OBVEZNI IZVOD REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 28. november 2008, letnik XII NOVEMBER 2008 60 let Inlesa, ribniškega velikana Portret: Raid Al Daghistani, ginekolog Aljaž Zalar, matematik Pogovor: Jože Tanko Rokodelski center v Ljubljani, ne v Ribnici Nikola Radič izdal rokometni priročnik Dobrodelna akcija: Kupujemo barvni ultrazvok! 3000 kilometrov peš, od Slovenije do Španije P O R T R Od Iraka do Ribnice, od ordinacije do ginekološkega centra Raid Al Daghistani. Ko se mi je predstavil po telefonu, nisem niti pravilno ujela njegovega priimka, je pa zato Iračan, rojen v Bagdadu, zelo dobro govoril našo težko slovenščino. Jasno, da sem se o morebitnem jezikovnem čudežu hitro pozanimala in zvedela, daje njegovo srce osvojila Slovenka, ki mu je učenje jezika olajšala, in daje v naši deželi že od leta 1994. Kot ženski mi je prej prišlo na uho, da se pacientkam, ki so šle skozi njegove roke, zdi dober diagnostik in da se vsekakor splača odpreti karton pri njem. Kajti doktor Raid Al Daghistani je ribniški novi ginekolog. Kot ginekolog poprijeti za vse. sem pripravljen Če sem čisto poštena, so bile nekatere ženske prav navdušene in sestra Lilijana iz prve roke pove, kako se je neka gospa pohvalila, da jih crkljajo kot nosečnice in bi si želela podobno lepega odnosa tudi drugod. A tudi sam doktor Al Daghistani se zaveda, da kljub najboljši volji in strokovnemu prizadevanju lahko kaj spregleda - trudi se, da čim manjkrat. Dolga leta so trajale menjave in ženske, ki dlje časa niso obiskale teh intimnih sob, so vsakokrat naletele na drugega zdravnika na istem stolu. Zdaj upamo, da nam vsaj ta ne bo šel, ker ima velike načrte in je HH P" Doktor in ženski del medicinske ekipe prepričan, da v ribniškem zdravstvenem domu lahko uredi pravo ginekološko ordinacijo, kjer se bo lahko opravljalo manjše operativne posege, pa četudi zanje ne bo posebej plačan in jih ne bo priznala zavarovalnica. Če sem spet čisto poštena, ga lahko lovimo za besedo, zakaj rekel je, da ne bo odšel. Verjame, da mu bo uspelo pridobiti enkrat tedensko termin v porodnišničnem oddelku ljubljanskega kliničnega centra, kjer bo lahko izvajal tudi operacije, za kar je že usposobljen, in bo tako lahko kombiniral svoje poklicno nadgrajevanje z delom v ribniški ambulanti. Že zdaj to počne petkrat mesečno, dežura ali pomaga pri operacijah, tako da je želja po samostojnem terminu uresničljiva, predvsem pa bi pridobile ribniške pacientke, ki že poskušajo priti v Ljubljano ravno v času, ko dežura njihov domači ginekolog. Dr. med. Raid Al Daghistani, specialist za ginekologijo in porodništvo, pravi, je pripravljen kot doktor sprejeti in delati prav vsa ginekološka dela, da bi le ustregel pacientkam, jih noseče ne pošiljal na dolgo pot, če to ni nujno potrebno, in jim omogočal čim bolj merodajne ultrazvočne ugotovitve in ostale ginekološke storitve. Zelja še bolj živa: Ustvariti ginekološki center od Ljubljane do Kolpe 4000 pacientk ima kartoteke v Ribnici, 110 nosečnic se je lani veselilo novega člana v družini, prihajajo pa tudi iz drugih krajev, ne samo ribniških. Dovolj dolgo smo bili na prepihu in je čas, da zaživijo večne poklicne želje tudi dolgoletne medicinske sestre Lilijane, ‘:'i da tu postane ginekološki center za področje od Ljubljane do Kolpe. V šali pravim, da nam manjka samo še porodna soba, je dejala gospa Lilijana. Lani so dobili CTG - napravo za snemanje srčnega utripa ploda in ugotavljanje popadkov proti koncu nosečnosti, da nosečnice ne bi prehitro odšle v Ljubljano, ampak šele tedaj, ko bi ginekolog dal zeleno luč. Po osmih letih črno-belega ultrazvočnega aparata je tudi čas za j nakup novega in to ne samo zato, ker K v Angliji slik, posnetih z aparatom, I starejšim od 7 let, zavarovalnice sploh 1 ne priznavajo kot verodostojne. Dve sestri in zdravnik, ki je vpisal še podiplomski študij doktorata iz ginekologije, želijo pacientkam dati to, kar jim odreka država. Splošne anastezije sicer ne smejo izvajati, lahko pa lokalno, in od 1. maja, ko je dr. Al Daghistani prišel v Ribnico iz Novega mesta, kjer je delal dve leti v njihovi splošni bolnišnici, so opravili že 50 biopsij. K sreči so bili izvidi večidel dobri... CTG - APARAT ZA SNEMANJE SRČNEGA UTRIPA PLODA IN UGOTAVLJANJE POPADKOV JE BIL KUPLJEN LANI E T Ginekolog Raid Al Daghistani Ekipa treh je videti kot da bi po dolgem času spet oživela. Prijaznost in dostopnost je vpeljal kar novi doktor sam, pravi sestra Lilijana, ki ji je, energični kot je, uspelo celo v Osilnico pripeljati negovalno bolnišnico. Tudi doktor sam pravi, da ne mara vzvišenosti in se poskuša pacientkam približati na njim jasen način, ne pa ugotovitev zavijati v neke strokovne medicinske izraze ali pa jih molče odpraviti iz ordinacije. Najraje pa strokovno oceno ali diagnozo pojasni kar preko slike ali skice. »Strokovne termine pozabijo, slike, ki so jo videle, nikoli.« Tak se rodiš. Vseeno se mi je zdelo presenetljivo, da je doktor lahko v tem pogubnem času hitenja še lahko tako dostopen in sem mu dala na razpolago dve možnosti: ste takšna osebnost ali vas vendarle nese druga mentaliteta, saj prihajate iz arabskega sveta... »Tak se rodiš,« je dejal. Pogovarjala sem se in fotografirala Alenka Pahuue Nov JE TUDI KOTIČEK, KI GA LAHKO KORISTIJO OTROCI ZA IGRANJE, TER MAME, KO ČAKAJO NA PREGLED NOVEMBRA PIŠEMO: Barvni ultrazvok za natančnejše diagnoze Napredek odpisal osem let star ultrazvok, za novega iščejo donatorje Dogodki meseca Slovesnih 60 Inlesovih let Rokodelskega centra ne bo Pogovor meseca Jože Tanko 4 5 6 Iz podjetniških logov Balon je počil Kulturne drobtinice Tone Pavček nasmejal Skedenj Citre v glasbeni šoli Turizem na naših tleh Novi vodja TIC 8 10 11 13 - Zabavne strani Pomagajmo si 23 J Tomo Križnar, borec za vodo Knjižne novosti Priročnik Nikole Radiča Portreta Raid Al Daghistani Aljaž Zalar ■ / Potopis Peš do Camina I I ; Pred osmimi leti, ko je Lions klub Ribnica kupil ultrazvok za potrebe zdravstvenega doma, se je iskal tak, ki bi zadostil takratnim potrebam, a se na njem ne vidi, kako plod raste. Anomalije in število ogroženih nosečnic zaradi slabšega zdravja in staranja so iz leta v leto v porastu, a tudi diagnostika na tem področju je vse močnejša. Izpopolnjevanje medicinskih aparatov je tako hitro, da mu je treba slediti - ne zaradi dvigovanja zdravstvenega standarda, marveč zaradi večje varnosti pacientov - pregledi so z uporabo sodobnih metod natančnejši in pomembno vplivajo na zgodnje odkrivanje in hitrejše zdravljenje bolezni. Letos se je omenjeni klub želel lotiti druge dobrodelne akcije, nakupa mamografa za odkrivanja raka dojk, a bo država nabavila mobilne kombije, ki bodo s to napravo potovali po Sloveniji, zato so se ribniški lionsi, občina in zdravstveni dom Ribnica (ZD) odločili, da zaženejo akcijo za nakup barvnega ultrazvoka, vrednega 74.000 evrov. Županu se zdi bolje, da namesto silvestrovanja na prostem oz. ognjemeta denar nameni za ultrazvok, za prvi doprinos pa se je določil ravno letošnji prejemnik Urbanove nagrade, Inles d.d., ki se je finančnemu znesku odpovedal v dobro ultrazvoka. Direktor ZD dr. Peter Rus je dejal, da so se nekatera podjetja takoj začela zanimati, kako bi kaj prispevala in nihče ne dvomi, da Ribničani ne bi zmogli darovati po svojih močeh. Bliža se konec leta, ko je obdarovanje na vrhuncu, podjetja pa se morajo znebiti denarja, ki jim ga ni uspelo porazdeliti med letom. Zdravstveni dom bo aparaturo v vsakem primeru kupil, je dejal dr. Rus, upa le, da bo tudi donatorski delež dovolj velik, saj bi radi amortizacijska in investicijska sredstva porabili še za kak drug nujni pripomoček. DOBRODELNA AKCIJA: KUPUJEMO BARVNI ULTRAZVOK! Št. tekočega računa 01304 - 6030923812 pri UJP Novo mesto Zgodnji ultrazvok v 12. tednu nosečnosti je namenjen odkrivanju prirojenih nepravilnosti otroka ter spremljanju motenj, ki vplivajo na nosečnost. Tridimenzionalni barvni ultrazvok bo omogočal prostorsko ločljivost in prepoznavo sprememb na rodilih. Investicija se zdi direktorju smiselna, ker ima zdaj kader, ki je strokovno usposobljen in ima potrebno licenco, novi ginekolog Raid Al Daghistani pa ima tudi veliko željo po izpopolnjevanju. Pacientkam tako ne bo treba več za vsako malenkost z nosečniškim trebuhom in voziti v Ljubljano ali Grosuplje, ker bo natančne preglede opravljal ribniški ginekolog. Preiskava z barvnim ultrazvokom se priporoča vsaki nosečnici, ker se z nohalno svetlino zelo zgodaj ugotovi neprimerno rast ploda in se nosečnost lahko po potrebi prekine. Alenka Pahuue MmaaxiHBmumiifzmmam Ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 Tl Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Izid naslednje številke: v Danica Pegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, 30. december 2008 <3 Miha Klun, Janez Mate. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. Lektura: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se fA -L1/ Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. KVM Grafika, Ribnica. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska ' 1' Naklada: 3.200 izvodov tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 14. decembra 2008 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Zdenka Mihelič): Pogled na Dolino s sv. Ane mmm "V'OSi^ailAl Z^ECZOf5> 5 IN LESOVIH 60 LET IZKUŠENJ ZA PRIHODNOST Velja prepričanje, da je podjetništvo izjemno dinamičen proces, v katerem podjetja izginjajo in ponovno rastejo. Po drugi strani pa jedro vsakega nacionalnega gospodarstva predstavljajo velika tradicionalna podjetja, ki so vključena v svetovno gospodarsko dogajanje in so skozi celotno zgodovino svojega obstoja in razvoja tudi osnovni pogoj za razvoj dinamičnega malega podjetništva. In zagotovo je tudi Inles eno izmed velikih tradicionalnih podjetij, ki predstavlja jedro slovenskega gospodarstva. Leta 1948 ustanovljeno Lesno industrijsko podjetje Ribnica, v katerem so najprej proizvajali različne zaboje (in dele zanje), je v zgodnjem procesu izdelovalo celo zabojčke za pomaranče jafa, ki so k nam prihajale iz Izraela. Nato so leta 1953 začeli uvajati proizvodnjo lesenih galanterijskih izdelkov, kot so bukova metlišča, palice, ščipalke, prvo ročno izdelano okno pa je bilo izdelano venem izmed kasnejših Inlesovih obratov v Dolenji vasi, in sicer leta 1954. Čez nekaj let je sledila proizvodnja notranjih, sobnih vrat, s čimer je bil storjen prvi in hkrati odločilni korak za kasnejšo popolno usmeritev proizvodnje v stavbno pohištvo. V tistih letih so bila industrijsko izdelana vrata na trgu prva novost. Leta 1962 so se pod skupnim imenom INLES, kombinat lesne industrije Ribnica, združili sledeči obrati: LIP Ribnica, Smreka Loški Potok, Lesna galanterija Sodražica, Hrast Dolenja vas, Lesna industrija KG P Kočevje in JELKA Podpreska. V kasnejših letih je Inles še spreminjal organizacijsko strukturo, hkrati pa vseskozi izpopolnjeval svoj proizvodni program. Danes so vodilni proizvajalec vrhunskih oken in vrat iz vseh materialov. Za lesne proizvode uporabljajo smreko, ki je edini domači les, iz Rusije, Ukrajine in tudi Kitajske uvažajo bor in macesen, uporabljajo pa še hrast in tropski les meranti. Danes Inles nima več žage. Že leta pa delajo izdelke samo za znanega kupca, nič več ne delajo na zalogo, vse gre po želji kupca za določen objekt. So izrazito izvozno usmerjeni, in kot edino podjetje v Sloveniji vse izvozijo pod lastno znamko. Izvažajo v več kot 20 držav po celem svetu, preko luže pa v Ameriko, kjer v Los Angelesu obstaja tudi Inles America. Radi bi razširili svoj trg tudi v Južno Ameriko in Mehiko. V zadnjih desetih letih so najprej 4 leta sanirali poslovanje, tako da sedaj poslujejo pozitivno. V kompletnem sestavu Inles zaposluje 520 ljudi. H 20. novembra je Inles slavnostno obeležil svojih 60 let z odprtjem prodajno-razstavnega salona in nove upravne stavbe na Kolodvorski ulici ter s popoldansko proslavo v Športnem centru. Kot je razložil predsednik upravnega odbora podjetja Andrej Mate, se je Inlesu uspelo obdržati predvsem zaradi treh dejavnikov: dela, razvoja in prilagajanja tržnim potrebam. Tako so se v zadnjih letih močno prilagodili trgu. Iz tega izhaja tudi njihova značilnost, je dejal Mate, da več kot polovico svojih oken dobavljajo za renovacijo, med drugim tudi zgradb, ki so pod spomeniškim varstvom. Med večjimi novimi projekti v tujini je celotna prenova hotela s ‘petimi zvezdicami plus’ v luksuznem črnomorskem ruskem mestu Sočiju, obnova dveh zasebnih vil v Kaliforniji, ki naj bi bili dokončali že do konca marca, ter dobava oken in vhodnih vrat za 250 vil v bližini Moskve. Obeta se tudi sodelovanje z Grčijo (Rodos). Glede prihajajoče krize, ki se jo že čuti, vlada zmerni optimizem. »Računamo, da kriza ne bo toliko vplivala na nas. Upamo. Zaenkrat Imamo popolnoma zasedeno proizvodnjo. In prav tako ne bomo odpuščali, celo še iščemo določen kader.« V podjetju bodo v prihodnosti prenovili kar nekaj tehnoloških enot in skrbeli za razvoj visoko usposobljenega kadra, kar je Inlesov največji potencial, pravi Mate. Najzvestejšim kupcem, dobaviteljem in poslovnim partnerjem je direktor Andrej Mate (desno) podelil tudi posebna priznanja. Prodajno-razstavni salon bo po eni strani razstavni salon za kupce, a tudi šolsko promocijski center, kajti tedensko dobivajo obiske iz tujine, partnerje pa peljejo tudi v proizvodnjo, kar je njihova dodatna velika prednost. Salon hkrati pomeni tudi dvig podobe podjetja. V salonu, ki meri 180 kvadratnih metrov, želijo prikazati ekskluzivne, pa tudi klasične in moderne izdelke ter pokazati ekološki čut in varnost, ki sta pomembna dejavnika pri oblikovanju izdelkov. Investicija je bila vredna okrog milijon evrov. Ob60-letnicidelovanjaobstoja največjega slovenskega proizvajalca in izvoznika zunanjega stavbnega pohištva pri nas so prenovili tudi geslo, ki se glasi Svet dovršenega bivanja, značilno oranžno - beli znak pa prenesli na sivo podlago. Prenovljena podoba je bila rdeča nit tudi popoldanske proslave v Športnem centru, katere se je udeležilo ogromno število kupcev, dobaviteljev in poslovnih partnerjev s celega sveta, ter seveda sedanji in upokojeni zaposleni v podjetju. »Danes je čas za lepe spomine in prijetno druženje z optimističnim pogledom v prihodnost,« je v svojem govoru dejal predsednik UO Mate, ki si tudi v prihodnosti želi uspešnega poslovnega partnerstva, da bo prihodnost svetla in zadovoljna. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ ■■rl.iL* Razstavno - prodajni salon na Kolodvorski ulici w mI Cv ODLOČITEV JE PADLA: SUHOROBARSKI IN LONČARSKI CENTER Država odločila, da ne moremo biti vseslovenski center Dobili smo manj od pričakovanega in v Ribnici ne bo vseslovenskega rokodelskega centra, ki bi v mreži povezoval več manjših regijskih centrov. Zdaj bo ribniški eden izmed teh centrov, razpršenih po vsej Sloveniji, le da se ta mreža nikakor ne zmore razviti. Zvodenela je zasnova, ki jo je izdelala sekcija domače in umetnostne obrti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije skupaj s profesorjem Janezom Bogatajem in jo je vlada potrdila že pred leti, je dejal predstavnik sekcije Goran Plesničar Pučko. »Nastala je zmeda, ko je bila za osrednji slovenski center določena Ribnica, kjer se že pripravljajo na urejanje prostorov in ustanovitev centra. V sekciji smo se kljub temu odločili, da bomo republiški center DUO poskušali ustanoviti v Ljubljani, v Ribnici pa naj nastane eden od regijskih centrov, ki bo usmerjen predvsem Podoba Marofa, kot si jo je zamislil Franc Trdan v tradicijo suhorobarstva.