizkusiti, ker pokažejo šele po daljši uporabi svoje nedostatke, druge so izvrstne, a predrage in zato za širše sloje nedostopne.
Najtopleje vplivajo pravzaprav še vedno stara lesena, takoimenovana ladijska tla, zlasti ako so sestavljena iz gladkih in širokih ter lepo struženih desk. Seveda je trd les vse trpežnejši in tudi za oko lepši. Lažje ga je pomivati in hitreje se posuši, kar je velika prednost. Ob štedilniku, ob vodovodu in ondi, kjer pomivamo posodo, treba vsekakor položiti kamenite ploščice, napraviti betonasto ali kamenito progo ali pa pritrditi močno pločevino, ki ne gori in jo lahko hitro umijemo in pobrišemo.
Linolej za kuhinjo ni prikladen, ker se na njem pozna vsaka stopinja, ga ne smemo močiti in se pod njim nabira ga, ker zrak ne more podenj. Tla pod njim hitro strohne.
Tz ploščic sestavljena tla so jako lepa: vedno so lahko čista, saj lahko v par minutah pomijemo vso kuhinjo in v naslednjih par minutah je že suha. Toda kamenita tla so mrzla in trda ter zato nogam silno škodljiva. To škodljivost ublažimo na ta način, da položimo tja, kjer mnogo stojimo ali hodimo iz deščic sestavljene grede ali slamnate rogoznice, ki pa še jih kuharice branijo, češ da jih ne uteg-
:83
nejo vedno prekladati. Pod nji^i je namreč tudi treba pometati in brisati.
Nogam prijetna tla so k s i 1 o 1 i t n a. Toda izkušnja je pokazala, da so občutljiva, se hitro ogulijo in zahtevajo dosti nege, ako hočemo, da so lepa. Na hitri pogled so videti kakor parketna tla. Tudi so draga.
Izvrstna snov za kuhinjska tla je posebne vr.ste gum i j. Tla iz gumija so prijetno mehka in topla ter prenašajo dobro vse štrapuce. Sicer pa ne potrebujejo druge nege kakor da jih brišemo z mokro krpo. Tmajo samo eno veliko napako, namreč da so menda najdražja izmed vseh kuhinjskih tal.
Ponekod polagajo v kuhinje tudi hrastove parkete, ki so trpežni. Seveda jih ne mažejo in ne likajo, marveč jih, kakor ladijska tla, pomivajo. Ker nimajo beline ladijskih tal, ne ugajajo vsakomur.
Siranski prostori
Podstrešje in drvarnica čestokrat služijo v hi.ši v vse druge svrhe kakor so pravzaprav določeni. Zlasti na podstrešju najdemo naložene kupe povsem neuporabljivih stvari. Tu jemljejo prostor in delajo razlako polomljeni stoli, stare raztrgane košare, neraben otroški voziček, razbite steklenice, preluknjani lonci, deli starih zabojev, ponošeni čevlji, gromade zaprašenega papirja i. dr. Yse pa samo zato, ker se ne moremo odločiti, da bi vso to ropotijo komu darovali ali požgali oz. v smeti zmetali, krčevito opirajoč se starega gesla „da čez sedem let vse prav pride". Toda red in snaga sta gotovo dosti več vredna kakor vsa stara šara pod streho. Kakor vse druge prostore v hiši, treba tudi podstrešje od Časa do časa pospraviti in pomesti.
