Sta«. SO
(Pošemeza* Anflka t Vfnrfer.)
23. fabruafla 1918
Letnik XLlll.
iztiaja vsak dan /j u t raj, tudi ob nedeljah ia praznikih. — Uredaifcv*: Ulica sv. Fnočiik« Asilkega 20, L nadstr. — Dopisi naj M pe«l)aj» tređniltva. — Nefranktran« pisma s« ne tprejeraejo, rokopM se ac vračajo* —■■ Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koasordj lista ,fcdinosti". — Tisk tiskarn« »Edlnoeti*, vpisana zadruge t omejenim povofltvon* v Trstu, ulica sv. Frinfilka A slik m «. 20. — Telefon uredništva ia narav« «. 11-57. — Naročnina znašaš Za eda leta K 3120, po! tefta K IS«, td K 7-N, za nedeljska Izdaja m cele Wa K 6-?0, pni teta K 3-«a
EDINOST
Pasamezne ttevitke po d vio, aastarele 10 vin Oglasi se računajo na milimetre * iirokosti ca« kolone. Cen«: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin i osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov m m po 30 vin; •glasi v teksta Usta do pes vrst K 20.— ; vsaka lu&rijoa vrsta K 2.-- Mak oglasi po t* via. beseda, najmanj pa 90 vin. Oglase sprejema Inseratal eddelek »edinosti*« Naročnina in reklamacije se pobijajo upravi lista. Plačuje sc izključno le upravi .Edinosti". Plača in teži se v Trstu. Uprava in Inseratal oddelek •e nahajata v uUv. Frančiška As. 3L 20. Pošinotiraallmčni račun it. Ml. 852.
ZVEZNA ARMADHA POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ. 22. (Kor.) Uradno «a razglaša i
Nobenih posebnih dogodkov. Čete Llnstnceno-v« armade so dosegle Novograd VollnskL
Načelnik generalnega šta'oa.
NEMŠKO.
BKROLIN. 22. (Kor.) Veliki glavni stau javlja:
Zapadno bojišče. — V posameznih odsekih topovsko in mlnovško delovanje. ManISI poizvedovalni boji. Ob prosti Ypern—Rou*ers je bila ticka angleška poljska straža presenečena in uleta. V zadnjih treh dneh smo »estreOH 34 sovražnih letal in 2 pri vezna balona.
Vzhodno bojišče. — Eichhoraova armada: Na Estonskem Je bil zavzet Hapsal. Prvi estonski polk se je podredil nemškemu poveljstvu. Na Li~ vonskem so prodrle naše kolone preko Ronne-burga, Wolmarj3 in Spaudava. Ob velikem navdušenju prebivalstva so vkorakale naše čete v Rejezico In prodrlo od tamkaj do Ljuztna. MJusk je zaseden. — Linslnseiiova armada: Pri podpiranju Ukrajine v njenem osvobojev atuein boju smo dosegli napredke. Pri Novogradu Voiinskeia smo dosegli zvezo z ukrajinskimi oddelki. Drug! oddelki korakajo proti Uubnu.
Prvi generalni kvartirmojster p). Ludendorff.
Prodiranje Nemcev v Rusijo in Ukrajino.
BEROLIN, 22. (Kor.) \Volffov urad poroča: Nemško prodiranje na vzhodu se Je pričelo 19. t. m. zjutraj. Sovražnik se po par strelih ni več upiral. Ruska 12. armada obstoja le še iz razpršenih čel in se je pričcia umikati zt !8. t. m. Večinoma so bile čete Iznfenjane od rdečih gard, ki niso bile določene za bol, ampak za upravljanje dežele, to Je, za plenjenje in požiganje. Pc poročilih dne 19. t. m. zvečer v nemške črte prispelih ruskih oficirjev iz Jurjeva (Dorpata). tamkaj strahovlada rdečih^eard vedno boli narašča. V Rcvalu se bili vsi moški pomorjeni. V Narvi je bilo umorjenih 10 baltskih Nemcev. Vse prebivalstvo nestrpno pričakuje nemškega prodiranja v r.vrho osvoboditve iz katastrofalnega položaja- Napredovanje osme armade se vrši po načrtu; Pete, ki jih prešinja želja, da priskočijo trpeči debeli na pomoč, ne poznajo nobene utrujenosti. Nemško prodiranje v Ukrajini se vrši po zamrznjenih cestah Dne 21. t. m. Je bila črta Laninjec—Rovno prekoračena ln le prešla s tem najvažnejša prečna proga Ba rano viči—Rovno v nemške roke. BolJ-ševiške tolpe se le malokie ustavljajo. Najdene zaloge nadkriljujejo vsa pričakovanja. Razven bogatih zalog vojnega orodja in tisočev topov, strojnic, letal in avtomobilov, so uplenili Nemci tudi irnogo vozov. Zasedena proga že zopet deluje. V ozemlju Kovlja sc ustvarja temelj za narodne ukrajinsko armado. -Ustanavlja se prva ukrajinska divizija. ki }i pripada mnogo štabnih oficirjev in moštva iz bivših ruskih polkov.
BOLGARSKO. H TU A, 20. (Kor.) Zapadno Ohridskega fezera je m/pršila naša artiljerija več skupin francoske pehote. Na nekaterih točkah v kolenu Cerne Tn pri Dobrem po'1'J kratki strelski napadi. V ozemlju Moglcne ln na obeh straneh Vardarja običajen topovski ogenj. V dolnji dolini Stru me živahno po-h *edova?no delovanje. V Dobrudžl premirje.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA. italijansko poročilo.
2T. februarja. — Ob vsej fronti zmerno bojno delovanje fn običajne akcije artiljerije, pogostejše v Judikarijah in zapadno doline Brente. Severno Val Slasne snio ujeli nekaj mož. Vzhodno Capo Sile smo z mino razbili sovražne postojanke. Na asi-aškl planoti je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Angfcška kakor tudi raša napadna 'ef.ilska bro-devja so napadla sovražna letališča pri I^a Cominl. Visnadellu in Motti di Livenza. Na slednje ste bili zmetani dve toni bomb i močno razstrelilno silo. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana. Včeraj, med sedmo uro zvečer in eno uro danes zjutraj ste pripluli dve sovražni letali nad naša mesta in napravili več škode na umetninah in zasebni lasti. Padova je bila trikrat bombardirana. Tudi na Vicenzo, Mestre, Benetke in Trebaseleghe ■Je bifo zmetanih mnogo bomb. Zaznamovati imamo par žrtev med civilisti. Obrambne baterije so sprejele sovražnika z močnim streljanjem. Pri Fclpagu je bilo sestreljeno eno letalo. Včeraj zjutraj smo z dobrim uspehom bombardirali važni kolodvor v Inomostu.
K&p!tu?ac*ja boljševišlce vlade.
P očajanja s Roaiiaijo.
BtROLlN, 22. (Kor.) Ruski sel ki je prekorači predvčerajšnjem nemške črte, je prispel vče-aj zvečer v Berolin in izročil mirovni predlog .^tro~rajske vlade. Ustina, ki dobesedno soglaša znano petrograjsko brezžično brzojavko, je gla-vm iSerliner Tagblatta« podpisana od Lenina hi rrockega. Glede vsebine nemškega odgovora, ki *>c odposlan najbrže Šele v par dneh, se vrše še
1» n II L I S T F r
Slovanska strast.
Roman. Francoski spisal Daoiiel Lesucur.
—	MoJa stranka ga sovraži, in laz se strinjam - čustvi svoje stranke.
—	Aii bi se tudi strinjala z njenim ravnanjem, če M stranka obsodila Nikolaja Feodorovi3a v smrt?
Sf.iija ie pobledela In ustnice so se JI začele tresti
—	Ne govoriva o tem, — Je dejala.
—	Zakaj ne?
—	Nimam pravice za to.
—	Saj vendar smatrata vi bi vaš zaročnik nl-
hillstične atentate za resnične zločine, da, celo 2a nerodne zločine, ki ovirajo zmago stvari.
—	Gc-fovo
—	in torej?
—	P izadevava si, da preprečiva nasilnosti, toda če se zgodu \zlic temu, sprejemava za to odgovornost
pcsvaiavanja. Međ tem sa J« dr. Kflhlmann podal včeraj zvečer v Bukarešt Kakor porote »Nord-deutsche Allgcmelne Zeitung«, se pričao aova pogajanja z Rusijo najbrže Šele v par dneh. Državni tajnik bo vodil med odmorom najprej pogajanja z Romunijo. »Lokalanzeiger« javlja, da bosta grof Czernin In dr. Kuhlmann pričela pogajanja z ge-ncralooi A\aresctjem v Bukarešto.
BEROLIN, 22. (Kor.) Tik pred odhodom nemških Članov petrograjske komisije so isti podpisali z ruskimi zastopniki s pridržkom odobritve vlad dogovor glede povratka obojestrankih civilistov. Ne'iiška vlada je odobrila dogovor, dočim od ruske vhu'e še nI došlo odobrenje.