« Pavel Hočevar, ki je v imenu ribniške območne obrtne zbornice vodil projekt, se s predlogom strinja, ker občina ne more zagotoviti finančnih sredstev za delovanje osrednjega centra, bi si pa želel, da Ribnica v zameno uredi suhorobarski in lončarski center svetovnega formata, saj je naš kraj po tej obrti znan povsod. Ribnica je sicer bila pripravljena prevzeti vseslovenski center in zgodba bi se odvila drugače, če bi uspela dobiti sredstva na prvem razpisu, meni direktor občinske uprave Janez Mate. Po dveh letih prizadevanj, ki z državnega vrha nikoli niso bila docela blagoslovljena, a so ribniški pobudniki svojo idejo vseeno poskusili pripeljati do uspešnega konca, in po izgubljeni priložnosti za sredstva iz t.i. norveškega sklada, naj bi se na Marofu poskušalo ustvariti nek dinamični regijski rokodelski center. Obstoječa stavba naj bi bila prenovljena po vzoru domačije, novogradnja pa naj bi bila bolj v stilu sodobne lesene hiše. Za obnovo obstoječega prostora in stavbe so na občini in OOZ Ribnica uspeli pridobiti sofinancerski denar, zdaj pa se ga išče še za vsebino. Najbolj zanesljiva so po Matetovih besedah regionalna sredstva, 10 potencialnih centrov pa je dobilo tudi denar z leader projektov, ki naj bi zadoščal za dveletno mreženje centrov. Doslej sta vsebino najdlje dorekla Ribnica in Veržej, pa tudi Slovenj Gradec, drugi so še na začetku. Mi naj bi na Marofu imeli stalno razstavo aktualnih izdelkov suhorobarske in lončarske obrti, občasne razstave domačih in tujih rokodelcev, študijske prostore, prostor za delavnice in prezentacije pa bi lahko služil tudi lesarjem, ki jih to okolje zelo pogreša. Center bi hranil tudi vso dokumentacijo. Ekipa, ki bo vodila projekt, je sestavljena iz Miklove hiše, ki bo skrbela za etnološki vidik centra, območna obrtna zbornica bo pokrivala rokodelski in podjetniški del, strokovni spremljevalec bo prof. dr. Janez Bogataj, zunanji partner pa Obrtna zbornica Slovenije, je povedal Mate. Vključevalo naj bi se tudi mlade raziskovalce, o podjetnem pristopu k vodenju nove ustanove pa naj bi se razmišljalo v prihodnje. Financiranje še ni znano, ambicija pa sega na kako državno proračunsko postavko, saj bi bilo potem delo olajšano. »Profitna zadeva to ne bo,« je dodal direktor Uprave. Sodelovanje z Bogatajem je Ribnici prineslo tudi umestitev ribniškega šopka in lončenega konjička na lestvico 10 naj slovenskih spominkov, tržna niša bi bila lahko tudi novoletna darila, saj se je izkazalo, da podjetja povprašujejo po večji količini naših izdelkov, je dejal Hočevar. Osnova centra pa bo seveda morala biti blagovna znamka oz. geografska označba ‘suha roba'. Njena podelitev se stalno odmika, a je zdaj prva predvidena še do konca tega leta, v vrsti pa je 24 prosilcev. Tekst in foto Alenka Pahuue URADNE URE OB DECEMBRSKIH PRAZNIKIH SPREMENJENE Upravna enota Ribnica obvešča, da bodo uradne ure, v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju, na delovna dneva 24. in 31. decembra 2008, potekale od 8. do 13. ure. Prva delovna sobota v januarju 2009 se prenese na 10. januar 2009, uradne ure na ta dan pa bodo od 8. do 12. ure. Janez Henigman, univ. dipl. org. Načelnik UE Ribnica S 1 ■' ■ ■ ■ JZ-fosoda A /|jh y||x 1j -fh □ ' □ | SV—fasada pm *"■<><■ :z:a :»c>mv%x>isi >1 «>/^<>”><> Jože Tanko začenja v parlamentu že svoj Tretji mandat, in to s prepričljivo voljo ribniških volivcev, saj so mu na zadnjih volitvah namenili dobrih 48 odstotkov glasov. Tako kot v prejšnjem mandatu bo tudi sedaj vodil poslansko skupino Slovenske demokratske stranke (SDS). Omenjena stranka je stopila v opozicijo in so se ji posledično zmanjšala mesta, ki jih ima v odborih, tako da tudi poslanec Tanko ni več v odboru za promet, je pa zadržal članstvo v mandatno volilni komisiji in odboru za šolstvo, kulturo, mladino in šport ter je član kolegija predsednika državnega zbora. Čeprav so ga določene struje v Ribnici pri njegovem tretjem potegovanju za župana javno rušile, zdaj mnogi od teh mnenjskih voditeljev m ugotavljajo, da naj bi svoje županstvo pravzaprav opravljal bolje kot njegovi nasledniki. Zdaj se ocenjuje njegovo poslansko delo in v osem lettrajajoci visoki poslanski funkciji seje za mnoge preveč podredil stranki, medtem ko Tanko trdi, da se vse odločitve sprejema v Ljubljani, tam pa njegov glas za našo regijo nikoli ni izostal. POGOVOR: JOŽE TANKO DESETLETJE BO MINILO V ZNAMENJU POSLANSTVA Z letošnjimi volitvami se je situacija spremenila in SDS stopa v opozicijo. Zakaj ji po vašem volivci niso želeli podeliti še enega mandata? Ali ste napravili analizo dela, ki jo je prvak stranke najavil, in kaj ste ugotovili? Razlogov je gotovo več, nekaj je notranjih, nekaj pa tudi zunanjih. Bolj ko se čas odmika, bolj se kristalizirajo. Analiza bo dobrodošla za naša nadaljnja ravnanja. Kljub temu, da smo v opoziciji, pa bomo zelo aktivno delovali pri oblikovanju razvojnih, socialnih, okoljskih in drugih politik. Ali se je za vas osebno tudi kaj spremenilo? Še vedno namreč ostajate na čelu poslanske skupine... Kar je zagotovo priznanje za dobro in korektno opravljeno delo v preteklem mandatu. Vesel sem bil soglasne podpore poslancev. Prav tako kot doslej se bom tudi sedaj angažiral po svojih najboljših močeh. Predlog nove vlade je sestavljen. Po odzivih v medijih je SDS z njim nezadovoljna. Za glavna ideologa in vplivneža se ima Gregorja Golobiča ter Milana Kučana. Gre zgolj za standardne politične boje in predstavo za javnost ali ste si stranki res tako zelo ideološko različni, da sodelovanje med vami nikakor ni možno - čeprav bi bilo to v dobro države? Pričakovanja vseh so bila drugačna. Mandatar Pahor obljube o strokovni in kompetentni vladi ni izpolnil. Pahor je stalno govoril, da bodo dobili prednost strokovnjaki pred politiki, vendar so si politiki, ne glede na znanje in izkušnj, razdelili ključne resorje. Mediji so takoj po volitvah začeli z opravičevanjem nove vladne ekipe, saj slutijo, da ta vlada najbrž ne bo tako uspešna, kot je bila njena predhodnica. Zavedajo se, da bo Slovenijo težko voditi bolje. Sicer pa so na tem, da z nami ne bodo sodelovali, gradili volilno kampanjo in 5 po volitvah nas niso povabili niti na vljudnostni pogovor o oblikovanju koalicije. To ni povezovalno, ampak izključevalno. Kljub vsemu pa bomo tudi kot opozicijska stranka prispevali svoj delež. Imamo znanje in izkušnje. Podpirali pa bomo tudi vladne rešitve, ki bodo razbremenile gospodarstvo in državljane. Zaradi mencanja pri sestavi nove vlade je Janševa vlada že predlagala nekatere najnujnejše spremembe davčnih in drugih zakonov. “Tokratno ravnanje stranke, ki je v primerjavi z rezultatom SDS leta 2004 dobila zgolj pičlo relativno večino, vodi v politiko izključevanja in polarizacije, ki je Sloveniji v preteklosti prinesla že veliko slabega,” je vaša stranka komentirala postavljanje nove vlade. Tudi vaši stranki se je v preteklem mandatu očitalo izključevanje. Ali trdite, da ga ni bilo? V prejšnjem mandatu je bil pristop drugačen. SDS je vse stranke povabila na pogovore o oblikovanju koalicije. Vstopile so SLS, NSi, DeSUS, organi ostalih strank so se odločili drugače. Kasneje je premier Janša oblikoval še »partnerstvo«, v katerega so se vključile vse stranke, razen LDS, in ki je veliko prispevalo k oblikovanju in sprejemanju reformne zakonodaje. Podobno partnerstvo je bilo sklenjeno tudi za čas predsedovanja EU. Mediji so o tem veliko poročali, upam, da državljani še niso pozabili. Tokratni pristop zmagovalne stranke (SD) je diametralno nasproten in po našem mnenju pomeni velik korak v napačno smer. Že zaradi razmer, ki grozijo, je potrebno sodelovanje. Da to dojameš, ni potrebno biti ravno vrhunski politik. Kandidat za mandatarja Pahor je dejal, da “pri eni stvari zgubi potrpljenje - če kdor koli znova in znova govori o naših in vaših". Iz vrst vaše stranke je dejansko pogosto prišlo do takega imenovanja: ‘naši-vaši’, ‘rdeči- črni'. Se vam zdi, da tako ločevanje pripeva k složnosti naroda? To je le še ena Pahorjeva izjava in predstava za javnost. V resnici pa Pahor delitve zelo ostro izvaja, še mnogo bolj pa njegovi poslanci. Revolucionarni duh ostaja, ne morejo se ga znebiti. Če povezovanja ne izvajaš, ga ne more biti. Naloga povezovalca pripade močnejšemu, tokrat je to SD. Kaže, da Pahorju delitev, ki jo izvajajo, kar prija, saj ni nikjer zabeleženo, da bi izgubil potrpljenje. V prejšnjem mandatu je SDS ravnala drugače. V Ribnici je še vedno na oblasti vaša stranka. Ali je župan izpolnil vaša pričakovanja? Je sestavil najbolj strokovno ekipo, ki bo kos izzivom? Koga bi vi izpostavili kot najbolj strokovnega, perspektivnega in zakaj? V Ribnici se je prav gotovo znatno povečala dinamika in v dveh letih se je veliko spremenilo. Obnovljena je stara občina, preurejajo se križišča, državne in lokalne ceste, polni se obrtna cona na Bregu, pripravljeni so projekti obnove in dograditve vodovodnega sistema pa komunalne ureditve v Dolenji vasi, izvaja se zamenjava oken na šoli, zgrajeno je igrišče pri SV. Gregorju, kupljeni sta vozili za šolske prevoze in nego na domu itd. Brezplačno so pridobljene športne in druge površine v Kasarni, čeprav ste pred dvema, tremi leti v Rešetu zapisali, da to ne bo nikoli mogoče. Tudi dolg občine se je znižal za ca. 400.000 eur. Smo pa na polovici mandata. Brez dobrega pristopa župana to ne bi bilo mogoče. Podoba Ribnice se hitro spreminja. V eni zadnjih izdaj časnika Delo je bil objavljen komentar, v katerem piše, »da naj Ribnico začnejo voditi ljudje, ki so tudi v resnici župani, ne pa, da je prvi mož občine lutka v rokah dobrohotnih »pomočnikov«, ki ne vedo, kdaj projekti presežejo njihove tl EŠ S TO sposobnosti«. Kaj pravite na to in ali res Ribničani volimo proti nekemu kandidatu ne pa ZA župana, ki bi znal voditi občino? Žal se takim komentarjem in zapisom ne moremo izogniti. In se tudi ne strinjati. Vodenje je zahtevna naloga in vsak si poišče način, za katerega meni, da je najbolj učinkovit. Vsekakor bi od tistih, ki jim je poverjena naloga obveščanja javnosti, pričakovali, da poročajo o projektih in dosežkih, ki jih ni malo. Samo malo se je potrebno pozanimati ali zapeljati na teren. Najlažje je »cefranje« odgovornih ljudi in naslajanje nad tem, kako smo ga in kako nič ne more. Vsaj urednik lokalnega - občinskega mesečnika bi moral vedeti, kaj se je realiziralo, če že bolj oddaljeni za to nimajo časa. Tako pa se ukvarjamo z reciklažo rolanja - kot v rumenih medijih najnižjega nivoja. V čem je Ribnica na boljšem zadnjih osem let? Reciva v času po vašem županovanju in v času, ko ste že delovali kot poslanec. Najpogosteje slišimo, da se z vsakim županom vrnemo kak korak nazaj. Tudi zadnji stavek je prepis iz istega prispevka istega novinarja v Delu. Trditev ste samo ponovili. Morda bi, preden ste jo zapisali, pogledali kakšno fotografijo Ribnice izpred nekaj let, obiskali zavod za zaposlovanje ali kakšno drugo ustanovo. Najbrž bi ugotovili, da ta trditev ne drži. Isti ostajajo samo opravljivci. Razmere so precej boljše. Lahko pa se spremenijo, če ne bomo našli dobrih, hitrih in učinkovitih odgovorov na prihajajoče izzive. Nekaj občinskih sej nazaj vas je občinski svetnik SLS poimenoval kot enega ključnih ljudi, enega izmed štirih politikov, ki vodijo državo, vendar ste odreagirali zelo burno, rekoč, naj se vam za to opraviči. Tudi ribniška javnost vas smatra kot človeka, ki ima v državi zelo velik vpliv. Se torej moti? Resni ljudje govorijo argumentirano in realno, ne bombastično in populistično. Samo predlagal sem mu, da svojo trditev argumentira. Ni je. Vedno sem delal po svojih najboljših močeh. Tudi zato sem lahko dosegel, da so se marsikateri projekti med Ljubljano in Kolpo znašli v državnih programih. Tak pristop bom uporabil tudi vtem mandatu in upam, da bom uspel še kaj dodati. Idej je kar nekaj. Ribnica ne bo center slovenskega rokodelstva, kar so nam vidni strokovnjaki že od začetka kandidiranja vseskozi nakazovali. Zdaj bo tu le suhorobarski in lončarski regijski center. Zakaj po vašem Ribnica ne more biti središče in ali bi vi kot poslanec lahko pomembnejše vplivali na ugodnejši razvoj dogodkov? Ali pa je morda to, realno gledano, najboljše, kar smo lahko dobili? Vse projekte je potrebno obravnavati razvojno. Ideja se je izoblikovala na Obrtni zbornici Slovenije in Ribnica je, čeprav so se zanj potegovali tudi drugi kraji, uspela, da bi bil osrednji sedež tega centra v Ribnici. »Lokalci« smo dali vse od sebe, tudi sam sem bil pri tem zelo angažiran. V nadaljevanju je najverjetneje prišlo do spremembe koncepta ali drugačne presoje, zato se je tudi preoblikovala rešitev. Temu bo pač potrebno prilagoditi nadaljnje korake lokalnega okolja. Dom starejših občanov v Ribnici se že prodaja najugodnejšemu ponudniku. Med prvimi interesenti so bili Avstrijci. Bi vi prodali Dom tujcem ali nimate nikakršnih zadržkov? Najvažnejše je, da je Dom v Ribnici in da imamo prebivalci tega območja dobro izbiro za pozno starostno obdobje. Večinski lastnik tudi sedaj ni iz Ribnice. Menim pa, da bo v interesu vsakega odgovornega lastnika ohranjti kvalitetno storitev in povezavo z lokalnim okoljem. Naš Dom ima precej visok standard in temu primerno tudi višje cene, ki jih mnogi ribniški upokojenci niso zmožni plačevati in so se kljub temu, da so se postavili v vrsto, iz nje umaknili. Zdaj Dom večinoma zasedajo Ljubljančani. Menite, da je bil tak standard nujen, ali bi se Dom lahko prilagodil tudi finančnim zmožnostim ribniškega okolja in žepu naših upokojencev? Standard Doma je določil investitor, zanj je dobil tudi koncesijo. Vsekakor je prav, da so storitve na primerni ravni, da so starostniki z oskrbo zadovoljni. Je pa res, da smo podeželani precej bolj navezani na svoje domove in korenine kot meščani. Je pa struktura uporabnikov Doma podobna kot v drugih domovih po državi. Pri Slovenski demokratski stranki med posebne prioritete prištevate usmerjanje mladih v deficitarne študijske programe. Srednja lesna šola v Kočevju se trudi le s sedmimi dijaki in to kljub temu, da jih že vse čaka služba in imajo štipendije. Kateri način je potem učinkovit? Vse stranke imajo v programih usmerjanje šolajočih se v deficitarne poklice. V zadnjih štirih letih so šole, gospodarstvo in politika veliko storili za strukturno izboljšanje, vendar tudi denarna motivacija in perspektiva (zagotovljena štipendija in služba) večkrat ne zadostujeta. Otroci in starši imajo drugačne interese. Vendar je s takim pristopom potrebno nadaljevati in iskati dodatne vzpodbude. Dijakom ste prinesli tople malice. Kaj si Ribničani lahko obetamo od vašega novega poslanskega mandata? Prizadevali si boste za negovalno bolnišnico in dializno enoto. Sta uresničljivi in kako jima kaže? Program za naslednji mandat sem predstavil v Rešetu in v drugih medijih. Je dober in splača se ga podpreti. Vsekakor se bom zelo potrudil za njegovo realizacijo. Veliko je odvisno od sodelovanja občin in zavodov v okraju in območju, še več od drugih institucij. Prve razgovore smo že opravili in upam, da bomo dobili podporo. Ne bo pa enostavno. Tudi, če zaradi »višje sile« ne bomo uspeli v tem mandatu, sta to cilja, za katera se je vredno truditi. Slišati je, da naj bi se med Lavrico in Škofljico dejansko vzpostavil tretji pas, ki bi nekaj pripomogel k manjšim kolonam. Kako daleč je ta projekt in kje stoji tisti, ki govori tudi o tretjem pasu med Pijavo Gorico in Turjakom? Študija »izvedljivosti« tripasovnice med Škofljico in priključkom na avtocesto naj bi bila kmalu predstavljena. Upam, da strokovnjaki ne bodo postavili preveč ovir, ki bi zavrle modernizacijo tega odseka glavne ceste. Tretji pas Pijava Gorica-Turjak paje v načrtu razvojnih programov in pričakujem, da politična sprememba ne bo zavrla aktivnosti za realizacijo projekta. Ne moreva se izogniti finančni in gospodarski krizi, ki naj bi nas po nekih napovedih doletela predvsem prihodnje leto. Česa se moramo bati? Velike brezposelnosti, razvrednotenja denarja, nezmožnosti kreditiranja ...? Koliko bo lahko k blažitvi krize prispevala država? Kriza se ni začela letos, ampak že precej prej. Inflacijski udar je bil sestavni del krize. Rešitve, ki smo jih sprejemali, so bile pravočasne in ustrezne. Kdaj se bo pojavilo brezno najnovejšega vala in kako globoko bo, pa je odvisno tudi od hitrosti in kvalitete ukrepov, ki jih bomo sprejemali. Janševa vlada je po volitvah že pripravila paket najnujnejših ukrepov, ki naj bi dvignili zaupanje v finančni sistem in vzpodbudili finančni tok, ki bo omogočil delovanje gospodarstva. Dva zakona smo pred nekaj dnevi tudi sprejeli. Žal pa nova koalicija še ni podprla dohodninskih in davčnih olajšav, s katerimi bi že v letošnjem letu pomagali malemu in velikemu gospodarstvu z davčnimi olajšavami in vzpodbudami za prilagoditev zahtevnim razmeram. Upam, da zaradi Pahorjevega oklevanja ne bomo izgubili preveč časa. Pomemben pa je vsak dan. Na nekaterih področjih se posledice krize že čutijo. Predvsem je potrebno ohraniti mirno kri. Pogovarjala sem se ALENKA PAHUUE Foto ZM in AP Jože Tanko ob sprejemu kmetijskega ministra ■Ibšs uFO 7 i»«<*<>x/<>k iveresEC < JANEZ ŠKRABEC ^ SPOZNAL BRITANSKO KRALJICO m S i Z« m F IH S 7- l § HI S Koliko besed in užaljenosti je bilo na račun ozkega kroga povabljencev, ki so se smeli med obiskom britanske kraljice rokovati z njo, a Ribničani smo imeli svojega človeka. Med srečneže se je uvrstil Janez Škrabec, ker sta kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški pozdravila slovenske gospodarstvenike na njihovi konferenci o Trajnostnem razvoju za doseganje nacionalne konkurenčnosti. Izbrani gospodarstveniki so predstavili primere dobrih praks s področja trajnostnega razvoja, ki koristijo gospodarstvu in širši družbi, med njimi tudi Škrabec, direktor podjetja Riko ter ustanovni član UN Global Compact Slovenija. Menda je s svojim predavanjem doživel veliko odobravanje med sodelujočimi na konferenci, pri sprejemu pa je bil deležen tudi nasmeška sicer na posnetkih pogosto čemerne kraljice. Škrabec montažno gradnjo vidi kot edino pravo alternativo običajni masivni gradryi, ki je potratna, se težko gradi in kasneje preureja, težko poruši in še težje reciklira. »Energetsko varčne hiše ne morete zgraditi iz armiranega betona. Nič ne pripomoremo, če gradimo pasivno hišo iz energetsko potratnih materialov in pri njihovi proizvodnji sprostimo v ozračje velikanske količine ogljikovega dioksida.