Klet je uporabna, če ima poleti in pozimi približno 6—8° R. Tudi v kleti mora
biti predvsem snažno in suho, da gniloba ne pokonča živil. Zato je treba klet pridno zračiti, pospravljati in pometati. Dobro je tudi, da daš klet vsako leto enkrat prcbeliti, apno namreč vsrkava vlago in zamori glive. Tla, ki niso betonirana, pa posipaj s peskom, ki tudi odvzame kleti mokroto. V klet spravljamo vrtne pridelke, predvsem krompir, zelnate glave, red-kev, peter.šilj, zeleno, pa tudi kolerabo in karfijolo. Marsikaj posadimo v prst, pomešamo s peskom. Sadje zložimo na police in ga pokrijemo s papirjem ali vs^ik sad posebej zavijemo v časopisni papir. Grozdje obesimo na vrvice. Za shranjevanje večje množine vina treba posebne kleti. Močno dišeče stvari, kakor kislo zelje in repa ter krompir namreč ne smejo biti poleg vina, ker vino vsak vonj vzame nase in sc zato pokvari. — Vinska klet mora biti kolikor mogoče suha, zračna, čista ter vedno enakomerno topla. Najprimernejša toplota v vinski kleti je povprečno približno 8—10 stopinj R.
Kloset (stranišče) spada k higijenskim prostorom stanovanja. Tu treba skrbeti za skrajno snažnost. Lahko bi rekli, da je kloset termometer, ki kaže najbolj jasno čistoto in red vse hiše. Kakoršni so klo-seti v kakem hotelu, restavraciji, kavarni, tako je vse podjetje. Isto velja za zasebno stanovanje. Kloset naj bo svetlo slikan; najbolje je, da so stene vsaj pol-drug meter visoko od tal pleskaue z oljnato barvo, da jih lahko od čas do časa umijemo. S ploščicami obložene stene so pač najpripravnejše in zelo trpežne, toda drage so. Na stranski steni naj vise zrcalo, držaj za papir in brisača, če le mogoče, naj bo v klosetu tudi priročen umivalnik s tekočo vodo. Omela, metle in drugi čistilni predmeti ne spadajo v kloset. Kjer v klosetu ni električne luči, naj stoji na mali polički vedno svečnik s svečo in vžigalicami.
Žena in družba
Prijatelj sivo
Prijateljstvo je cvet človeške družbe in prinaša lepoto in srečo v naše življenje. Ali kakor ni luči brez sence, nam povzročajo nekatere prijateljice vzlic vsi njihovi zvestobi, uslužnosti in dobroti velike neprijetnosti. Govorim torej o resničnih prijateljicah, nikakor ne o onih, ki se spredaj laskajo, a zadaj praskajo in ki zlorabljajo naše zaupanje. Mislim na ljube naše dolgočasnice, ki nas more in gnjavijo pasivno ali aktivno.
Prve, pasivne dolgočasnice se ne ganejo od nas, hočejo nas povsod spremljati in so v nas zapičene kakor klop. Malo govore, ničesar nimajo povedati, najrajši poslušajo, se medlo smelil jajo in kimajo. Srečne so, da
so v družbi, ki zanje misli, čustvuje, razsoja, ugiblje, saj so duševno lene in zato zadovoljne, da lahko misli in čustva drugih molče prežvekujejo. Tako tekajo ob nas, dremljejo in bulijo v nas, ne zahtevajo niti pozornosti ter žele samo to, da gledajo naš obraz, slišijo naš glas, da jim je toplo v naši družbi. Kakor zvest pes so, ki ne more biti nikoli sam, se nam vlega tesno k nogam, strmi v nas, striže z ušesi in prijazno mahlja z repom. Dobre so, mirne, nikdar razburljive, neomahljivo zveste in značajno molČ-Ijive. Nekatere žene živahnega, nestrpnega, nervoznega značaja postanejo vpričo takih pasivnih dolgočasnic hitro obupane, divje, ubite; v njihovem živčevju se pojavi nekako frfotanje in vihranje kakor
84
v preplašeni ptičji kletki. Občutek imajo, da morajo kričati, sicer se razpočijo; najrajšc pa bi zgrabile kovčeg in potegnile vsaj sto kilometrov daleč od predobre dolgočasTiice. Druge žene, ki jim živci tako naglo ne vibrirajo, ki so potrpežljive in imajo dovolj humorja, pa se navaiUjo, da svojih pasivnih prijateljic skoraj nič več ne opažajo, se ne zavedajo njih prisotnosti in jih smatrajo le še za stalno pohištvo.