111 ..NAJ, 22 (Kor.) Glasom listov se poda minister grof Czernin najbrže tekom današnjega dne v Bukarešt. Ako bi se pričela istočasno nova pogajanja z Rusijo, bi bila odposlana Y Brest druga posebna delegacija.
DUNAJ, 22. (Kor.) Grof Czernin se poda danes v spremstvu sekcijskega načelnika dr. Gratza, generalnega konzula Peterja in legacijskega svetnika Krofa Colloreda v Bukarešt
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 22. (Kor.) Ob angleški zapadni obali S3 potopili naši podvodniki 5 parnikov in 2 jadrnici.
AMSTERDAM, 21. (Kor.) Po podatkih angleške adniiraiitete je bilo v preteklem tednu potopljenih 12 ladij in 3 Jadrnice pod 1600 ton in en ribiški
p: rnik	■_
Poslanska zbornica.
DUNAJ, 22. (Kor.) Predsednik dr. Grost M Je s toplimi besedami spominjal včeraj umrlega poslanca dr. Lea.
Nato |e prešla zbornica na dnevni red, to je. nadaljevanje prvega čitanja proračunskega provizorija.
Ministrski predsednik dr. Seldler se je oglasit k besedi in izvajal: Visoka zbornica! Predvčerajšnjem je bil objavljen v listih uraden razglas, ki govori o tem, kje se nahaja že seda) težišče av-stro-ogrskih bojnih sil. Kakor je razvidno Iz Izjav tekom debate, je povzročil ta razglas najbrže nesporazumljenja. Zato si dovoljujem v svrho po-jasnitve tri kratke pripombe
1. Kakor sem Izjavil že dne 19. L m„ se Avstro* Ogrska re udeležuje vojaške akcije, kl Jo vodi sedaj Nemčija proti RusijL (Odobravanje.) 2. Av-stro-ogrske čete ne bodo korakale v Ukrajino, s katero smo v mirovnem razmerju. (Živahno odobravanje.) 3. Kar se tiče končno Romunije, obstoja med Avstro-Ogrsko In to državo orožno premirje. Mirovna pogajanja se prlčno prihodnje dni. (Odobravanje.)
To, gospoda moja, prosim, da vzameta na znanje.
Potem ko je govorilo še več poslancev, so sledili stvarni popravki, nakar Je bil proračunski provizorij odkazan proračunskemu odseku in |e bil istemu v svrho poročanja stavljen dvodnevni rok. Za drugo čitanje proračunskega provizorija Je določenih za vsak govor 40 minut. (Prihodnja seja v torek, z dnevnim redom: Drugo čitanje provizorija In drugo Čitanje finančnega provizorija.)
t Posl. dr. Leo.
KRAKOV, 21. (Kor.) Mestni župan, državni In deželni poslanec dr. Leo je danes umrL
Gosposka zbornica.
DUNAJ, 22. (Kor.) Prihodnja sefa gosposke zbornice se bo vršila v sredo, 27. t. nu, ob 4 popoldne. Dnevni red: Drugo čitanje zakona o raz-veljavlienju razsodb, drugo čitanje zakona o od-škodovan'u neopravičeno obsojenih oseb, poročilo proračunske komisije o predlogu člana gosposke zbornice dr. Henrika viteza Witteka In tovarišev glede 25 do 50 vinarskih novcev ie izdaje bankovcev po 5 K.
General Upovičak — guverner Poljake. LUBLIN. 21. OCorJ Generalu pehote, Antonu Lipovščaka, Je bila aa Najvišji akaz poverjeno vodstva generalna gubernije na Poiiskem
RAJHSTAG.
BEROLIN, 22. (Kor.) Po odklonitvi nnjnega
predloga neodvisnih socijalistov, naj se za časa zasedanja zbornice izpusti posl. Dittmana iz zapora, je bil mirovni predlog z Ukrajino z dodatnim
predlogom sprejet v drugem čitaniu, nakar s« je taboj pričelo tretje čitanje.
(istr sa otroko.
Na pomoč slabotnim otrokom država,
DUNAJ, 22. (Kor.) Cesar ie iz globokega človekoljubja zaukazal predsedniku skupnega prehranjevalnega odbora, gm. Landwehrju, naj nemudoma uvede velikopotezno akcijo za Izboljšanje življenjskih razmer slabotnih otrok v Avstriji In na Ogrskem. Gm. Landwehr je v smislu ukaza že konferiral z obema vladama, da čimprej uresniči cesarjevo voljo. Veliki finančni krogi Avstrije in Ogrske so dali v to svrho velike svote na razpolago, da ns tvari Jo temel) za to veliko cesarjevo delo. Predpriprave na Dunaju in v Budimpešti so v polnem razvoju in bodo že v kratkem objavljeni cilji kakor tudi organizacija akcije.
—	F*a bi hotela tudi biti orodje zanje?
Neka *cnca jc zatemnila zelene oči mlade Rusinje toda ostale so z okrutno odločnostjo uprte v murkila.
Njen obraz, ki Je prej temno zardel, je pobledel vse do ustnic. Molčala Je.
Imejte vendar toliko poguma, da ml odgovorite, milostiva gospodična. Je dejal Hubert z izzl-vajočim, trpkim smeškom. — Ali pa mi morda ne zaupate?
Odkimala |e s glavo.
—	Torej želite, da zaključujem fx vašega molka, da bi v slučaju, če bi vaša stranka, kl pozna vaše
odnošaje napram grofici, smatrala vas za pripravno osebo, kl naj bi odstranita grofa, in bi vam potisnila revolver v roko, vi potem...
Sonja ga je prekinila s prestrašenim vzkrikom, a vendar :ii izpresovcrila ničesar.
Ne da bi dokončal svoj stavek, jo je marki opazoval z žalostjo, ki je Imela v sebi nekaj rezkega in zamišljivega.
Gospodična Kavečtnovn Je vzdržala ta pogled in Ja biia tako zaposlena a svojimi adilliai da al
držav prati samtfavfcuju raskita dolgov.
STOCKHOLM. 21. (Kor.) Zastopniki zaveznikov Rusije kakor tudi nevtralnih držav so energično protestirali proti razveljavljenju ruskih državnih dolgov.
Pogromi proti židom.
STOCKHOLM, 21. (Kor.) Ia Petrograda poročajo o novih židovskih pogromih v Raškovu. Cer-kasih, Tiraspoln. Korninu in dragih mestih. V židovskih krogih se razširja vest, da namerava boljševiška vlada preprečiti vseruski židovski i kongres, ki se bo vršil 2. marca.
Anarhija ob Dona.
PETROGRAD. 20. (Kor.) Iz rostovskega okraja se poroča: Revolncijonarne čete so zasedle Ba-tajsk. Sprednji oddelki so prodrli 8 vrst do Rosto-va. Ujetih je bilo mnogo oficirjev. Prebivalstvo navdušeno pozdravlja sovjetske čete in Jih zalaga z živili.	_
Medzaveznlška delavska konferenca.
LONDON, 21. <Kor.)|Na današnjem sestanku medzavezniške delavske ko^prence je izjavil Thomas, da so razprave francoskih socija!^ tov v Parizu dokazale, da nudi spomenica angleške delavske stranke glede vojnih ciljev izvrstno podlago za ugotovitev izida konference, čeprav bi se francoski odposlanci in tudi ostali podvrgli izpre-membam. Canepa, zastopnik italijanske socijali-stične stranke. Je pripomnil, da Je tudi njegova stranka pripravljena, da sprejme spomenico s čisto neznatnimi IzpremembamL
mi ]e daio nalog, naj oskrbujem aprovizacijo Našel sem le 16 meterskih stotov koruzne moke, ki s-m Jo razdelil do zadnjega grama. Kaj sedaj? Razun malenkosti prekajenega mesa nimamo v oprovizadji prav ničesar. Tudi v tem trenotku stoji pred mojo hišo gruča živih skeletov. Ako ne dobimo kaj v kratkem času, s čimer potolažimo glad, doživimo tu katastrofo I Ne vem, kam bi se obrnil. 2npr.ija je velika, polna bolnih; vsak dan so pogrebi in k temu prihaja še skrb radi aprovi-zaciie-
to M. posL t Hatka Laiinis '
v seji zbornice poslancev dna S. februarja »18.
Ostra sodba o aaiem državnem gospodarstvo.
(Dalje)
Ko je govornik na kratko po nemški raz+< tmačil vsebino pisma. Je nadaljeval:
Ista občina se pritožuje še radi sledečeg? (čita):
»C. kr. okrajno glavarstvo v Pazinu odjemlje, to se pravi: rekvirira posilno po orožnikih pri kmetih te občine govejo živino za oskrbovanje mesta, in sicer na ta način," da mora vsak kmet sam gnati svojo govedo v Pazin — to te: Štiri do Sest ur hoda tja in Istotoliko nazaj, torej 12 ur.