« Poziva na odgovorno ravnanje do okolja, ker prihodnost ni samo naša, temveč tudi zanamcev. AP Fotoarhiv Riko Hiše d.o.o. ŽIVLJENJE NA UP LAHKO PAHNE V OBUP Neetično poslovno in finančno ravnanje zdaj zahteva pozitivno čistko. Nastopila je kriza. Trošenje preko realnih zmožnosti zlomilo finančni trg, a porajajo se nove priložnosti Napovedovali so jo že veliko prej, kot je nastopila, lansko leto je na srečanju z gospodarskim ministrom direktor Inlesa še posebej poudaril, da je Nemčijo recesija že zajela, pa je večji del države vseeno upal, da se ji bomo izognili. Začela se je v oddaljeni obljubljeni deželi, a hipoma prešla v Evropo, in dokazala, da oddaljenost v globalnem svetu ne igra več vloge in da moramo biti pripravljeni na nenadne spremembe, ki pridejo iz nič, naredijo kaos, in se spet nenadno umaknejo. Prvega vala naj bi nas rešil ravno naš nerazviti finančni sistem, ki ni toliko sledil najnovejšim poslovnim trendom, kot je Islandija, in je zavoljo peščice borznih špekulantov bankrotirala. V marsičem naj bi finančna in gospodarska kriza koristili družbi, so prepričani taki strokovnjaki, kot je dr. Marko Jaklič z ekonomske fakultete v Ljubljani, strokovnjak s področja mednarodnega strateškega menedžmenta. na zgubi samo tisti, ki so na veliko špekulirali pri denarju, delnicah in drugih finančnih poslih, ampak tudi oni, ki se borijo le za svoj vsakodnevni kruh. Dr. Jaklič meni, da bomo vsi prisiljeni v bolj racionalno organizacijo in trošenje, predvsem pa se moramo Slovenci pripraviti na hitre spremembe in kratkotrajne močne padce cen, tudi nepremičnin. Navedel je primer Irske, kjer je v dveh letih cena nepremičnin padla kar za 40 odstotkov. Zlom finančnega sistema pripisuje preprostemu dejstvu - nekateri so se preveč zadolžili in balon je počil. Najbolj so se zadolževali v Ameriki, kjer so množično plačevali s kreditnimi karticami, dolga pa niso sposobni odplačevati. Narava finančnega sistema je nasploh taka, da nima stika z realnostjo, a zdaj je šlo predaleč, je Marko Jaklič v krogu udeležencev (prvi z leve letošnji PREDSEDNIK LlONS KLUBA RIBNICA PRIMOŽ ZOBEC) Vsi smo bili krivi in vsi smo profitirali. Eni so dobili več, drugi manj. Dokler je šlo, je pač šlo. Dr. Marko Jakuč Janez Škrabec pri rokovanju z britansko krauico Cene stanovanj bodo bolj realne, manj bo špekulantskih nakupov, prazna stanovanja bodo našla lastnike, saj jih bo treba oddajati; kredit se ne bo jemal na prvo žogo, ampak se bo meril s količino denarja, ki ga imaš privarčevanega in si ga pripravljen vložiti v projekt ali nakup, rigidna podjetja bodo morala prevetriti svoje velike sisteme in najti nekaj bolj prežvečljivega za trg, ne bo se več investiralo s praznimi žepi in podobno. Strokovnjaki sicer zanemarjajo socialni in človeški vidik takih recesij, ki mnoge pahnejo v veliko materialno stisko, saj kot po nekem večnem pravilu ne bodo na predavanju v Škrabčevem skednju, ki ga je 5. novembra pripravil ribniški Lions klub, dejal dr. Jaklič. Preveč finančnih tveganj ni prineslo zaželene računice, pohlep pa terja kazen. ‘Balon’ se je po njegovem mnenju napihoval že od prelomnega leta 2000, ko se je hipoteke v Ameriki prodajalo kot produkte. Vsak Američan je hotel imeti svoj dom, a kupoval ga je na kredit in s hipoteko, v Startu pa je moral plačati le 5 % vrednosti hiše. Nepremičninski agenti in bankirji so sledili logiki ‘catch the cash' (ujemi denar), niso pa si belili glave s tem, kaj bo, če oseba ne bo mogla plačevati obrokov. »A ko vsi pridobivajo, se nihče ne pritožuje,« je bil realen Marko Jaklič. Najprej se je sesul nepremičninski trg, saj so se kupci hiš kreditnega bremena rešili tako, da so precenjene hiše prepustili bankam, te pa so Dr. Marko Jaklič prisiljene hiše čim prej prodati in upajo, da bodo iztržile vsaj 30 % vrednosti začetne hipoteke. Matjaž Ložar z Nove Ljubljanske banke meni, da se kaj takega pri nas ne more zgoditi, saj je način dodelitve kreditov bistveno drugačen. Pri nas se ocenjuje kreditna sposobnost kreditojemalca, pri čemer se zaveže z vsem svojim premoženjem, da bo odplačeval kredit, in se zanj tudi bistveno težje odloči. Banke v Evropi veliko bolj ‘stisnejo’ ljudi, so si bili enotni udeleženci predavanja. Slovenci bomo recesijo pokasirali v drugem valu, je prepričan dr. Jaklič, čeprav se je realna recesija začela že veliko prej, še manj pa kdo ve, kakšna bo globina finančnega padca. »Cel svet je zapadel v krizo povpraševanja; ljudje so panični in čakajo s prodajo in nakupi. Kapitalizem pa ne more živeti brez povpraševanja!« Slovenska podjetja se morajo po njegovem pripravljati na recesijo, vendar ne dvomi, da se ne bi mogla krizi prilagoditi, saj so zadosti fleksibilna pri zniževanju stroškov in številu zaposlenih. »Mi smo svetovni fenomen, kako uspemo absorbirati šoke. Vsak ima še malo sive ekonomije, ni pa toliko tveganj in tudi nimamo standarda, kot ga ima razviti trg. Smo pa pametni in sposobni organizirati se na družbeni in individualni ravni.« Če kdo dolgoročno varčuje ali investira, potem je sedaj čas za to, ker lahko poceni kupi in je tudi priložnosti za poslovni razvoj ogromno, le v pravih krogih, kjer krožijo potrebne ideje in informacije, se je treba gibati. Na kupčku denarja je po mnenju ekonomskega strokovnjaka najbolj nesmiselno sedeti, ker bo slej ko prej prišlo do njegovega razvrednotenja. Kam vlagati, pa je vprašanje za milijon dolarjev, na katerega strokovnjaki nimajo odgovora. Še manj dr. Jaklič, ki se prišteva med konzervativne in sam pravi, da tudi raje sedi na kupu denarja, kot pa da ga vlaga. Ložar vseeno misli, da pri nas totalnega kolapsa ne bo, ker so banke večino podjetnikov kreditirale za njihove investicije, ne špekulacije. Ga pa tako kot dr. Jakliča skrbi socializacija izgub. Prepričana sta, da bi morali vlagatelji več tvegati in nositi breme nepremišljenih naložb, ne da jih na koncu rešuje država. Spremljala in fotografirala ALENKA PAHUUE Pogled v zgodovino Gospodarska kriza v 19. stoletju v očeh graščaka Antona Rudeža Zaslužek ribniškega podložnika od trgovine in obrti je postajal v času napoleonskih vojn, zlasti po letu 1806, vedno bolj pičel. Splošna gospodarska kriza, ki jo je povzročila v Evropi celinska zapora, je imela za posledico tudi propad domače obrti, ki se še dolgo po končanih vojnah ni opomogla. Štiri leta po obnovitvi avstrijske oblasti na Kranjskem, leta 1817, je beda prebivalstva na Dolenjskem in še posebej v ribniškem okolišu tako narasla, da je vzbudila pozornost dunajske vlade, ki se je začela zanimati za vzrok težke gospodarske krize v tem delu Kranjske. Dunajska vlada je naročila novomeškemu okrožnemu glavarju, naj glede tega zasliši zemljiške gospode, ki so zavzeti za javno blaginjo in lahko izrečejo nepristransko sodbo. Novomeški okrožni glavar je povprašal tudi ribniškega graščaka Antona Rudeža. V svojem odgovoru je bil na vprašanja dunajske vlade Rudež za čuda odkritosrčen, ko je ugotavljal vzroke skrajno neugodnega gospodarskega položaja svojih podložnikov. Po Rudeževem mnenju so večletne slabe letine bile važen, vendar ne edini vzrok za revščino in stisko kmeta. Vsaj toliko kot slabe letine so zakrivila žalostni gospodarski položaj kmeta tudi fevdalna bremena, ki so daleč presegala dohodke kmetij. Razumljivo je, da je kmet spričo takih razmer izgubil pogum in le nerad opravljal delo, katerega sadove so izčrpale dajatve. Njegova pridnost je pojenjala, polje je obdeloval slabo, živino je zanemarjal in posledica je bila še večja stiska in revščina. Še huje od fevdalnih služnosti so kmeta težili državni davki, ki so se prav v začetku drugega desetletja 19. stoletja podvojili ali celo potrojili.' Razdelitev davkov je bila skrajno pomanjkljiva in brez pravega sorazmerja. Razen tega je bilo po Rudeževi sodbi zvišanje davkov v marsikaterem pogledu neutemeljeno, kajti izdatke države bi bilo mogoče omejiti, če bi bila administracija smotrneje urejena. Rudež pravi dobesedno: " Pred 30 leti so bile v eni pisarni zaposlene tri ali štiri osebe, ki so zadoščale za uradovanje, sedaj pa je v isti pisarni deset ali dvanajst uslužbencev, ki porabijo tri ali štirikrat več papirja, ne opravijo pa več dela. Uradi so prenapolnjeni z uradniki za posle in pisarije, ki so po večini brez koristi in odveč. Več kot polovico teh uradnikov bi mogli pogrešati, če bi bili drugi bolj sposobni, delavni in pridni, ampak tega žal ni, ker pri nastavitvi ne odločata pridnost in sposobnost , temveč patronanca in protekcija. Kameralna posest ne prinaša erarju niti polovico tega, kar bi mogla ob pametni in enostavni administraciji. Kar počenjajo uradniki pri gradnjah in podobnih delih erarja, je že spotakljivo. Kar bi mogel privatnik izpeljati s 1000 goldinarji, to stane erar najmanj 3000 goldinarjev. Tako pridejo uradniki do denarja, do blagostanja in izobilja, česar na pošten način ne bi mogli doseči. Velika, draga in zgrešena podjetja ne uspevajo in brez koristi požirajo ogromne vsote. Na ta način poteka domala vse javno gospodarstvo. Na ta način gredo v izgubo milijoni, ki bi se bogato obrestovali, če bi jih porabili za razbremenitev kmeta, izboljšanje kmetijstva, napredek industrije in povečanje splošne blaginje." Ko je Rudež tako ožigosal javno upravo z izgovorom, da smatra za svojo dolžnost, da sporoči vladi splošno javno mnenje, je obrazložil, kaj bi storil, da bi "mlačnega in lenega Dolenjca vzpodbudil k delu in večji aktivnosti". "Ker poznam posebnosti zemlje, značaj, težnje in slabosti kmeta, bi poskusil z naslednjimi ukrepi: Posebno pozornost bi posvetil poljedelstvu in živinoreji. Ukazal bi iztrebiti vinsko trto tam, kjer so tla ugodna za poljedelstvo, in tako pridobljeno zemljo posejal z žitom in deteljo ali zasadil krompir, kajti na Dolenjskem vinogradništvo ne prinaša takih koristi, da bi se moglo meriti s poljedelstvom. Skušal bi izboljšati sadjerejo, ki je na Dolenjskem na zalo nizki razvojni stopnji. Pri hišah, hlevih in ograjah je mnogo prostora, kjer bi mogla rasti in dobro uspevati sadna drevesa kot slive, jablane, hruške itd. Dokler bi ne bilo pri vsaki hiši sadovnjaka, naj bi bila kmečkim sinovom prepovedana poroka in prevzem gospodarstva. Vsak kmečki fant bi moral letno zasaditi šest do sedem odraslih dreves in dokazati, da je to nalogo res izvršil. Vsaka občina naj bi ob sodelovanju cerkvene in svetne gosposke razdelila svoje prebivalce v deset razredov glede na marljivost in zanikrnost pri negovanju živine, obdelovanju polja, oskrbovanju travnikov in sadovnjakov. Najbolj zanikrni gospodarji bi naj bili uvrščeni v deseti razred, ki bi moral vedno obsegati vsaj 20 posestnikov. Le-te naj bi javno ožigosali, jim vzeli pravico soodločanja v občinskih zadevah, njihove sinove pa brez izjeme poslali k vojakom. Če bi v naslednjem letu pri ponovni razdelitvi prebivalstva najslabši gospodarji ne dosegli boljšega razreda, naj bi jim prodali posestvo na dražbi in jih z družino vred izgnali iz občine. Pri tej klasifikaciji prebivalstva naj bi sodelovala duhovščina, ki bi tako opravila koristnejši posel, kakor pa da navaja podložnika k prenapetemu pobožnjaštvu in nadzemeljski popolnosti, kar je vse škodljiva izguba časa.Za spodbudo in pouk Dolenjca naj bi poklicali nekaj rodbin z Gorenjskega, kjer poljedelstvo, sadjereja, tkalstvo in druge obrti prav posebno cveto, in jih naselili na kemeralni posesti. Vzgled takih pridnih in delavnih ljudi bi gotovo ne ostal brez učinka pri dolenjskem kmetu." Op.: Rudeževo pismo je bilo 4. avgusta 1817 odposlano novomeški kresiji. (Vir: Kronika -časopis za Slovensko krajevno zgodovino, I. 1955) V A V 3 L, fl H Za današnji čas zelo zanimiva tema. Vsenaokrog se srečujemo z besedami kot zadolženost, recesija, gospodarska kriza, in kako se bo družba na svetovni, državni, lokalni ravni spopadala z navedenimi "grdobami", ki se jih je besednjak političnih vodij izogibal na daleč. Kaj lahko hitro ugotovimo? Malo beremo, malo poznamo zgodovinsko izkušnjo, pozabimo na nauke sv. pisma, kjer si sledi "7 debelih in suhih’ let, ko pridejo nad nas nadloge ... in konec koncev je človek s svojim ravnanjem skoraj nespremenjen skozi pisano zgodovino. Že kratek povzetek gornjega razmišljanja A. Rudeža daje smernice izboljšanja položaja prizadetih, danes bi govorili o socialni politiki, o ukrepih, ki bodo sanirali negotovo stanje, popravili gospodarsko stanje. A. Rudežu bi pritrdili predvsem v prvem delu, kjer govori o pretiranih in neutemeljenih davkih ( vprašanje za vse, ki vodijo politiko na državni in lokalni ravni), o vprašanju povzročanja izdatkov ti. javne uprave (proračunski uporabniki), ki je običajno na podobnem nivoju, kot daje zgornja primerjava prevelike zaposlenosti za obseg dela, o visokih cenah storitev in organizacij pod patronatom države ... Morda zveni zamisel o klasifikaciji prebivalstva in njegovem izvajanju za današnji čas kot anahronizem, poskočili bi številni varuhi ustave, civilna združenja... v svojem bistvu pa, prevedeno v današnji čas, govori o "kriznih menedžerjih", pripeljanih od drugod oz. trgu in” prostem" pretoku predvsem ljudi, ki prinesejo nov veter, nove ideje, druge oz. boljše delovne navade... in s tem boljše, konkurenčno delovanje v okolju in napredek z vidika tekmovalnosti, ki vodi k večji materialni blaginji. Kdaj pa sreča "sreča" človeka... pa je stalno retorično vprašanje za prejšnje, sedanje in prihodnje rodove. Veseli me, da sem odkril to pisanje graščaka A. Rudeža, njegova jasno izražena prepričanja, ki danes manjkajo mnogim v službi in služenju ljudem oz. delovanja v "javno dobro". Vsem Ribničanom pa v vednost o liku in delu A. Rudeža, kot ga predstavlja njegov odgovor dunajski vladi... Rudeževo pismo na svetlo spravil in skromen komentar prispeval: Marjan Petek Rešeto 9 »i * r><»e >■ HZ5««irvi aEomixiwjL$Eo«[ ^ ROJEN V SRAJČKI Mama mu je vedno govorila »Ti si rojen v srajčki,« kar pomeni, daje srečen. Le kdo je to? Nihče drug kot eden izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov, esejist, prevajalec, urednik in častilec trte, vina in življenja nasploh in ja, predvsem srečen človek, Tone Pavček. V zares prijetnem vzdušju jesensko obarvane Škrabčeve domačij je z njim 6. novembra kramljal Lado Ambrožič, znani televizijski novinar in publicist, ki pa v tem večeru ni prišel do izraza, kar je seveda prav. Vse oči, misli in pozornost so bili usmerjeni v Toneta Pavčka, tako polnega energije in zadovoljstva, pristnega veselja in sproščenosti. Ljudje, ki so prišli zares od blizu in daleč ter napolnili skedenj Škrabčeve domačije ne samo do zadnjega kotička, temveč spodaj in zgoraj, zunaj, noter, stojišča in sedišča, tako številnega obiska še ne pomnijo. Zadržali so se tudi po koncu: želeli so gostu stisniti dlan, mu izreči čestitke za vsa čudovita dela, pesniške zbirke, ljubezen do slovenskega jezika, ki jo preliva v mlajše rodove in v vse nas, ter zagotovo tudi ob visokem življenjskem jubileju, ki ga je praznoval letos. Osemdeset let bi mu težko prisodil, kajti njegova ustvarjalna žilica in polnost življenja sta neprestani vir novih in novih del. Pavček je bil v teh koncih prvič in še posebej je bil vesel, da je bil na Škrabčevi domačiji, kajti pater Stanislav Škrabec je bil tudi v njegovem Novem mestu, kjer je leta 1870 napisal pomembno razpravo O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi. Prav gotovo je ne samo Novo mesto skupno p. Škrabcu in Pavčku, temveč tudi ljubezen do maternega jezika. Z navdahnjenim zanosom je pripovedoval o dveh domovinah, ki jih ima, o melodiki njunega govora in o posebnostih, katerih delček je odkril tudi nam: Dolenjska je domovina, kjer se je rodil, ki je prava neskončna mehkoba, veselost in barvitost ter domovina plemenitega fantiča-cvička. Istra pa je druga domovina, kjer živi že 40 let, je bolj melanholična, njeni kamni, pa tudi drevesa, soline in morje so polni sivine, a hkrati je tako dobra in lepa, da jo je hipoma vzljubil. Zanjo pa je značilen težak in pedanten refošk. Pisatelj Jože Udovič je nekoč dejal, da »tam, kjer te je ‘zadelo’, tam si za vedno doma,« in Tone Pavček pravi, da ga je tudi v Istri zadelo, zato je tudi tam doma. Tako je poleg vinogradnika postal tudi gojitelj oljk. Pripovedoval nam je o sproščenosti, ki ni nekaj, o čemer bi govorili, temveč je tako treba živeti, pa o ženskah, za katere pravi, da lepšajo svet, govoril je o politiki, ki ga ni nikoli zanimala, pa tudi o ravnicah in grbinah življenja, brez katerih ni nikogaršnje poti in ne napredka. Vse je treba delati s pravim tempom, ne prehitro in s pravo zbranostjo. Pavel Golja, pesnik in direktor Slovenske drame, ga je naučil »s pravim tempom pesmi pisat in vino pit. Rekel mi je, da ne znam pesmi pisat in ne vina pit, da vse delam prehitro, brez ‘andahti’. Si mislite - meni, ki sem s cvičkom gor raste! in že nekaj let pisal pesmi, da ne znam pisati in ne piti? Toda videl sem, imel je prav. Pesem mora dozoreti v tebi in to potem počasi spravljaš na piano. Ponovno sem se učil. In vesel sem, da sem sel« Po diplomi pravnik, po glasu pesnik in po navdušenju še vedno otrok, ki je ‘kriv’, da smo obdržali otroško gledališče, je bil in je Tone Pavček v središču slovenskega žitja in bitja že od leta 1953 - odkar je skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem izdal Pesmi štirih. Veliki prevodni opus, s katerim je Slovencem približal vrhove moderne ruske poezije XX. stoletja, šestnajst pesniških zbirk za odrasle in še več knjig za otroke je sledilo v petinpetdesetih letih, ki jih je zaznamoval med drugim tudi kot urednik na televiziji ter pri Cankarjevi založbi, kot direktor Mladinskega gledališča in predsednik Društva slovenskih pisateljev. V nacionalni spomin se je za vekomaj vpisal z znamenitim branjem Majniške deklaracije na Kongresnem trgu leta 1989, v naša srca in prvi spomin pa z Jurijem Murijem, ki smo ga vsi tako radi prebirali. In kljub številnim delom, priznanjem in pohvalam ostaja skromen, kar se kaže v tem, kako spoštljivo in pohvalno govori o drugih avtorjih, jih citira in prebira. Pravi, da jih on sedaj šele dohiteva. »In so najlepše pesmi že napisane?