Težke kakor veriga okrog nog so te pasivne dolgočasnice, a ker voš, da te imnjo prisrčno rade, se jih ne moreš in niti nočeš otresti. Saj se ti smilijo in tako molčiš in trpiš.
Noprijetnejše so naše aktivne dolgočasnice, prijateljice, ki neprestano vrtajo po nas, nas neusmiljeno pitajo s svojo modrostjo ali s svojim javkanjem ali zabavljanjem. Govoričijo skoraj brez pavz, vprašujejo, poizvedujejo in ustavijo svoj jezik le toliko, da si napumpajo dovolj sape za nov plaz besedičenja. Vedo vse, znajo vse, poznajo vsakogar in pripovedovanje. jim nima nikoli konca. Vsa družba mora molčati, kajti samo one govore, pripovedujejo novico za novico, dokazujejo, razlagajo, stresajo anekdoto za anekdoto kakor jagode s paternoštra. človeku je, kakor bi mu bobnali po lobanji.
In vendar so te aktivne dolgočasnice ljubeznive, dobrosrčne, bistre, energične, vrlo sposobne žene, morda odlične gospodinje in nad vse skrbne matere in zakonske družice. Spominjajo se vsakega človeka, ne pozabijo nobenega znanca, nobene bivše součenke, nobene učiteljice in nobenega profesorja iz nekdanjih dni. In viedno iznova pogrevajo doživljaje in spomine. Zdi so, kakor da žive najrajši v preteklosti, zlasti v prvi veseli in lahkomiselni mladosti. Ali poslušalkam gredo vendarle na živce in težko jih je prenašati. Zopet druge so, ki vam na dolgo in široko pripovedujejo, kaj so čitale in kaj so videle; zagnjavijo vas temeljito z vso vsebino romana ali filma, z opisovanjem vse razstave, z ocenjevanjem toalet zadnjega plesa in s temeljito kritiko snočnje operne ali dramske predstave. Očividno uživajo, ko slišijo svoj glas in kakor bi se z naslajanjem utapljale v plohi lastnih besed. A ker so dobrega srca, morda tudi uslužne, značajne in molčljivie, potrpimo ž njimi, dasi zbežimo iz njih žuboreče družbe čim preje nam je .mogoče.
Prijateljstvo prinaša srečo, če nas ne muči in razburja s pasivno ali aktivno dolgočasnostjo. Žal, da se te velike napake dolgočasneži ne zavedajo in da jih ne izpreobrne niti tale moj članek. Resničen je pa do pike!	Te rez in a.
Praktična navodila
Kadar se selimo ... Začni s pripravami dovolj zgodaj; s tem si prihraniš mnogo razburjenja in polovico truda. — Delaj z dobro voljo in zlasti pri tem delu ne pozabljaj onega čudovitega zelišča, ki napravlja vse lažje in znosneje, namreč — potrpljenja. Potrpljenje ti pomaga preko vseh neprijetnosti. — Dragocen porcelan in steklo zavij in zadelaj posebno skrbno. Ako se je kljub vsej previdnosti zgodila kaka nezgoda, tedaj se ne vznemirjaj in ne jezi pretirano. So hujše stvari na svetu kakor praska v polituri, počena vaza ali odlomljena noga. Bodi prijazna z.ljudmi, ki selijo. Topla beseda, par cigaret, čaša vina delajo čudeže, vse gre, kakor po maslu. — Ako prideš v do-tiko s stranko, ki se vseli za teboj v stanovanje, ne zabavljaj in ne naštevaj slabih strani stanovanja; no kvari nikomur veselja. Ako so napake, jih stranka že sama najde.