—	kjer čaka žival dvanajst ur, na kar io šele tehtajo in plačajo po odbitku že poprej določenega »kalo«, namreč: vol po 2 K 60, krava no 2 K 20 za meterski stot, kar nikakor ne odgovarja ob sedauji draginji. Doslej.so vzeli na ta način nad 60 glav, vse po tako nizkih cenah.
Kmetje so vsled testa trpeli zelo velik-., -kodo. Posameznim so bili rekvirirani tudi voli, potrebni za obdelovanje polja, kar iih sedaj spravlja v zadrego pri obdelovanju.
Podpisani občinski urad je vložil na okra ."»glavarstvo pritožbo proti temu ter je zaprof^J. nai se pritožba, ako se ne bo vpoštevala. predloži dalje c. kr. namesiništvu.. ali — vse zastmj. V mestu dobivajo prebivalci I o dekagrariov na dan, pri nas v občini ga povživarno komaj 1 dekagram na dan in osebo.«
To bi pomenilo: Občina se pritožuje v K-m pismu radi načina oblastvenega postopanja glede prometa z živino, ki se je pretvezno pred kratkim tudi v Primorju uredil po takoimenovar.i Vieh-verkehrsstelle«. V resnic! se prebivalstvo po deželi odira iudi v tem pogledu.
Due 2. t m. sem prejel od okrajnega Livarja Murada v Voloskem — ki torej gotovo ni ne Hrvat, ne Srb, ne Slovenec, da, rekel bi jaz. uiti ne poseben prijatelj takih liudl — Izjemoma fcrzo-lavil hrvatski — sledečo brzojavko (čita): t . osim vas, da sporočite predsedstvu žitnopr bitega urada, da Je pristojalo nsšen a okraju za „cem-ber. Januar in .polovico februarja 75 \ ,onov mletvenih produktov, došlo pa je le 10 va^orov v deceml-ru, 2 v januarji:. Prebivalstvo st; — Izposlujie, da dospe semkaj vsaj tistih :M -ago-nov, določenih od dežei ;e aprovizacije * Januar.«
Če se, gos >oda moja, kak okr. glavar, ki ^tovo ne spada med naše dobrohotnike, vdaja v to, da ravno na mojo malenkost na&lovlja tako b *ojav-ko, potem bodite uverieni, da beseda »prebivalstvo strada« gotovo ni p-etinna.
Iz občine Sv. Lovreč F*a?:inatiškl poročajo — pisano dne 29. januaria. prejel dne 2. t. tn. — prosim da smatrate hrvats!<o kot prečitano (veselost) — dasi se (čita):
»V minulem tednu se je dugodllo v moji zs.pniji
—	piše to upravitelj župe —. nekaj nenavadnega in sicer pod pritiskom lakote. Minole srede }e gruča žensk udrla v aprovizacijsld prostor, pretepla šesterico tam nahajajooih se sebičnežev; potem so udrle v moje stanovanje ter me prisilile, da sera zalogo razdeHL Orcžništvo je sporočilo o dogodku telefonično okrajnemu glavarstvu in to
mogel vzbuditi njene jeze. .Končno je le našla besedi za odgovor.
—	Cujte, Hubert de Brčnaz, predlagala bi vam nekaj. Toda priseči ml morata, da ae izpre govorite z nobenim človekom o nJem. pa Se ga sprejmete ali ne.
—	Prisegam vam, da ne bom govoril z nrkomer o nJem.
—	Tudi ne s Sergejem.
Hubert se Je začudil, da hoće Sonja storiti nekaj brez vednosti onega, katerega Je smatral za njenega ljubimca, toda obljubil JI Je tudi to.
—	Ne morem vam, — Je nadaljevala, — izdati niti namenov svoje stranke, niti vam ne morem reči, v kaki meri M se pokorila morda danim mi ukazom, toda obljubiti vam morem, da vam sporočim dan, ko bo grofa Miranovega ogro' ta neposredna nevarnost.
Sedaj je pobledel Brčnaz. Mrzel pot mu jc potekel s senc. Torej v danem trenutku naj bi on... ont... imel v rokah življenje tega človeka 1 O nel... Le tega ne!... Nikdar!... NI se već mogel
Prosimo torej hitre pomoči. MoJa župnija Šteje sedaj brez odsotnih \ vojaški službi. 2100 duš. Za to število prebivalstva smo dobili doslej — pismo je z dne 29. januarja — le omenjeno množino moke, od katere je bilo 3 meterske stote. — ukradene. Na zaključku vas prosim ponovno, povzdignite svoj glas tam, kjer se nahajajo najviše oblasti, da prosimo, da hočemo, da zahtevamo: kruha, miru in povrnitve naših bratov, očetov ln sinov, da bomo potolaženi, da bodo naša polja obdelana in da bo kdo tu, da umirajočim staršem zatlsne oči.«	(Pride še.)
Razne politične vesti.
Jugoslovani. Čehi. Poljaki hi Ukrajinci. Politično Življenje monarhije preživlja seda) velekri-tične dneve, kakršnjih menda ni videla še nje zgodovina. Ali, da se razumemo! Niso nam na misli tu vojni dogodki; vprašanje, kako zaključijo to vojno topovi I Tudi nas — ko govorimo o velekri-tičnih dnevih — ne boli glava radi usode sedanie avstrijske vlade. Vprašanje, ali se ta vlada vzdrži ali pade, prej ali par dni pozneje, nikakor ne podelja (govoreč s stališča nas Slovanov), sedanjemu položaju monarhije tistega velekritičnega značaja: naše vprašanje je marveč: kako razmerje nastane med državo in nami — nenemškimi narodi?! Spričo tega visokopomembnega. usodepolne-ga položaja pa je zopet drugo veliko vprašanje: kako razmerje bo med slovanskimi plemeni samimi, kajti od te:;a je odvisno v veliki, ali morda v največ! meri: kako se uredi ono prvo vprašanje? Kajti — o tem smo menda na čistem vsi. ker nas uče bogata izkustva — v to neveruie nikdo več. da bi si mi priborili zahtevano pozicijo mirnim potom, potom sporazuma, br?z trdih bojev, po pametnem izpoznanju po zmagi pravicoljubja fn mi-roliubja na nemški strani. Dalje moramo imeti v zavesti, da se tudi na merodajnih mestih klanjalo trditvi Nemcev, da so oni — država! Na to stran se ne smemo udajati nikakim iluzijam, marveč treba, da gledamo srčno resnici v obraz, kakr§nja Je. Izpremembo v razmerju med državo in narodi bo treba izsiliti z borbo; a to dosežemo !e tedaj, ako bo razmerje med slovanskimi plemeni v državi sami tako, da jih bo vsposobljalo za boj z Tip«~m zmage. Vprašanje naše bodočnosti, vprašanje dostojnega narodnega življenja, ali pa robstva, zapostavljenosti in obnemoglosti, je, ali uredimo Jugoslovani, Cehi, Poljaki in Ukrajinci svoje medsebojne odnošaje tako, da se bomo mogli vzajemno boriti za izpremembo razmerja do države in dru-•rcrodcev v smislu popolne enakopravnosti?! — Danes Je to naše medsebojno razmerje še nejasno, negotovo. Cehi in Jugoslovani smo sicer že na čistem; nesoglasja, kl so doslej tu pa tam kalila medsebojne odnošaje, so izčiščena. drugače pa Je glede razmerja med Cehi in Poljaki, oziroma Ukrajinci, in pa med Poljaki ln temi poslednjimi. Pol'akl se sicer vsled znanih dogodkov približujejo Cehom in s tem Jugoslovanom, dočim pa med Pollaki in Ukrajinci vlada skrajna napetost, naravnost taka sovražnost, da v tem hipu razburjanja nI niti misliti na kako spoprijaznenje. Ali s tem ni rečeno, da^ostane večno tako, da moramo izgubljati vsako nado, da ne pridemo keda) vsi skupaj do izpoznanja, kje In kdo nam Je skupni nasprotnik, od kje nam grozi skupna nevarnost? In da nikdar ne bomo Izvajali Iz tega Izpoznanja edino možne logične posledice! V dosego tega cilja pripade Cehom in Jugoslovanom velika naloga. »Venkov« označa to nalogo v smislu, da moramo pridobivati Poljake, ne da bi Ukrajince odganja!!. Med Ceh! In Poljaki da Je že prišlo dO sporazuma na tej podlagi, da prvi ne bodo posegih* v poljsk^-ukrajinski spor kot razsodniki, ampak kot posredovalci! Edino prav je tako. Naloga razsodnika je vedno nevarna — zamera je na eni ali drugI strani. Dobrohoten posredovalec pa nI v taki nevarnosti. VeTetoIažljlva Je trditev — Bog daj, da bi odgovarjala prihodnjim dogodkom! — da Ukrajinci ne mislijo tirati načelno vladne politike in da se ne bodo nikdar obračali proti češkim In Jugoslovanskim stvarem. Tudi da je v Združenju Ukrajincev znaten del poslancev za sporazum s Poljaki! To je, pravi »Venkov«, odločen uspeh češke politike. — Te navedbe v češkem listu so — kakor rečeno — veletolaŽljlve in na-
Ko pa se je Sonja začela čuditi njegovemu iz-premenjenemu obrazu, ko je v pogledu mladega dekleta zazrl vznemirjajoč izraz radovednosti, se je streznil in izjavil, da sprejema njeno obljubo.