« je zanimalo Lada Ambrožiča. »Ne vem. To mislim, da ne. Veste, biti pesnik je božji dar, milost. Upam, da bom še veliko in lahko pisal,« je skromno, a z veseljem nad prihodnostjo odgovoril Pavček. Mati je bila Pavčku svetel zgled in z modrostjo je v njem vzbujala občudovanje, saj gaje vedno znala toplo bodriti in ga s pravo besedo vzpodbuditi, še zdaj mu odzvanjajo njene besede: »Kar drugi zmorejo, tudi ti lahko.« Vedno trden v načelih in blag do ljudi, pa prešeren v nasmehu in živahen do življenja, je čudovit večer, ki je bil ne samo pesniško obarvan, ampak tudi posut z življenjsko modrimi iskricami, zaključil s pesmijo Konec, ki je slavnostno zaokrožila celoten večer. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ RIBNIŠKI PIHALNI ORKESTER pod taktirko dirigenta prof. Jerneja Šmalca prireja TRADICIONALNI LETNI KONCERT v soboto, 13. decembra, ob 18. uri v dvorani IDEAL v Ribnici VABLJENI Vstopnine ni V letu 2008 so nastop in delovanje orkestra podprli: OBČINA RIBNICA, OBČINA SODRAŽICA, OBČINA LOŠKI POTOK SPONZORJI: NLB d.d. Ljubljana, INOTHERM d.o.o., Posestvo UGAR d.o.o.,R.INŽENIRING d.o.o., VIBOR d.o.o. PODPORNI ČLANI - Pravne osebe: Prevozi POINT Ana Krajec s.p., Posestvo UGAR d.o.o. / Fizične osebe: Pavel Hočevar, Rakitnica; Jože Levstek, Nemška vas; Alojzij Geize, Ribnica; Jože Tanko, Breg; Jurij Rudež, Ribnica; Janez Pelc F., Ribnica, Dušan Golob, Črna vas DONATORJI: KUSS d.o.o., POMURSKI SEJEM d.d., Tiskarna LINEAR-Tomaž Ilc s.p., JSKD Ribnica, TD Ribnica, SDS OO Ribnica, Farme IHAN d.d., Enota Klinja vas, Dnevni bar HENIGMAN, TRIM SPORT d.o.o., Pizzerija HARLEKIN, TD Grmada, LEKARNA Ribnica, Radio URBAN, KGZ Ribnica z.o.o., Polnilnica COSTELLA Medijski pokrovitelji: R-KANAL, REŠETO, RADIO URBAN, RADIO UNIVOX KUD Ribniški pihalni orkester prireja koncert v sodelovanju z JSKD, Območna izpostava Ribnica Odprtje novega oddelka ljudskih glasbil - citer V jubilejnem šolskem letu 2008/09, ko s ponosom praznujemo 45. obletnico delovanja Glasbene šole Ribnica, se nam je uresničila želja, ki je tlela že kar nekaj časa. S 1. septembrom smo namreč vpisali tri učenke na inštrument, ki ga doslej še nismo poučevali. Citre, vsem znano in mnogim Slovencem še posebej ljubo glasbilo, morajo gotovo imeti svoje mesto v okviru osnovnega glasbenega izobraževanja. Naša želja je, da v prihodnjih dveh letih vpišemo novih pet učencev in tako dosežemo želeno število osmih učencev. Seveda pa vsaka novost za sabo povleče tudi precejšnje stroške in tudi v našem primeru ni bilo drugače. Visoki stroški nakupa citer, akustičnih miz in drugega pribora ter notne literature so bili za našo šolo precejšen izziv. Na naš klic po pomoči se je takoj odzvalo vodstvo Nove ljubljanske banke d.d. Podružnica Kočevje. Po dogovoru o sponzoriranju so se odločili, da nam prispevajo kar polovico stroškov 2. 800 EUR vrednih vrhunskih nemških citer, ki bodo mnoga prihodnja leta služila in zvenela na šoli in izven nje. NLB d.d. Podružnica Kočevje se je že v preteklih letih izkazalo kot podjetje, ki mu je zelo mar za dejavnost glasbenega izobraževanja. Vsako leto so s svojimi prispevki omogočili nakup inštrumenta ali organizacijo raznih dogodkov. Zato smo jim iz srca hvaležni. Z manjšo donacijo pa so k nakupu citer pripomogli tudi v podjetju Grča d. o. o., kateremu se prav tako zahvaljujemo. Na koncertu ob dnevu šole, 8. decembra, bomo s simbolnim nastopom učenke citer in v zahvalo sponzorjem obeležili novo pot oziroma začetek oddelka citer, zaklada slovenskega ljudskega izročila, ki bo v prihodnosti gotovo še pridobil na pomenu. Matjaž Jevšnikar ravnatelj Glasbene šole Ribnica Mlada učenka citer - Karin Bojc Petek, 26. december, ob 18. uri, dvorana Športnega centra Ribnica Ob koncu leta prirejamo tradicionalni BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT Božično - novoletno zgodbo bodo oblikovali znani pevci in glasbene skupine Ribniške doline, nepogrešljivi pihalni orkester, glasbena šola, ki bo praznovala 45 let svojega delovanja, humoristični del pa smo zaupali VETD Hrovača. Pridite sami ali z družino, vstopnine ni! KAVICO Z ZUPANOM smo dejansko spili tisti, ki smo se odzvali povabilu kočevske Univerze za tretje življenjsko obdobje. Priložnosti za neformalen klepet z glavo Občine na tak način še nismo imeli, domislila pa se je je Majda Valda, ki je enak projekt začela tudi v Velikih Laščah. Opaža sicer, da je med ljudmi še vedno veliko spoštovanje do županov in kljub temu, da pridejo, si ne upajo vsega vprašati in se do njih vedejo bolj zadržano. Toda ribniški trije pogumneži, ki so se od 10 zainteresiranih članov Univerze 11. novembra vendarle pojavili v Miklovi hiši, so si upali vprašati prav vse. Župan Jože Levstek je povedal, da je ribniški dom za ostarele že na prodaj in da so ga prvi prišli pogledat Avstrijci. Bili so menda sila začudeni, da je v takem podeželskem okolju zrasel tako imeniten dom, se ustrašili standarda, ki bi ga morali vzdrževati, in odšli dmgam iskat nekaj zanje primernejšega, z ekonomsko računico. Ribniška občina je še zadnji čas ušla recesiji, saj se je investitor Vegrad zaradi bančnih kreditov znašel v težavah in vprašanje je, kdaj bi potem imeli Dom. Med slušatelji in županom se je vnela razprava, ali imamo Ribničani res nadstandarden dom, ki si ga naši ljudje ne morejo privoščiti (v Domu jih je zdaj okrog 50), in ga zato pretežno zasedajo Ljubljančani, ali pa smo lahko srečni, da ljudje niso strpani v čumnate, kjer bi počasi čakali na konec življenja. Resnica je nekje vmes, pravijo tisti, ki se jim zgodba nikoli ne zdi črno - bela. iešBro Mlajši razpravljavec je prepričan, da bomo morali spremeniti logiko razmišljanja: poceni bivanja v Domu, hiše, stanovanja, zemlje in gozda pač ne bomo mogli imeti v enem paketu in se bo treba nečemu odreči. Če se preseliš v dom, bog daj, da imaš kaj lastnine, s čimer ga boš poplačal, drugače jo boš pač prisiljen prodajati. Na kupu bogastva ne bo več moč sedeti, dediči pa si bodo dediščino obetali le, če bodo za najbližje poskrbeli na kak drug način. Razpravljavci so župana opozorili, da v Ribnici že več kot 15 let sploh ni možno graditi in da bi bilo treba nujno izvajati in povečati davek na nezazidana stavbna zemljišča. Kaj podobnega bi se moralo narediti tudi lastnikom starih hiš, ki le-teh, kljub temu, da v njih ne živijo, nočejo prodati in nam zato hudo kazijo videz mesta in Dolino. Potrebni bi bili bolj rigorozni ukrepi in lastnina bi morala postati finančno breme, da bi se vzpostavil nek red, so si bili enotni prisotni. Župan je spregovoril o pridobitvah, o katerih smo že pisali, priznal pa je, da se je zalomilo pri gradnji mrliških vežic na Velikih Poljanah. Ta postavka je venomer črtana iz proračuna, zdaj pa naj bi bila neka bolj skromna oblika vežic postavljena leta 2009. Vežice bi stale poleg obnovljene cerkve sv. Tomaža, ta pa je pod spomeniškim varstvom in bi bilo treba upoštevati smernice, ki bi občino stale 400.000 evrov. Bliža se novo leto, nizajo se obljube in delajo načrti. Med županove in občinske sodijo negovalna bolnišnica, dializni center za južni del Slovenije, saj se jih menda več kot 30 dnevno vozi v Ljubljano, za sedem odstotkov letno pa se povečuje delež dializnih bolnikov. Župan razmišlja tudi o novi lokaciji za varstveno delovni center, v fazi projektiranja pa so igrišča za Knafljev in Prijateljev trg. V proračunu za prihodnje leto naj bi stala postavka za obnovo športnega kompleksa v bivši Kasarni, gradila se bo nadomestna avtobusna postaja, ostalo pa bomo zvedeli morda na drugem klepetu, ki bo v torek, 16. decembra ob 16. uri, prav tako v predavalnici Miklove hiše. Alenka Pahuue 11 z>KLoreTrsi%iice: Nagrajenci so se fotografirali z županom in novo vodjo TlC-a. 1. nagrada: Ivanka Juvane z Velikih Poljan, Mojca Jelušič iz Gornjih Lepovč, Sabina Peterlin iz Žlebiča. 2. nagrada: Janez Andoljšek iz Gornjih Lepovč, Danica Polovic iz Ribnice in Stanka Dolšak od Vintarjev. NAGRAJENCI OLEPŠEVALNE AKCIJE KAR VSI UDELEŽENCI Šest pogumnih se je pustilo ocenjevati letos in tekmovati v akciji Ribniška dolina - čista in urejena, zato je organizatorju, Turistično - informacijskemu centru, jasno, da bo treba spremeniti koncept. Pred nekaj leti, ko se je akcija, ki jo v celoti finančno podpre Občina, začela, se je prijavljalo preko 20 prebivalcev, zadnji dve leti pa jih je bilo toliko, da so letošnjim tekmovalcem kar vsem podelili nagrade. Dejansko sijih tudi zaslužijo, saj je strokovnjakinja za oblikovanje vrtov in ekološko vrtnarjenje Nevenka Breznik na podelitvi v Miklovi hiši 6. novembra dejala, da je vedno vesela, ko se vozi skozi naš konec in ga ima po urejenosti z rožami za enega najlepših v Sloveniji. Tak padec udeležencev niti ne preseneča, bolj presenetljivo je bilo, da se je leta prijavljalo toliko ljudi, saj je izjemno neprijetno samega sebe izpostavljati kot najboljšega. Ljudje smo pač taki, da se hitro začnemo primerjati s tistimi, ki se jih poudarja kot zgledne primere in to potegne na dan tudi niz kritičnih opazk v stilu: Njega so izbrali? On(a) pa že ni... Na Velikih Poljanah so se lotili podobne akcije in njena pobudnica Mara Okorn je uvidela, da se tej najmanjši krajevni skupnosti obnese naslednji koncept: komisija avgusta in v začetku septembra nenajavljeno obišče prav vse hiše in dvorišča ter jih nato ocenjuje. Do sedaj ji še nihče ni prepovedal vstopa na svojo posest ali kakorkoli ugovarjal, akcija je celo tako pridobila na veljavi, da so domačini kar užaljeni, če se ne pride k njim, pravi Okornova. Poljane si hojo od hiše do hiše lahko privoščijo, ker so majhne, Ribnica veliko težje, vendar bi se komisija lahko podala na to pot, saj se že na oko vidi, da določeni domovi izstopajo po videzu. Je več dela, zato se mora najti način, da bo tudi članom komisije vredno se potruditi za akcijo, ne pa da bodo tako kot letos postavljeni pred fotografije. Žal je splet okoliščin nanesel, da je zdaj že bivša vodja TIC fotografirala udeležence tekmovanja, na podlagi tega pa je komisija ocenjevala najboljše, a fotografija nikoli ne more zajeti celotne olepševalne zgodbe. Priporočamo, da akcija ni več tekmovanje, kar s prijavo na razpis gotovo je. V osnovi naj bi prispevala k lepši podobi kraja in je potrebno dejansko vzeti si čas, hoditi naokrog in dobro opazovati. Zabeleži se najboljše, se domače prosi za dovoljenje, da njihovo fotografijo in ime objavijo na zaključni prireditvi, se priredi razstava, organizira pogovor, kjer se lahko zaljubljenci v vrtičkanje pomenkujejo in izmenjajo izkušnje, strokovnjaki pa jih usmerjajo. Na tokratnem strokovnem predavanju, ki je sledilo podelitvi in ga je kot uvodoma rečeno vodila Breznikova, so lahko slišali, kako premagovati križe in težave z okrasnimi rastlinami. Večina to že ve, malokdo od nas pa pred okraševanjem balkonov naredi načrt. Praviloma se le namnoži rastline od lani ali pa spomladi kupi v vrtnarijah tisto, kar se nam najbolj zapne za oko. Breznikova priporoča, da razmislimo vnaprej, kaj bomo posadili naslednje leto in bi bilo najbolje, da bi vsakoletne nasade fotografirali ter po sliki ugotavljali, s čim smo zadeli v črno in kje smo ga docela polomili. Narišemo razporeditev korit, izberemo preizkušene rastline, ki bodo ogrodje zasaditve, upoštevamo fasado in stil hiše, pa tudi barvo gredic, saj se barve med seboj ne smejo tepsti. Obstajajo zakonitosti, kaj je primerno oz. barvne lestvice. Malce je treba preštudirati tudi literaturo, katere rastline lahko sobivajo, saj je trend zasaditve mešanih struktur v koritih marsikomu nakopal slabo voljo. Skupaj moramo posaditi rastline s podobnimi zahtevami, drugače nam lahko afriški smilj ali bidens pre-rasteta bršljanke. Škarje v roke!, je svetovala Breznikova. Nasprotno pa menda vsi uporabniki pohvalijo korita z vodno rezervo, ki omogočajo lepše zasaditve z manj truda. Vanje lahko posadimo še enkrat več rastlin kot v navadna korita in se otresemo največje napake pri vzgajanju rastlin - premočnemu zalivanju. Naj nas ne zavede lepo vreme in kupujmo poganjke konec aprila ali v začetku maja - postavimo jih v zavetje ali pokrijemo s kopreno, ne shranjujmo pa jih v zaprtih prostorih. Tole smo vam bili pripravljeni zapisati za pokušino, ostale napotke pa zveste, če pridete na takšne zaključne podelitve... TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER Z NOVO VODJO EVENTIM N c Vesna Savič, ki je dve leti in pol pogumno vpeljevala nove poti v ribniškem turizmu in ga približevala modernim smernicam, je odšla v svoj rodni kraj Brežice, kjer začasno vodi tamkajšnji Zavod za podjetništvo in turizem, mi pa smo v Turistično-informacijskem centru dobili novo vodjo. 27-letna Cerkničanka Helena Vičič je službo nastopila 1. oktobra, dobro leto zatem, ko je v Ribnici predstavila svojo diplomsko nalogo na temo čarovniških procesov. S takratnim zavodom, ki je skrbel za projekt Od Idrijce do Kolpe, se je dogovarjala celo za vzpostavitev čarovniške turistične poti, a je medtem zavod prenehal delovati in z zgodbo vsaj začasno ni nič. Ker zgodovinarka prihaja iz podobnega majhnega okolja, ugotavlja med Cerknico in Ribnico niz podobnosti: predvsem je turizem še vedno v povojih, priložnosti in ovire pa skoraj identične. »Napredek v razvoju turizma vidim predvsem v nenehnem delu z ljudmi in v tem, da se turističnim ponudnikom posreduje pomembne informacije, se jim omogoči izobraževanje in se jih vključuje v mreže istih interesnih skupin. Pomembna je izmenjava dobrih praks, da se tudi čez občinske in državne meje pogleda, kako drugje delajo. Seveda, če imajo ljudje do tega voljo. Potreba po razvoju mora priti od ljudi samih,« pravi Helena Vičič. Morda bo njena pot le lažja, ker se je v turizmu že preizkušala. Že kot študentka je delala kot vodnica za Postojnsko jamo in Tehniški muzej v Bistri, kasneje pa naredila še licenco za vodnika in vodila za različne agencije. Pripada skupini Mladih projektnih menedžerjev v sklopu Notranjskega ekološkega centra (NEC), kjer se izobražujejo tudi o Leaderju, v katerega je vpeta celotna lokalna akcijska skupina od Idrijce do Kolpe, med njimi Tl C Ribnica. Preko iste skupine se je udeležila Euracademije (trajnostni razvoj podeželja) in bila na dnevu odprtih vrat Evropske unije mest in regij v Bruslju. Tekst in foto A. PAHUUE Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve, ki so v sistemu Eventim. Za mesec november smo izbrali nekaj prireditev za vas: • Golan Project, sodobni elektronski zvoki prepleteni s tradicionalnimi tango ritmi, 8. 12., v Tvornici kulture v Zagrebu • Sžensk.com, komična navodila za uporabo moških, 14. 12., v Kulturnem domu v Mengšu • Jamski človek, komedija in svetovna uspešnica avtorja Roba Beckerja, 18. 12. v Siti teatru v Ljubljani. • Oliver Dragojevič, mojster dalmatinskih balad, 19. 12., v Športni dvorani v Kočevju • Gibonni, eden najuspešnejših hrvaških izvajalcev, 27. 12., Kongo hotel, Grosuplje V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko in SNG Dramo. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: turizem. ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! Na podružnični šoli Dolenja vas smo se zelo razveselili pisma Turistične zveze Slovenje. Sprva nismo mogli verjeti, da je res namenjeno naši šoli, saj se je začelo takole: » Spoštovani nagrajenci! Uresničevanje projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna je bilo tudi letos uspešno. Med nagrajenci ste tudi vi...« Dolenjevaška podružnična šola druga najlepše urejena Državna ocenjevalna komisija si je natančno ogledala šolo in poizvedela o naši okoljevarstveni usmerjenosti. V kategoriji šol, zgrajenih do leta 1980, smo dosegli 2. mesto. Prav to je bil razlog, da smo se 15. novembra podali na pot: ravnatelj OŠ Ribnica France Ivanec, predstavnica občine Ribnica Zalka Gorše, iz ROŠ Dolenja vas pa Sonja Pogorelc, Marija Henigman, Bernarda Benčina, Špela Gornik Oražem in Janez Andoljšek. Povabljeni smo bili na podelitev priznanj s kulturno prireditvijo v Terme Olimia. Prejeto priznanje nam je v veliko veselje in hkrati obveza, da ga upravičujemo. Potrudili se bomo, da bo dolenjevaška šola še naprej v ponos krajevni skupnosti in občini. Vodja POŠ Dolenja vas ŠOLSKA EKIPA, KI JE PREJELA VISOKO PRIZNANJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE ^0NJA PoGORELC Fotoarhiv šole RESETP.RIBNICA '■M SIQL.NET m ^ t Turistična z »- :a Slovenije Podružnični osnovni šoli Dolenja s pečatom gostoljubnosti za teto 2008 2. mesto vas Priznanje, ki je šolo prijetno presenetilo matniJL mitsvpsjl vtsi s/v21:2:1 arm v'vx im Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA FAJDIGA Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Še posebna zahvala sosedi Anici za prijateljstvo in skrb, da je pokojna mama lahko užila vse trenutke topline doma, preden je zatisnila oko. Hkrati zahvala zdravnici dr. Jerankovi, patronažnim sestram, Francetu za poslovilni govor, gasilcem, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred in Komunalnemu podjetju Ribnica. ŽALUJOČI VSI NJENI Ni res, da je odšel -nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, brata, strica in svaka Dragana Golije iz Ribnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje in ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala ravnatelju OŠ Ribnica Francetu Ivancu za poslovilne besede, prav tako gospodu župniku Antonu Brčanu za cerkveni obred. Enaka zahvala dr. Lovšinovi, pevcem in Komunalnemu podjetju Ribnica. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI VABI Starostnike, stare nad 65 let, na družabno srečanje, ki bo v četrtek, 4. decembra, v gostilni Pugelj, Lepovče 23, s pričetkom ob 13. uri. Poleg pogostitve bomo poskrbeli tudi za kulturni program v sodelovanju z Glasbeno šolo in OŠ Ribnica. Prijave sprejemamo do ponedeljka, 1.12., po telefonu 836 20 56 ali 040 689 209. Otroke, stare od 6 do 14 let, vabimo na ustvarjalne delavnice, ki bodo potekale v prostorih OZRK Ribnica v Goriči vasi 11a (Zgradba Komunale Ribnica) s pričetkom ob 17. uri v petek, 28. 11., 5. 12. in 19. 12. Vse redne krvodajalke in krvodajalce v starosti od 18 do 65 leta in vse tiste, ki se boste odločili za to plemenito in humano dejanje prvič vabimo na redno krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek, 18. in petek, 19. decembra, v dvorani Športnega centra Ribnica od 7. do 13. ure. S seboj obvezno prinesite veljaven osebni dokument s fotografijo. ZAHVALA Območno združenje Rdečega križa Ribnica se zahvaljuje Javnemu komunalnemu podjetju Komunala Ribnica za pomoč pri selitvi. /S' Življenje je prerojevanje, je večnost vsakega bitja, brezmejna narava je njegov dom. Odšel si tiho in spokojno. Za vedno si ostal v naših srcih. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka JOŽETA PAKIŽA - LukČEVEGA (11. 11. 1950 - 12. 11. 2008) z Brega pri Ribnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje, kakršnokoli pomoč v trenutkih žalovanja ter slovo od pokojnika na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste izrazili spoštovanje do njega in ste ga ohranili v lepem spominu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI RESETO.RieNICA' VZPOSTAVITEV KATASTROV gospodarske javne infrastrukture v JV Sloveniji Mestna občina Novo mesto v partnerstvu z 19 občinami jugovzhodne Slovenije izvaja triletno operacijo »Vzpostavitev katastrov GJI v JVSLO« (gospodarske javne infrastrukture). Skupna vrednost operacije je 300.000 EUR. Za izvedbo operacije je na 3. javnem razpisu »Razvoj regij« pridobila 212.499 EUR sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Kaj je Gospodarska javna infrastruktura? (GJI) Med GJI spadajo omrežja in naprave, ki zadovoljujejo osnovne človekove potrebe (oskrba z vodo in energijo, ravnanje z odpadki, prometno omrežje, zagotavljanje sodobnih telekomunikacijskih naprav). Je eden temeljnih meril razvitosti vsakega okolja in eden temeljev bodoče gospodarske rasti. Operacija izgradnja objektov GJI je zelo pomemben segment razvojnih programov na ravni občin in regij. Razlogi za izvedbo Evidentiranje, vzpostavitev in vodenje podatkov GJI omogoča prikaz zasedenosti in opremljenosti prostora z objekti javne infrastrukture. Je podlaga za odločitve, vezane na razvoj in upravljanje gospodarskih javnih služb, kot tudi za odločitve na področju gradnje in načrtovanja prostora. Vpis v zbirni kataster GJI je zakonska obveza občinam (Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. I. RS 33/2007) in Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Ur. I. RS, 9/04)). Država potrebuje le osnovne podatke, ki jih vodi v zbirnem katastru GJI občine, izvajalci gospodarskih javnih služb, pa za dobro gospodarjenje potrebujejo podrobnejše podatke. Stanje podatkov o GJI Razlike stanja podatkov GJI med posameznimi občinami JV Slovenije so precejšnje. Zaradi velike količine še neevidentiranih podatkov bo potrebno v prihodnjih letih prioritetno urediti stanje na področjih vodovoda, kanalizacije ter cest. Ocenjena vrednost količine podatkov je ca. 2.100 km vodovoda, 500 km kanalizacije ter 2.700 km cest. Ocenjujemo, da okrog 30 % podatkov vodovoda in 35 % podatkov kanalizacije ni ustrezno evidentiranih ter da nastajajo težave pri usklajenosti med občinskimi odloki o kategoriziranih cestah, banko cestnih podatkov ter katastrom cest. Nekatere javne službe so v preteklosti že vzpostavile svoje geografske informacijske sisteme za vodenje katastrov GJI, vendar nobena služba nima popolnega stanja podatkov. Za potrebe regionalnega vidika katastra GJI bo izdelana analiza stanja obstoječih podatkov GJI za vse občine, ki v operaciji sodelujejo. Analiza obstoječega stanja je ključna za primerjavo stanja med občinami in osnova za ovrednotenje celotne operacije v regiji. Analiza stanja je nujno potrebna, saj je na enem mestu nemogoče pridobiti ustrezne podatke o stanju podatkov GJI po posameznih občinah in izvajalcih gospodarskih javnih služb. Analiza stanja GJI bo osredotočena na objekte GJI, ki so v lasti občin. V analizi bodo zajete ceste, vodovod, kanalizacija in javna razsvetljava ter dodatno še javne in zelene površine ter pokopališča. Ribniška avtobusna postaja Z ureditvijo križišča pri Žulju smo izgubili eno izmed dveh avtobusnih postajališč v mestu, pri Upravni enoti. Nadomestno in tudi osrednja postaja naj bi bila zgrajena do konca leta 2010, za Vrtcem Ribnica. Projekt je del izgradnje severne servisne ceste, ki bo potekala ob železniški progi, od križišča Krošnjarske poti do Inlesovega skladišča. J0hO:—. asfaltna mulda J05G> PODJETNIŠKE in DRUGE INFORMACIJE Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www. podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Drugi javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja. Razpisnik: Slovenski regionalno razvojni sklad. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem z začetnimi investicijskimi projekti podjetniškega značaja. Namen: sredstva se dodeljujejo v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri: vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki, bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Roki za oddajo prijav so: 28. 11. 2008, 15.12. 2008 ter 9.1. 2009. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/razpisi.html 2. Javni razpis za ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2008 (gozdna infrastruktura). Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za večjo izrabo proizvodnega potenciala gozdov in uvajanje proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa, večjo varnost pri delu v gozdu. Predmet podpore v okviru ukrepa so naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh M KG P. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp. gov.si/si/javni_razpisi/ 75 RESETP-RIBNICA d&jS S' SIQL1MET >i -1. i~ž* >i «■ 9 B I S T IV 0 z z \^ Kava za s seboj že od 5. ure zjutraj INaročila tudi na O41/534-777 S TEN KUPOINON V NESECU DECENBRU COCTAIL BREZPLAČNO SERVIS GSM / UMTS hi DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB 8.30h - 11.30h microerajože Šilc s.p. Hrovača 14A (vtrg. centru SPAR) 1310 Ribnica N95 ... 198,90€ 11.13.6 K660I ... 68,90€ 6555 ... 78.90€ SjŠt? in mnogi drugi ... (Akcija MOBITEL) MOBITEL zastopstvo Www.microera.si l ^ Tel: 01/8373116 Fax: 01/300 77 06 •o) GSM: 051/358 762 051/ 358 760 E-mail: info@microera.si k Bluetooth prostoročne avto-inštalacije < Instant INTERNET od 13.90 EUR !! k Paketi: POVEZAN111, 33 ter 55 POPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH! r JORAS CENTER, Pooblaščeni trgovec in serviser vozil ŠKODA IN SEAT Ob železnici 7,1310 Ribnica, Tel.: 01/83-69-045, E-mail: marija.joras@porsche.si GOSTINSTVO - TVR1ZEM PVGELJ Alojz Pugelj s.p. Lepovče 83, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 GSM: 031/760-697 Silvestrovanje in novoletniples s skupino GAMSI Istrana hrana in pijača, smerne cene, hitra postrešba, prijasno osebje 3 K Č, Vse podrobnejše informacije in rezervacije so vam na voljo na naših telefonih. Veselimo se vašega obiska in vas s spoštvanjempozdravljamo! Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica tel.; 836 26 29 GSM: 041/612 590 H0RMANN SERVIS Garažna in industrijska avtomatska vrata nadaljinsko upravt/an/e Protipožarna vrata Notran/a kovinska vrata Pogoni za vrtna vrata SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 Na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. ■ ADfOTiiaVIZUA ~ SLOVINUÄ ■hh. ■ m n % warn. V letošnjem letu praznujemo jubilejno 60 letnico obstoja našega podjetja. Prepričani smo, da smo v tem dolgem obdobju v našem okraju pustili globok pečat. V kolikor so se v tem obdobju naše poti križale, se vam ob tej priložnosti za vse dobro iskreno zahvaljujemo. Vabimo vas, da nas v mesecu decembru obiščete v našem novem razstavno prodajnem salonu na Kolodvorski 22 v Ribnici in se na lastne oči prepričate o raznolikosti in kakovosti našega proizvodno prodajnega programa. Vaš Inles SlBte.. ««■e s»«»-. m e mmmrn in— 3.*ieiidtf«-4aii6*6iW«We&l*SečOi»iiei»e4«kx'4iJSJ.'i2(K*rr.' STEKLARSTVO Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Kopelit steklo za delavnice Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve Intervencija 24 ur na dan VELIKA IZBIRA OČAL TV- uzvXj or* LASSA KI SVET OTROCI !!! Trgovino PIKAPOLONICA bo 18. decembra ob 17. uri obiskal Božiček. 5 seboj bo pripeljal tudi svoje zveste pomagače, kateri bodo uprizorili otroško igrico. 5TAR5I !!! Na vašo željo, lahko Božiček razveseli vašega otroka z izročitvijo darilnega paketa, katerega lahko sami izberete v naši dobro založeni in cenovno ugodni trgovini PIKAPOLONICA - Kočevje. Božiček bo izročal darila 18. decembra, takoj po končani predstavi otroške igrice, po 17. uri. OTROCI, narišite risbico na temo: Miklavž, Božiček, Dedek mraz in sodelujte 18. decembra v nagradnem žrebanju za praktične nagrade. Informacije: tel.: 01/895 21 93, gsm: 041 479 252 v 1. nadstropju NAMA center - Kočevje GOSTILNA barba ŽLEBIČ ISA, 1310 Ribnica GOSTlLNA.BARBA.DUJE@GMAIL.COM KULINARIČNA NOVOST V RIBNIŠKI DOLINI ! GOSTILNA BARBA DUJE V ŽLEBIČU! Nudijo vam: • dalmatinske jedi, • pristne slovenske jedi, • ribje jedi na sto in en način, • več vrst malic, • kosila, • poslovna kosila in večerje. Vaši rojstni dnevi, poroke in ostala praznovanja bodo gurmansko nepozabni. Odprto: • ponedeljek, od 10. do 14. ure, • torek , sreda , četrtek in petek od 10. do 22. ure, • sobota in nedelja od 11. do 22. ure. Informacije in rezervacije na tel. št. : 041 / 20 61 05 GOSTILNA BARBA DUJE VAS PRIČAKUJE! OPTIK čiMNIEZ POZNIČ ¥ Delovni čas: i m vsaK dan od 9h do 19h sobota zaprto fL * Spletne strani in spletne vizitke WJmßj * sP|etne tr90Vine in Portali rVI/lUSZ^t , Nadgradnja in posodobitev Z T* spletnih strani ^ # Sš( • Programiranje in oblikovanje po naročilu Več na naši Internetni strani - http://www.qolem-it.com ji."* Informacijske Tehnologije, Manca Tekavec s.p. Tel: 051 619 811 VELIKI OSOLNIK 13,1314 ROB TELEFON: 01/788-12-85 031/835-149 Slikopleskarstvo Peter Bojc ,&p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 Prigorica 79a, 1331 Dolenja vas Tel/Fax: (01 ) 836-41 -26 GSM 031 871 767 aljosa.kosorok@volja.net GEODETSKE STORITVE Aljoša koš o rok s. p. Kozmetični studio Nina Nina Tanko Bojc s.p. Hrovača 59a, 1310 Ribnica Mobi: 040-241-650 STORITVE: NEGA OBRAZA, NEGA TELESA, UREJANJE STOPAL, MANIKURA, TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAK, DEPILACIJA, LIČENJE, TRAJNI MAKE UP, TETOVAŽA TELESA, SOLARIJ, VSTAVLJANJE UHANOV NOVO-NOVO-NOVO REFLEKSOLOGIJA STOPAL jus :< KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: „ KUPON ZA NAG Rešitev:______,£ DNOI Pošta: Tel.: Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 15. decembra 2008. MALI OGLASI Prodam vhodna vrata, dobro ohranjena, višina 2m, širina Im. Tel.: 8360 109. Prodam novo, nerabljeno klop za fitnes (Bench), skupaj z utežmi. Tel.: 031 / 887 839. Družba za računovodske, revizijske storitve in davčno svetovanje Direktorji družb, samostojni podjetniki; DAFIN d.o.o. Šeškova ulica 14,1310 Ribnica Tel.: 01/8361-147, fax: 01/8369-141 E-mail: mirjam@dafin,si GSM: 041/761-668 Se zavedate, da računovodski podatek postane koristna informacija, če je posredovan v pravem trenutku ? Ste pripravljeni izvajanje računovodske funkcije prepustiti ekipi usposobljenih računovodij? Ste pripravljeni z računovodskim servisom zgraditi strokoven in Zaupen odnos? Če ste na vsa vprašanja odgovorili DA, potem se nam pridružite. Dodatna dejavnost družbe je tudi davčno svetovanje in opravljanje preventivnih davčnih pregledov. Začetek leta 2009 je pravi trenutek, da vstopite v krog naših poslovnih partnerjev. @ vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj > ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz. kombinacije različnih materialov > manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki I * is;- . 88 BEMME NEPREMIČNINE Fr« tanko S„. Del. čas: od 10 -17, sob, 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m’, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 m!, gospodarsko poslopje v izmeri 57 m’ in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m2, ter ca. 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu,cena75.113 EUR. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m!, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupajje 299.500 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje -stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR. RIBNICA - center, stanovanjske hišica, 9,30 x9.45 m2, izdelana do lil. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana, ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena, cena je 95.000 EUR. GROSUPLJE - Velika Loka, v središču vasi prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo 10 x 9m, zgrajeno leta 1979, parcela je velika 544 m2, infrastruktura je v hiši, vseljiva v nekaj mesecih, brez obremenitev, cena je 188.000 EUR. LJUBLJANA- Orlova ul., starejša večstanovanjska hiša, zgrajena leta 1935, v izmeri 161 m2, dvorišče v izmeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsa infrastruktura, cena 540.000 EUR. PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša, ca 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura, takoj vseljiva, lepa, mirna, sončna lega, vaška idila, cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela, v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove - nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v cenim, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA-strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007. v izmeri 49,20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin. takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR. Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 59,51 m2, v 2. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 83.000 EUR. Ribnica - center, trosobno stanovanje, v izmeri 74,63 m2, v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1981, delno obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 103.000 EUR. KOČEVJE- center, Cesta na stadion, dvosobno stan. v izmeri 62,02 m2, v prvem nadstropju, v večstanovanjski hiši, zgrajeno leta 2006, vsa infra struktura, dve parkirni mesti, ZK urejeno, takoj vseljivo, cena 82.000 EUR. LJUBLJANA- Ižanska cesta, pet in pol sobno stanovanje v izmeri 125,38 m2, (možni dve ločeni enoti), zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura v pritličju z atrijem 140 m2, takoj vseljivo, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena, cena 325.000 EUR. POSLOVNI PROSTORI LJUBLJANA - strogi center (Kersnikova), prodamo poslovni prostor v izmeri 100,05 m2, v tretjem nadstropju in dve kleti v izmeri 13,04 m2 z urejeno etažno lastnino, zgrajeno 1.1980, vsa infrastruktura, parkirišča v sosednji parkirni hiši, skupna cena je 335.000 EUR. GRADBENE PARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenom gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi. prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2, komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija, cena je 46.900 EUR. RIBNICA - HRASTJE, prodamo dve gradbeni parceli v izmeri ca 1500 m2, dostopna pot odmerjena, infrastruktura še ni izdelana, cena za m2je27EUR. RIBNICA - PODSTENE, neposredno ob cesti Ribnica - Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 7013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 72 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. VIKENDI: PADOVO pri Osilnici - KOLPA, stanovanjska hišica, 7,88 x 8,86 m2, zgrajena 2003, velikost parcele 516 m2, na lepi sončni lokaciji, 5 min. vožnje do reke Kolpe, vsa infrastruktura, dokumentacija urejeni, takoj vseljiva, cena je 82.000 EUR. ODDAMOVNAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA- Jurjeviča, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m2, z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m2je3,0EUR. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje, OPOZORILO ZA MALE OGLASE Po Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi bili odškodninsko odgovorni. Hvala za razumevanje. Uredništvo RESETQ.RIRNICA ' (pripravil Marko Modrej) VODNI KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekzu, povezanega s pokroviteljem nagrad ... 1. Malce čuden naslov tokratnega kviza, a ne? Na prvo žogo je res, sicer so pa ravno ti pozno jesenski dnevi kot nalašč za razvajanje v ... N kakšnem bližnjem jezeru V vodnem mestu Z gozdnih kotanjah 2. Ko govorimo o mestih v mestih, nas asociacija popelje recimo v ... B Ideal center O BTC City A labirint medvedjih brlogov pod Malo goro 3. Zdaj je postalo že bolj jasno, da govorimo o največjem poslovno, nakupovalno, rekreativno-zabaviščnem in kulturnem središču v Evropi, ki ga letno obišče ... D več kot 20 milijonov obiskovalcev V vsak peti Slovenec K velika skupina iz mesta Obama na Japonskem B A Mag. Andrej Mate je kot predsednik uprave podjetja Inles na letošnji prireditvi ob počastitvi praznika Občine Ribnica za gospodarske dosežke prejel ... imitacijo največjega okna na svetu Urbanovo nagrado ampak tega se pa res ne spomnim inles 60 le1 10. Astronomom naslednji podatek seveda ne bo tuj. Ostali boste pa malo ‘kalkulirali’. Na včerajšnji dan, 27. novembra, leta 1971 je pristala prva raketa ... P v Zadolju T na Jupitru L na Marsu 11. Na jutrišnji dan, leta 1943 pa se je rodila ... I Federativna ljudska republika Jugoslavija S Pavličkova Anica Č agencija za analizo ptičjega leta v Lepovčah 4. Z Japonske pa na Tajsko. Od tam prihajajo priznane maserke, ki v Vodnem mestu Atlantis v Ljubljani, v masažnem salonu s petimi masažnimi mesti, razvajajo v ti.... D Tajski četrti N Termalnem templju G Razglednem stolpu 5. Ostala dva tematska sklopa Vodnega mesta Atlantis sta navedena tukaj. Kateri od naštetih ne spada zraven? X ,' '/ O Svet doživetij z otroškim delom ^ ' H Dežela savn ^ M Biljardnica / j‘\ ^ 6. V objemu Vodnega mesta Atlantis se nahaja tudi prostor, v katerem usposobljeno osebje opravljala nego telesa. Nego obraza izvajajo z naprednimi preparati Dermalogica. Ta prostor se imenuje ... O Lakirnica E Kozmetični salon Atlantis J uf, tole je zame pa že preveč 7. Ozrimo se še malo po naši dolini. V soboto, 15. novembra, je v ribniški župnijski cerkvi nastopila mladinska glasbena skupina I.K.S., ki letos praznuje ... S peto obletnico delovanja V prvo obletnico nakupa novih bobnov B sedmo obletnico prvega javnega nastopa 8. Ko smo že pri obletnicah, katero obletnico letos praznuje največje podjetje po številu zaposlenih v naši dolini, Inles, d.d.? T 60. C 55. M 50. Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. decembra 2008. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad (celodnevno kopanje v Svetu doživetij, kopalno brisačo Atlantis, deko Atlantis, priročno baterijo s polnilcem za mobilni telefon, set badminton loparjev), ki jih poklanja VODNO MESTO ATLANTIS, BTC City Ljubljana. Pravilna rešitev 10. številke Rešeta je: PETEK TRANSPORT Nagrade, darilne pakete, ki jih poklanja PETEK TRANSPORT, Gornje Lepovče 99, Ribnica, prejmejo: NEJC MIHELIČ, Lipovec 38, 1331 DOLENJA VAS TATJANA KOŠIR, Gornje Lepovče 83, 1310 RIBNICA MIHA ČEŠAREK, Lepovče 38, 1310 RIBNICA TAJDA KUUN, Dolenji Lazi 24, 1310 RIBNICA BLAŽ MIHELIČ, Knafljev trg 3, 1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. re$etq.ribnk?a JJ|S;iOLNET 23 31 NESREČE Z MOTORNO ŽAGO ŠE VEDNO PREPOGOSTE Tečaji za varno delo z žago dobrodošli za vse lastnike gozdov, še posebej mlade Delavci zavoda za gozdove Ribnica smo s pomočjo inštruktorjev iz Srednje gozdarske šole Postojna organizirali dvodnevni tečaj za lastnike gozdov na temo Varno delo z motorno žago. Ribniški revirni gozdarji so se zopet potrudili in privabili na seminar 13 lastnikov gozdov iz vseh koncev Ribniške doline. Na tečaju se je znašel tudi znani ribniški igralec Džerdo. Kot že neštetokrat so nam rakitniški gasilci odstopili brezplačno prostore v gasilnem domu, kjer se vedno počutimo zelo dobro. Sečnja v zasebnih gozdovih je eno najnevarnejših opravil. Nezgode s hujšimi telesnimi poškodbami ali celo smrtjo so v Sloveniji zelo pogoste in v primerjavi s sosednjimi državami (Avstrija, Nemčija) dosti številnejše.Vzrok za nesreče je dostikrat Planinski utrinki neznanje, površnost, hitrost itd. Na Zavodu za gozdove se tega zavedamo, zato organiziramo izobraževanja na vseh področjih, ki so povezana z delom v gozdu.V sosednjih občinah pomaga pri tem tudi občina vsaj s plačilom kotizacije za udeležence, pri nas pa verjetno zaradi prevelike birokracije in premajhnega interesa to ni izvedljivo, sredstva pa so nekje namenjena za take zadeve. Kotizacijo v višini 40 evrov so tako poravnali udeleženci. Po koncu zanimivega teoretičnega dela so se lastniki pod nadzorstvom inštruktorjev lotili vzdrževanja svojih motornih žag. Za varno delo z motorno žago je zelo pomembno, kako je le - ta vzdrževana. Motorne žage so bile podvržene celovitemu čiščenju, podmazovanju in pravilne- mu brušenju verige. Nekateri lastniki so bili tega pomembnega opravila zelo vešči, drugi malo manj, s pomočjo dobre volje in kančkom smeha pa je vsem udeležencem uspelo usposobiti motorno žago za varno delo v gozdu. V lepem sončnem vremenu smo se naslednji dan vedro razpoloženi zapodili proti Grčarskim Ravnam, kjer so nas že čakale odkazane lubadarke. Najprej je ribniški inštruktor Gregor Češarek na zelo razumljiv način, ki ga je pod- krepil s hudomušnimi dodatki, prikazal varna načela podiranja (čiščenje okolice drevja, zasek, podžagovanje, naganjanje) in dela pri obdelavi podrtega drevesa (kleščenje, prežagovanje). Po opravljeni demonstraciji varnega dela so se oblikovale tri delovne skupine, vsak je izbral svoje drevo, ki ga je pod nadzorom inštruktorja podrl. Pri podiranju so bili zelo natančni, za manjše napake pa lahko krivimo le tremo, ki se je pojavila pri izkušenih kot tudi mladih sekačih. Po končanem seminarju smo imeli občutek, da smo se vsi skupaj marsikaj naučili ali pa obnovili pozabljeno znanje. Še posebej je dobro, da so se seminarja udeležili predvsem mladi lastniki gozdov, ki mislijo v svojih gozdovih delati sami. Vsak lastnik je dobil potrdilo o opravljenem tečaju. Seminarje na to in podobno tematiko bomo na Krajevni enoti Ribnica organizirali tudi v naslednjem letu in upamo, da bomo na ta način vsaj malo prispevali k varnejšemu delu v gozdovih. Vedno znova pa bomo poskušali pritegniti k sodelovanju tudi Občino Ribnica. Boštjan Tanko ZGS, KE Ribnica Kako se da lepo preživeti sobotni večer Čeprav je bilo ta sobotni večer hladno, smo v Cvarov skednj povabili ansambel Roka Žlindre. Vešči glasbeniki so imeli tisti večer “vajo", vaščani pa smo se ob veselih zvokih vrteli, da so bila topla oblačila kmalu odveč. Gostitelj je poskrbel za ogrevanje, mize in seveda plesišče.Za večerjo smo imeli golaž in odojka, pridne gospodinje so napekle pecivo, s pivom pa smo zalivali vse dobrote. Druženje, kjer se zbere staro in mlado, je prijetno doživetje, ker nas povezuje takšne, kot smo z vsemi prednostmi in napakami. Na ta večer sem se imela lepo Marija Lovšin Pravijo, da je jesen v gorah najlepša. Gotovo drži, prav tako kot dejstvo, da so gore posebno lepe pozimi, ko so vse bele in zalite, spomladi, ko vse brsti in zeleni, ter poleti, ko vse v rožicah dehti. Jeseni goram dajejo svoj čar macesni zlatih barv ter rjavo-rdeče-rumeno-zeleno listje in njih mehkoba po stezah, ko odpadejo. Če niso morda gore najlepše v vsakem letnem času, da le gremo v njih objeme? Planinci smo se od konca avgusta veliko potepali po naših in tujih gorah. Podali smo se na 4. skupni pohod s PD Kočevje, in sicer na Severni Velebit. Septembra smo se s Trubarjem podali po ribniških planinskih poteh, vikend prej pa odkrivali bogastvo razgledov s čudovitega razglednika na trentarski strani v osrčju vršacev, podali smo se na Zadnjiški Ozebnik (2084 m). Tudi oktobra nam je vreme služilo, v lepih skupinah smo se podali kar na štiri, s soncem obsijane vrhove. Na Krofičko (2083 m) in Strelovec (1763 m) nad Logarsko dolino (skupaj s PD Logatec), ter 18. oktobra na Palec (2026 m) in Zelenjak (2024 m) nad Ljubeljem. Na Martinovo soboto, 8. 11., pa smo odšli na izlet v neznano - na Martinov pohod Studenice. Doživeli smo čisto pravi krst vina in tudi kronanje vinske kraljice. Vodje pohodov s pomočniki in ostalimi vodniki so skrbeli za varnost in dobro počutje, vsi skupaj s pohodniki pa za veselo vzdušje, smeh in zadovoljstvo. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ 2H Pet let mladinske skupine I.K.S. BODI TO, KAR Sl »Življenje brez vere je prazno, brez upanja nesmiselno, brez ljubezni strašljivo, brez prijateljev pa je življenje nemogoče.« S temi besedami smo bili povabljeni na koncert Mladinske glasbene skupine I.K.S, ki v tem letu praznuje 5-letnico svojega delovanja, mnogih koncertov, prepevanj, projektov in skladb. Ribniška cerkev sv. Štefana se je 15. novembra spremenila v belo dvorano in s tem poudarila veselje, ki so ga mladi nosili v srcih, ter ga preko najlepšega zvoka stvarstva, pesmi in glasbe, ponesli do poslušalcev. Pred petimi leti pa je ravno to veselje do glasbe in petja združilo mlade pevke, pevce in glasbenike, ki so v medsebojnem druženju ob pesmi in glasbi spoznavali Kristusa. V kraticah njihovega imena se namreč skrivata opis in bistvo skupine - I.K.S pomeni ‘In Kristus sredi', ime pa je bilo izbrano na podlagi odlomka iz Svetega pisma (Mt 18, 20): »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« Na začetku koncerta, ki sta ga povezovala Marijana in Simon Korošec, sicer tudi pobudnika za oblikovanje skupine, je vse pozdravil domači župnik Anton Berčan. V pozdravu se je spomnil tudi začetkov duhovno ritmične glasbe okoli leta 1970, ko je tudi sam igral tako glasbo. »In ja, tudi bobni, električna kitara in drugo sodijo v cerkev, zakaj pa ne. Naj odmeva, doni in se sliši glasno, veselo. Želim, da bi vedno znova prinašali Boga, veselje in življenje v Cerkev in med ljudi.« Za uradni začetek mladinske glasbene skupine I.K.S štejejo konec julija 2003, ko se bili na prvih intenzivnih vajah v Vinici pri Kolpi. Vaj se je takrat udeležilo osem pevk in trije instrumentalisti, vodenje skupine pa je sprejela Lucija Geize, ki to delo opravlja še danes. Od tedaj se vsako poletje vračajo tja, da bi se naučili novih pesmi, utrjevali in izpopolnjevali vokalno tehniko, ustvarjali glasbo, se pripravili za različne projekte, ki jih imajo v načrtih, predvsem pa krepili povezanost in zagnanost. 28. septembra 2003 so prvič zapeli pri nedeljski sveti maši, kjer je bil blagoslov šolskih torb, 11. oktobra istega leta pa so si nadeli ime, ki jih krasi še danes. Od začetka torej skoraj redno enkrat mesečno pojejo pri nedeljski sveti maši. V teh letih so pripravili ali sodelovali v več projektih, med njimi so bile božičnice, pasijonske igre, sodelovanje s skavti pri prihodu betlehemske luči miru, zapojejo pa tudi pri poročnih mašah in na gostovanjih v drugih župnijah. Mnogi se čudijo njihovi zagnanosti, a sami pravijo, da jih povezuje predvsem prijateljstvo, ki se je razvilo skozi teh pet let. Danes si ne predstavljajo sobote brez zgodnjih jutranjih vaj, večglasnega prepevanja ob spremljavi različnih instrumentov in prijateljev, ki se nasmejani zopet snidejo. A tudi sicer se radi družijo, njihovo povezanost, prijateljstvo med njimi in Bogom pa ponazarja tudi njihov logotip, pripravljen ob praznovanju petletnice. Sestavljen je iz notnega črtovja v obliki valov, ki ponazarjajo mladostni duh skupine, hkrati tudi njihove vzpone in padce. Letos je v skupino prišlo 6 novih članov, tako da zasedba sedaj šteje 25 članov, od tega 3 instrumentaliste in 21 pevcev (5 izmed njih jih poprime tudi za instrument), pa seveda vodja skupine Lucija Geize, pravi motivator skupine. Prav gotovo največje presenečenje večera so bile za člane Gallusove značke, ki jim jih je vodja JSKD Ol Ribnica Jože Lampe izročil za večletno glasbeno udejstvovanje. Bronaste za 5 let in več udejstvovanja so prejeli: Judita Ilc, Helena Ilc, Teja Košir, Klara Debeljak, Nejc Ilc, Lucija Geize ter nekdanji članici Suzana Drobnič in Anja Trdan. Pred zadnjo pesmijo so se IKS-ovci zahvalili vsem, ki so jim pomagali in omogočili ta tlEšero koncert, prav posebej Luciji, in ji podarili čajni vrček - da bi kot čaj v vrčke vlivala vanje še naprej toliko veselja, znanja, ljubezni. Najlepša zahvala pa je prišla od staršev - zahvala svojim otrokom za čudovit večer »Bodite to, kar ste. Pogumno korakajte skozi življenje z zavestjo, da nikdar niste sami.« Podarili so jim svečke in dejali, da »vsaka svečka sama zase daje ‘švoh’ svetlobo, toda skupaj ustvarjajo močen plamen.« Druga tako lepa zahvala pa je bila zahvala pevcev svojim staršev, ki so jim bili vedno trdna opora. Čudovito petje, pa jasna izgovarjava in dinamika, neizstopajoči glasovi, temveč povezani kot oni sami v celoto, predvsem pa izrazi na obrazih so potrjevali, da so pevci z dušo in telesom ter da neskončno uživajo in čutijo s pesmimi, melodiko in besedilom. Zdenka Mihelič Foto Andrej Golčnik SOLA ZA STARŠE V našo sredo smo povabili gosta, ribniškega kaplana Jureta Ferleža. Z veseljem se je odzval vabilu in pripravil predavanje z naslovom Kako otroku postaviti meje - ali znamo reči ne. Povabila sem ga zaradi njegovih izkušenj pri delu z mladimi pri verouku, oratoriju in skavtih. Povzela bom nekaj misli iz njegovega predavanja. Glavno sporočilo njegovega predavanja staršem je bilo, naj bomo pri vzgoji kar se da dosledni v svojih odločitvah in zahtevah otrokom, saj smo jim edino tako lahko trden temelj, na katerega se v burnem obdobju odraščanja lahko oprejo. Največ se naučijo prek posnemanja svojih najbližjih in njihovega vedenja. Če starši govorijo eno, sami pa delajo nekaj drugega, so vse besede zastonj, saj otroci slišijo eno, vidijo pa nekaj čisto drugega in staršem ne verjamejo več. Vzgoja otrok poteka ves čas in najbolj vleče dober zgled. Starši so njegovo predavanje z navdušenjem sprejeli, zato se mu za njegovo sodelovanje še enkrat iskreno zahvaljujem. To predavanje je bilo izvedeno kot 2. srečanje Šole za starše, ki poteka na podružnični šoli Dolenja vas. Če vas vzgojne teme zanimajo, se nam lahko pridružite 20. 01. 2009 ob 17.00 uri na šoli Dolenja vas. Tekst in foto DANICA GORŠE č'5 Sr%KErBS~Ti I C13IE Gasilci potrebujejo mlado moč Tehnika je primerna, vizija je gasilski center, primanjkuje le novih članov 9 Javnost pričakuje, da se bo zdaj stanje v ribniških gasilskih vrstah umirilo, saj so si mnogi želeli spremembe v vodstvu gasilske zveze in so jo tudi dobili. Če bi šlo tako naprej, kot je bilo, se ne bi dobro končalo, je dejal Cveto Marinšek, ki je prevzel Zvezo in s tem povezovanje, usklajevanje in servisiranje 20 društev. Takoj so uvedli novost in podpisali tripartitno pogodbo med Zvezo, društvi in Občino, po kateri društva 1. kategorije za redno delovanje (stroški za elektriko, vodo, komunalne storitve, gorivo, vzdrževanje vozil) dobijo 1300 evrov letno, 2. kategori-ja, kamor sodijo centralna društva krajev 3000 evrov in najvišja, 3. kategorija, kamor sodi samo ribniško društvo, 5000 evrov letno. Društva po besedah predsednika Zveze Marinška prej niti niso imela denarja za tekoče stroške oz. niso vedeli, ali in koliko jim iz občinskega proračuna že po zakonu pripada. Tudi stroški Zveze so lani nanesli za 141.000 evrov, ker se je nabavljalo vozila. Letos in nadaljnjih 15 let se bodo predsednik zveze in ostalo vodstvo lahko na večje požare ali naravne katastrofe odpeljali v novem komandnem vozilu znamke Toyota, kupili pa so tudi novo avtocis-terno. Naslednje leto bodo dobili še eno cisterno, vozilo za gozdne požare, avtolestev za reševanje iz višjih stavb, v prihodnosti pa še eno vozilo za prevoz moštva. Glede na to, da je amortizacijska doba za vozila in tehniko ca. od 15 do 25 let, bodo nakupi potem kar nekaj časa mirovali, občina pa bo oskrbljena s primerno gasilsko tehniko. Vizija v času Marinškovega mandata? »Da damo poudarek operativni dejavnosti, nadaljujemo z reorganizacijo, ki nam je v njeni začetni fazi že uspela, končni cilj pa je pridobiti čim več mladih članov, ker nam zelo primanjkuje gasilcev. Od 3. do 5. novembra smo tako na osnovni šoli že imeli delavnice, predstavili gasilsko organizacijo in tehniko.« Profesionalca gasilska zveza in cela občina nimata niti ga po prepričanju Marinška ne rabita. Se pa v prihodnosti razmišlja o kakem požarnem centru ... Imamo dovolj izobraženih gasilcev, ki so se izkazali tudi na letošnji vaji, ki je potekala na Inlesu. Manjka le malo več osveščenosti. Večina je še vedno prepričana, daje v betonskih stavbah varna, a tudi beton se lahko v določenih primerih in pri visokih temperaturah vname. Mnogi, tudi zaradi neurejenih parkirišč, v blokovskih naseljih zapirajo z avti gasilcem pot do vhodov. K sreči so po zakonu dolžni imeti vsi večji objekti požarne načrte, a gasilcem ne zadostujejo, zato se ravno preko letnih vaj spoznavajo z viri vode, dostopi in prehodi na posameznih lokacijah. Tako kot vreme se je tudi vloga gasilca spremenila, ugotavlja Cveto Marinšek: »Tretjino dela zavzamejo požari, dve tretjini pa že naravne ujme in katastrofe. Zadnje čase smo bili pogosto klicani na prizadeta območja, saj nas pozove Gasilska zveza Slovenije. Bili smo v Železnikih, na Ruju, v Italiji...« Gasilci še vedno nimajo rešenega statusa in nekateri imajo stalne težave pri pozivu na vajo, ker jim delodajalci ne dovolijo izhoda. »Tudi v Ribnici so bili taki primeri, ko podjetja niso pustila, da bi gasilci odšli na vajo, izobraževanje ali celo intervencijo.« Status mora seveda urediti država, odnose med ribniško Zvezo in njenim največjim društvom pa so morali člani zakrpati kar sami. Spomnimo se, da sta se prejšnji vodstvi kregali kar preko sodišča in je stavba, kjer imata obe svoje prostore, razdeljena na pol. To ni ravno salomonska odločitev, ker se bi ena stran rada lotila prenove, druga pa bi z njo počakala ... Najmočnejši motiv za prevzem vodstva mi je bilo, da zgladimo nesoglasja in delamo na prijateljski osnovi. Da se ne vprašamo, kaj je naše ali vaše, ker potem trpi delo gasilcev. Zdaj je po mojem vse zglajeno.« Marinšku se zdita lep primer sodelovanja oktobrska gasilska parada PGD Ribnica ter občinsko gasilsko tekmovanje, kamor se je prijavilo rekordnih 60 ekip. »Tudi to je odraz malce drugačnega pristopa,« meni novi predsednik gasilske zveze. Alenka Pahuue Foto Z. Mihelič Novi vodja Gasilske zveze Cveto Marinšek pri govoru, ki gaje imel na gasilski dan Mlada