Da ne bo razočaranja. Preden daš blago za obleko v delo, ga prelikaj skrbno in natančno preko močne platnene mokre krpe, ki jo vedno nanovo zmoči, kakor hitro se posuši. Na ta n&čin .se blago enakomerno vskoči in se ne izpostaviš nevarnosti, da postane sicer pravilno prikrojen plašč že med delom premajhen, ker se je pri likanju vskočil. En
nje tudi lahko doživiš, ako te
vem plašču dobi dež in se samo tisti deli vskočijo, ki so bili med šivanjem malo Ukani; plašč izgubi fazono. Tudi platno, ki ga vlagamo v ovratnik in reverje, mora biti prej mokro zlikano, sicer ni mogoče doseči lepe fazone.
Vsak štedilnik ne zasluži svojega imena. So štedilniki, ki kar „žro" kurivo. To je nedostatek, ki se večinoma lahko odpravi, zaupati pa moramo to delo le spretnemu pečarju. Pri neki naši naročnici smo videle napravo, nekak nastavek na štedilniku, s pomočjo katerega prihranimo eno tretjino kuriva. Namesto v štedilniku kurimo v tem nastavku, a le z drvmi 15 cm dolgimi. Naprava, ki jo, izumitelj imenuje „b r z o k u h", ima tudi to prednost, da hitro segreje kuhinjo in stane 145, Din, kar se izplača že v nekaj mesecih. Kdor se zanima za napravo, mu drage volje postrežemo z naslovom izumitelja, ako nam pošlje znamko za odgovor.
Časopisni papir nam služi na nešte-vilne načine. Ž njim snažimo šipe. Papir zmečkamo v kepo, ga nekoliko pomočimo v vodo in ž njim drgnemo po steklu. Šipe so hitro očiščene. — V umazane steklenice natlačimo koščke časopisnega papirja, prilijemo vode, kateri smo primešali nekoliko sode in pustimo, da se nesnaga odmoči. Steklenica mora biti polna. Pozneje steklenico do polovice izpraznimo
:85
in stresamo sem in tja, da papir odrgne stene steklenice. Končno zlijemo vse ven in izplaknemo steklenico s čisto vodo. Tvi-di Čase najlepše očistimo s časoipisnim papirjem. — Na/inizni pribor, ki ga ne uporabljamo vsak dan, postane liitro moten in neznaten. Ako ga. dobro osnažene^ga zavijemo v časoipistni papir, ostane kakor nov. — če položimo pod jireproge na tleh na debelo časopisni papir, ostanejo tla cista; papir pa tudi zadržuje mraz. To se pozimi dobro obnese zlasti v sobah, ki so nad vežami ali nad kletmi. — V kuhinji obriše praktična gospodinja sajpto ali mastno posodo aajprej z zmcčkanim časopisnim papirjem, potem šele jo umije, ker sicer ima takoj iimazano vodo. ,Tndi mastno vedro in lijak izbrišemo najprej z zmečkanim .časopisnim papirjem, potem šele ju umijemo z vročo vodo. — Krompirja, jiÜDolk, repe, kumar in druge zelenjave ne lupimo na kuhinjsko mizo ali celo na tla; predse razgrnemo časopisni papir na debelo in denrljemo vanj vse kuhinjske odpadke. Ako nimamo vrta z gnojiščem, zavijemo odpadke v paipir, jih nekoliko posušimo in potem požgemo. Kadar se je kdo zakasnil in ne pride
Eravočasno k obedu, zavijemo jed na dc-elo v časopisni papir in jo postavimo v pečico. Tako postopanje nam prihrani po-grevanje. — Prah od premoga poškropimo z vodo in ga zavijemo v časopisne vrečice. Na ta način lahko ves prah polagoma požgemo.
šipe in zrcala lažje osnažiš, ako dodaš vodi nekoliko soli. Steklo se sveti in ne oslepi.
Svilene senčnike lahko lepo osnažis z mlačno deževnico, kateri primešaš nekaj kapljic salmijaka. Pomakaj^ gobo v to deževnico in umivaj ž njo senčnik. Potem ga obesi na prepih, da se hitro posuši.
Madeže od petroleja potresi z žgano magnezijo; preko tega večkrat pogladi z vročim likalnikom.