—	Dobro, — je dejala, — toda sedaj še en pogoj: zastavite ml svojo moSko besedo, da boste varoval grofa z vsemi sredstvi, ki so vam na razpolago, le ne s kakim takim, ki bi moglo škodovati moji stranki.
—	Mož-beseda!
Gospodinja Kavečinova pa le Se vedno zrla van), s tako čudnhn pogledom, da ga Je stresel mraz.	v
Počasi, potihoma, a zelo resnim Izrazom je dejala nato:
—	Recite: prisegam na NadJIno glavo?
Ne da bi oporekal, ne da b! sc brez potrebe branil proti bistrovidnosti tega neobičnega dekleta, le govoril za njo:
—	Prisesam na Nadjlno glavo'
Gospodična Kavečinova mu je podala roko in dejr.la:
še).
dobudne. Ce Ukrajinci res ne bodo tirali načelu•» vladne politike in če jim ie znano — in mora Jim biti znano, — da je temeljni steber te politike tisto pravilo: divide et impera, ločuj, da boš mogel vladati. potem tudi ne bodo mogli služiti tej politiki razkrajanja in bodo — ko se duhovi pomirijo in bodo očesa jasneje videla — morali iskati poti zbližanja k vsem tistim, ki jih politika divide et impera hoče ubijati, iskali bodo take poti ln io tudi najdejo. Ce bodo Cehi in Jugoslovani znilt taktno, spretno, objektivno in dobrohotno na vse strani vršiti svojo nalogo posredovalcev med sprtimi brati. Tako soglasje med nami nam zagotovi boljše dni in tudi prisili državo v izpremembo dosedanjega razmeria do naroJov. !n viden znak te Izprcmembe bo v samostojni državnosti nas vseh, kakor jo zahtevalo naše deklaracije. To bo naša zasigurana bodočnost. Zato jc res: kdor nasprotuje dcklaracijski politiki, nasprotujo bodočnosti Slovanov v monarhiji!
Bolezen države. Tudi »Arbciter-Zeltung« pod-črtuje — kakor smo mi včeraj — kot velcslmpto-matično za politični položaj v državi in za pre-kerno stanje Seidlerjevega kabineta dejstvo, da se mora vlada na koncu proračunskega leta odre čl razpravi o državnem proračunu ter se zadovoljiti s provizoriteni. Dunajski list vidi v tem znak — bolezni države. Naglasa, da je bil tak provizorij doslej le stvar forme io»nikdur ni bil sprejet Sedaj pa: razprava o provizoriju sc je že začela a vlada še nima zagotovljene večine! Najtrdnejl stebri — Poljaki n. pr. — pokajo ln kdor še ne vidi — vsklika »Arbeiter-Zeitung«. — da se Je avstrijske države lotila težka bolezen, temu nI' pomoči. Kdor misli, da se še more tolažiti s patriotizmom narodov, ta si namenoma ratiska oči pred dejstvi, ki govore t.iko jasen govor. Tudi če dobe večino za proračunski provizorij, ne bt bilo nič doseženo s tem. ker bi tej večini nedortajrla
—	resničnost. Od take veČine ne more vlada dolgo živeti, a za vladanje In upravljanje ne zadostuje niti za en dan. Zamislimo se v položaj! Država Je še vedno v vojni, kl zahteva od prebivalstva neznosnih žrtev. A trebalo bo tudi zdraviti posledice vojne, ščititi finance pred razsulom. vse gospodarstvo bo trebalo zgraditi na novo ter začeti s snovanjem ln ustvarjanjem na vseh polj'h. — A vse to naj bi bilo možno, ne da bi zacclili gnile rane na državnem telesu! Rana pa je: da sc narodi, ki tvorijo to državo, upirajo proti tej državnosti da jo odklanjajo tako, kakršnja je sedaj v svoji notranjosti! Vojna Je provzročila ta prelom med državo in narodi. Narodi so postali brezbrižnt in so prešli v absolutno pasivnost nasproti temu. kar se imenuje pairijotizem. Zato mora država iskati sprave z narodi, kl bi jim izpolnila njih narodno hrepenenje! Potem bodo šele dajali državi, česar potrebuje. Narodnostna država mora priti t narodi — in siccr z vsemi — v zdravo Homerje
—	v razmerje, ki Jim odvzame breme, naloženo Jim s tem, da vidijo v državi nekaj tujega, sovražnega jim. Kriza se mora resiti takorekoč orna-nično — na ta način, da se odstranijo dejstva, ki jih navdajajo s čutstvom ozlovoljcnja in ogorčenja. To je usodno vprašanje za državo. Vse koketiranje s § 14. jc zato bedasto in nevarno. Parlament je danes še edini spajajoči element. Brex pailamcnta bi ostali le razvaline. Saj uče Izkušnje, kako daleč se prihaja s kršenjem ustave. Pogreške, ki so se storile, treba popraviti. Kriza se mora rešiti iz same sebe. — Kar pravi tu so-cijalno-demokratlčni list. Je Jasna rcsnica ln Je bistveno isto, kar smo rekli ml včeraj: bolezen je tu. bolezen je v nczadovo!jstvn narodov! P»r?z zadovoljitve narodov ni leka za — bolezen države! Kljubovanje narodom nI zavračanje njihovih stremljenj z oktroa-L § 14, suspendiranjem ustave
—	to ni recept, ki bi ga hotel rabiti resničen državnik v naši državi; poslužujejo se ga le državniki — mazači ali abccedarjl. a priporočajo ga le »državniki« ala Woli In druZba lepa: ljudje, kl jim misli in želje vltajajo v — neko drugo državo.
Značilno! Četrtkova večerna »Zeit« piše o de-mlsijl ministra za ljudsko prehrano, katero da je podal Iz zdravstvenih razlogov generalmajor Hi;ier. ker je preveč delal ln so zdravniki izjavili, da nujno potrebuje odpočitka. »Od zgodnjega jutra do poznih večernih ur je bilo mogoče najti tega mladtga. ljubeznivega In elecantnega generala in ministra ali pri pisalni aH pri seini mizi ____V uradu za ljudsko prehrano, kjer se Je za
ministrovo demisijo Izvedelo šele v popoldanskih urah. so bili zelo presenečeni zaradi odstopa vsestransko priljubljenega šefa. Posebno zelo obžaluje njeeov odhod Iz urada tamošnje uredništvo.«
»Prsten I« železen lonec«. Pod tem zapeljivim naslovom se Je spravil člankar graške »Tages-pošte« v petkovi jutranji številki na odnošaje med Slovani, posebno pa Jugoslovani in — Italijo. Pra-Lvi namreč, da Italijo v njegovem polomu navdaja sedaj edin up: govori slovanskih parlamentarcev v avstrijskem državnem zboru proti Nemčiji ter nastopanje Jugoslovanov v ulogi neodrešencev in njihovo koprneče koketiranje z entento. V Italiji da mislilo, da za uresničenje italijanskih vojnih ciljev nI druge pomoči več, kot edino ic delovanje na razkosanje Avstrije. Za to pa da so slovanski narodi, ki hočejo izpod jarma, najboljši pomočniki, In Sonnino da mora napeti vse svoje sile v svrho pospeševanja državne krize v Avstriji In v U namen pospeševati slavofilsko agltaciio. Jugo-siov^nom in Cehom bi bila tako zagotovljena za-\ ezništea pomoč Italije iu to da bi jih gotovo navdajalo z novim! močmi v njihovem boju proti avstrijski državi. Pa pravi potem dobesedno: »Italijani so tudi v politiki romantiki. Le tako se more umeti, d« so si kot pomočnike za uresničenje »volih imperialističnih sani izbrali Slovane, iste
Str a »i IL
»EDINOST* Atev. 6d
Slovane, ki «*» ravno v Jadranskih dcžc'nfi naravni nasprotniki Iiaiijarov in si — na! se le pomisli na Tret — na več krojili str * naspioti kot smrtni sovražniki. Tako te bilo v preteklost* !n tako bo v bodočnosti. Slovanski £ivelj Je sposoben za raz-teznost, ccčim pa ic iiaUjanstvo nasičeno in samo s trudom in težavo vzdržuje svoje -stare postojanke. »Prsten in železen lonec naj ne hodita skupaj, sicer bo slab konec.« Clankar pravi potem, da tudi Giofittijeva »Štampa« svari pred »osamosvojitvijo« vseh malih slovanskih narodov, češ. ker M se potem zedinilo vseh 80 milijonov Nemcev od Si.vernega do Cmega morja, kar bi tudi ne moglo b :i prav Angliji. Clankar seveda odobrava to. menda Giolittijevo mnenje. — Nas kot take zanima pač malo. kaj in kako misli oficijelna !n ne-olicijelna Italija o nas, ker nismo in ne bomo nikoli pričakovali »odreSenJac Iz Italije, temveč edi-!!& le Iz našega Jugoslovanskega naroda samega; pnč pa Je značilno, kako nemSki naciionalci ISčeio pr.vsod prilike, kako bi nas razkričali pred svetom za sovražnike Avstrije, za veleizdajatce, ki iš'eino odrešenja od sovražnikov države. VkT"*ub vsemu temu pa je dragoceno priznanje, ki ga član-f.::r ni mogel zamolčati: da smo mi Slovani, mi Ji-oslovanl živeli, ki Je sposoben za razvoj, ki irr.rt svojo razteznost, dočim pa ?e italijanstvo »na-fičeno«, »prsten lonec«, ki naj se ne druži z »železnim«, ker bi bil to posr»n zanj. Bi!! so Časi. ko so nemSki nacij^nald sami siliti v la*ki »prsteni da bi kuhali v nJem svojo proiidovansko polivko, s katero pa so se precej oparili; zato menda boje sedaj, da ne bi se kedaj pristavila r^všteti« in »železni« lonec k istemu ormin za sknrro kosilo, pri katerem bi tretiemn cs^sjale le - slinel Hinc illae lacrimaef
DomiNto
Vtari Je 21. t. m. v Trstu po^siuik g. Emilij Fr«ucr. Pokojnik se le dolga ieta * pravo l:u-bt^nljo bavil z domačo tržaško in istrsko zgoco-v?ro, sam izdala! razna tozadevna zgodovinska de 'a, alf pa gmotno ali znanstveno pospe^val njih izdalo! Pokojnik zapuSča bogato knjižnico, ki je velike vrednosti za zgodovinsko preiskovanje na-Primorja. Pogreb bo danes dopoldne ob tO. N. p. v m.!