gr:>H i «s 6 >"iv/>* "StM anios; ocz SUHA ROBA, NEUSAHLJIVI IZVIR RIBNICE, OB RIBNIŠKEM OBČINSKEM PRAZNIKU NAPAJALA TUDI OSNOVNO ŠOLO 23. oktober, ribniški občinski praznik, smo na Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna Ribnica počastili z delnim kulturnim dnevom. Posvetili smo ga ohranjanju našega skupnega suhorobarskega in lončarskega izročila, zaradi katerega je ta praznik nastal. Praznovali in izobraževali smo se skupaj z ribniškimi rokodelci, ki so učencem v živo prikazali izdelovanje suhorobarskih in lončarskih izdelkov. Predstavitve spretnosti rokodelcev je pospremila tudi razstava izdelkov domače obrti. ekoč je živela babica. Naredila je strašilo iz plastičnih zamaškov in ga zlepila. Bila j e zelo vesela. Strašilo Motovilo je stalo na vrtu polnem zelenjave in preganjalo ptice. Nekega dne pa je zapihal veter in izpulil strašilo. Zapihal je še močneje in odnesel strašilo Motovilo. Babica j e vse to videla skozi okno. Prišla je na vrt in ugotovila, da ji sedaj nihče več ne čuva zelenjave. Odločila seje, da poišče strašilo. »Tam nekje v gozdu izvira ... med leskami, bukvami, jeseni in smrečjem ... Nenavadno za izvir, a imenuje se Suha roba ... In po njem se imenuje ves ta večno sveži studenec ustvarjalnosti ... Napaja Ribnico, mogočno reko pridnosti, iznajdljivosti in hudomušnega humorja. Preden se izteče v morje sveta, se razcepi v pravo delto potokov: Obodarstvo, Podnarstvo, Posodarstvo, Žličarstvo, Ročno mizarstvo, Orodjarstvo, Strugarstvo, Pletarstvo, Zobotrebčarstvo, Rešetarstvo, Krošnjarstvo, Zdomarstvo ...« Tako se je glasil radijski uvod, ki je najavil praznično dogajanje. Iz tega uvoda so učenci izvedeli še, Milan Čirovič je prikazoval vžiganje da je bila ribniška suha roba prvič izpričana v loški sejemski listini iz 14. stoletja. V času okoli leta 1490 so poljedelstvo uničevali Turki, cehi pa ogrožali tradicionalno domačo obrt. Ljudje so bežali v mesta, vasi pa so postajale revne in vse bolj prazne. Zato je cesar Friderik III. 23. oktobra 1492 izdal posebno odredbo za Kranjsko, v kateri je navedel, da kmetje lahko doma in na tujem trgujejo s suknom, platnom, oljem, maslom, živino, pa tudi z lesenimi predmeti domače izdelave. Pravico do trgovanja s suho robo so najbolj izkoristili ravno prebivalci Ribniške doline, saj je bilo izdelovanje teh predmetov tu najbolj razširjeno. V spomin na pomembno cesarsko dovoljenje praznuje Ribnica 23. oktobra svoj občinski praznik. Radijskemu uvodu so sledile žive predstavitve, v katerih so učenci od 3. do 9. razreda spoznali nekaj tipičnih suhorobarskih in lončarskih obrti, ter se v njih tudi sami preizkusili. V svet rokodelstva so jih popeljali Milan Govže (izdelava miniaturnih ribniških šopkov), Tone Nosan (lončarstvo), Franc Jaklič in Rudi Indihar (lesena posoda), Janez Pucelj (peharji) ter Milan Čirovič (vžiganje). Sedanjost pa je s pomočjo ustvarjalnih zgodovinskih uvodov naredila še bolj aktualno in zanimivo gostja iz Miklove hiše, etnologinja Polona Grm Rigler, kustosinja ribniškega Muzeja. V preteklosti so suho robo na vozovih in na ramenih v svet ponašali krošnjarji. Prodajali so jo na sejmih ali od vrat do vrat. Tradicionalne oblike izdelovanja in prodaje so sčasoma dopolnile nove ... Ročni obdelavi lesa se je pridružila strojna, danes pogosto tudi že avtomatizirana. Suha roba dobiva nove oblike in nove namembnosti. Vozove in krošnje so nadomestili avtomobili in letala ... A les kot osnovni material ostaja... Ostajajo pridne roke Ribničanov in njihova iznajdljivost... Zvesto ohranjajo izvir svojega porekla -suho robo, iz katere pijejo vedno svežo ustvarjalnost in podjetnost. Da se izdelovanje suhe robe še vedno izplača, dokazujejo številni pridni rokodelci in obrtniki, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo kot z življenjskim poklicem ali kot dopolnilno dejavnostjo. Da je za tovrstno delo še vedno veliko zanimanja, pa so najbolj dokazali učenci, ki so z odprtimi usti opazovali, kako izpod pridnih rok iz surove gline in neobdelanega lesa nastajajo vedno novi čudoviti izdelki. Vsi so nestrpno pričakovali, kdaj bodo prišli na vrsto, da se tudi sami preizkusijo v rokodelskih spretnostih ... Vso to reko pridnih rok in ustvarjalnih zamisli je potrebno tudi v bodoče usmerjati k izviru ribniške tradicije, k suhi robi. In prepričana sem, da bomo s pomočjo domačih rokodelcev že naslednje praznovanje občinskega praznika na naši šoli napolnili še z več predstavitvami in izdelki! Informacijo o dogodku pa naj zaključim z zahvalo vsem, ki so omogočili dogodek: Poloni Grm Rigler, ki je pravljično povezala zgodovino s sedanjostjo. Rokodelcem Milanu Govžetu, Rudiju Indiharju, Francu Jakliču, Tonetu Nosanu in Janezu Puclju. Takoj so bili pripravljeni sodelovati. Svoje znanje so kot odlični mentorji radi delili z znanja lačnimi učenci. Še najpomembnejše pa je to, da so nanje prenesli svoje navdušenje nad rokodelstvom in ribniško duhovitostjo. Zaradi takih pravih Ribničanov, ki jo negujejo, suha roba ne bo nikoli usahnila ... Marinka Mate Fotoarhiv šole STRAŠILO MOTOVILO Odpravila seje proti Ljubljani. Na cesti je našla vse polno zamaškov. Rekla je: »Zamaški pa res ne morejo ležati vsepovsod.« Pobrala jih je in odnesla v ustrezni zabojnik. Ko seje vrnila domov, je naredila še eno strašilo, ampak sedaj iz slame in ga še bolj zapičila v zemljo, da ga veter ne bi odpihnil. Babica je bila zelo vesela, da ima na vrtu svoje strašilo Motovilo. Avtorji zgodbice: Gašper, Luaj, Lana, Martin, Jan Skupina »Račke« 4-5 Vzgojiteljica: Aida Peterlin p(ostanite)eko Koordinatorka ekovrtca: Mojca Sever Mrhar ss Rešsro »LUC V PROMETU« Na letošnjem natečaju »Luč v prometu«, ki ga je razpisala ob tednu otroka in tednu prometne varnosti Komisija za prometno vzgojo otrok in mladine Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ribnica, so sodelovali otroci iz Vrtca Ribnica in učenci OS dr. Franceta Prešerna Ribnica s pisnimi in likovnimi izdelki. Učenci naše šole so se na natečaj odzvali v velikem številu. Komisija za ocenjevanje pisnih in likovnih izdelkov je pregledala vse prispele izdelke in predlagala najbolj izvirne za priznanja in nagrade. Nagrajeni in ostali izvirni in zanimivi izdelki so bili v tednu prometne varnosti razstavljeni v prostorih hipermarketa Spar v Ribnici. Sponzorji nagrad letošnjega natečaja »Luč v prometu« so bili Spar hipermarket Ribnica, Zavarovalnica Triglav d.d. in Policijska postaja Ribnica. Podelitev nagrad in priznanj je potekala v sejni sobi občine Ribnica. Predsednik komisije za prometno vzgojo otrok in mladine Ivan Šega je v uvodu pozdravil vse nagrajence, mentorje, starše in ostale prisotne. V nagovoru je orisal delo komisije in seznanil navzoče s preventivnimi akcijami, ki se bodo izvajale v letošnjem šolskem letu. Nagrajencem je čestital za dosežen uspeh. Zahvalil se je mentorjem za trud, ki ga vlagajo na področju prometne preventive, in sponzorjem, ki so prispevali nagrajencem lepe in praktične nagrade. Prisotne je pozdravil tudi Janez Mate, direktor občinske uprave in jih seznanil z aktivnostmi občine pri izboljševanju prometne varnosti, zlasti za pešce. Priznanja in nagrade sta podelila Ivan Šega in Ladislav Mate, tajnik S PVC P občine Ribnica. Nagrado za izviren literarni izdelek so prejeli: Janja Benčina, 9. c, Zarja Golouh, 8. b, in Nadja Gornik, 8. b, vsi OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica. Priznanje za zanimiv in izviren pisni izdelek so prejeli: Rebeka Bojc, 5. d, OŠ dr. Fr. P. Ribnica, PŠ Dolenja vas, Jure Henigman, 5. d OŠ dr. Fr. P. Ribnica, PŠ Dolenja vas in Eva Gornik, 6. d, OŠ dr. Fr. P. Ribnica. Nagrado za izviren likovni izdelek so prejeli: Miha Benčina, 5. e OŠ dr. Fr. P. Ribnica, PŠ Sušje, Eva Gorenc, ki obiskuje Vrtec Ribnica - skupino MRAVLJICE, ter Diana Arko, učenka OŠ dr. Fr. P. Ribnica, PŠ Sušje. Priznanje za zanimiv in izviren likovni izdelek so prejeli: Rika Kavčič, 2. b OŠ dr. Fr. P. Ribnica, Maja Gorše, učenka OŠ dr. Fr. P. Ribnica, PŠ Dolenja vas, in Karin Bojc, 2,b OŠ dr. Fr. P. Ribnica, PŠ Dolenja vas. Vsem nagrajencem čestitamo! Petra Rigler DENAR IZ ŠOLSKEGA SKLADA TUDI ZA PRENOSNO OZVOČENJE Z novim šolskim letom je sklad postal obvezen za vse šole Šolski sklad temelji na zbiranju prostovoljnih prispevkov. Člani upravnega odbora, med katerimi so tudi predstavniki staršev, iščejo nove oblike, s katerimi bi za šolo pridobili dodatna finančna sredstva. Z uveljavljeno obliko, to je plačevanje prostovoljnih prispevkov po položnicah, ni zadovoljivega odziva. Kako bi starše prepričali, da tudi majhen znesek, ki bi ga prispeval vsak, na koncu pomeni dodaten denar, s katerim lahko izboljšamo pogoje na šoli? Če bi na primer vsak prispeval vsaj 5 evrov, bi 500 staršev zbralo 2.500 evrov. S šolskim letom 2008/2009 je šolski sklad obvezen za vse šole. Upravni odbor je na svojem oktobrskem sestanku obravnaval in sprejel Pravila o delovanju šolskega sklada Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica. Po položnicah so starši zbrali 1.082 evrov. Z zbranim denarjem smo po sklepu upravnega odbora plačali prijavnine za šolska tekmovanja, bivanje v šoli v naravi nekaterim učencem, tretješolcem, iz socialno šibkih družin, in projekt Jumicar za 5. razred. Na računu je ostalo 1656,95 EUR, ki jih bomo po sklepu upravnega odbora porabili za nabavo prenosnega ozvočenja. V začetku leta 2009 bomo staršem poslali položnice za prostovoljni prispevek. Z zbranim denarjem bomo plačali glasbeno spremljavo zunanjemu sodelavcu za vaje in nastope otroškega in mladinskega pevskega zbora, prijavnino za nekatera tekmovanja, nekaj parov tekaških smuči in rekvizite za podaljšano bivanje; vse pa je odvisno od višine zbranih sredstev. Pomoč darovalcev je zelo dragocena, zato starše pozivamo, naj se odzovejo na poslane položnice v januarju in prispevajo vsaj minimalni znesek. S skupnimi močmi nam bo uspelo zagotoviti sredstva za nadstandardne storitve. Na roditeljskih sestankih lahko svetujete, kaj bi na šoli z zbranim denarjem nabavili. O dejanski porabi sredstev pa odloča upravni odbor šolskega sklada. Zahvaljujem se vsem, ki s svojo solidarnostjo izkazujete pripadnost šoli in želite pomagati pri izboljšanju pogojev šolskega življenja in dela. Ravnatelj France Ivanec, prof. SILVESTROVANJE INVALIDOV PRI PUGLJU Dl Ribnica obvešča vse svoje člane, da bo v mesecu decembru organizirano silvestrovanje, in sicer 87.12. v Gostilni Pugelj. Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer v: ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69 Društvo invalidov Ribnica Reš e m amots ocm s»orveA<5iAJi o TOMO KRIŽNAR, BOREC ZA VODO Njegovi dokumentarci gredo v vse evropske parlamente, pri nas je bil gledan bolj kot James Bond Sudan, afriška država, ki je v zadnjih letih doživela velike boje, je dežela kontrastov in velikih virov nafte, vode, na drugi strani pa trpi tudi njihovo pomanjkanje. Svetovne velesile oboje s pridom izkoriščajo sebi v prid, prerivanje za nadzor nad naravnimi bogastvi se nadaljuje v stampedo, pri čemer pa najbolj trpijo tamkajšnja ljudstva, najbolj nedolžni, tisti porinjeni na rob in najmanj škodljivi za planet. Ne samo Nube, tudi zatirana ljudstva v Darfurju so v srcu Toma Križnarja. Njegova kamera je posnela najhujsa grozodejstva in poboje ljudi - tako otrok, mladih, žensk in starcev. RAD TE IMAM, ZAUPAM Tl! TEDEN KARITAS Od 24. do 30. novembra bo tudi letos potekal teden Karitasa pod geslom: Rad te imam, zaupam ti! Geslo je namenjeno mladim, saj smo z novim pastoralnim letom vstopili v leto mladih. Karitas, kdo je ne poznal? Od leta 1992, ko je nova država z Zakonom o socialnem varstvu odprla vrata karitativnemu delu, je postala prepoznavna v državnem in lokalnem merilu, saj poleg slovenske Karitas deluje tudi šest škofijskih ter 420 župnijskih. Gonilna sila karitativnega dela je 11.000 prostovoljcev. Ob taki mreži lahko hitro in učinkovito odgovarja na posebne in splošne stiske. Žarki dobrote naše Karitas pa segajo tudi čez meje naše domovine: v Bosno, Srbijo, Afriko... Letošnji teden posveča slovenska Karitas vprašanjem mladih. Za današnjo mladino lahko ugotavljamo, da ji ni lahko. V naši družbi so se v zadnjem obdobju zgodile velike spremembe. Gre za globalni premik od tradicionalne družbe k moderni individualistični družbi, v kateri je pomemben posameznik, ki se odloča sam. Tradicionalne vrednote se izgubljajo. Ponudbe današnje dobe so za mlade izredno velike, a jih lahko pripeljejo v različne stiske, ko se odločajo kako in kam. Internet jim daje navidezno podobo sveta, izbiro družbe, prijateljev, zabave, iskanje lastne identitete, soočanje z realnostjo ... Družbeni sistem jim ne daje občutka varnosti: zaposlitve, šolanja, ustvarjanja družine. Tudi družina, spričo povečanja razvez, jim pogosto ne daje pravega zavetja, varnosti, sprejetosti in ljubezni, kar je za zdrav osebnostni razvoj izredno pomembno. Vse to lahko vodi v različne stranpoti: v odvisnosti, kriminal, občasni vandalizem, objestnost, uporništvo ... Ob vsem tem nam ne more biti vseeno, kako bomo za mlade poskrbeli, saj so mladi naše veliko in neprecenljivo bogastvo. Vemo, da so mladi še vedno odprti za dobro, kažejo čut za pravičnost, potrebo po pristnih odnosih. Vredni so vse naše skrbi in ljubezni. Današnji mladini je v prvi vrsti potrebno prisluhniti o njenih potrebah. Potreben je korak drug proti drugemu, zaupati, zaupati jim odgovornosti. Predvsem pa: ne delajmo za mlade, ampak z mladimi in naj mlad človek ve: rad te imam, zaupam ti! V teh dneh se bo o položaju mladih veliko govorilo. Slovenska Karitas je pripravila 26. novembra v Celju koncert Klic dobrote. Z zbranim denarjem pomaga družinam v stiski. V lanskem letu so na dan koncerta zbrali 221. 000 evrov, s spremljajočo akcijo pa se je zbralo do konca leta 432.000 evrov. Sredstva, dobljena s Klicem dobrote, predstavljajo pomemben delež, ki jih prostovoljci znotraj mreže ŽK vse leto namenjajo (v preteklem letu 11.000 ) družinam v stiski. Hvaležni smo vsem, ki se klicu Karitas odzovete, bodisi v tem tednu ali ob drugih prilikah. Posebna zahvala pa tudi vsem našim občanom, ki darujete za potrebe Župnijske Karitas Ribnica z enoto v Dolenji vasi in nas pri našem delu podpirate. Žarki dobrote naj sijejo v naših srcih danes in jutri kot upanje, kot življenje, kot ljubezen. ŽK Ribnica z enoto Dolenja vas Francka Uirk Tomo Križnar, svetovni popotnik in mirovnik je imel 31. oktobra v TVD Partizan predavanje o Darfurju in Nubah. Prikazal je delčke treh filmov in odpiral oči gledalcem, ki se jih je zbralo precej. Filmi, ki jih je povezal v predavanje, so bili ‘Nuba - čisti ljudje', ‘Nuba - ljudje z druge strani' in ‘Darfur - vojna za vodo’. Slednji pripoveduje zgodbo o neuspeli iniciativi slovenskega predsednika, ki je bila ustavljena z grozilnim pismom ameriške zunanje ministrice Condoleezze Rice, naj se mala Slovenija ne vmešava v širšo svetovno politiko. Film prikazuje hrabrost Toma Križnarja in rešitev, ki jo je našel na vrhu gore Jebel Marra, pod katero Al Kaida uri svoje vojake. Rešitev se pokaže med gledanjem dokumentarca. Nuba - ljudje z druge strani je film, ki spremlja humanitarno odpravo, ko je Križnar s pomočjo slovenskega Karitasa in Staneta Kerina ter še tremi mednarodnimi humanitarci pripeljal Nubam pomoč in ki so si sredi največjih ofenziv sudanske vojske leta 2000 drznili na svojo pest in brez vseh dovoljenj onkraj meje, ki deli svet na globaliziran in še ne globaliziran, med žrtve najdaljše afriške vojne, na žrtvenik vojne za nafto med arabskimi islamskimi fundamentalisti in afriškimi staroselci. Gre za ilegalno posneto dokumentarno gradivo o ljudeh z druge strani in o njihovem boju za preživetje v pogojih nenehnega iztrebljanja, ki ga manipulirajo interesi azijskih in zahodni lovcev na afriška naravna bogastva. Med snemanjem je bilo ubitih pet nosačev. Vojna za vodo - kako iz pomanjkanja največje dobrine nastane vojna? »Gre za največjo naravno katastrofo, pravi Evropa, ZDA pa pravijo, da gre za genocid.