Krilo, ki se sveti, odrgni s krpo, ki jo pomakaš v mešanico alkohola, salmijako-vega cveta in vode, vsakega enak del. potem drži dolični del krila nad vodno soparo. Prav tako obnoviš tudi moške hlače.
'Dvojnokisli natron, uporabljan v zelo majhnih količinah, služi v kuliinji prav mnogostransko. Da se sočivje hitreje skuha in je meso preje mehko, pridenemo noževo konico v vodi raztopljenega na-trona. Ako operemo ohrovt v mili raztopini natr.ona in vode — na liter vode pičlo kavno žličko natrona — in ga potem kakor običajno prirejamo, izgubi ohrovt vse klice, ki povzročajo napenjanje. Noževa konica natrona daje špinači svežezeleno barvo. Pridenemo ga, ko se špinača kuha. Da ima natron kvasu podobna svojstva, in testo dviga ter rahlja, je splošno znano. Za manjšo količino testa ga takisto zadošča noževo konico. Natron tudi ohra-
ni jedi še za naslednji dan dobre; ako jim primešamo noževo konico natrona, obdr-že svoj prvotni okus in se ne skisajo.
Pekače, modle in obode za torte namažemo najlažje in najhitreje s par kurjimi ali gosjimi peresi, ki jih zvežemo v šop. Pri pudingih in sploh finejših sladicah uporabljamo za mazanje mandljevo olje. Dobro je tudi, da posipamo namazan model s sladkorno moko. Za potice, šartlje in kolače, torej za shajano testo, se poslužujemo dobrega masla ali masti in potresemo po namazanem še drobtine ali moko in potem model str-esamo, da se posip enako razdeli. Pri sladkih hladeti-nah in tudi pri mesnem aspiku modla ne mažemo nego ga samo vtaknemo v mrzlo vodo. Preden zvrnemo kolače, jih ob vrhu previdno z nožem odločimo. Hladetine pa se najlepše ločijo, ako položimo na posodo krpo, pomočeno v vročo vodo.
Vse dobre lastnosti, ki jih zahtevajo razvajene gospodinje od dobrega mila, ima v največji meri nase domače Zlato-rog-ovo milo. Velika čistilna moč, obila mehka pena in izredna izdatnost odlikujejo Zlatorog-ovo milo in ga ločijo od drugih manj vrednih izdelkov. Ce hočete dobro in poceni prati, zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milol
Karfijolo, ki ima rjavkast cvet, po-drgni z izbočeno, torej pravo stranjo str-galnika, da odstraniš vse, kar je rjavega. Ako segajo rjave pike globlje, jih izrezi s koničastim nožem.
Kadar evreš sladice: krofe, flaneate, češke kolačke, pršene vlivance i. dr. lahko opazuješ, da vsrkavajo mnogo mtinj masti, ako si pridejala testu 1—2 žlici ruma. Ako vliješ tudi v mast par žlic ruma, je uspeh še večji. Tega ne smemo nikoli pozabiti.
Lnskine z rib odstraniš izlahka, ako vtakneš ribo samo za trenotek v krop.
Meso stare kuretine se zmehča, ako oteremo očejeno kuro znotraj in zunaj s sladkorno moko, pustimo ležati kuro nekaj minut, potem jo izperemo, nasolimo in pečemo ali parimo kakor po navadi.
Jajčni sneg se bolje posreči, ako primešaš beliakotn par kapljic limonovega soka. Spočetka tolčcmo beljake polagom^a in narahlo, šele proti koncu zbijamo močneje in hitreje.
Masti, ki je pri cvrenjii postala preveč rjava, primešamo skodelico vode in pustimo, da oboje skupaj nekaj časa vre. Potem postavimo za nekaj ur na hlad. Mast ostane pri vrhu in se strdi; poberemo jo 2 vode in jo uporabljamo za prežganje.