Čast moža — sramota klevetnikom! Ernest Wgazon, rcvident Južne železnice, ie bi' vrokl:-ccm takoj ob izbruhu svetovne vojne k vojakom, I-cr služI sedaj kot nadporočnik pri arrr.adni 't-Ic-nici. Eir ie načelnik postale Stozemicr zvce (nisko Poljsko) od 12. X. 1915. do 6. X!I. 1917. Za ot-iiCno službovanje pred sovražnikom ie bil odlikovan z najvišjim pohvalnim priznanjem s podelitvijo mečev In z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrnstne sveti-i je r.a odlično službovanje v želczniSko-vojni službi. Svojo p^tsk) is vodil tako uzorno, da je bil premeščen v srbsko prestolnico Belgrad, kjer vodi postajo te^a me^ta. C-ist in slava mu — temu vrlemu prvoboritclju nagega narodnega železničarstva! Strupeni »n Vr.zves*nl sovra^r" ■ so za hoteli prokleti, s poklicani. Ir. odgovornih strani ga pa blagoslavljajo!
Izvažanje olja te Istre. Občinstvo se orozarja, da se olje v Istri ne more nabaviti, oziroma, da se ne more izvažati brez dovoljenja istrskega urada za olje. Cventuvalne prestopke bo kaznovala politična oblast na podlagi naredbe c. kr na:nestnl§tva za Primorje z dne 27. 12. 1917., št. P: A. 732/16. Razun tega se olje zapleni. — Istrski nrid za olje. Trst. Via S. Lazzaro l/I.
Oro'nlkl hi fngoslovansk« deklaracij*. Kakor tzi.afc iz poiasnHa, ki smo Je prinesli v četrtkovi Številki, ni politična oblast nikakor naročila orožnikom. da bi zabran.-evali nabiranje podpisov-« Jugoslovansko deklaracijo In prispevkov za Krekov spomenik. Tudi poveljstvo jim ni dalo nobenih takih navodil. V posameznih slučajih se ima torej vmešavanje orožnikov pripisati le napačni porečnosti dotičnih organov. C teh slučajih, ki so bili prijavljeni oblatim, se vršijo poizvedbe. Naše občinstvo naj torej vzame naznanje, da se — kakor Je v resnici — naša akcija za Jugoslovansko dekiaracilo smatra za popolnoma zahcr.hc ter naj se ne daje strašiti po posameznih slnčnj»h kršenji politične s\ obode. Maša ideja Je velika In se ne da ustaviti z nobeno silo.
Krekova proslava na Prošeku sc bo vrnila v nedeljo dne 24. t. m. Jugoslovani, pridite, da na dostojen način proslavimo spomin naSega prvo-b/.ritelja!
Razglas. Izredno pomanlkanie Jedflr.ega olja In rr. iščob sploh zahteva sistematično izrabo vseh dosegljivih virov maščob. Izkustvo je pokazalo, da je porab.! solnčnic zelo priporočljiva za prido-bivoiite Jedilnega olja in močnega krmila. Mnogoštevilni, v južnih pokrajinah monarhije izvršeni poizkusi so pokazali, da ta rastlina dobro uspeva že ob navadni gojitvi. Iz solnčničncga semena proiz-vajnno olje £e precej približuje olivnemu ol?u glede hranilne vrednosti In okusa. Urad za ljudsko prelirario je zato uvedel posebno akcijo v svrho pospeševanja nasadov solnčnice. Poljedelcem, ki bi sc zavezali, da bodo sadili solnčnico, se da seme brezplačno na razpolago, potemtakem Je priporočljivo, da bi se tudi na Primorskem ziasti z ozirom na tukajšnje zelo ugodne podnebne razmere večji kosi sveta porabili za nasad te .rastline. Poljedelci se zato pozivajo, da nasade kolikor mogoče veliko solnčnic. Seme bo dala poljedelcem na razpolago vojna zveza za oljno ln maščobno industrijo na sedežu pristojnega okrajnega glavarstva brezplačno. Poljedelci so dolžni, da «prejeto seme posade, nasad goje in dajo ves pride'ek semena na razpolago uradu za ljudsko prehrano, dočim pa kolači, ki so dobro krmilo, ostarelo na svobodno razpolago poljedelcem. Kot od-škodnino za svoj trud dobe poljedelci za vsakih 100 kg oddanega sohičničnega semenja 95% či-stote neposredno po oddaji brez vsakega plačila 10 kg jedilnega olja. Na ta način doblieno jedilno olje se ne vračuna v porabno množino maščobe, kakor jo dopuščajo obstoieče določbe. Poliedelci. Vi žele, da se jim odka?e solnčnično semenje, morajo na pod'agj obrazcev, ki jih dobe pri občinskih uradih, podati reverz v dveh izvodih in ga pripo-slati najdalje do 15. mrrca t. 1 pristojnemu občinskemu uradu. Pri odkazovciilu semenja se bo v prvi vrsti oziralo na one poljedelce, ki prijavijo kar največ vkupaj se dr?ečega sveta za uasad.
Kak duh vlada pri Južni Železnici. Na tržaškem Južnem kolodvoru je predvčerajšnjim oddala ena najpoznanejših slovenskih tržaških trgovskih tvrdk nekaj tovornega blaga. Kakor je pač umljivo. Je bil tovorni list pisan s!o\enski in je bila tudi namembna postaja označena slovenski. In kaj se je zgodilo? Skladiščnik Je rentačil in reniači!. češ da to ne gre, da bi se pisala imena postaj slovenski, fedaj da Se sprejme blago, v drugo pa da te-
ga ne stori več, pač pa da sc gre pritožit k posla jenačelnika. — Tako toretf Namesto da "bi stranka imela pravico pritofte na posta?enačelni-ka zaradi najočitneišega kršenja svoje pravice s strani železniškega prava, pa naj M se potem pritoževal nrad zato, ker stranka hoCe Imeti svolo neoporečno pravico. Da, res lepe so razmere, ki so zavladale na Jnžnl feleznlcl. A to Je menda Sele začetek, kajti v nemškem Časopisju čitamo, da so bili v seji upravnega sveta južne železnice, ki se Je vršila te dni pod predsedstvom predsednika vit. Egerja kooptirani ▼ upravni svet državni poslanci : Josip Doberal*. Emil Kralt In bar. Ferdinand Pantz. Ta imena, posebno pa prvo, Ime znanega najzagrlzenejšega koroškega nemškega renegata In sovražnika Slovencev, govore pač tako jasno, da nI treba nobenega pojasnila več o duhu, ki že vlada ln bo tudi 5e nadalje vladal pri lažni Železnici. Ako kedaj. Je moralo sedaj postati Jasno, zakaj se slovensko uradnlštvo In nslužbenstvo na južni železnici preganja, kakor preganjajo psa v cerkvi, zakaj gonijo naše, za železniško službo najsposobnejše ljudi ▼ najzakotnejše gornještajer-ske, gornjekoro«ke In tirolske postajlce, samo da ne bi službovali na glavni pTogi na svojih domačih slovenskih tleh. kamor pošiljajo I za občevanje z občinstvom I za drugo službo popolnoma nesposobne Nemce, katerih edina naloga Je germanizacija. Sedaj se pač Jasno vidi, da ie Južna železnica. ta za vse avstrijske narode, posebno pa za nas Slovence tako važna prometna pot izključno torišče najskrajnejšega nemškonadjonalnega 5e-venizma, kajti tam, fclcr gospodari Izdajica slovenskega naroda Ocbemig. tam le gotovo pripravljen za Slovence edino le — blCI Slovenski narod, ki nad polovico Južne feleznice teče po njegovih tleh, pa naj mimo prenaša vse to?! Pa naj še p^tem reče kdo, da *zvedba našega dekla-racijskega programa ni pravcata življenjska potreba našega naroda, ko se kaze t vsakim dnevom očitanje, da so naši narodni sovražniki storili vse, da bi nas zasnžiiHI in ugonobiti na naših lastnih domo-insklh tleh. Razmere pri lužnl železnici so najjasnejši ćokrz za to!