« Kaj je resnica? »Resnica je nekje vmes. Plemena se borijo za vodo, za kozarec vode. Do pomanjkanja vode pa je prišlo zaradi klimatskih sprememb, katerih smo krivi mi vsi.« O filmu je Križnar povedal: »Film je v svetu starta/ že maja, bili smo v Cannesu, pa v Južnoafriški republiki itd.« 21. 10. se je film začel vrteti tudi v Sloveniji in do 30. oktobra je po številu gledalcev presegel Jamesa Bonda, kar je zares neverjetno, a ob dejstvu, da gre za odmeven in šokanten film, ne nemogoče. Pomeni, da Slovencem ni vseeno za bližnje in daljne sosede in za krizo v svetu. »Zdaj bomo šli s filmom tudi v evropske parlamente, najprej gremo na Poljsko, potem Nemčijo in enkrat, upam kmalu, v Bruselj, v parlament EU.« Film sestavljajo posnetki, ki jih je Križnar posnel med svojo misijo posebnega odposlanca v Darfurju - tako lahko brez cenzure iz prve roke izvemo, kaj se je dogajalo in se na žalost še vedno dogaja v tistih “daljnih krajih”. Po ogledu filma je marsikaj bolj jasno. Poleg seznanjenja s krutimi razmerami v Darfurju film razkriva tudi bolj objektivno sliko sveta - tesno (izkoriščevalsko) povezanost razvitega in revnega sveta, razsežnosti posledic globalnega segrevanja, pomembnost vode za človeka in še kaj. »Boj se bije tam, kjer ni luči javnosti. Dogaja se iztrebljanje Afričanov, tako kot so iztrebljali Indijance, Aborigine... Toda Afrika je močna. Afrika je srce. Če bi vsak kontinent predstavljal človeški organ, bi bila Afrika srce sveta, planeta. Tam je močna črpalka, ki po žilah sveta poganja ‘kri’, to je Sahara, ki se širi in oži, je kot črpalka srca. Zdaj se širi. Klimatske spremembe so krive, pregrevanje planeta, pregreva se tudi Indijski ocean, ki bistveno vpliva na padavine in količino vode v Afriki. Pri Nubah je bil vzrok spopadov in iztrebljanja nafta, tu, v Darfurju pa je voda.« Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ »PREPRIČALI SO ME IN NAPISAL SEM ROKOMETNI PRIROČNIK« Nikola Radič se umika kot trener, svoje znanje pa bo predajal preko knjig in predavanj Malo izkušenih rokometnih trenerjev je strnilo svoje znanje v praktični priročnik, saj zahteva od avtorja obilo teoretičnega in praktičnega znanja, zaupanja v svoje sposobnosti in predvsem obilo časa in ljubezni do razvoja tega športa. Dolgoletni ribniški trener Nikola Radič je vse to združil in letošnjo jesen izdal priročnik za trenerje, rokometaše in celo njihove starše, vključil je vse svoje dolgoletno znanje in predvsem svoje izkušnje. Priročnik Rokomet - učenje in vadba aktivnosti v fazi napada je avtor Nikola Radič skupaj z založnikom Milanom Abrahamsbergom (založba Infokus plus) ter z gosti, rokometašem Urošem Šerbcem, selektorjem slovenske moške reprezentance Mirom Požunom in selektorjem slovenske ženske reprezentance doc. dr. Primožem Porijem s Fakultete za šport predstavil v Škrabčevem skednju 13. novembra. Predstavitve so se udeležili predvsem rokometaši, trenerji, pa tudi profesorji športne vzgoje na ribniški osnovni šoli. Radič, ki je rokomet aktivno začel igrati leta 1962, igral gaje 20 let, nato pa stopil v trenerske vrste, je gotovo pravi naslov za koristne nasvete in nadvse pozitivna oseba. S svojo mladostnostjo in težnjo po vedno novih izboljšavah in rešitvah ter z neverjetnim občutkom za delo z mladimi, spoštljivim in odkritim odnosom, ki zahteva tudi red in disciplino, zna motivirati mlade ter zbujati ljubezen do rokometa tudi pri naslednjih rodovih. Njegovi uspehi to gotovo dokazujejo. Med drugimi so v zadnjih štirih letih ekipe ribniških dečkov, starih od 12 do 15 let, ki trenirajo po v knjigi prikazanih in podobnih vzorcih, šestkrat nastopile v finalih državnih prvenstev, štirikrat so postali prvaki. Vsebina knjige zajema 140 strani in je bogato opremljena s slikami in skicami. »Idejo oz. pobudo za knjigo sem dobil od trenerskih kolegov, ki smo se srečevali na tekmah. Vzpodbujali so me, naj napišem priročnik, kako delam, kakšne so moje izkušnje, kaj se da nared- Avtor priročnika Nikola Radič iti, kako svojo tehniko še izboljšati itd. Skratka, prepričali so me,« je v smehu o začetkih knjige pripovedoval Radič. Ob tem pa se je spomnil tudi legende slovenskega in tudi ribniškega roka meta, Cveta Pavčiča, ki mu je približal rokomet na najlepši način. Priročnik je nastajal več kot leto, praktično vsak dan. Veliko koristnih napotkov in usmeritev, nasvetov mu je posredoval tudi dr. Primož Pori s Fakultete za šport. Med svojim dolgoletnim delom je Radič prišel do ugotovitve, da »vsak igralec, ki pride igrat in trenirat rokomet, si zasluži najboljšega trenerja.« Ugotovil je tudi, da v resnici igra rokometa temelji na prevarah, varanju in trikih, saj »igralci, ki so najbolj nepredvidljivi, so najuspešnejši.« V knjigi je tako zajetih 50 načinov preigravanj, 30 načinov streljanja, številne lažne podaje, ki so ključ uspeha in jih menda obstaja celo okoli 100, križanja in lažna križanja, rokometni nalet, pomen nog v rokometni igri, sprejem žoge v nulta koraku, možnosti vadbe tehničnataktičnih elementov med ogrevanjem. Poudaril pa je tudi pomen ponavljanja in pogostosti vadbe ter domačih naloga, katerih dosledno izvajanje se igralcu močno obrestuje, saj dosega tudi za 20 odstotkov boljše rezultate. »Priročnik je namenjen tako trenerjem, odraslim igralcem, ki s pomočjo tega svojo tehniko še izboljšajo, učiteljem telovadbe, športnim navdušencem in rekreativnim športnikom ter seveda otrokom, ki svojo igro šele razvijajo. Namenjen pa je tudi staršem, ki so lahko zelo dobra opora otroku pri razvoju že od majhnih nog in podpora kot igralcu. Žal se včasih zgodi tudi to, da so starši ovira, takrat pa je to velik problem. Zato je zelo pomembno, da vsi trije ključni akterji - starši, otroci in trener dobro sodelujejo, se razumejo in si zaupajo ter spoštujejo delo drug drugega. Velike pohvale avtorju Radiču in samemu priročniku so izrekli selektorja Miro Požun in dr. Primož Pori ter Uroš Šerbec. Miro Požun je o Nikoli Radiču povedal, da se njune poti križajo že zelo dolgo, vse od leta 1968, ko sta zaigrala drug proti drugemu. »Nikola je bil poseben igralec tistega časa, znal varati s pogledom, imel je polno svojih fint. V tem koncu, v ribniški šoli rokometa, so vedno igrali poseben stil. Knjigo vsekakor priporočam tako trenerjem kot igralcem in prepričan sem, da jih bo spodbudila k razmišljanju in jim bo v pomoč pri vadbi.« Uroš Šerbec je ocenil, da bo priročnik prišel prav vsem, ki jih rokomet zanima, »ker je široko usmerjen in razkriva skrivnosti rokometa ter je vodnik za vse, ki se kakor koli ukvarjajo z rokometom oziroma v rokometni svet šele vstopajo.« Dr. Primož Pori je avtorju izrekel iskrene čestitke ob izdaji priročnika, saj takšni zapiski zelo redko preidejo v knjigo, čestital pa je tudi avtorjevi celotni ekipi, ki mu je pomagala od ideje do končnega izdelka. »Veliko vrednost knjige vidim tudi v vključevanju najrazličnejših avtorjevih komentarjev, ki izhajajo iz bogatih praktičnih trenerskih izkušenj.« Avtor Nikola Radič se z izidom priročnika umika iz trenerskih voda, saj bi bil rad na voljo čim več šolam rokometa, učiteljem, trenerjem in klubom, da bi jim razlagal priročnik, tehnike, učenje idr. Plani za naprej pa že kar vrejo iz njega in prepričani smo, da ne bo ostalo samo pri tem priročniku, temveč bo rokomet gotovo bogatejši še za kakšno izkušnjo, nasvet in knjigo ali celo filmski prikaz dela z igralci, starejšimi in mlajšimi. »Glede knjige in odziva ljudi nanjo segajo želje tudi po dopolnjeni izdaji, snemanju zgoščenke ali morda po priredbi in prevodih v tuje jezike,« je za konec odkril drobec načrtov za prihodnost trener in avtor Nikola Radič. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ N l 3E fSl’X I S~!NT>e aivXO IXi M'ÜHI JL rfe 1 COLL BAR PONOVNO POKALNI PRVAK Dan reformacije, 31. oktober, je že tradicionalno rezerviran tudi za mali nogomet. V Športnem centru Ribnica je bil odigran zaključni turnir medobčinske lige v malem nogometu 2008, ki je štel kot pokalno tekmovanje občine Ribnica. Organiziralo in izvedlo ga je Športno društvo Lončar pod vodstvom Petra Kočevarja. Turnirja, ki je potekal ves dan in ga je spremljalo veliko število gledalcev, so se udeležile vse ekipe MLMN 2008 (razen ekipe RŠK). Ekipe so prišle iz Ribnice in sosednjih občin: Goli Bar Sodražica, Avtopralnica Petek, A' D' B' bar Sodražica, Grafit, KM N Lončar, Kot & AMT-T, KMN Loški Potok, ŠMD Turjak, TŠD Slemena, ŠD Ponikve, Mina Cafe in Pristava Gemax. Dopoldne je bil turnir odigran po skupinah po tri ekipe, v zaključnih bojih pa se je igralo na izločanje. Vzdušje, ki je dvignilo dvorano, je bilo dobro in navijaško, sploh na finalnih tekmah. Prvo polfinalno tekmo je dobil Goli Bar Sodražica, premagal je ekipo Mina cafe iz Velikih Lašč. Drugi polfinale je bila tekma med Kotom in Turjakom; dobili so ga Kočani po streljanju šestmetrovk, kajti redni del ni postregel z golom. Finalna tekma med Goll barom Sodražica in KMN Kor Kočani so tako zmagali z 2 : 1 in se v tekmi za pokal pomerili v finalu z Goll Barom. Tekma za tretje mesto je bila napeti dvoboj streljanja šestmetrovk. Mina Cafe in Turjak, skoraj sosedje torej, sta se pomerila iz oči v oči vratarja in strelca. Na koncu je Mina Cafe premagala Turjačane s 5 : 4. Prvi polčas finalne tekme je bil zelo pust in dolgočasen, podajanje žoge, le redka prava akcija, ter malo strelov na gol. Po koncu prvega polčasa je vodil Goll Bar z 1 : 0, zadel je vratar Turkovič. Tudi na koncu tekme so vodili gollbarovci in z 2 : 1 premagali Kot & AMT-T. Tretje mesto je torej osvojila ekipa Mina Cafe, četrto pa ŠMD Turjak. Zaključku je sledila razglasitev najboljših ekip in posameznikov v obeh tekmovanjih MLMN 2008. Najboljši strelec v sezoni 2008 je postal Miha Trdan (Grafit), ki je dosegel 28 zadetkov, najbolj športno moštvo (priznanje fairplay) pa Kot & AMT-T. Na tekmah turnirja sta sodila sodnika Ivo Klarič in Dušan Andoljšek. O tekmi in zanimivih trenutkih je vodja tekmovanja povedal: »Zanimivo je bilo, da se je, razen Goll Bara, na mesta od 2 - 4 uspelo uvrstiti trem moštvom iz tako imenovane 2. lige. Tradicionalno dobro je igral Kot <£ AMT-T, in bil poražen šele v finalu, ter osvojil 2. mesto. Že v predtekmovanju pa je izpadel letošnji prvak Grafit. Organizacija, tekmovanja ŠD Lončar je bilo izvedeno po urniku in brez kakšnih zapletov. Rutinirano.« Pokalno tekmovanje, kije bilo letos že 9. zapovrstjo, ni samo tekma in turnir, je tudi prijetno druženje in srečanje s športnimi prijatelji. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Laščani in Turjačani napeto spremljajo šestmetrovke 3? Riko hiše zanesljivo na dobri poti Rokometno društvo Ribnica Riko hiše je zanesljivo na poti k uresničitvi cilja, ki si gaje postavilo pred sezono - uvrstitev med 8 najboljših. Že zdaj je jasno, da se bo za mesta, ki vodijo v ligo za prvaka (prvih 6 ekip po rednem delu), poleg prve trojice (Cimos, Gorenje, Celje) borilo še pet ekip, od katerih bosta dve ostali praznih rok. Od 6. do SO. decembra ekipo čaka kar 5 tekem v napornem ritmu sreda-sobota, ko bodo odigrali zadnjo tekmo prvega dela prvenstva ter prve 3 kroge nadaljevanja, vmes pa bo na sporedu še zanimivo srečanje četrtfinala pokala Slovenije, ko v Ribnico prihaja Gorenje Velenje. O napredovanju odloča ena sama tekma, tako da se Ribničanom ponuja priložnost za presenečenje in uvrstitev na finalni turnir. Zaradi končanja rokometne kariere Aleša Smiljaniča v društvu tudi pospešeno iščejo igralca, ki bi morda že v nadaljevanju te sezone zapolnil vrzel. Prav tako potekajo tudi pogovori o sestavi ekipe v naslednji sezoni, saj bi tokrat radi dokončno sestavili ekipo že mesec ali dva pred koncem letošnje tekmovalne sezone. Natan Hojč Ekipa Ekipa Točke Tekme 1 Gorenje 16 9 2 Cimos Koper 15 8 3 Celje PL 12 8 4-: ,T., Prevent 12 9 5 Ribnica Riko hiše 9 9 6 ]er. Ormož 9 10 7 Slovan 9 9 8 Trimo T rebnje 8 9 9 Merkur 4 9 10 Krka 2 9 11 RudarEVJ 2 9 8.bšb ro Posestvo Ugar prejelo posebno nagrado žirije S PORTO konference Posestvo Ugarje za dobrodelni projekt z Unicefom in OŠ dr. Franceta Prešerna na tekmi svetovnega pokala v preskakovanju ovir UGAR 2008 ter inovativno radijsko oddajo »Kje so naši konji?« na lokalnem Radiu Urban prejelo posebno nagrado žirije SPORTO konference, ki vsako leto podeljuje najprestižnejše nagrade za komuniciranje v športnem marketingu. SPORTO žirija je izbirala med 54 prijavljenimi projekti ter nagrade podelila v šestih kategorijah z dodano že omenjeno posebno nagrado žirije, podeljeno Posestvu Ugar. Izbor Posestva Ugar za posebno nagrado žirije je predsednica žirije prof. dr. Maja Makovec Brenčič obrazložila z dejstvom, da gre za projekt, ki je »prepoznan kot drugačen ter je pomemben v tem, kar je razvil in ustvaril. Ozavešča nas, kaj vse je slovensko konjeništvo, kaj je mednarodno konjeništvo ter zna odličen in tudi etično zelo pomemben slovenski šport, pa ne samo šport, ampak tudi poreklo ponesti izven slovenskih meja. Poleg rdeče niti konjeništva ima tudi dobrodelno noto, šport na inovativen način približuje otrokom ter širši lokalni skupnosti«. Ostale nagrade so bile podeljene v 6 kategorijah, in sicer za najboljše sponzorstvo športnika posameznika ali ekipe, kjer je nagrado prejel Hit z Juretom Koširjem, za najboljše sponzorstvo športnega dogodka je bil nagrajen Mercator z 12. ljubljanskim maratonom, najboljši oglas je postal UPC-jev Trojček XL v lastni produkciji, za najboljšo aktivnost na področju odnosov z javnostmi so nagradili ACH Volley z Evropsko ligo prvakov, najboljša nova uporaba medijev in drugih aktivnosti tržnega komuniciranja na športnem področju je Red Buli Upstream, ki je v Slovenijo pripeljal novo športno disciplino, za najboljšo uporabo spletnega medija s strani športnega subjekta pa so zasluženo nagradili Košarkarsko zvezo Slovenije. Posestvo Ugar se je tako s posebno nagrado žirije postavilo ob bok uspešnim podjetjem in športnikom ter dokazalo, da lahko z inovativnimi in uspešnimi projekti pripomore k popularizaciji in večji prepoznavnosti konjeniškega športa v Sloveniji. Poleg podelitve prestižnih nagrad v športu pa konferenca v izobraževalnem delu ponuja zanimiva predavanja in primere dobrih praks iz različnih športnih panog ter izkušnje eminentnih gostov iz tujine. Letošnja konferenca je tako med drugimi gostila tudi direktorja prodaje in licenčnih pravic pri FIFA-i Alexsandra Jobsta, poslovnega direktorja nogometnega kluba Heerenveen iz Nizozemske, Jana van Erveja in druge. Tokratna že 5. SPORTO konferenca z rekordno udeležbo je dokazala, da se interes za profesionalizem v športu v slovenskem prostoru povečuje ter da so tovrstne teme pomembne za sam razvoj in presežke v športu. U.J.. Fotografija: SPORTO 'lEšsm Turnir v malem nogometu pri Sv. Gregorju Z letom 2008 smo Slemenci bogatejši za izjemno športno pridobitev, saj je bilo 21. junija letos v uporabo predano moderno športno igrišče pri Sv. Gregorju. Igrišče je postalo center dogajanja v Slemenih, kjer se v zdravem duhu družimo mladi in manj mladi prebivalci. Na igrišču so se odigrale domače tekme TSD Slemena v medobčinski ligi malega nogometa, za zaključek sezone 2008 pa smo v soboto, 18. oktobra, priredili turnir v malem nogometu. Na turnirju, ki je potekal v sončnem vremenu, je sodelovalo osem ekip: Veterani Žimarice, Gornje Lepovče, KMN Avtopralnica Petek, Suzi bar, ŠD Extrem mladi, KPŠ Reloaded in dve domači ekipi - Lenuhi in TŠD Slemena. Predtekmovanje je potekalo v treh skupinah. V polfinale sta se uvrstili po dve ekipi iz vsake skupine. V finale so se uvrstile tri ekipe, ki so igrale po sistemu vsaka z vsako. Po celodnevnem tekmovanju se je izoblikoval naslednji vrstni red: prvo mesto je osvojila ekipa KMN Avtopralnica Petek, drugo mesto ekipa Suzi bar, tretje pa ekipa KPŠ Reloaded. Podeljeni sta bili tudi nagrada za najboljšega vratarja, ki jo je prejel Peter Goršič - Bugi iz ekipe Avtopralnica Petek, in nagrada za najboljšega igralca turnirja, ki jo je prejel Darko Bičanin iz ekipe Suzi bar. Podelitev nagrad je potekala v dvorani pri Sv. Gregorju, kjer smo po turnirju organizirali tudi zabavo z ansamblom Vandrovčki. Prvi turnir v malem nogometu je lepo uspel, kar pa brez pomoči sponzorjev ne bi bilo mogoče. Sponzorjem Tanku d.o.o., OO SDS Ribnica, Zvončku d.o.o., Suzi baru, okrepčevalnici Vinija in medijskemu sponzorju Radio Urban se najlepše zahvaljujemo za pomoč in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. Na koncu bi rad v imenu TŠD Slemena izrazil zadovoljstvo nad športnim igriščem pri Sv. Gregorju in nad pozitivnim vplivom na prebivalce, predvsem mladino. Prepričan sem v svetlo bodočnost malega nogometa in športa nasploh v Slemenih. Zaključujem z željo, da turnir v malem nogometu pri Sv. Gregorju postane tradicionalen, hkrati pa vsem članom društva, sponzorjem in bralcem Rešeta želim vesele božične praznike in srečno novo leto! Predsednik TŠD Slemena Igor Adamič 33 Z JT