Spravljanje zeljnatih glav in ohrovta: Izruvaj zeljnate glave in ohrovt in posadi glave drugo k drugi v eno gredico; okoli in okoli napravi jark, da se voda odteka. Tako spravljene glave pokrij z otavo ali s praprotjo, na vrh tega pa naloži še smrekovih vej.
:86
Kuhinja
Primorske iuhe
Vampova juha. Dobro očisti in operi % kg lepih belih vampOT ter jih kuhaj toliko časa, da jih lahko razrežeš na tanke rezine. Razrezane deni v juho, kjer se je kuhal prej suh prašičji parkelj (če je parkelj močno prekajeü, ga je treba zvečer namočiti ali pa v topli vodi dobro oprati, da izgubi duh po dimu) in 5dk^ suhe, sladke slanino. Slanino prej drobno sesekljaj s česnom, čebulo in petršiljem. Med tem ko se ta juha z vampi kuha, pripravi 4 debele olupljene krompirje iu jih prideni. Dobro'kuhane zmečkaj, da se v juhi komaj poznajo. To juho moraš kuhati najmanj dve uri (če pa kuhaŠ parkelj že prejšnji dan, je se bolje), ako hočeš, da bo res dobra. Pol ure predno daš juho na mizo, razrezi vanjo 3 žemljice {„kornete" = rožičke, ki se jih tu ne dobi). V juho .daj še kako skorjico nastrganega parmezana in popra.
Jota: Kislo repo (1 kg) operi in kuhaj v veliko vode. Ko se ti je repa že napol skuhala, prideni 1 kg olupljenega krompirja. V ponvici razbeli žlico masti v kateri napraviš svetlo prežganje; ko je gotovo, vrzi noter 2 drobno razrezana stroka česna, premešaj in prideni juhi med mešanjem, da ni svaljkov! — Šedaj do,-daj 1 kuhanega fižola, da se še nekaj časa v njej kuha. Ako v juho ne daš dovolj prežganja, ni dobra. Krompir prav dobro zmečkaj, da je juha gladka. — Če se ti juha ne zdi s prežganjem dovolj gosta in gladka, napravi podmet iz dveh žlic moke in vode ali mleka. Če deneš pa malo kisle ali sladke smetane med moko in vodo, je seveda še boljše. Juho lahko zabeliš z mastjo, oljem ali z ocvirki.
Ječmenova juha. Kuhaj % kg srednje debelega ješprenčka, ne kmečkega in ne nemškega. Dobro je, če ga opereš par-krat v topli vodi. Z ješprenom kuhaj tudi 2 pesti izbranega fižola, 6 na koščke razrezanih krompirjev, malo glavico ohrovta, katerega prej razrežeš in popariš; peter-šilj, list zelene ali malo njene korenine, 2 lista majerona, 1 list žajblja, 3 korenčke, 2 paradižnika (ali žličko mezge) H čebule in par strokov česna. Vse to drobno razrezi ali zmelji na stroju, preden deneš v juho. Zabeli s sesekljano slanino, s surovim maslom, ali kuhaj v juhi olje. Seveda pravijo, da je boljša, če stopi še prašiček vanjo.
Češka krompirjeva juha. Skuhaj Vi kg olupljenega krompirja v pol litra slane vode. Ko je kuhan, ga pasiraj. Napravi svetlo prežganje iz treh dek masti in treh dek moke in ga razredči s pol litra mleka. Primešaj še juho, v kateri si kuhala 10—15 dkg prekajene svinjine in pa vodo, v kateri se je kuhal krompir, ter to
Naš praui domači izdelek!"
dobro pokuhaj. .Opraži majhne kocke dveh žemelj v pečici na suhem ali na maslu, zreži svinjsko meso na majhne koščke, nakopiči oboje v skledo in vlij na to juho, ki si jo prej začinila z majaro-nom, sesekljanim zelenim peteršiljem in poprom. Po okusu jo tudi lahko okisaš z vinskim kisom ali limonovim sokom. Namesto žcnicljnih kock lahko zakuhaš na juhi par ur ali dan prej namočeni je-Šprenček.
Fine školjke kot uvodna jed. Zarumeni na presnem maslu nastrgano čebulo bledo, zmešaj z žlico moke, zalij z zajemalko kostne ali goveje juhe ter z zajemalko mleka; zmešaj dobro, da bo gladko: Potem prideni 3 očejene in sesekljane sardele, par žlic drobno zrezane pečene teletine ali kuretine. nekoliko praženih gob, malo prekuhanega iu na male koščke zrczanega telečjega priželjca, sesekljanega zelenega peteršilja, soli, malo popra in po okusu še kake druge začimbe. Vse dobro zmešaj. Sedaj namazi školjke z raztopljenim presnim maslom; posipaj jih z drobtinami in sirom (parmezanom ali domačim), naloži v vsako školjko pripravljeno sekanico, potresi povrhu zopet drobtin, sira in pokapraj s presnim maslom. Postavi školjke za 10 minut na pekaču v vročo pečico in serviraj vsakemu gostu po eno na desertnih krožnikih. Nadev je lahko seveda tudi enostavnejši ali drugače sestavljen. Dober dodatek so
:87
tudi možgani. Namesto mesa pa Tzamemo lahko tudi popolnoma vegetarske pridevke, t. j. razne Trste zelenjave: spmaco, karfijolo, grah, črni koren, pastinak, ko-lerabico i. dr., vse parjeno ali pi-aženo kakor običajno. Presno maslo, drobtine
jtanejo kakor prej. kot prikuha. Nastrgaj 1 kg olup-
Itrgalniku kakor za kislo
Pesa kot pi
______
krpi, da dobiš pesni sok. Zaruni.
Ijene pese na strgainijcu t i-epo. Četrti del te pese iztisni v plat
„.„slu nekoliko sladkorja, prideni ostale tri del pese, osoli, potresi s sesekljanim kimljem in pokapaj z vinskim kisom. Tako duši peso do mehkega; po potrebi jo zalivaj s kostno ali zelenjavno juho. Ko je dovolj mehka, primešaj žlico prezganja, da se nekoliko zagosti. Preden neseš na mizo, primešaj Se košCek presnega masla in približno pol skodelice svežega pes-
"''^Musaka. Izperi 1 kg kislega zelja da ne bo prekislo, in ga drobno zrezi. Prazi ga na precej obilni masti s čebulo, prideni še sladke paprike m nekaj zbc juhe ter duši do mehkega. Posebej preprazi na masti pol kilograma svežega, v stroju zmletega svinjskega mesa, posob in primešaj četrt kilograma napol kuhanega, osolienega riža. Namazi kozo z mastjo, deni vanjo plast zelja nato pl^st svinjske sekanice, pa zopet zelje itd. Povrhu polij pičlo skodelico dobre kisle smetane, v kateri si raztepla pet rumenjakov,, in nekaj zrn soli. Peci tri četrti ure v pecici. Musaka je zelo izdatna in zadošča za ce-
^"^^ib'jt'^paprikaš. Očiščeno sladkovodno ribo boljše vrste nasoli in jo potresi s sladko papriko, sesekljanim zelenim pe-tcršiljem, sesekljano čebulo m oblij z do-brim olivnim oljem ali raztopljenim presnim maslom. Speci ribo v .pcoici. Med pečenjem jo nekajkrat polij z oljem, s presnim maslom ali smetano. Serviraj jo s krompir.Tevimi kroketi ali z opečenimi krompirjevimi rezinami. , „, , .
Goveji jezik v drobtinah. Skuhaj goveji jezik do mehkega, zreži ga na poševne rezine, ki jih nasoli, povaljaj vsako posebej v raztopljenem presnem maslu in presejanih drobtinah ter rezine lepo rumeno opeci.	...
Ocvrte salalnde. Olupi safalade, zrezl jih podolgem na enako velike rezine povaljaj jih v moki, jajc« in kruhovih drobtinah in jih ocvri na masti. _
Ocvrte svinjske noge. Cez pol presekane noge skuhaj prav do mehkega izloči po možnosti vse koščiee, nasoli koscke mesa, povaljaj v moki, jajcu in drobtinah
^""špinačne omlete. Napravi omeletno testo iz dveh decilitrov mleka, dveh rumenjakov, primerne količine moke in potrebne soli; dobro razmotaj in naposled narahlo primešaj sneg dveh beljakov. Napravi tanke omelete, ki jih namazi z gosto sm-načo, prirejeno kakor za prikuho. M
imaš vse gotove, zloži zvite na pekač, pokapaj jih povrhu z raztopljenim maslom in jih postavi še za nekaj minut v pečico. Pozimi lahko pripraviš zeleni ohrovt prav tako kakor špinačo.
Ajdova gibanica. 1 kg ajdove moke popari s pol litra kropa, kateremu si pri-dejala kavno žličko soli in tri velike žlice raztopljene masti. Zgneti v testo in hitro tanko razvaljaj, dokler je testo se gorko. Namazi s tem-'le nadevom: umeSaj 20 dkg presnega masla in štiri jajca; dodaj pol kilograma pretlačenega kravjega sira in dve žlici smetane ter nekoliko sob. Zvij testo v gibanico, ki jo na namazanem pekaču speci. Med pečenjem jo polij z dvema zajemalkama mleka ali smetane. Ako hočeš imeti ajdovo gibanico sladko, jo posipaj s sladkorjem, preden jo zvijes.
Belokranjska povitica. Napravi vlečeno testo iz bele moke, mlačne vode in 2 žlic olja. V vodi raztopi noževo konico soli. Testo pusti, da počiva ure. Razvaljaj in razvleci ga prav tenko, da ni debelejše od papirja, m ga namazi % z sledečim nadevom, ostalo četrtino polij z vročo mastjo in zvij v povitico do kon-ea. Končan zavitek deni v pomazan pekač ali kozico, namaži povrhu z mastjo m postavi v pečico ter peci % ure v ne prevroči pečici. — Mora pa biti lepo zlato-rnmene barve. - Nadev: M kg skute (sira), ,2 jajci .smetana in ščepec soli. Yse dobro premešaT m namazi. Pazi, da za-viješ le % testa, ostanek poliješ z mastjo in ga nazadnje zviješ, tako, da je povitica dobro zavita in ne uhaja nadev iz nje. Božična torta. Popari, olupi m zmelji
ih zmešaj z jediln kakega drngeg> li-
10 dkg madljev te žlico vanilijevega	-
kerja. Hkratu zmešaj dva rumenjaka z 12 dkg sladkorja, žlico rožnega o ja,-ki ga dobiš v drogeriji, sokom m olupki pol limone ter 5 dkg drobno sesekljanega citro-nata. Ko se peni, dodaj trd sneg dveh bn Ijako», 7 dkg moke m mandl.ie. Peci počasi v namazanem obodu za turte. Popolnoma ohlajeno prerezi počez, nade s spenjeno smetano, kateri si pn sladkorja in žlico likerja. Zlozi torto m jo tudi povrhu vso pokrij s spenjeno smetano. Serviraj prav mrzlo. Lahko pa tudi nadevaš torto z marmelado m jo prevleees z likerjevim ledom. Y tem primeru ostane še za naslednji dan, medtem ko se spe-njena smetana stopi.
Sai:
Usmiljenim srcem!
Dolgoletno našo naročnico, bivšo trgovko, so poslovne in družinske nesreče popolnoma strle, da je zapad a v dolgo-haino bolezen in skrajno bedo. Prosimo cenj. naročnice, da ji priskočijo na pomoč; dobrodošla ji bo vsakršna podpora, bodisi v denarju, živilih ah kurivu. Denarne prispevke sprejema uprava, nalura-lije je pa poslati na naslov, ki se dobi v uisravi.
:88