Šolska rciekciia. Danes na! se z tlvflsko izkaznico z rdečo črto in izkaznico za volne kuhhite ali ubožnice prijavijo učenci, pripadalo« Jedilnici v paviljonu Ljudskega vrta, da dobe novo Izkaznico za šolsko refekcijo.
Občina Maiezlge za Jugoslovansko deklaracijo. Podpisovanju majniške deklaracije v Marezigah se je pridružilo do sedaj 344 oseb fn sicer Iz vasi Cen tur Ving.ir.el z 212 podpisi iz vasi Babi?! z 31 podpir.i, iz vasi Trnške z 101 podpisom in iz vasi Marezige (pola zaplenjena po C. kr. orožniški postaji).
Kruh za - pse. Kako*- Citamo v »Tagespostl«. se izdajo v kratkem krušne Izkaznice za pse. Take izkaznljc bodo n.cgli dobiti samo oni posestniki r-sov, k: redno plačujejo pasji davek. Ps?. ki s:> oproščeni pasjega dr.vka, kot lovski psi in psi za stražo, nc dobe krušne izkaznice; dobe lo pa policijski psi, petem psi ki stražijo knjižnice. niii?eje, zbirke umetnin, psi ki se porabljajo v trgovinske namene Sn ori, Id vodijo slepce. Kruh, ki se bo razdeljeval na te izkaznice, bo narejen iz močnih odpadkov. Pripomnimo pa naj, da vse to uc velja morda za Trst, temveč za —	kajti
pri nas, kjer imamo vsega dovolj, znamo močne odpadke In morda tudi — pse bolje porabiti, kot pa v Riiiiu, kjer Jim tako prlmankuje moke, da morajo peči iz ale kruh za pse.
Slovanska Čitalnica. Opozarja se Se enkrat na prijateljski sestanek, ki se bo vršil danes ob 1 zvečer r društvenih prostorih. Vabijo se vsi člani m prijatelji društva, da se udeleže poJnoštcvBno sestanka, ki ima s&cpaU o zopetni oživitvi društva.
Pripravnica za 1 talijanske uEemce — begoner.
kateri nameravajo vstopiti s prihodnjim šolskim letom v kektoo srednjo šole, se otvori na Dima Ju. Kal pa se |c storilo, da se goriškim SJoveacem zagotovi srednit-šoIfelJ narašča??
italijanski grobovi na OorKkeuL — Po Goriškem Je aeštevilno grobov italijanskih vojakov, ki sc našli v tej nesrečni jugoslovanski zemlji smrt. gnani od zmotne vere. da prinesejo italijanski ze mlji odrešenje in svobodo Te grobove krase kri-a t napisi, kateri so izpostavljeni vsem vremen skim neprilikom. Dobro bi bilo, da bi begunci, ki se vračajo domov, zbrali vsak v svojem kraju te napise. Po vojni boOo lahl o potolažili marsikatero italijansko družino, ako Ji naznanijo, kje počlv? njen sin Saj bi bila tudi marsikatera slovenskr mati mirnejša, ako bi vedela, kje troline kosti me nega sina, ali v Mezopotamiji ali Flandriji, v Kar patih ali ob Vojuši v Albaniji. Človeško čustvovanje naj ne zamre tudi v tem divjem času!
V	vzhodni Galiciji poslujeio zopet poštni uradi: Bawarow, Przyby!ow pn F!., Proszova ln Ka sperowce, za piše m skopo.' tni in denarni promet in za promet z vrednostnimi p^sml. Borszczow in Mielnica za promet i vrednostnimi pismi. Dupli-ska, Koropicc. Przyby!o\v pri H., Siemlkowce Sinkow pri Korolovki. StoJanow In Vscieszko omejeni prorrc* z zavitki ia Lubien VVielki za zasebni brzojavni promet.
Poštni urad Lanlšče se Je zopet odpri 15. febr t. L Javljamo to dodatno k uradnemu obvestilu poštnega ia brzojavnega ravnateljstva z dne 10.
t m-	, _
V	Bukovini poslujeio zonet:: poštni urad Do
rosziwci za poštnonakaznični promet, Mylijiv in Valeva za pisemskopoštni In denarni promet in zs promet z vrednostnimi pismi, Babin (okr. Zastavna) za pisemskopoštni in poštnonakaznični promet zadnjeimenovani trije uradi ter Iwankiwci in Ploska za ome!eni promet z zavitki.
Iz Skednja. Dne 9. t. m. je priredila CM podružnica zabavni večer, ki se le obnese! tako lepo da si lepše skoraj ni možno misliti. Prireditev je bila le za povabljence, a prihitelo le mnoco. mno 20 ljudi, da smo jih morali odvračati. Zapeli so se Štiri zborčki, za kar gre zasluga neumornemu pevovodji predsedniku g. Valentiču; g. Širok Je zapel dva času primerna kupleta s fino dovtip-nostjo in igrala se je Murnikova Igra: »Bucek v strahu«. Tako lepo Je prišlo vsako mesto do veljave, da smo bili primorani slediti vsaki besedi z veliko vnemo In pozornostjo; že dolgo nI bilo toliko neprisiljenega veselja in zabave kot ta večer. Vsa čast našim igralcem, da so se vsi brez izjeme tako poglobili v svoje vloge. Podružnica vam je iz srca hvaležna vsem: brata Široka, g Oorjup, g. Mici. g. Kocjančič. Bog vas živi, ako vam ni do plačila, sprejmite vsaj naše primanje. Po tem sporedu se je razvila prosta zabava pod vodstvom prireditelja zabave «. Valentiča. Začetni ples so otvorile naše mladenke in žene v narodni noši. Polem je bil splošen ples, pa ples Ic za vojuke in zopet le za civilne. Vrstili so se
še različni plesi za eno al! drugo skupino, vmes so licitirali cigarete, kar )• prineslo podružnici precej velfk izkupiček. Vse. kar premore naša vas na plemenitem ki lepem, le Wlo tu zbrano okoli miz kakor veflka to lep* družina. Id se ne straši se časa to ne žrtev, ko cre m podružnico; kako bi imela drugače podružnica r dveh mesecih nad 2000 kron čistega dobička! — Za odbor CM podružnice: tajnik Ivan Orbec.
Tobak za Istro. — Kmalu bodo razdeljevali zopet tobak v Trstu In Istri. Tu naj opozorimo c. kr. linančno ravnateljstvo na krivice, ki Jih tudi v tem (kakor povsod) občuti Istra. V Trstu ste prejeli tobaka, za 8 kron. v Istri za 80 vinarjev! In še to le. Če ste prijatelj trafikantirj! Zakaj to? Zahtevamo enake deleže, kot Jih prejemajo tržaški kadilci, ker smo državljani Iste države, plačamo iste (Če ne večje davke) bi znamo ravnotako ceniti tobak, ki Je zda! edino poživljajoče sredstvo Izmučenih irožganov! Pravico hočemo tudi za ras! — Istran
V Glasbeni Matici odpade danes. ▼ soboto, pouk v klavirju Ure se nadomeste prihodnji teden v sredo, začenši ob 3 :x>poIdce.
A vstro-ogrska banka nam naznanja, da prične njena podružnica v Trstu zopet poslovatL — Značilno pa ie, kako nam ie sporočila baaka to vest; namreč s pripombo, da objave ae plača, čeS, da je objava le v korist prebivalstvu In da banka ne potrebuje reklame. Kolikor le nam znano, je Avstro-ogrska banka najbogatejša banka v monarhiji, zavod, ki mu Je za dobiček In tudi dela -z dobičkom. Vemo nadalje, da tudi Avstro-ogrska banka ae opravlja svojih bančnfli poslov zastonj, temveč si prav tako zaračunava svoje provizije itd., kot vsaka druga banka. Zato pa se nam zdi naravnost čudno, da tak zavod, Id dela s milijardami ta milijardami, prihaja k časopisju In zahteva, da naj di časopisje deJa tlako — zastonj. — Čudno da ae žaliteva, da naj listi plačajo bank! toliko in toliko za veliko čast, da sinejo objavljati zastonj c jena obvestila!
Hrvatsko, srbski; hrvatsko-srbskl — trije Jezik?! Justično ministrstvo objavlja vsako leto v svojem naredbeniku Izkaz stalnih zapriseženih sodnih tolmačev, ki pokazuje za nas Jugoslovane zajem-liivo posebnost Izkaz je razdeljen po okoliših višjih deželnih sodiič la po Jezikih. Za večino okolišev se navajajo posebej sodni tolmači za hrvatski, za srbski ln zs srbskobrvatskl Jezik. Samo v izkazu višjega deželnega sodišča zadrskega ie Jezik pravilno označen a imenom: hrvatski ali srbski. Za Ivovskl okoliš se posebej navaja hrvatski in srbski Jezik in so tolmači istovetni razen enega, ki posluje baje samo za hrvatski Jezik. V krakovskem okolišu poznalo samo srbskobrvatskl Jezik, v tržašr srn samo hrvatski, a v Inšbruškem tudi samo srbohrvatskll Tembofl zalemljhi so pa Izkazi za ostric Štiri okoliše, namreč dunajski, praški. brnski fn praški. V dunajskem okolišu imajo posebne tolmače za hrvatski, za srbski ln za srbskobrvatskl Jezik, ki pa niso popolnima Istovetni. Trije tolmači znajo samo srbskobrvatskl, eden zna ne samo srbski, nego tndl srbskohrvat-ski, dva mula samo srbski, ostali pa samo srbski in hrvatski, ne pa tudi srbskohrvatski! V prsš! em okolišu so tclmaa za hrvatski hi za srbski istovetni, e<V-n od njih zna povrhu tod! srbskohrvatski, potem ^ pa Je eden, ki zna samo srbskobrvatskl/ a niti srbski niti krvatskt Brnski okoliš ima samo enega tolmača za hrvatski Jezik, ?zto pa štiri	za srbskohrvatski. Praški okoliš
ima končno S tolmačev za hrvatski Jezik, eden od teh zna tudi srbski, medtem ko so za srbskobrvatskl jezik Štiri drugi tolmači, ki m tn»Jo niti srbski niti hrvatski! Kdor ve, da Je Jezik, ki se IntennJe srbski, hrvatski, srbskobrvatskl in hrvatski aH srbski, aamo e« lezik, pojmi smešnoc-t j gt ri opisane razvrstitve tolmačev pod razna Ime-t ca istega jezika. Res Je, da se stvar pojas: -uje po historijatu teh Izkazov: tolmači so ®e prigleševali eden za hrvatski, drugi ja srbski, tretfl za rrhsko-hrvatski ierik. kakor so ravno bil! navajeni Ime-? no* ati U Jesik; posefct?o tudi po krajevnih razmerah, r?di če?*r Je o. pr v graškem okolišu mnoga več tolmačev zo hrvatski nego za srbski icrlk in so v tržaškem okolišu navedeni vsi samo pod hrvatskim imenom. Vendar bi se bili morali vsi5 v J^ističnem ministrstvu spomniti, da gre samo za en jezik, da bi torej imela biti zanj odprta sar. o ena rubrika, v kateri bi bili zbrani vs! tolmači, naj so rtprlseženi za srbsM, aH za hrvatski. ^li za srbskohrvatski Je2ik. Prav bi bilo, da ?us i *» o tu nistrstvo opozori na to višja deželna sodišča, v sviho, da se izkazi primerno preurede. Ni i>riCafco\ati; da bi se sodni tolmači temu uprli; Te bi se pa vendar kdo našel, ki mu ne bi bilo prav, da posluje za pravilno nazvani »hrvatski ali -.rbskr« jezik, bi ga pač bilo najbolje izbrisati Iz izlaza, ker bi s tem dokaza!, da ne zna niti hrva (-k* niti srbski.
Izjave za deklaracijo je prejel Jugoslovanski klub na novo od sledečih: Zav. goveje živine v Materiji, občina Adlešiči (okraj CernomelJ), občina Kopriva, občina Ambrua, veliko število obča-iov iz Kaštela Kambalovac pri Splitu, občina Ti-nje, občina Milna (brzojavno), Jugoslavenska akademska mladina u Oradcu (brzojavno), sveukupno ončanst\o otoka Solte s 4226 podpisi, žene in de-kleta žup. dobrnske, občina Križovc! na Murskem polju, občina Bistrica pri Rušah, Kmečka občina Marija Oradec, žene In dekleta Iz Zgornjega. Srednjega la Spodnjega Bitnja pri Kranju, Slovenke občine Velenje v Šaleški dolini, žene in dekleta iz Lelina, Ribnice na Pohorju in Arloce (190 pod-nisov). občina Loka pri Zidanemmosta. občina sv. ^ton v Slov. doricah, občina Andrenci v Slov. Gor. občina Cagona (okraj Sv. Lenart), občina C«, setinci (okraj Maribor), občina 2upetinci. (ckr. Maribor), odločni narodni Slovenci v kopališču v f*osaški Slatini, svećenici konavoskog dekanata, »ene in dekleta župnije Sv. Križ pri Kostanjevici iz 830 podpisi!), žene In dekleta občine Raka na Dolenjskem (s 1118 podpisi), krajna občina Ribnica, žitelji mjesne općine Kastav kotara Volosko-Opatija u Istri (z velikim številom podpisov), žene in dekleta občine Jarfe pri Kimniku, (237 pod-olsov). občina Rateževo Brdo. občina Celje, občina Janževobrdo. občina Kilovče, občina Šmarje, občina Prem, žene te d-rkleta občine Smerie. žene ln dekleta občine Prem. «ene ta dekleta občine Janeževo Vrdo. žeae ta dekleta občine Ce'.e. žene in dekleta občine Kilovče, fene In dekleta občine Rateževo brdo. občina Sv. Ana pri Tržiču, (Gorenjsko), žene m dekleta ž«P«lle Koprivnica na Štajerskem, žene In dekleta župnije Sv. Jurij ob Sčavnici <1666 podpisov!) hrvatske žene I dje* vo*e u Bermn kraj Pazina « Istri (255 potpisa), uči' 1'ski zbor ljudske tole na Dol«, Hranilnica in posojilnica na Dolu, opčlnarl opčine Vcdiijaa u htri." Vsem hvala! Jugoslovanski klub
Kako se vod »boljševiški car«. V »BferTIner Zeit am Mittag« opisuje neki v Rusijo se vrnivši Rus svoje potne dogodke. Med drugim pripoveduje: V Dvtaskem sem doživel najvažnejši dogodek v novi Rusiji. Ko smo prispeli na kolodvor, le bilo veliko razburjenje tamkaj. Oovorilo se le, da pride Trockij, vozeč se v Brešč-Litovsk. Vse mesto se je gnetlo na kolodvor. Jaz in še nekaj drugih oseb smo smeli na peron, ki Je bil drujrače zaprt. Po eni url nekako je dospel posebni vlak Trockejra In Je stal na kolodvoru le malo časa. Na lokomotivi Je stalo šest vojakov s puško ln nasajenim. bajonetom. Pred vsakimi voznimi vrati tudi vojaki, stoječ zunaj na stopnici, držeč se kljuke na vratih. Trockega nI bilo videti. Tako se celo car ni nikdar vozil po ftusiji-
V Trstu, dme 23. februarja Iti S
CeSko Eutffcvlčka Restavracija (Bosžl-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se naliaja v u!. G. GaUtti i zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski iedilni listi
5NALI OGLASE::
□a □□
v« r»4un«j« p« (; »toL b«»«'lo J r? r~* hlasta« tiskaa«	i
naj« «nkr»t v«& — Najmanj* : pri »to j Hi aa an*4a M) atntin'«
dn [
Učiteljica
nauPi govonti nemško i a it* Ipn v treh mesecih B-irri-ia	l^"«!
ClPIlOrfll V kavami ulica dtl Bo*co 4t iO ^JUVCilU I (iofcu" d bro le ivo, (»lnvon Ira pise r«r ilustrirane aiikn. Vrc^i tn prost»rt-n O^aL Priporoča Mar.ja Kapienk.

^Jf 11**1 rt za	ln koze Itnp-.jj »»m po i
ilVIllU e ni. Ilica Cerera l«\ fri. vr «3
m r it
(1*154
Dober klavir al! planino
bi v.e-l) na • p-»Kodo -
Ravnat« listno zapoal val"ih te^«. er gnr^'c^^a nfi'teJiiSfta ml. Torr«nte 181. da na li dij .ko»n jw»-trebmh io^tr a mentor k v«*fcinje
na p1 in in e!eHri£oa lu\ nt
_________nra fina, ora<rs in lUri »k* prt-
>o>la •« proda. A eq medo trto 24 I. iovo. O^tto4 li—12 ia o4 4—•
Sobna luž
IjijliiM poftteno post vžnico ca 1 aa hiAua leteli I aa popodne. — Via-a p» aop-vou. I Commsrciaie 9 (tea	deaao» ilL
levo. vrata 37.	A 31
1(1 Iti tatarn* maršale trn takoj proda Kupijo lil lil ae rabljeni ptaalni »troji ie« tam pokvarjeni, Uvclni »U .ji, bic kiji it-I — A. fiaijelt * ior:ca Stolna ml t.	24 i4
za g >-tiin >. okolica Colova t^kuj kap . Ulica Teatru 5. vratar.	184o
DaMret
Cf<fAAWfff Anton Jerkii poa nje ▼ svojen. a*elje|t I UiU^iuI V Trata. Via <Wle Foau* V*
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čerim&k
t Trsta, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice deilej^oste.
Izdiranje zobov brez. toO"
lečine. — Plomb^an^
UMETNI ZOBJE ~
DAROYI.
IVostovolJnl prispevki za vdovski fn slrotlnsfcl 9tclad c. kr. črnov. okraj, poveljstva §t. 21 v Ljubljani. OHsom poročila upravnega odbora so dospeli tetnu skladu sledeči denarni prispevki v mesecu lantiarin 1918: 21. Izkaz: Fran Kutin, treo-vec, Postoina, 20 K, Josip Svete!$ek, domohr. ev. ofic. Litija. 550 K. Davorin RovSek. fotograf. Ljubljana. 10 K. Franc Ksav. Ažman, lavornik, 40 K. A. Bi«Ić, stotnik, 50 K, dr. Josip Tičar, vRii zdravrllc, 40" K, zbirka obC. urada Gradac, f K. Franc Saler, fin. straže rešplcUent, Metlika, 2 K, Oton Seydl. zobotefcnik. Llubllana, 2^0 K.
Za nedeljsko prireditev ženske CM podružnice so darovali: cica. Alojzija Bratuž 6 bo'ii'k refoška ln 6 potilik burzundca; ta. Ema Bartel 1 taso bIsquItov, rodbina Vatovec 2 torti. s. FlesniCar 20 porcil sira; mali Plesničarl 1 taso blsquftov, ga. Miflonir I torto, z*. Rj'l.'aP 1 stekl. rtnz, Lenček
1	salam, *. Zidar I kujrluf in 2 strkl. pel nkovc«, S. Jakob Perhavc 3 botiljke moscata In 3 botiljke Crema Maršale, Mrhar 2 k? sladkorja, c Ai. Povh elat prstan, ca. N. N. 1 zavitek CM f veplenk. V isti »amen }e nabral g. Bizjak v bolnišnici v Rojanu !l*20 K, katere so darovali bolni Slovenci. Hrvati, Cehi in 1 Ptis?n in sicer: Pir jak Anton-4 K, Kokorovec 2 K. Babič Oerro 2 K. Tcmpei 1 K. Čepek 1 K. Horn 40 viru, Ziewazky 40 vin, Tu5ak 40 vin. Iskrena hvala!
— Ženskemu vojnemu prlspevanhi. Za na4e vdove in sirote Trs*a in okolice so darovali: podr. Ljubljanske kreditne banke v Tr«tu K Neimenovani K 50, ia. Pollich Lina K 50, za. Pretner Betka K 50, fa. Rybif Zinka K 50 in «a. Starć Marija K 20.
Podružnica CMP v R«|aan. Pohodom Mletnlce rojstnega dne sr. Matije Lavren^??a *e le nabralo 32 K; Josip Katslan 1 K; Josip Mahor 4 K; Ferdinand Ferluga 3 K; LavrenčIC 2 K: Dobčnik. gospa Ferlugova po 1 K; Bande! K 1M0 v.; biljardist v trgovski kavarni 8 K; Peter Negro na cn valček
2	K; tast g. Petra Negro 10 K; Gospodarsko dru-gtvo ▼ Roianu v poča«:titr\r spomlr.a na umrle člane 30 K: na pustni torek se Je nabralo v konsum-nern društvu 60 K. In K 2774; g. Oman nabral v društveni gostilni od jugoslovanskih železničarjev 6 K; ker sta se %, Jesih in njerova soproga polju-bilj K 12; f. Jože Jež za prodane cigarete 2 K; ker Jc Jedla vesela družba kruh v konsumnem društvu daruje Ista 10 K; Jo$ko Jež t K; na občnem aboru CMD podružnice se nabralo krasno svoto 250 kron, od katerih so darovali: gg. Jakob Parčina, vinski trgovec, K 102; Plrlevec 40 K; Mislej 20 K ln M. O. 30 K; na prvi Hcitaciji ♦ ne Skatljice pristnih CMD užig^k: se ie dobilo K 6 20, na druži K 7*67.
ZensU podružnici Cirila tn Mciod« r SežanL Dne 11. februarja	Je nabral na Kebrovem
žecitovanju mladi Furman Josip, ućcncc II- meščanske Clril-Metodovc v Trstu, znesek 55 kron. Ker se Je pa nevesta Keber Frančiška branila kupiti na dražbi otrožko araičko. bila Je soglasno obsojena na globo 5 kron. kateri znesek je tudi plačala v gotovini. Veseleč se obsodbe |e plačal ravno v to svrho gosnod sežanski lekarnar znesek 10 kron. Branitelj neveste Keber Angel le znesek 5 kron In siccr zato. ker !c tako neustrašeno branil svojo nevesto, da Je bila na tako nizko globo obsojena. Ker ste se branili vdi-iežlti s« obsodbe neveste, ste nlačali gospe lekar-r ar jeva in glažarjeva vsaka po 5 kron. Gledajoči publikiiiii, oziroma kuhinja, je plačal tudi znesek kron 4*15. Ženin ne bodi len — Je napovedal Oflasl osmrtnice, zahvale ta vSafcOvrsln» rekurs proti nepravični obsodbi svoje gospe, gospe I naznanja reklamne vSeDine. naj j1« lekarnarieve in glažarjeve, in plačal znesek. 5 K ! J]a]0 aa »In^eratni Oddelek tdinOStU --nadejale se iz svojega zakona — obilo bla<os!ova. J Ulica Sv. Frančiška Asiškega 20. prltl'JJ®.
Vsaka oseh? si lahkj pobarva Si : blagof zato prodajam zavojčke anelina z receptom po K 1.— večji p3 k 2—. Vprašati v ulici Vasari v skladišču št 1 ali pa proti poštljatvi po poštnem povzetju SLUGA Trst.
Trsi - Via Stadion 10 * Trs!
Odprt oti 8!2 zuetonaiir!]
Vstopnina R 2 =
!L FRAUER
vtliU pOMst.iik na Kalinarl
Je w četrtek rfntraj, po dolgi bolezni .apu>ti! to solzno dolina ter se preselil
v bj^o bode ču ost.	.
Žal u jo?! brat DAVID naznanja to žalostno vest vsem pripeljem In
znancem.^ {jngega pokojnika se vr^l danes, v soboto. 21. t m., ob 10 zhit^aj U hi?e la! sri v u'ici d \U Zoita št 7, naravnoti na evangJjsko pokopa'iSČ-* kier b) pokopan v rodb.nski grob. TRST, 23. febiu^rja 19ia
Ta oglas velja kot direktno t*bvvstllo.
BANKA
JADRANSKA
Trst Olfl CDS5B đl Rtsrai štea. 5 (LastM posl3?]2)
Kapital In rezerva «t 13,200.000.—
FUtialke: Dunaj Te^thosstra se	Dub ov U, Kotor Ljubljana, Metkov Ć,
Opat ja, Split, £l >enihr Zadar.
Vloce na knjižica 3\°o	M kn Ji:ca
od dneva v'oge do dfeeva vzd:ga. Rentn da^ek pia i;e hanka od s o> a Obr-^tovanfe v^g ra tekočem In IV o-1 a rnu po d^o o n Akreditivi teki In nakani.-e n v a Tu fn inozemska tržišča. Kupuje In p.o na: vrednostne papirje ie te ^ taci e zastavna pisma, pnjoritete, d.lmce, s ečke, valute, de-lze rr v^se itd. Da e medulm^ S vrednostne papirje in olago leteće v j vnih skladih. - Sate Beoo1*1 — Prod ia srečk razredne lote i e. Za,ar-vanje ^ sakovr.tn.h pa^i j v SSfa^nI iz. u i, revizisa ž. elaija S'ečk itd.
Trditi — Borzna n r čl!a. — lnka>o.--Menjalnic^ - EWtagjf*™**
1463, 1793 in 2r»66.	Brzo;avl: JADRANSKA.
- _ uradna ure: od 9 c?e 1 popaidne----- =
krediti. Telet nI: