Leto LXXn st. 102 PoIMm plačana » goforinL — IM« PosfgefillKr Bar bezaKTL Pre?« • cena L 1 Drednlltv* | oprava, Ljubljana, Kopitarjeva 1 Telefon «001-4004. Mesečna oaročoloa IS Ur, aa lno-somstvo 40 Ur. — Cek. ra«. Ljub. Ijana 10.6M ta naročnino ln 10.19« ta tnserat«. • itkljočno «aatop«t»o ta oglase ti Italije Is tnoteinstvai UPI 8. A. Milana. Bokoplioi b • t r a 8 a m •. SLOVENEC MAJ. 1944 ČETRTEK 160 Sowjetpanzer abgeschossen Sowjetischer Durchbruchsversuch am Sereth vereitelt Siidwestlich Kowel bolschewistische Angriffe abgeschlagen Feindliche Lager am Landekopf von Nettuno bombardiert DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier. I 3. Mai. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannti Beiderseits des mittleren Sereth traten die Sowjets gestern aui schmaler Front mit starken Inlanterie- und Pan-zcrkraften und unter Einsatz von zahl-reichen Schlachtfliegern zu dem dort erwarteten Angrill an. Der angestrebte Durchbruch vvurde durch den zahen Wi-derstand und die sofort einsetzeuden Gegenangriffe der deutschen und ruma-nischen Truppen vereilelt. In harten Kiimplen vvurden 160 Panzer obgeschos-sen, davon 65 durch deutsche nnd ruma-nische Kampf- und Schlachtflieger, die die Kampie des Heeres hervorragend unterstiitzten. Der Gegner erlitt schwere blutige Verluste. Zvvischen den Karpath*>n nnd dem oberen D n j e s t r scheiterten ortliche Angrille der Bolschewisten. Ungarische Truppen vcrnichtcten mehrere ieindliche Einheiten. Siidvvestlich K o w e 1 setzte der Feind mit verstarkten Kralten seine Angriife fort. Sie vvurden in erbitterten Kampfen abgeschlagen. Das Schlachtgeschwader 77 anter Fiihrung des Kommodore Eichenlaub-trager Oberst Bruck hat sich bei den Kiimpfen an der Ostfront besonders be-wahrt. Im Landekopf von Nettuno vvurden mehrere Angriffe verlustreich fiir den Gegner abgevviesen. Von der italie-nisehen Siidfront werden keine Kampf-handlungen von Bedeutung gemeldet. Deustche Kampfflieger bombardierten in der letzten Nacht mit guter Wirkung Munitions- und Versorgungslager des Feindes' im Landekopf von Nettuno. Nordamerihaniscbe Bomber richtcten gestern einen Terrorangriff gegen Wohn-viertel der Stadt F 1 o r e n z. Zahlreiche Hauser vvurden zerstort. Die Bevolke-rung hatte Verluste. Fiinf Feindflugzeuge wurden abgeschossen. Einige britische Flugzeuge w»rfen in der vergangenen Nacht Bomben auf westdcutscbes Gebiet. Boji na italijanskem bojišču Berlin, 3. maja. Ob tirenskom obalnem področju so nemške baterije še nadalje z močnimi ognjenimi salvami težkih kalibrov občutno motile unglo-nineriški piomet v bližnjem zaledju bojišča. Pri tem so imele zlasti na območju Carigliana številno pehotne in motorizirane kolone vdornih čet pomembne izgube. V zahodnih Apeninih so nemške čete za bližinske boje vdrle vzhodno od Tercllo v nasprotnikove bunkerje in bojne postojanke, ki so jili porušile. Na jadranskem obalnem odseku se je izjalovil naskakovalni nastop indijskih pomožnih čet s težkimi izgubami za napadalce že pred nemškimi črtami. Na nettunskem predmostju so nemški naskakovalni oddelki pri Casale Veechiju razbili nekuj britanskih oporišč ter jih vključile v nemške prednje jKistojanke. Zajeli so ujetnike. Na južnem obalnem odseku i/krcevališča so zbili Nemci dve ameriški naskakovalni četi, ki sta tipali v bližini obalne ceste. Nemško daljnostrelno topništvo je z veeurnim obstreljevanjem i/.krca-vališč in materialnih skladišč pri Nettunu in Anziju doseglo uspešne zadetke. številne eksplozije so pokazale, da je spet zadelo munieijskn skladišča, /goreli sta tudi dve bencinski skladišči vdornih čet. Izgube tolp po septembru 1943 0d septembra 1943 do maja 1944 so znašale izgube Brezovih tolp 70.592 mrtvih in 63.654 ujetih Berlin, 2. maja. Pri čistilnih nastopih oddelkov vojske in SS, ki so bili izvedeni od meseca septembra naprej na Balkanu, so imele komunistične tolpe doslej 70.592 mrtvih in 63.654 zajetih. Od tega so imele tolpe zgolj v mesecu aprilu 11.224 mrtvih in 4.228 zajetih. Velikopotezni nemški osvobodilni nastopi na Balkanu so rodili nekaj posebno važnih izidov. Najvažnejši pa je brez dvoma popolno preprečenje in razbitje poskusa komunističnih takozvanih Titovih tolp, da vderejo v Srbijo. Pred približno tremi tedni so pravočasno spoznali manever Titovih tolp. Nemške čete so ta načrt preprečile in tako so tolpe na obmejnem ozemlju južnozapadne Srbije naletele namesto pričakovane svobode premikanja na tesno mrežo nemških zaščitnih oddelkov. Nemške čete so nato izvedle velikopotezen protiuda-rec z obsežnimi operacijami v podobi klešč, pri čemur so zavzele navzlic obupnemu odporu preganjanih tolovajev mesta Arilje, Cajetino in Gačo ter tudi okolico temeljito očistil«. Poskus izpada preostalih tolovajskih kolen, ki so »e poskušale rešiti v nočnem begu, se je pri Kadnjači na cesti od Užic proti Rogatici zaradi posega nemških policijskih in zapornih sil krvavo končal. Zgolj v zadnjih dneh aprila je bilo naštetih nad 1750 tolovajev mrtvih, nad 1900 pa zajetih. Tako je bilo pri nemških čistkah na Balkanu v mesecu aprilu ubitih 11.224 tolovajev, katerih smrt so neoporečno ugotovile nemške čete. V resnici pa so izgube tolovajev še bistveno višje. V tem skupnem številu pa niso vsebovane visoke izgube, ki so jih tolpe utrpele ob dalmatinski obali, ter pri zavzetju Otočaca in Bijeljine ob hrvatsko-srbski meji. Zavzetje Bijeljine je bilo za terence tolovajev posebno uničujoč udarec, ker so nemške čete pri tem iztak-nile kaj spretno zakrinkano novo ustanovljeno središče tolp in ga popolnoma uničile, pri tem pa zaplenile važno gradivo, velike vsote denarja ter številno orožje, strelivo, vozila ter vprežno in tovorno živino. — II — Boljševizem je vedno enak Beograd, 3. maja. Pod naslovom »Vedno enaki« piše »Obnova«: V sovjetski državi se zopet razširja teror. To je najboljše znamenje, da je ostal boljševizem nespremenjen in da je vedno enak. Kamor koli more, prinaša smrt in uničenje. To občutijo v veliki meri tudi oni, ki so nekoč živeli pod boljševiškira gospod-stvom in sedaj iz raznih krajev Evrope močno protestirajo proti boljševiškim zlo-činstvom. Pri novem triumfu zločinstev nad ljudskimi množicami imajo zopet iidje glavno besedo. Oni so nasnovalci bi izvrševalci teh groznih zlodejstev, ki dokazujejo, da se boljševizem ni spremenil," ker se spremeniti ne more. Njegovo bistvo je bilo iu bo zločinstvo in grozodejstvo. Sovjeti hočejo iztrebiti Beloruse Budimpešta, 2. maja. »Estujsag* poroča o zasliševanju nekega sovjetskega stotnika po imenu Igor Simentijevič, ki so ga Nemci zajeli na narviškem bojišču. Ta mož je pred nemškimi vojaškimi in poljskimi civilnimi oblastmi podal kaj zanimive izpovedi o boljševiških naČTtih za li-kvidiranje beloruskega prebivalstva. Sovjeti hočejo vse moško prebivalstvo od 14, do 55, leta poslati v kazenskih če; tah na bojišče, Ostalo prebivalstvo pa naj bi bilo odgnano na prisilno delo v do-nješko kotlino. Za isrvedbo tega načrta je bil poverjen predsednik beloruske ljudske republike Ponomarenko skupno s sovjetskim generalnim štabom. V utemeljitev te nečloveške namere iztrebljenja navajajo, da je belorusko prebivalstvo izdalo Sovjetsko zvezo, Epidemija koz v Neaplju Stockholm. >Dagens Nyheterc pri; naša poročilo United Pressa n liurfi epidemiji koz, ki je izbruhnila v Neaplju. " ' 160 sovjetskih oklepnikov sestreljenih Sovjetski prebijalni poskusi ob Seretu izjalovljeni - Sovjetski napadi jugozahodno od Kovlja odbiti - Sovražna skladišča na nettunskem predmostju bombardirana Vedno znova se pojavljajo v delili Italije, ki so jih zasedli Augloameri-knnci med slabo preskrbljenim prebivalstvom različne kužne bolezni, ki zahtevajo številne žrtve. Zavezniki, ki so prišli kot »osvobodilci« očividno nimajo niti volje, niti ne morejo preprečiti teh težkih epidemij. Smrt zaradi lakote in kužnih lrolezni je povsod, kjer se razšopirijo Britanci in Amerikanci, žalostna usoda »osvobojenih« narodov. Na Madžarskem živi milijon Židov Budimpešta. 2. maja. Kako veliko je število Židov na Madžarskem in to posebno v Budimpešti, so je izkazalo po objavi uredbe o obveznem nošenju židovsko zvezde, ki je naravnost spremenila sliko po ulicah, v kolikor niso seveda židje raje ostali v svojih stanovanjih. Število Židov je bila na Madžarskem že od nekdaj zelo veliko. Po štetju iz leta 1941. je blio na Madžarskem nad 800.000 Židov, ki so se posebno radi naseljevali v prestolnici. Pri tem pa pri skupnem številu j>re-bivalstva Madžarske, ki je štela 31. jan. 1941. je |iilo na Madžarskem nad 800.000 800.000 židov še zdaleka ne predstavijo pravega števila Židov, kajti tu so našteti zgolj židje, ki bo obdržali tud svojo vero, ne pa tudi pokrščeni židje in mešanr.i. Teh Židov je okoli 100.000, ter mora tako okoli 1 milijon ljudi nositi na Madžarskem svoje rasne znake. Amsterdam. Britanska poročevalska služba javlja iz Washingtona, da jo ameriški vojni minister Stimson izjavil pred bančnim odborom reprezentantske zbornice: »Po mojem mnenju jo važno, da v tem trenutku opustimo vsa dejanja, ki bi lahko povzročila napačne nade glede skorajšnjega konca vojne.« Zagreb. Ministrski predsednik dr. Mandič. se je v torek vrnil s svojega več-tedenskega obiska v Bosni v Zagreb. Fiihrerjev glavni stan. S. maja. DNB. Vrhovno jioveljstvo oboroženih sil javlja: Na obeli straneh srednjega Sere t a «o pričeli včeraj Sovjeti na ozki črti z močnimi pehotnimi iu oklcnniškimi silami ter s podporo številnih borbe nih letal s tamkaj pričakovanim napadom. Nemške in romuuske četo so i žilavim odporom ter s takojšnjimi protinapadi preprečilo nameravani preboj. V hudih bojih so uničili 160 oklepnikov, izmed katerih so jih (iS zbili nemški in romunski borbeni ter bojni letnici, ki so sijajno podpirali bojo kopno vojske. Nasprotnik je imel težke krvave ifgube. Med Karpati in »gornjim D n j * -st rom so se izjalovili krajevni boljševiški napadi. Madžarsko četo so uničile več sovratnih cilinic. Jugozahodno od Kovlja jo sovražnik z ojarcnimi silami nadaljeval svojo napade. V srditih bojih smo jih odbili. "7. jata borbenih letal pod vodstvom komndorja, nitlikovunra s hrastovim listom polkovnika Brucka, se j« pri hujih na vzhodnem bojišču posebno obnesla. Na n o 11 u n s V e m predmostju smo i izgubami za sovražnika odbili več nje-Kovih napadov. Z italijanskega južnega bojišča nc javljajo nikakih pomembnejših bojev. Nemški bojni letalci so v zadnji noči z dobrini uspehom bombardirali sovražnikova munieijskn in oskrbovalna skladišča na nettunskem predmostju. Severnoameriški bombniki so iivedli včeraj strahovalni napad na stanovanjske dele Firence. Porušili so številno hišo, prebivalstvo je imelo izgube. Sestrelili so prt sovratnih letal. Nekaj britanskih letal jo v pretekli nori vrglo homlie na zahodno nemško ozemlje. Krajevni boji na vzhodu Berlin, 5. Na vzhodnem bojišču je prišol 1. maja le do krajevnih napadalnih in obrambnih bojev. Pred Sebastopolom jo sovražnik s svojimi četami in bataljoni skušal najti slaba mesta v nemških črtah. Toda branilci so mu preprečili vse poskuse, da bi se približal nemškim postojankam, ter so ponekod, kjer ie bilo ozemlje ugodno, šo sami premaknili naprej svojo lastno črte. Na številnih točkah ob spodnjem Dnjestru so boljševiki skušali ponovno izločiti posamezna oporišča ir. glavne nemške bojne črle. Tudi tu so odnesli lo krvave glave. Med Dnjestrom in Siretulom so se omejili prav tako le na brezuspešne krajevne napade. Njihovo veliko število in močan promet na glavnih oskrbovalnih cestah nam vendar pričata, da na področju zahodno od Jašija lahko pričakujemo večje boje. Kako izgubo imajo Sovjeti pri krajevnih spopadih, nam kaže poročilo divizijo oklep-niških grenadirjev »Velika Nemčija«, ki je v aprilu uničila ali zaplenila v obmejnih romunskih predelih 122 oklepnikov, 156 vsakovrstnih topov in številno ostalo orožje. Poleg tega jc imel sovražnik vi- soke krvave izgube. Divizija je zajela preko 1400 ujetnikov. Med Karpati in Zgornjim Dnjestrom so napadajoče nemške in madžarske čete zopet izboljšale svoje |>oslojaiike. Na odsekih pri Tarnopolu, Brodili in Lucku je vladal mir. Jugozahodno od Kovlja so napadli boljševiki z močnimi silami nove nemške postojanke pri Turji. Nemci so v hudih bojih sovražnika odbili ali pa zadržali. Na bojiSčih med Pripjetom in Finskim zalivom je razen krajevnih liojev pri Vitebsku prišlo le do nepomembnih spopadov. Na večini odsekov se zaradi velikega blata bijejo nemški grenadirji in pionirji le zu posamezne izpostavljene položaje ali pa za zapuščene dole jarkov v ozemlju, ki je brez gospodarja. Vsak sovražnikov poskus, da bi si pridobil še lako malenkostne prednosti, takoj raz-bijejo. Pri boljševiških napadih na obeh straneh Viteliska gre v bistvu r.a sunke, ki naj vežejo nemške čete in razbremene tolovaje, ki se obupno upirajo stalno napredujočim nemškim silam. Kljub temu čiščenje težko prehodnih gozdnih in močvirnih predelov dobro napreduje. Grozno holjševiško zločinstvo v Rudnici Bukarešta, 3. 5. Nekemu prebivalcu transu istrskega kraja Rudnico je uspelo zbežali po boljševiški zasedbi. Med drugim je poročal tudi o izredno zahrbtno 'izvedenem boljšoviškem grozodejstvu. Priča teh komunističnih gimot, 36 letni Nikolaj Vladimirov, je povedal naslednjo: j Ko so sovjetske. Č3te zasedle Rudnico, je sovjetski poveljnik izdal prebivalstvu proglas, v katerem je objavil »sovjetske pravice« in predvsem tudi »svobodno izvrševanje verskega udejstvovanja«. Zaradi tega se je naslednjo nedeljo, po odhodu čet 7,brala v cerkvi številna ljudska množica. Zakasnil 6om ee in sem hotel pravkar zapustiti svojo hišo, ko sem zagledal, da teče k nieui nek moj znanec. Bil Je zelo razburjen in jo ves zasopljen povedal, da cerkev uori. Kmalu nato sem zagledal velike oblake dima ter visoko plamene. Ko sem prišel do goreče cerkve, sem zaslišal iz njo v nebo vpijoče kričanje. Okrog cerkve je stal oddelek Nk\Vd (sovjetske politično policije), ki je ra-branil vsakomur, da bi se cerkvi približal. Takoj mi je postalo vse jasno: boljševiški morilci so zaklenili cerkvena vrata ter nato cerkev z vzemi ljudmi vred zažgali. Tako so morali ubogi verniki v Rudnici umreti strašno smrti, ker so verjeli boljševikom. Po obupnem pogledu na gorečo cerkev sem hitel, kar sem mogel domov ter še v isti noči zbežal iz Rudni ce. Dogovor med Španijo in Angloamerikanci Madrid, 1. maja. Špansko zunanje ministrstvo je v torek objavilo, da so končana pogajanja med Španijo ter Anglijo in Zedinjenimi ameriškimi državami, V poročilu bere, da so bila pogajanja zaradi velikega števila vprašanj dolgotrajna in da se dogovor nanaša na številne točke in to predvsem na gospodarske odnošaje Španije do Anglije in Zedinjenih ameriških držav. Razgovori so se vodili v okviru striktne španske nevtralnosti. S tem je bila dana možnost, da se normalizirajo odnošaji med Španijo in drugimi pogodbenimi partnerji, ki so bili v preteklih tednih prebili vsem znano krizo, ter odstranijo vse težkoče, ne da bi bili s tem oškodovani interesi ali dober glas udeleženih narodov. 0 napadu na Firence Budimpešta. O nedavnem angloamer. fltrahovalnem napadu na Firence poroča »FOggetlonseg«, da se ravnajo povzročitelj letalskega nasilja po naročilu svetovnega židovstva, ki si je že od nekdaj vroče želelo. da bi uničilo zapadno kulturo, ker bi tako narode, ki bi jih oropalo zgodovinske tradicije, tem lažje spravilo pod svojo svetovno diktaturo. Švedska nevtralnost Stockholm. Švedski ministrski predsednik Hanson je v govoru, ki ga je imel 1, maja v Malmoju, podčrtal nespremenjeno švedsko, voljo do ohranitve in nadaljevanja sedanje nevtralne politične smeri ter se bavil z angloameriškimi zahtevami, naj Švedska skrči svoje trgovske odnose z Nemčijo. Dejal je, da je često opozoril, da je nevtralnost sredstvo za dosego cilja, ki si ga je postavila Švedska, namreč za ohranitev državne samostojnosti in svobode izven vojne, Večina švedskega naroda je sedaj prav tako kot prej soglasna z namenom svoje vlade, obdržati deželo izven vojnega spopada. Švedska sama mora braniti svojo nevtralnost, Nevtralci morajo sami presoditi, kako je mogoče najbolje obvarovati svoje koristi in svoje ideale. To ps nikakor ni mogoče z udeležbo v vojni, Nikake okoliščine ne bodo mogle voditi do odpovedi pravici glede lastnega presojanja in do sporazuma, da bodo drugi odločali, kakšni naj bodo interesi, stališče in ukrepi nevtralcev. Tega ne more in tudi ne bo Švedska nikdar storila. Nove težave za Churchilla Berlin, 2. maja. Govor, ki ga je pred par dnevi imel angleški veleposlanik v Zedinjenih državah lord Hali!ax, ima glede problemov, ki naj bi bili obravnavani na sedanji konferenci imperija v Londonu, gotov pomen. To je mišljenje berlinskih političnih krogov, ki predvsem o|x>zarjajo, da zboruje konferenca imperija za zaprtimi vrati, kar žo kaže na težkoče, ki jih ima Churchill. Če lord llalifax podčrtava dejstvo, da mora Anglija celo v primeru zmage vse poskusili, da bo 6ploh lahko živela, nam daje videli, v kakšen položaj jo zašla Anglija zaradi svoje popnščevalne politiko v Evropi napram Sovjetom in svoje imporl jalne politiko napram Zedinjenim državam. Na tem dejstvu pa ne more nič spremeniti tudi poskus, tako izjavljajo v Berlinu ob koncu, da vsaj na zunaj prikažejo imperijsko konferenco kot uspeh in to s ciljem, da ojačijo angleški prestiž in prikažejo popoluo edinost posameznih udov imperija. Poplavna katastrofa Mississippija Stockholm, 3. maja. Desettisoči vojakov iti inženirjev ameriške armade ter osebje civilnih vojaških organizacij, prostovoljci in vojni ujetniki delajo dan in noč, da bi zadržali naraščajoče vode Mississippija. Missourija in Illinoisa, poroča »Stockholm.s Tid-ningen« iz New Torka. Voda je v St. I.ouisu podrla 12 metrov visok nasip Tisoči rodbin so brez strehe, okrog dva milijona akrov zemlje pa je poplavijo nili. Strokovnjaki so izjavili, da kritični položaj šc ni minil. Rim. Kralj Emanuel je imenoval lida Philiphota za zvesnega člena z zavezniki in boljševiki, židovskega finančnika Jun-ga ps »a finančn»g» strokovnjak« vele-kapitalističnc Savojske hiše. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 3. 5. Romunsko vrhovno poveljstvo je dno 2. maja objavilo sledeče vojno poročilo: »Na mostišču pri Sebastopolu, v Besarabiji in severno od Jašija ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Po močni topniški pripravi jo napadel sovražnik z močno podporo oklepniških sil na odseku Targu Frunroa — reka Mol-dava. Zadali smo mu izcube in ga zavrnili. Siloviti boji še trajajo.« Tolovajski vdor v severno Srbijo preprečen Berlin, 3. 5 Po angloamcriškcm bombardiranju srbskih mest so skušale v zadnjih aprilskih dneh vdreti holjševiško tolovajske skupino preko Drino in Ibra v severozahodno Srbijo. Nemške čete so jih v hudih bojih, v katerih so imeli tolovaji zelo visoke izgubo, razbile, vrglo nazaj in potisnile proti znpadu Težko zbiti tolovajski oddelki so se morali umakniti v bosanska gorovja. Pri obrambi tolovajskih napadov so uspešno sodelovali tudi srbski prostovoljski oddelki. še en udarec tolovajem Berlin, 3. 5. Močne tolovajske silo so (f vgnezdile v nižinah med Savo in Bo-sutom, se tamkaj utrdile in pričele stalno ogrožati železniško progo Zagreb-Vteograd ter razne okoliške kraje. Tu so tudi opravljale stalen prevoz živil in vozil, ki so jih naropale v obmejnih krajih severne Srbije preko Save. Nemške čete so v zadnjih drioh obkolile te tolovajske skupine. Nato so pionirji odprli zapornice reke Posula ler tako poplavili nižino z vsemi skrivališči in bivališči tolovajev. Istočasno so s tem onemogočili vsak prevoz preko Save. Obkoljene tolovajske skupino so se zaman skušale rešiti na nekatere višin", ki so gledale iz vode. ali pa se prebiti preko nemškega obroča. I.e nekaterim maloštevilnim tolovajem je uspelo, da so ponoči preko vodo ušli nemškim strojnicam. Večina pa jih jo utonila, kajti kasneje so letala ugotovila, da plavajo po vodi številni mrtvi tolovaji ler konjska trupla. Pariški nadškof o strahovalnih napadih Berlin, 2. maja. Pariški nadškof je ponovno obsodil bombniške napade anglo-ameriškega letalstva. »Ugotoviti moramo«, tako piše nadškof, »da škoda bolestno prizadeva številno prebivalstvo in da poškodovan* poalopja nimajo ničesar opraviti z vojaškimi cilji«. Miren 1. maj v Italiji MIlan, 2. maja. Navzlic trditvam sovražne propagande je 1. maj potekel kaj mirno v Severni in Srednji Italiji. Izostale so stavke in nemiri, ki jih je sovražnik napovedoval. 1. maja sc je delo v vseh obratih redno in brez sleherne motnie nadaljevalo. Hujskanja radijskih postaj Moskve, Londona in Barija, ki so pozivalo severno-italijansko delavstvo na stavke, «abota?e in umore, so cstala brezuspešna. V Londonu in v Moskvi so upali, de bo 1. maj pokazal moč protifašističnih in protinemških elementov v Severni Italiji V posameznih severnoitalijanskih mestih so komunistični agentje v noči na I. maj razširili proglase, ki so ščuvali prebivalstvo na zločine. Popolen neuspeli lega velikopoteznega agitatorskega ščuvanta pa dokazuje, da delovni sloji v severni in srednji Italiji nikakor niso več pripravljeni poslušali zločinska navodila sovražnih agentov. Anglija obžaluje ... Ženeva, 3. 5. »Sunday Times« piše, da je bilo že od pričetka obžalovanja vredno, da je Anglija oddala Združenim državam za 99 let v najem razna oporišča. Pametno bi bilo, da 6e ne bi nikdar obvezali za tuko dolgo dobo. V času enega rodu je sedaj Anglija doživela dve svetovni vojni, pri katerih Združene države v prvih letih niso sodelovale. Ako bo v do-glednem času izbruhnila šc tretja svetovna vojna, potem bi bilo lahko katastrofalno, ako Anglija ne Im> mogla dobiti nazaj teh oporišč. Dolgoletni najein bi bil upravičen le, ako bi bili odnosi med obema državama takšni, da bi proti vsakemu napadalcu enako reagirali. To pa naj bo cilj britanske politike. Kratka poročila Amsterdam. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Hal je v torek izjavil v Spodnji zbornici, da se angleška vlada nikakor ni obvezala, da bo postopala z Rimom kot z odprtim mostim. Slockholm. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da so tam-koj pričeli z novo uradno kampanjo molčanja. Ženeva. V Zdrirženih državah stanujoči Britanci z diplomati vred in ostali vladni uradniki se ne bodo smeli vračali na kratkotrajno obiske v Anglijo, razen, ako bo njihovo potovanje vsled nacionalnih interesov nujno potrebno. Britanska poročevalska služba, ki je objavila te nove omejitve, dodaja, da ta ukrep nadalje ojačuje nadzorstvo potniškega prometa iz Veliko Britanije, ki je bilo kot varnostni ukrep uvedeno dno 24. aprila. Nova uredba so nanaša na vse v inozemstvu nahajajoče so Britance in bo v veljavi do nadalnje objave. Ženeva, Po poročilih iz zanesljivega vira se nahaja bivši informacijski minister Duff Cooper v svojstvu zveznega člena angleške vlade na potu v Aliir k > odboru de Gaullca. Delu čast, delavcem dostojanstvo in pravice Poleg poučevanja delavskih množic, katerim komunizem ne more in ne bo prinesel resnično odrešitvo, poleg policijskega preganjanja komunizma, je treba predvsem delavcem temeljilo izboljšati njihov življenjski in socialni položaj. Brez korenite prenove sedanjega gospodarskega sestava borba s komunizmom no bo uspešna. Proletarce je treba razpro-letariti s tem, da pridejo do družinsko imovine. Z drugimi besedami se to pravi: svetne, materialne dobrine in bogastvo je treba pravično porazdeliti po vidiku socialne pravičnosti in socialne . blaginje. Vsakemu svoje: kapitalu, kar | mu gre, pa tudi delavcu, kar mu po vseh naravnih in božjih postavah pripada. Socialni red mora zrasti iz naših lastnih notranjih moči V bodoče si bo moral vsak narod v okviru splošnih zdravih smernic iskati rešitve svojih gospodarskih in socialnih prilik. Vsak narod ima namreč svoje značilnosti in posebnosti in ne gre vse na-teznti na isto kopito. Utrjen socialni red se more le razvijati, če izvira v vsakem narodu iz lastnih notranjih moči. Socialnega reda ni mogoče kupiti, kakor kako konfekcijsko blago, dorasli mora iz notranjih moči, Ualere so učinkovite v narodih samih, in se morajo tako izoblikovati, knkor so trm močem primerne. Tako mnogostran-ske, kakor so narodi našega kontinenta, tako mnogostranske bodo zalo tudi oblike socialnega življenja v Evropi. Kljub v em mnogoterostim se pojavljajo, kakor je dokazano z dogovorom v Salzbrunnu, tudi skupnosti, ki se nahajajo seveda manj v tehniki, kakor v temeljnih načelih. Narodi, kateri se priznavajo k isti kulturni skupnosti in prebivajo v istem usodnem prostoru, bodo vedno prisiljeni, Iruditi se za skupne ideale, če hočejo / veti v medsebojnem miru in prijateljstvu. Pola, na katerih so ti ideali ure--ničujejo, so po zmožnostih in potrebah različna. Zunanje oblike so brezpomembne, če obstajajo soglašanja v bistvenih ciljih. V okviru splošnih smernic mora slovenski narod ustrezajoče svojim posebnostim, ustvariti samostojno obliko go- podarske Vn socialne ureditve. Premostitev razrednega sovraštva Dobrine sveta, ki bi jih moralo biti dovolj za vse, so danes krivično razdeljene. Peščica judovskih kapitalistov ima dejansko v rokah vse dobrine, milijonske množice proletarcev pa nimajo niti najpotrebnejšega za življenje, to jo vsakdanjega kruha in primerne obleke. Kapitalisti prisvajajo sebi kapital in sadove dela, ko je vendar jasno, da gre vsakemu svoje, ker ne kapital ne more biti brez dela, ne delo brez kapitala. Kapitalizem je milijonske množice proletarcev pognal v skrajno bedo in si jih napravil za svojega smrtnega sovražnika. Kapitalizem je tako ustvaril rzarede, marksizem je med njimi skopal sovražne jarke, iz katerih danes komunisti organizirajo in vodijo naskok in napad ne samo na razred posedujočih, ampak na meščansko državo, kar se po domače pravi: na sodobno družbo. Tako stanje je nevzdržno, ker sovraštvo rodi še hujše sovraštvo, maščevanje in krvavo nasilje. Delavcem pravične plače Ta prepad pa je treba premostiti in razrede zbližati. Prvi važnejši korak iz sedanje razredno-hojne družbe je ureditev delavskih plač, to je zagotovitev delavskih najnižjih prejemkov. Z ".kaj, ni mogoče reči, da bi bilo socialni pravičnosti zadoščeno, ako delavci nimajo zagotovljene zadostne plače, da bi mogli primerno preživljati sebe in družino, če se jim ne omogoči, da si pridobe vsaj skromno imetje in se tako prepreči splošno uboštvo. Delavec v normalnih razmerah ne sme zaslužiti samo toliko, kolikor mu je za življenje nujno potrebno, temveč nekaj več, da si lahko z vnrčnostjo ustvari lastni dom in družino. Zato je pravična zalito-va, da mora vsak delavec prejemati za plačilo najmanj ugotovljeni nujni življenj-r-ki trošek (eksistenčni minimum) in še 25 odstotkov tega troška, poleg družinskih doklad, 6eveda. Ta zahteva je za premnoge gospodarje nezaslišana. Delav gtvo jo danes ali jutri še ne bo doseglo. Toda delavci so trdno odločeni, tako plačo doseči in se zanjo boriti z vsemi zakonitimi sredstvi. V tej borbi odnehati ne bodo. Družinska plača — prvi pogoj za zdravo družinsko življenje Ko so prihajali delavci pred gospodarja z znlilevo po višji plači ali po družinski dokladi, so jih ti zelo na kratko odpravili češ, družina je vaša zasebna zadeva. Jaz sem najel vašo delovno moč in to vam odškodujem s pogojeno mezdo. Od vaše ženo in od vaših otrok pa jaz nič nimam, zato tudi vi od mene ne smete ničesar znhtevati zanje. Na zdravi, močni in številni družini je močno zainteresirana zlasli država. Zato je prav, da ona vzame v zaščito delavsko družino tudi napram delodajalcem in določi družinske plače. Ta vprašanje je italijanska oblast, čo se ne spuščamo v višino doklad, ki so z ozirom na točno draginjo gotovo prenizke, precej dobro rešila. Osnove te rešitve naj so v bistvu obdrže, le da se pravica do družinskih doklad razširi na tasta in taščo. Družinska plača je nujen predpogoj za res pravilno in pravično ureditev prilik pri nas in drugod, je hkrati prvi pogoj za zdravo družinsko življenje in za narodovo rast. Prisilno varčevanje Delavec ho tako zaslužil nekaj več, kakor pa iz rok v usta. V nekaterih krajih so delavci že tudi pred sedanjo vojno zaslužili več, v nekaterih celo precej več. Toda velik del večjih zaslužkov so delavci po nepjlrebnem zapravili, n. pr. na Jesenicah, v Trbovljah. Delavčeva družina pa je živela iz tedna v teden, v primeru kakšnih večjih neprilik pa so je takoj znašla pred prazno shrambo in prazno blagajno. To gotovo ni zdravo in je treba delavstvo z vso resnostjo navajati k varčevanju. Gospodarsko so ga bo tako krepilo, istočasno bo rastla njegova samozavest, zadovoljnost s poklicem, pa tudi značaj no 1h> tako omahljiv, kakor smo ga žal često opazovali pri mnogih delavci. Zalo je prisilno varčo-vanje treba uvesti, dokončno rešitev tega vprašanja pa bo gotovo treba prepustiti bodočim gospodarskim ustanovam. Vrnimo delu čast, delavcem osebno dostojanstvo V sedanjem gospodarskem redu so delavec ne upošteva kot Človek, ampak samo kot nosilec porabne moči, toliko nli pa še manj kakor stroj. Danes se za delavca trži po tržnem zakonu povpraševanja in ponudbe in se delo kupuje kakor blago, ne glede na to, da je človeško delo dejstvovanje človeka, ki jey oseba in po svojskem poklicu neskončno vzvišen nad ves tvarni svet. Ker kapitalizem tnko poniževalno gleda na delavca, se nikar ne čudimo, če še bolj poniževalno ocenjuje njegovo delo. Tudi sedanjo delavske plnče se ravnajo po liberalnih gospodarskih načelih ponudbo in povpraševanja. Kar se tu imenuje plača, ni samo plača sama zase, ampak je tudi vključena hrana in stanovanje. In če je ponudba velika, tedaj pado taka plača tako nizko, da kot plačilo ne ostane niti toliko, kolikor je najbolj potrebno za skromno hrano in stanovanje. V takih primerih je delavec na slabšem kakor delovna živina ali kakor suženj v starem veku. Judovski kapitalizem ravna z delavcem, kakor da je gola žival, ali samo stroj, ki se ceni zgolj po delovni sili. To se pravi, delavca ponižati pod člo. veka, prezreti v njem človeško čast, ga vreči med stroje in druga tvarna pomagala gospodarstva. Namesto mezdne pogodbe — socialna pogodba Mezdno razmerje v sedanji obliki de-lavca bolj ali manj ponižuje, zato ga je treba tega razmerja osvoboditi in mezdno pogodbo bo treba zamenjati s socialno pogodbo. Delavce bo Ireba pritegniti k podjetju kot resnične sodelavce podjetnika tako, da se jim nudi nli Čim večja udeležba na kapitalu ali na upravi ali pa na dobičku podjetja. To se je že na razne načine začelo delati v ne le malo korist delavcev in posestnikov. — Denar, topovi in © © • Banka Worma ie bila izključno židovska, in j« imela povsod svoje prste vmes. vVormski so bili bankirji, dobavitelji vojske, graditelji ladij, \ eletrgovci, dobavitelji premoga _ in petroleja. Velik sveženj delnic družbe Chargeura Reunis, s 100 milijoni kapitala, jc bil v njihovih rokah. Worm-si so bili v sosvetu zrakoplovne družbe Air-France, bili so v upravi sredozemskih ladjedelnic, Chantirs de la Mediterranče, v pristaniškem podjetju, Compagnie des Ports de Tunis, Susse, in Splnx; pa tudi trgovino z angleškim antracitom lahko smatramo kot njihov monopol. Banka \Yorms je imela tesne zveze z banko T.nzard freres, od katere je tudi izvirala. Ta banka je imela svoj določen delokrog: transporte, ladjedelnice in — žurnalistikol Precej lisiov, drugega reda sicer, ki so se pečali s finančnimi zadevami, ie bila njihova ln st. Poglavar banke, Ili-liolit \Vorms, ie bil oženjen s hčerjo (iružine Levis-Alorgan. Ta zveza je če dolgo dobo vplivala na Wormsovo bančno moč tudi v mednarodnem svetu. Prav taksna mednarodna banka, je bila banka La/.ard freres, s sedežem v Londonu in Nevv Yorku. Bavila se je največ s posredovanjem za mednarod-o,a posojila in menjavanjem denarja. Ta banka je tudi posredovala pri Morganu, da je bilo Poincareju na londonskem denarnem trgu zagotovljeno državno posojilo treh milijard in sicer l. 1925. Kot menjalnica je banka Lazard freres prebijala dobre in hude čase; naslanjajoč se na svoje posristrime Stock-Exhange in nn ono v Wull Streetu in pa na pariško borzo, ki je živahno trgovala z deleži dveh Judov, svojih klijentov, Boden-heimerja in N. \Veilleja. Zdaj je jasno, čigava pest je ob vsakokratnem padanju franka, pritiskala na položaj. Kolektivno družbo lazard freres je vodil David od banke David-VVeill, bivši regent Francoske banke, član Častne legije, naslov, ki ga je dobil za »vzvilšene zasluge« za finance republike. Bil je ljubitelj starin, predsednik sveta Narodnega muzeja in član Akademije lepih umetnosti; pod P6-tainovo vlado pa je postal celo francoski državljan. Njegov sin in družabnik 1'ierre David"—Weill, je zastopal banko Lazard freres v sosvetu raznih bank in zavarovanlic, ter v sosvetu trustov, korporntivnih bank, električnih podjetij in neštetih podružnic Royal Dutclia. Banka jc izdajala ludi časopisje. Sploh je imela banka Lazard i/.govorjcn stolpcc za Tako postanejo delavci in uradniki solastniki ali soupravniki podjetja ali na nek način deležni dobička. Delavci z družabno pogodbo dobe lahko močan vpliv na podjetje in 8. tem omilijo svoj položaj. En način je, da so delavci udeleženi pri podjetju z deleži. Morda si pridobijo delež (delnice, akcije) z delom plačo. Tako postanejo delavci solastniki podjetja. Drug način bi bil, da sicer niso solastniki, a jih lastniki, ker se zavedajo njih pomena za podjetje, pritegnejo k upravi, da imnjo besedo pri gospodarjenju, v kakšnem obsegu naj so dela, kako podjeljo izpopolni, razširi nli omeji, kako naj se uporablja dobiček itd. Tretji način bi bil, da delavci niso ne solastniki ne soupravniki, a so vendar soudeleženi pri dobičku. Saj delavci »soustvarjajo« dobiček. Naj ga bodo tudi v neki meri deležni. Poudarjamo: v neki meri. Zakaj podjetje ima kdaj lahko tudi izgube. Teh pa dclavci gotovo ne bi hoteli biti deležni. Na račun teh izgub so morajo pač zadovoljiti z manjšim deležem dobička. To so torej nekatere možnosti, ki bi dalo delavcem v podjetjih nekako bolj ugodni položaj, da bi se no čutili za manj vredne, temveč za družabnike v podjetju. Delavci naj čutijo s podjetjem Ustvaritev pravilnih sodobnih odnošajev med delom in kapitalom zahteva, da se samo mezdno razmerje kolikor mogoče odpravi; to zahteva nadalje tudi zainteresiranost delavcev v podjetjih, medsebojna kontrola delavcev pri delu, večja stvorltev dela v podjetju in končno tudi vzgoja delavstva za stanovski red. Seveda pa bo treba tudi delavce za to vzgojiti. Delavci bodo potem morali tudi delati in čutiti s podjetjem, kot delajo in čutijo gospodarji. S pridnim in umnim delom bodo sami morali skrbeti za rast in napredek podjetja. Zato bodo morali iz svoje srede izločiti vse lenuhe, vse sabolerje, vse zajedavce, ki bi boleli biti deležni Ie sadov skupnega dela, ne bi pa hoteli doprinašati tudi žrtev in naporov za skupno delo in za skupno blaginjo. Za vse lenuhe in tem podobne lipo bo nova družba imela samo prisilno delo. Obvezne kolektivne pogodbe Takim socialnim pogodbnm odpiramo pot z dobrimi kolektivnimi pogodbami, katerim bo treba v bližnji bodočnosti posvečati največjo skrb in pažnjo. Uvedejo naj se splošne in dopolnilne kolektivne pogodbe; splošne za cele ■troke, dopolnilne sa posamezna podjetja. Prve so obvezne, druge so svobodne. Žalostna skušnja preteklosti, kako so se kolektivnim pogodbam podjetniki skušali izogniti, čeprav so v interesu urejenega narodnega gospodarstva, torej tako podjetnikov kakor delavcev, narekujejo predlog o prisilnih kolektivnih pogodbah za vso stroke. Sklepanje kolektivnih pogodb prisilnega značaja naj se v glavnem prenese na pristojno Delavsko in Delodajalsko zbornico, oziroma podrejene sindikate. Splošna kolektivna pogodba naj obsega določila o delovnem času, o višini in načinu izplačila prejemkov, sprejemu in odpustu delavcov, poslovanju obratnih in organizacijskih zaupnikov, o plačanih dopustih delavcev, disciplinskih predpisih, prisilni Slednji in soudeležbi delavcev na kapitalu, trajanju pogodbe, o vajencih, nameščencih, o soudeležbi delavstva pri upravi in dobičku podjetja in vse druge določbo, zn katere smatrajo pogodbene stranko, da jih je koristno uvesti v kolektivno pogodbo. Tako dobre in dosledno zgrajene kolektivne pogodbe bodo premostile marsikatera nasprotstva med gospodarji in delavci. Če bodo gospodarji pogodhe spoštovali, delavci no bodo imeli nobenega povoda, da bi jim kazali zohe, da bi jih črtili. Razredne razlike naj izginejo! Če bodo gospodorji pošleni, pravični in uvidevni, bodo tudi delavci zadovoljni in lojalni, potem so tudi ne bo treba bati štrajkov, saj bo g primernimi kolektivnimi pogodbami in z medsebojnim sporazumom ob sodelovanju in podpori oblasti lahko odstraniti vsak nesporazum. Oklanjamo komunizem — hočemo pa obnovo družbe To je samo nekaj pogledov na novo ureditev delavskih razmer. Kakor odločno odklanjamo komunizem z njegovo socialistično revolucijo in socialistično-kolektivislično družbo, prav tako Je treba in bo treba odločno in za vedno vreči v ropotarnico marsikntero nozira-nje in sestav, na katerem sloni sedanji gospodarski red, treba so bo odreči marsikateri stvari, na katero smo danes močno navezani. Samo 8 skupnimi žrtvami in s skupnimi napori bomo prešli in prebrodili ležko krizo, v kaleri se sedaj nahnjamo. To morajo vedeti vsi, gospodarji in delavci! Družabna reforma je nujna in ne bomo se je ognili; gre za to, da jo izpeljejo ob pravem času pravi ljudje. Pogled nas vseh mora biti uprt v bodočnost! In na to je mislil ludi Pij XI., ko je v okrožnici Quadragesimo anno zapisal: »Naj nihče ne misli, da bo mogoče Javni red in socialni mir proti prevratnim duhovom uspešno braniti, če se nemudoma ne pristopi k pogumnemu delu, da se to izvrši!« K oferaCanu Zimske pomoči Ljubljana, 3. maja. Včeraj smo priobčili obračun prezidenta divizijskega generala- Rupnika o Zimski, odn. njeni naslednici Socialni pomoči, ki jasno kaže, kako znatna sredstva je uspelo zbrati tej akciji v kratkem času njenega obstoja in jih tudi plodonosno porabiti za kritje najvažnejših socialnih potreb mesta Ljubljane in našega podeželja, ki je preživelo težko zimo. Iz pregleda je razvidno, da so znašali vsi dohodki Zimske pomoči nekaj nad 12 milijonov lir. Največji del tega zneska je odpadel na člane Zveze delodajalcev, industrijce, trgovce, obrtnike, denarne zavode, kmetovalce in hišne posestnike, prispevali pa so v veliki meri ludi vsi drugi stanovi, nadalje so bile šo posebne akcije za prispevke, ki so tudi vrgle znatne vsote. Vsi darovalci so se zavedali, da izpolnjujejo s svojimi prostovoljnimi prispevki svojo narodno in socialno dolžnost do trpečih, ki niso sami zakrivili, da so se znašli v bedi in pomanjkanju. Na drugi strani vidimo med izdatki, da .je Zimska pomoč v obilni meri vršila svojo dolžnost, saj je največji del nabranega denarja šel za podpiranje potrebnih in upravivi stroški niso bili znatni, čo primerjamo veliko delo, ki so ga morali izvršiti uslužbenci Zimske pomoči, tudi preko določenih uradnih ur in določenega penzuma. Ob tej priliki, ko .ie bil podan ta obračun, pa se moramo spomniti tudi onih. ki so začeli in z vso vnemo sodelovali . pri tej akciji. Prezident general Rupnik je vsestransko podpiral delo Zimske po-rtoči, ni bil samo njen pokrovitelj, temveč je tudi tvornO stal ji ob strani in je stalno nadzoroval delo, pomagal, kjer je bilo treba pomagati, dajal nasvete in iniciativno posegal v vse delo. To je bila za Zimsko pomoč najdragocenejša opora, ki ji je dala še novega poleta pri njenem človekoljubnem delu. Poleg tega pa je potrebno povedati tudi še to, da je Zimska pomoč pod vodstvom g. Narteja Vclikonje, ki Je vnesel vanjo svojo delavnost in prožni ter gibčni duh ter je vodil uspešno vso akcijo. Izbral si je tudi dobre sotrud-nike, tako da je bil uspeh akcije zagotovljen. Tudi njemu gre zahvala za veliko opravljeno delo, kakor tudi vsem njegovim sotrudnikom. Zimska pomoč je storila veliko in dobro delo in zato se njenega dela spominjajo s hvaležnostjo neštevilni oni. ki jim .je pomagala v težkih časih. Globoka hvaležnost preveva vse one, ki jim je priskočila Zimska jiomoč 7. denarnimi in nabiralnimi dajatvami na pomoč. Vsekakor moramo biti z doseženimi uspehi več kot zadovoljni in zato izražamo unravičeno upanje, da bo Socialna pomoč nadaljevala uspešno delo Zimske pomoči v korist potrebnih, tnko kot smo videli doslej. Saj se bo na ta način najbolje izkazalo, da smo Slovenci narodna skupnost, ki se zaveda, da mora pomagati eni. ki ie v srečnem položaju, da ima več ko drugi, vsem onim, ki so lega potrebni. I* Gorice Sv. Krti. Tudi pri oas na Vipavskem granate zahtevajo tvoje irtv«. Oni dan )• zadelo 51-letnega Tineta Kumarja, ki je pri delu na polju naletel na grmato, ki ga je precej močno ranila. Prepeljati »o ga morali v Gorico v bolnico, kjer pravijo, da bo v dobrem mesecu zopet okreval. — Solo imamo tudi. — CasopUe beremo le tiste, kar nam jih prinese kurir. Zato tudi le malo zvemo, kaj se godi po svetu. V vodnjak Je padel 33 letna Lojze Gor-kič iz Vrtojbe. Približal »e je bil arte-škemu studencu, ki je globok 24 m, pa se mu je zvrtelo v glavi. Na srečo pa je bila voda razmerema nizka, nekaj nad en meter, tako da se je lahko nekaj časa vzdržal nad površino. Tudi pomoč ja bila pri roki. Eden njegovih prijateljev se je spustil po vrvi v vodnjak in potegnil ponesrečenega na svetlo. Renče. 21. aprila je rdeče sodišče obsodilo na smrt in dalo ustreliti 18 oseb, med katerimi je bilo tudi nekaj delavnih članov komunistične partije, ki pa so, kot kaže, izgubili zaupanje svojih predpostavljenih. Gotovo so si dovolili imeti samostojno mnenje o kaki stvari, tega namreč komunistični oznanjevalci svobode ne trpijo. Zvezde vodnice za iante ln može. 32 premišljevanj z zgledi in kratkim moli-tvenikom. Spisal duhovnik tržaške škofije Izdala Gor. Moh. družba. Str. 136.—. (Dobijo se v Kat knjigarni v Gorici. Cena '-it 10.-.) »Zvezde vodnice« so najnovejše šmarnice, namenjene zlasti fantom in možem, ki nosijo v vojnem času najtežje breme ter potrebujejo naukov za pravo pot do srečnejše bodočnosti na tem in na onem svetu. Pisec teh imarnic j« zbral obilico praktičnih in koristnih nasvetov ea versko in drugo življenje vsakega posameznika. Obravnava verska vprašanja, šc bolj pa vprašanja vsakdanjega življenja, n. pr. red, zvestobo, varčnost, domoljubje, berilo, petje, sv. zakon, družino ild. Priznati je treba, da je imel pri izbiri problemov prav srečno roko. Šmarnice delajo še bolj zanimive tudi številni zgledi, ki nazorno podpirajo pisateljeva izvajanja. Sezile p<» tej knjižici, ki vsebuje toliko lepih zrn trajno vrednosti. V vodnjak fe padel. V Vrtojbi pri Gorici se je pripetila svojevrstna nesreča. Neki 33 letni vaščan se je preveč nagnil preko ograje vodnjaka, izgubil ravnotežje in se prekopicnil v 24 metrov globoki jašek. Ker v vodnjaku ni bilo več kot dober meter vode, «e je kljub poškodbam držal toliko časa pokonci, da mu je sosed prišel z močno vrvjo na pomoč. Ko so ga spravili na svetlo, so ga odpeljali v mestno bolnišnico. ŠPORT Nosomctnl turnir SK Bratislave. V prvi lgr| sta nastopila Vlenna ln TSS Trnnva. Igra jo potekala medlo. Trnava je dosegla lop napeh • tem, da je dosegla neodločen rezultat 2:2. Moštvo zagrebške Concordio Je v drugI lirrl podleglo Bratislavi z Izidom 1:6. Igra Hrvatov Jo bila slaba. Bratislava ln Vlenna ata Igrali 2:2. Svetovni rekord t plavanju. Nemika plavalka Oizela Orass je postavila prod kratkim nov avetovnl rekord v plavanja na 100 metrov prsno a časom 1.19,4 min. In Je a tem Izboljšala lastni rekord za 4 desetinko aek. Vso pTogo Je preplnvala v inetuljčkovem stilu brez resne konkurence, saj je druga potrebovala čas 1:33 min. Zmagovalka Jo preplavala 200 m prsno v 3:00,4 min, kar je dober čas ž© m moške. Dunajski btnkošlnl turnir i zagrebškim Gradjansklm. Dunajski turnir v proslavo 40 letnice obstoja kluba Floridadorfer AO bo Jako dobro zaseden. V Pratorjevem ata-dionu bodo nastopili: zagrebški Gradjanskl, eno najmočnejših evropskih moštev, dunajska Vlenna, Rapid in jubilant, kl je zasedel v donavsko-alpskem okrožju drugo mcato. Na sporedu so naslednji pari: 28. maja Flo-rldsdorfer AC in Gradjanskl, Rapid : Vien-na; 23. maja Florldsdorfer AC ln Kapld, ter Gradjanskl ln Viennn. Uspehi španskih lahkoatletov. Na prvi prireditvi španskih visokošolcev v tem lotu v Madridu je uspelo 1'onsu (Barcelona), da je s skokom 1,01 m postavil nov španski rekord. Pons Erncsto, kl ima že od leta 1940 španski rekord 8 skokom 1.86 m, je prekoračil to višino e skokom 1,88 m, pozneje pa je Se uspel s skokom 1,91 m. Dober .je tndl čas Addar Ragasa v teku na 800 m 1:88,8 min. Slednji je tudi zmagal t petoboju. Dosegel je 2536 točk. Gutierrez je zmagal v teku na 100 m v času 11,4 «ek„ Perez pa v teku na 400 m v časij 52,8 »ek. svnje objave v neštetih listih — tudi v listu »Temps«. Banka je bila lastnica lista »Information«, ki je bil razširjen. v godnrskem in v borznem svetu. V industriji so zastopali to banko njeni družabniki oziroma njeni uradniki, tnko n. pr. Andre Meyer pri kovinarski družbi, Societe Metal-lurgiciue v Auberive, Frdderic Bloc-T.aine pri družbi Citroen. Naj omenim, da je bila banka Lazard frčres tista, ki je sporazumno z Michelinom, zadavila tvrdko Citroen, ko sc je le-tA v svoji nepremišljenosti hotela izmazati izpod nadoblasti Visoke finance. Banka A. J. Stern et Comp., katere prvi voditelji so bili ustanovitelji Francoske banke, je bila mednarodna; svoj delež pa je imela v Londonu in v Amsterdamu. Z razliko od banke Lazard, se je bavila ta banka v prvi vrsti z delnicami za »ljudske koristi«. Poglavar te ba-nke, Edgard Stern, je bil poročen s hčerjo bogatih judovskih inefustrijcev Fouldov ter je bil upravitelj vodovodne družbe, Compagnie Gt5n6rale des Eaux. Njegov sin, Moric pa je imel za ženo neko Goldsmith. Bil je upravitelj podjetja Compagnie du Gaz potir la France et 1'F.tmnger; najmlajši sin Hubert pa je bil upravitelj Compagnie generale de l'Klectricit6. Da b0 Četve-rokotnik cel, naj navedem še nekega njihovega sorodnika, Jakoba Sterna, ki se je vrgel na »splošne ljudske koristi«. Bil je poslanec v pokrajini Nizkih Alp ter minister. Vsa moč Sternov je izvirala predvsem odtod, ker so bili ožerijeni s hčerkami iz najbogatejših judovskih družin: Fould, llalphen, Pčreire in s hčerkami francoskih in angleških Ilothschildov. Rothschilde so sploh imenovali »velikane« Visoke finance. Bralcem bi se utegnilo zdeti, da je Rotlischildom v bun.karstvu odklenka-lo. To je zmotno. Današnji Rothscliil-di ne tiščijo več v ospred je. Od 1. 1900 do 19-10 dalje so se polagoma umikali v ozadje; naj sc njihovi agenti in zastopniki ubijajo 7. nankaTstvom, Roth-schildom ni več mar te vrste uspehov in časti! Prav od 1. 1900 dalje Rothschildi jx> zunanjem videzu niso bili več tako mogočni, a kljub temu so se tikali s kraljem Anglije in cesarjem tndije! V sorodstvu z družino Sassoon, so predstavljali važno skupino britanskega narodnega gospodarstva. Zaradi zvez z Jakobom Schiffom so imeli zveze tudi s severno ameriškimi judovskimi bankami. Na ta način je bila ena tretjina gospodarstva Združenih držav v njihovih rokah. Rothschildi so bili — v Franciji in tudi v vseli drugih državah — udeleženi prav pri vsakem večjem denarnem zavodu in gospodarskem podjetju. Iz tega sledi, rln so bili Rothschildi leta 1940. močnejši, kakor kdaj prej. . . RothschilcTi izvirajo iz Frankfurta. Prvi ustanovitelj njihove »dinastije«, Mever Amschell. je imel veliko po-tonicev. L 1800 je ustanovil na precej živčni evropski šahovnici štiri banke, in jih je porazdelil med svoje sinove, ki so postali ravnatelji, in sicen Salomon na Dunaju, Natan v Londonu, Karlo v Napoliju, Jakob (James) je vodil banko v Parizu; prvorojenec, Amschell Mever II. pa je ostal pri očetu v Frankfurtr. Rothschildi so bili porazdeljeni po raznih državab: ločili so dili, hribi in doline, morje in podnebje; sreča pn jim je bila povsod mila. Bili so pravi tipi oderuhov, zviti ioČiva na viškem pokopališču, drugi je pa dobi) svoj zadnji dom med junaško padlimi domobranci na Gradu. Pokojni stotnik Slovenskega domobranstva Anton Harbič je bil po rodu Hrvat ter je izhajal iz poštene in delovne hrvatske družine v Vrbniku na Krku. Ljubezen do vojaškega stanu ga je odvedla v podčastniško šolo. Prirojena marljivost, vestnost in točnost, so mu omogočile, da je pozneje z uspehom položil tudi častniški izpit. Kot častnik je zatem služboval med Slovenci v planinskem polku. Na tem položaju je prišel v stike s slovenskimi planinci in z našim narodom ter ga jo vzljubil z vso svojo ljubeznijo. Na Slovence se je pozneje šo l>olj navezal, ko si je Slovenko izbral tudi zn življenjsko družico. V svojem življenju in delovanju je bil pokojni Harbič tudi kot častnik pravilno usmerjen ter se je vedno zavedal, da je samo v službi naroda in da mora delovati samo zn njegove koristi in ga braniti pred sleherno nevarnostjo. Zato je tudi takoj v začetku uvidel nesrečo, ki jo pripravlja slovenskemu narodu brezbožni in krvavi komunizem 1er »e njunim številnim vabilom in slepilu ni Borcu Jožetu Rusu v spomin Zopet se je vsekala globoka, fcrna jama v Gaju junakov, da sprejme vase velikega borra za narodovo svobodo. Rusa Jožeta iz Strug na Dolenjskem. Že pred d verni leti je zapustil svoj dom, čeprav sin edinec, in se pridružil prvim proti-komtmislifnim edinicam, ki so se osnovalo v dobre poljski dolini. Jasno je uvidel kot zrel mož petintridesetih let, da grozi komunistična revolucija uničili mali slovenski narod, zato ni nili za hip okleval, ampak je zbral ob sebi hrabre Stružance in šel na dolgo dveletno pot borb in zmag s komunističnimi krvoloki. Kdo bi opisoval, koliko borb se je udeležil, koliko zmag je doživel, kako je bil v vseh horhah svojim fantom zgled junaka in moža, ki ga v tem svetem boiu vodi samo čisla ljubezen do naroda in Boga. Po badoljevski izdaji je skupno z nami doživljal usodo Turjaka. Živo nam stoji pred očmi njegova podoba; vedno je bil tam. kjer je bila borba najhujša, saj je vedel, da v Turjaku no hranimo samo sebe, ampak ves slovenski narod. Po zločinski izdaji je šel skupaj z nami na dolgo križevo pot v Kočevje. Rinico, Rob, kjer se mu je posrečilo zbežali rdečim krvolokom. Samo on in Bog vesta za težke ure, ki jih je preživljal te dni; danes so mu bogato poplačane. Že prvi dan svojega bega se je pridružil domobrancem in zvest ostal na braniku domovine v Velikih Laščah, kjer se je truden od borb zrušil ob mejniku svojega življenja. Kako težko je odhajal od nas, kako strašna je bila njegova borba s smrtjo. Zdelo se nam je, kot da se hoče še z zadnjim naporom iztrgati objemu smrti in se skuf>aj z nami še boriti za svoj hotel odzvati in pridružili komunističnim tolovajem. Kot odločno protikomu-nistično usmerjenega lastnika, so Savoj-ci tudi pokojnega Harhiča odpeljali v internacijo. Po vrnitvi v Ljubljano, se je po 8. septembru skupno s pokoinima stotnikoma Cerkvenikom in Suvajdžičem med prvimi aktivnimi častniki stavil na razpolago organizacijskemu odboru Slovenskega d iniohranstva ler je tako pomagal graditi in ustanavljali ter organizirati slovensko oboroženo silo proti komunističnim tolovajem. V borbi r. njimi je bil povsod neustrašen in odločen. — Vedno v prvih vrstah s svojimi hrabrimi domobranci. Svoje junaštvo je pokazal tudi v zadnjih trenutkih svojega življenja, ko je neustrašeno branil svoj položaj do zadnjega in je padel sredi srdite borbe na mestu, kjer je sam prej pobil osem tolovajev. Tako je tudi pokojni stotnik Harbič kot Hrvat skupno z žo pred njim padlimi častniki Vasiljevičem in drugimi ter pok. Suvajdžičem kot Srbi doprinesel svojo največjo žrtev za lepšo bodočnost slovenskega naroda in njegovo domovine. Slovenski narod ga bo zato ohranil v večnem spominu ter ga bo uvrstil med tiste svoje sinove, ki se mu niso izneverili v trenutku največje preizkušnje in nesreče ler so vsem ostalim Slovencem s svojim lastnim primerom pokazali, kako mu je treba služili in mu pripravljati srečnejše dni. umirajoči narod. Toda dovolj je storil. dovolj je žrtvoval, dal je vse, kar je imel, dal je svojo kri. dal svoje življenje, zato da bi drugi živeli. Njegov dom, izropan in opustošen, joka sredi komunističnega raja za njim, domača zemlja, ki jo je stokrat z žuijavimi rokami pre-rahljal, vpije za njim, pa ga ni več. Za njeno svotiodo se je žrtvoval. Njegovi starši, ki so jih rdeči krvoloki kot berače zapodili iz lastne hiše, nemo strme v njegovo mrtvo telo; težko jim je dati M-na edinca, toda zavedajo se, da za tako velike ideale kot jih je imel, ni predraga nobena žrtev. Ponosni so, da so dali sina edinca na oltar domovine. Dragi Jože, izpraznil si mesto v svoji četi na položaju, da stopi na lo častno mesto drug junak. Tvoj svetal lik, tvoja podoba ne bo nikdar izbrisana iz naših duš. Po poti. ki smo io skupaj hodili dve leti gremo dalje, borili so bomo do zadnjega moža. dokler ne iztrebimo smrdljivo rdečo golazen iz slovenske zemlje in dočakamo dan svobodo, ki ga ti nisi dočakal. Tebi pa, Jože, tisočkrat hvala za tvojo žrtev in večni ti spomini Ko mi je naznanil angel Gabrijel, da hoče biti božji Sin rojen iz mene, mi je obenem sporočil, da so bo liožji Sin, ko postane moj sin, imenoval Jezus, to jo Odrešenik. Tedaj sem razumela, da hoče Odrešenik, naj bi tudi jaz sodelovala pri njegovem odrešilnem delu. Uvidela sem, da sem s privolitvijo za sodelovanje pri božjem načrtu bila žo pripravljena, da sodelujem pri skrivnosti uelovečenja in odrešenja. Privolila sem in odtlej sem do zadnjega diha Jezusovega z njim delala za rešitev človeštva. Iz mene sta bila mso in kri žrtvenega Jng-njeta, jaz sem ga vzredila z mislijo na križ, svoje molitve in trpljenje sem združevala z njegovimi molitvami in trpljenjem, svojo voljo z njegovo voljo. Svojega Sina sem darovala nebeškemu Očetu kot najvišjo žrtev. Jezus je bil Odrešenik, jaz soodro-šiteljica. Toda božji darovi in poklici niso do preklica. Kakor som s svojim Sinom sodelovala v Nazaretu in na Kalvariji, tako moram z njim sodelovali tudi do konca časov. Na dan uelovečenja sem darovala Jezusa vsemu svetu; v teku stoletij ga moram darovali tudi slehernemu človeku. Kot sotrudnica Jezusova pri delu odrešenja moram biti ludi njegova pomočnica, ko gre za odrešenje posamezne dušo, kajti odrešenje s svojim končnim učinkom še ni dovršeno. Milost zveličanja je bila sicer na Kalvariji zasluzena zn vso duše, vendar jo je treba še vsaki posebej nakloniti. To je moje poslanstvo vse do konca časov! Z Jezusom sem sodelovala za odrešenje vseh duš, z Jezusom pa moram delali tudi za njih spreobrnitev in posvetitev. Kako naj bi ludi moglo biti drugače? Ko sem postala mati Jezusova, sem postala obenem Mati vseli tistih, ki naj bi bili kdaj njegovi bratje. Ali nisem zato dolžna, da skrbim kot prnva mati zn življenje in zveličanje svojih otrok? (I* knjige: Keubert-T.errenlM*. MoJ **or: Jetua, Marijin »in) »Prokleto smo ga zavozili« D« včasih ponerga kak navaden ban-dit v komunističnih tolpah, je i« čisto razumljivo. Toda hudo je za vojsko, kadar obupujejo tisti, ki bi morali vojsko voditi v »neizogibno zmago čez štirinajst dni«. In v komunističnih tolpah obupujejo že »generali«. Tako je komunistični general Ambrožič Mirko, komandant »Za pa dne operativne cone« (hm, hm, kako se to lepo sliši), izjavil dne 14. aprila pred vsemi ljudmi v Metnaju pri Stični: »Prokleto smo ga zavozili! Vidim, da ne bomo zmogli! Kako rad bi se pretolkel v Ljubljano, če bi vedel, da se mi ne bo nič hudega zgodilo.« Ker gospod »general« dobro vedo, da imajo no vesti precej zločinov, je pač jasno in razumljivo, da se v. Ljubljano, kjer zaenkrat še ne velja banditski pravni nered, ne smejo prikazati. Junaštvo dom. narednika Kukovice Franca , V boju je junaško vztrajal na svojem položaju do zadnjega Komunistični zločinci so ga zajeli in ga strahotno mučili Dva dni smo živeli v upanju, da so ga šele po nekem zanesljivem znn-mordu le ni res strašna novica, da je menju na roki. Seveda so ga komu-padel v borbi s komunisti na položaju nisi i pred umorom še oropali in slekli, loda — pretekli torek pa smo ga že Ležal je ne daleč od Grcbenca Lojzeta spremili k zadnjemu počitku v nje- na vrlu. gov domači kraj - na pokopališče v Pokojni Franc Kukovica ml., ki jc Dev. Mar v Polju. Veličasten pogreb bil llrJnik Z(lvn(|n za S()cia|„0 znva-je pokazal, kako je bil priljubljen pn rovnnje, je že prr.l časom vstopil v vseh, kt so ga poznali. Iu teh je mnogo. s|„,bo nnro(|(1 k domobrancem. Bil jo od svojih šolskih let — kot dolgoleten ministrant in kongreganist v zavodski v/rroji — vedno odločen in veren katoliški fant in mož neustrašeno v naših katoliških vrstah. Udejstvoval se je v prosvetnih in strokovnih društvih. Ko so jc pa poročil, je vso svojo veliko skrli posvetil ljubljeni dru/inict, ženi in dvema ntročičema. knterimu je bil najskrhnejši oče. Pozabil pa pri tem tudi ni svojih staršev, deveterih bratov in malo sestrice, katerim je vedno posvečal svojo pozornost ter so je pri vsaki priliki oglasil pri njih —> deleč dobroto iu tolažbo. Kot uradnik je bil zelo vesten in marljiv ter upoštevan pri svojih predpostavljenih. Stanovski tovariši pa so pn ljubili kot svojepn najboljšega prijatelja. Po svojem mirnem in ljubeznivem nastopu si je pridobil srca vseh, ki so kdaj, bodisi uradno ali zasebno z njim imeli opruvka. Prijatelj Kukovica! Mi vsi spoštujemo Tvojo veliko žrtev, ko obžalujemo Tvojo prerano stnrt. Ti nam ostaneš idealist, mož, ki stori, kar more, ne lc, kar mora. Tvoje strašno razbi-čano telo pripoveduje nam vsem, kaj čaka našo zemljo in narod, če bi zn-gospodaril komunizem. Ohranili Te bomo v častnem spominu, kot zgled v boju proti komunizmu in za svobodo naroda. Tvoje mučeništvo naj Vsemogočni sprejme kot žrtev za pomiritev in spreobrnjenje morilcev. Tebi pa podeli Vsemogočni večno plačilo v nebesih. Tvojim neutolažljivim domačim pa obilo tolažbe. KULTURNI OBZORNIK Slovenska kulturna ura v tržaški radijski postaji Vsakdanje slovenske časopisne napovedi so se začele v Trslu v okviru tamkajšnje radijske postaje takoj po novem lotu d. januarja 1944, in sicer na valu 263 v času od 7 do pol pol 8 zvečer. Ta poročila oddaja postaja še sedaj vsak dan. Toda v mesecu aprilu se je posrečilo pri nemških oblasteh dobiti še tedensko uro. namenjeno prosvetnim problemom. Ta slovenska kulturna ura je določena vsako nedeljo na čas od 15.20 do 16 ter vzbuja splošno zanimanje. Primorski Slovenci z veseljem poslušajo slovensko besedo iz Trsta ter se zahvaljujejo vsem, ki vodijo ali sodelujejo pri tej oddaji. Doslej so bile štiri oddaje te kulturne ure. Mislimo, da bo zanimalo tudi našo širšo javnost, če povemo programe teh oddajnih ur. Seveda so to šele začetne oddaje ter niso Se take, kakor bi si želeli tržaški in primorski Slovenci, toda začetek je storjen, kvaliteta ur se dviga in zanimanje raste. Prva kulturna ura je bila posvečena — razumljivo — t Simonu Gregorlilu, »goriškemu slavčku«. S proslavo njegove stoletnice, ki bo jeseni, je stopila ta prosvetna ura v življenje ter v njegovem im^au poudaril« •IopmmIm b»edo % tej njegovi pokrajini. Po lepi deklamaciji Gregorčičeve Naše zvezdo je sledilo začetno predavanje dr. Tinela Debeljaka o Gregorčiču, ki naj začne uvod v Gregorčičevo leto na Primorskem. Nato so sledile same deklamacije Gregorčičevih pesmi, ki jih imenujemo: Nazaj v planinski raj, Mavrica, Veseli pastir, Lastovkam, Znamenje, Oljkii, Daritev, Mojo srčno kri škropite in Sam. Pesmi so deklamirali tržaški Slovenci. Vmes pa so peli narodne pesmi na Gregorčičevo besedilo, in sicer Rože je ua vrtu plela, Naša zvezda. Sinoči je pela, Pri zibeli. Posebno efektni konec je bila domobranska pesem Moja domovina, kakor jo je uglasbil Mav. Po tem prvent kulturnem večeru, ki je prebil led v Gregorčičevem imenu, bi morala na velikonočno nodeljo slediti druga. Toda zaradi praznika in drugih prenosov (koncert), je druga ura bila šele v nedeljo, 16. aprila, ki je bila posvečena sodobnemu slovenskemu pesniku Sreča-vanj s smrtjo in sodobnih motivov Seve-rinu Saliju. Govor o pesniku fealiju kot sodobnemu pesniku je imel zopet dr. Tine Debeljak. Glavni spored pa so predstavljale deklamacije Šalijevih pesmi: Zarji, Prošnja, Noč, Somrak, Molitvenik, Krušni materi ter Verni duši materini. Zaključila je ta izbor mogočna Pro de-funciia. Ni pa ta ura bila izključno Sali- jeva, temveč je na njej prvič nastopil tržaški domobranski zbor, ki je zapel narodne pesmi Ljubca povej, povej 1, Srce je žalostno, Jaz pojdem na Tržaško, Je pa davi sianca pata ter Mi slovenski 6iuo vojaki. Tercet sester Kinkovih je zapel Ptici, Vigred približa se, Glejte že sonce zahaja, Drobna ptička laeiovička ter Ej vigred je to. Tretja tira je bila 23. aprila. Ta večer jc bil posvečen slovenski glasbi. Sodeloval je tržaški slovenski šramel ter dekliški zbor, ki ga je vodila Tržačanka prof. Furlanova. Ta dekliški zbor je zapel pesmi: Ptička. Lepi Jurij, Večer na morju in V okolici. Šramel pa: Treba ni, Ikld moja, bod moja, Venček narodnih. Vmes pa je pela harmonika (Slovenskim mladenkam) ter zaigral kmečki trio valček po narodnih motivih, polko in narodno Oj t(i, Polonca! Tako je ta večer lepe slovenske narodne glasbe pri poslušalcih vzbudil lepo domačnost, ki so jo bili vsi veseli. Prav tako je tudi četrta ura bila posvečena večinoma glasbi, pa ludi recitacijam in predavanju. Tudi sedaj 6ta pela harmonika in kmečki trio, toda poudarek je bil dan drugam. Uvodoma je recitiral član Narod, gledališča Jan Prešernovo pesem Ribič, pred predavanjem pa gospa Saričeva narodno Desetnica. Vmes pa so peli Lajovičevo pesem Sanjarija ter skrjnnčevo Počitek pod goro. (Xiana pa je zaigral na klavir škrjančevo Interniezzo. Nato je sledilo predavanje g. ^ušter&iča Po 8. septembru je bil naš France med prvimi, ki je sprejel žrtev, se odpovedal mirnemu delu v uradu iu vstopil v domobranske vrste, zavedajoč sc, da spravlja sebe in svojce v nevarnost. To je bila njegova prva žrtev z a ogroženi narod. Druga njegova žrtev je bila njegova mučeniška smrt. Ko so 22. aprila v temni noči napadli komunisti domobransko postojanko s pomočjo vaških terenccv, je bil Kukovica do zadnjega na mestu. Kot četni narednik je še zadnje trenutke s telefonskimi kliri in naročili reševal boreče se tovariše. Kot poročajo njegovi fantje, je hrabro reševal, ne meneč se za nevarnost; nato je skočil s prijateljem še za hip v cerkev, pred tabernakclj. Iz cerkve^ gre-dofi je hotel tovariše opozoriti še nn neko novo nevarnost, pri tem pa je findel morilcem v roke. Ti so ga stra-totno mučili in nato ubili. Zlomili so mu roko v komolcu, zlomili nogo, zlomljeno jc imel tudi rebro. Vse telo je z nožem prebodeno, jezik odrezan ali iztrgan, spodnji zobje izbiti, glava pa je bila tako razbita, da so se mfi ori zadaj videli možgani in ga nili svojci niso mogli spoznati. Spoznali Potovanje po slovenski zemlji, kjer je v nazorni obliki prikazana lejiota slovenskih pokrajin, ki pa je dan»6 uničena ter ena smna razvalina. Harmonika je zaključila ta pestri večer narodne in umetne pesmi, domače glasbe ter najvišjih vrhov sodobnih naših skladateljev. Takšni so bili dosedanji kulturni večeri v tržaški radijski postaji, šliri ure, ki predstavljajo začetek slovenske oddaje s kulturnimi problemi. Za prihod, nedeljo je na sporedu proslava Pregljeve iestdeselletnice, na kateri bo govoril zopet dr. Tine Debeljak. Nato bo recitiral odlomke iz njegovih del. Pripravljeno je tudi predavanje vseuč. prof. dr. Franceta Steleta o umetnosti na Primorskem, več narodopisnih predavanj, pa tudi več na-študiranih zborov, domobranskih, civilnih, moških in ženskih. Tako se udejstvuje pri oddaji tudi domači tržaški slovenski živel j. Zdi se nam potrebno, da tem kulturnim uram v tržaški radijski postaji posvetimo poseben dopis, kajti te predstavljajo za primorsko Slovence eno največjih in najljubših pridobitev zadnjega časa. Zanimanje, ki ga vzbujajo v podeželju, nam priča, kako so bile potrebne. -e —e, »SVETU « Je bogato pisana beseja Is Trsta Izpred sodišča. V juniju preteklega leta je podrl avlo v ulici Timeus 70-letnega Frančiška Slugo. Soler je kljub temu, da je videl omenjenega na tleh, vozil naprej in se še zmenil ni zanj. Pozneje so ugotovili, da je bil to bolniški avtomobil, ki ga je vodil Alojzij Padovan. Sluga jc s pomočjo mimoidočih prišel do bolnišnice, kjer je bil sprejet na kirurški oddelek. Pred nekaj dnevi se je Padovan zagovarjal pred sodiščem. Izgovarjal sc je, da se je moral umakniti tovornemu avtomobilu, ki jc vozil pred njim. Sodišča ga je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Velikn tatvina. Neznani vlomilci so pretekli petek v prvih jutranjih urah vlomili v manufakturno trgovino v ulici Tarabocrhia, ki je last Marcella Sessija, in odpeljali na tovornem avtomobilu veliko količino manulaktumega blaga, katerega so znesli iz trgovine. Trgovec je oškodovan za veliko vsoto. Policijske oblasti so že uvedle preiskavo. Tatvine. Pred dvema mesecema je gospa Vanda Miljan vzela v službo Štefanijo Poles, ki je bila zelo pridna in pripravna za delo v hiši. Ko pa je gospa Miljan nekega dne hotela iz hranilnika vzeli denar, je videla, da je ta prazen. Sumila je pač, da je to mogla storiti služkinja, vendar pa ni bila povsem gotova. Pozneje ji je spet zmanjkalo pet parov nogavic in nekaj knjig, katere pa je našla pod posteljo služkinje. Da bi se šc bolj prepričala, je dala v hranilnik 170 lir. ki so ji tudi hitro zmanjkale. Prijavila jc Polesovo policiji in jo obtožila tatvine. Dekle je zanikalo vsako krivdo, ko pa so ji pri zaslišanju zagrozili z zaporom, je deloma priznala. — Pri neki drugi družini jc bila v službi Zofija Ricci Pridna in delavna ie bila. vendar pa so tudi njeni prsti bili predolgi. Njeni gospodinji je zmanjkal lep pladenj, vaza in 12 srebrnih priborov, poleg lega pa šc 2 kg surovega masla. Gospodinja jo ie seveda prijavila policiji, ki jo je predala sodnim oblastem, ------— Stran 4 »SLOVENEC«, čefrfeE. 4. maja 1944. SI. 102. Tombola, kakršne Vsega skupaj 56.000 srečk - Bližajo ee dnevi, ko bodo tisoči * nestrpnostjo pričakovali zvečer časopisov, kjor bodo brali, katere številke je treba prečrtati na tombolskih srečkah. Marsikatera družina bo imela kar veliko dela, preden bo z gotovostjo ugotovljeno, da na nobeni izmed srečk ni bila prezrta nobena izžrebana številka. Za tiste, ki so kupili kar cel blok stolih srečk, bo to kar resno delo. Zato pa tudi uspeh ne bo izostal. Morda bo dobrotna usoda napolnila na mali vso polico v knjižni omari i lepimi knjigami; i.n to bo obenem diploma, da je ljubljenec sreče daroval za Zimsko pomoč obširnosti svojega žepa ustrezni znesek. Od februarja pa do teh dni, ko gre prodaja srečk h koncu, je v poslovalnici za tombolo Zimske pomoči na vogalu Erjavčeve in Gradišča zelo živahno. Prihajajo poročala o uspehih prodaje, vračajo se bloki neprodanih srečk, a ne ostanejo dolgo v prodajalni, ker ponekod še vedno kupčija lepo cvete. V Ljubljani so po hiiah prodajali 6rečke predvsem begunci e Dolenjske; 40 jih je oskrbela Kmetska pisarna. Doslej je Ljubljana pokupila nnd 30.(100 srečk, dežela pa okrog 30.000. ^Pa ee ne bo kdo, ki je odlašal z nakupom na zadnje dni, ustrašil, da so srečke še ni bilo pri nas Največ so kupili Ljubljančani razprodane, rmi zaupamo, da je bilo natisnjenih šo 0000 srečk, torej vsega 56.000. Vendar nnj pohiti, ker z začetkom žrebanja se bo prodaja končala. Novo mesto jo glede odvzema srečk takoj za Ljubljano. Pokupilo je 15.000 srečk. Grosuplje i okolico se je tudi izkazalo; ne do«ti slabše Ježica in Brezovica. Srečke so šlo tudi preko meje Ljubljanske pokrajine, vendar ne preko meje dežele Kranjske: v Postojno. Krivulja na grafikonu, ki nam kaže usipehe prodaje srečk za ves čas od sredo februarja pa do dane« se je štirikrat posebno visoko povzpela, in sicer v dneh od 28. februarja do 5. marca, od 21. marca do 25. marca, od 2. aprila do 9. aprila in od 26. aprila do 2. maja. Glavni u.-peh prodaje so prinesli prav štirje sunki. Prav gotovo drži, da še nobena tombola na Slovenskem ni te dosegala nc po številu srečk, ne po številu dobitkov, ze sam tisk srečk je kar zelo zamotana zadeva — saj so si srečke med seboj različne — je veljal 25.000 lir, vendar je bil ta znesek krit z reklamo, natisnjeno na zadnji strani srečk. — To je pač najlepši dokaz., kako je pri tej tomboli vsaka malenkost dobro premišljena, kar hkrati tudi jamči za uspeh pri igralcih. Že šmarniee bele cveto Majnik, mesec, ko je človek od zavzetja nad lepoto narave mehak kot vosek, je sposoben izvabiti tudi iz sicer pustih in topih src mehka čustva. Človek ne ve, nli je v Ljubljani, ali je po-romal morda v Čenstohovo, če stopi ob večerih v ljubljanske cerkve. Pogled na cvetoče oltarje s sliko Cvetlice nad cvetlicami, Device najčistejše, razblini v naj-tršem možu bojazen, da bo njegova moškost trpela, če iz vseh prsi zapoje Mariji, kraljici na čast: »Marija poglej ras grešnike zdaj!« Da, zdaj nas poglej Marija; pozabi, da smo te žalili! »Pripelji nas v sveti raj!« Najbolj pa je Marija vesela Smarnlr, ki zbirajo okrog njenega prestola v stdl-nici vsak dan ob 5 njene najmlajše častilce. Ves zgornji del cerkve napolnijo in le zadaj ostane nekaj prostora za odrasle, ki hočejo svojo molitev vtiho- tapiti med prošnje malih, da bi bile bolj gotovo uslišane. V klopi više od prižnice se vsedejo mamice z otročiči v naročjih, ob klopeh pa so včasih oglasi v vozičku pesmica, ki bi te utegnila spraviti v slabo voljo, če se no bi spomnil Kristusovih besed; »Pustite male k meni.« Kratke nagovorčke imajo gospodje ka tehetje osnovnih šol. Tako preprosto in lepo znajo pripovedovati, da tudi najmanjši, ki še ne hodijo v šolo, ves čas napeto gledajo v govornika. Ob nedeljah in praznikih govorčkov ne ho, kajti takrat bodo peto litanije; pol>ožnost pa mora bili v pol ure končana, da se mali preveč no utrudijo. Da bi orgle ne zadušile nežnih glasov, spremlja petie harmonij. postavljen pri oltarju Sv. R"5nje-ga Telesa. UčiteljiSčnire skrbe, da se otroci v cerkvi lepo razporede. Novi grobovi + Ivana Kopač. V St. Vidu nad Ljubljano je za vedno zatisnila oči gospa Kopač Ivana roj. Dolenc. Blago mater so pospremili na zadnji poti v St. Vidu nad Ljubljano v sredo dopoldne. + Karol Lazar. V Ljubljani Je nmrl p. Karel Luzar, trgovski pomočnik. Blagega rajnega bodo pospremili k Sv. Križu v četrtek ob pol treh popoldne iz kapele ?v. Cirila in Metoda na Žalah. + Marija Fronner. V Ljubljani Je ia vodno zatisnila oči ugledna trgovka Marija Fronner. Rajnica leži na mrtvaškem odru na Žalah v kapeli sv. Nikolaja. Pogreto bo v petek ob 5 popoldne. + Jane« Lavrih. Iz Št. Vida pri 9ti5ni jo prispela žalostna vest, da je nenadoma umrl daleč naokrog znani gospod I-ivrib Janez, oče gospoda kaplana La-vriha Ivana. Za pokoj njegove duše bo sv. maša zadušnica v soboto, 6. t. m., ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. Vabimo jx>sehno znance-begunce iz St. Vida, da se sv. maše udeleže. Dobremu, poštenemu in zavednemu možu pa naj bo Bog plačnik — posebno še po trpljenju, ki ga je prestajal ta zadnja leta. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožaljel Z« imarnlčno pobožnost priporočamo našo Š55ARH5CE B"rntk: Mnrtla tn sv. maša, vezana M I1r: Jcr.še: I.avretanske Smamlee, vez. 10 lir: .IfrSe: Pozdravljena kraljica, vez. 10 lir: .Itršo: Znamenje na nebu, veznna 10 lir: Snigcrschmied: Marija In katoliška akcija, broširnrin 10 lir; Seigerschmied: Marija, kraljica mlrn, broširana 10 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI f Zlatomašnik Josip štrancar V Gorici je v soboto, 29. aprila vdano v Gospodu preminul zlatomašnik g. Josip Stranear, župnik rihemberSki in častni duhovni svetnik. Rodil se je 9. avgusta 1861 v Uhanjah na Vipavskem, bil je tedaj v osemdesetem letu. V mašnrka je bil posvečen 20. nov. 1838. Po kratkem službovanju v drugih duhovnijah je prišel pred dolgimi desetletji v Rihem-berk, kjer je ostal do svoje smrti. S to župnijo, ki leži v »deželi rajsko mili«, kot jo je imenoval Simon Gregorčič, nekdanji rihemberški kaplan, je povezana življenjska pot pokojnega zlatomašnika. Za Rihemberg in njegove podružnice, zlasti za Brje, kjer je zrasla nova župnija z novo cerkvijo sv. Cirila in Metoda, je živel, deloval in trpel. Bližal se je že o?memu križu, pa še ni hotel v zasluženi pokoj in jo večkrat sam brez kaplana opravljal razhodno in obljudeno župnijo. Bil je kakor hrast. Leta se mu niso nič poznala in ga niso uklonila. Šele v zadnjem letu ga je začela bolezen, kateri je podlegel. Neugnano delaven je bil kot mravlja priden in skromen. Z glo-tK>ko vdanostjo je služil svojemu pastirskemu poklicu, obenem je bil pa znača-jen, zaveden naš mož, ki je s toplo ljubeznijo gorel za svoj dom in rod. Naj mu bo Bog bogat plačnik za vsa njegova dobra dela. Njegovi farani in v*a dežela ga bo ohranila v častnem spominu! Milanu Čebokliju v slovo Začudili smo se, ko smo zvedeli za Tvojo smrt, dragi Cebokli. Ne moremo verjeti, da To ne bomo videli nikoli več in da ne borno poslušali nikoli več. Tvojih prelepih pesmic. Ti Milan, ki si nas vse tolažil in bodril v internaciji, a si bil sam žalosten, si odšel zdaj za vedno. Iz Gomaraa a odšel t Momigo ia potem v Vifco. Vedro, kndaT si odhajal smo z žalostjo gledali za Tel>oj in tarnali: Kdo nas bo zdaj bodril, ko ni Milana. Pa ne samo mi, temveč vsi, ki so Te poznali, so Te imeli radi, saj si znal vsakemu povedati kaj za smeh. No boš pozabljen, dragi Milan, saj Te je poznala cela Dalmacija, kjer si bil toliko let kot mornar, spoštovan in ljubljen od vseh. Naj Ti bo lahka žemljica I Tvoji tovariši ii internacije. Zgodovinski pabefrki 4. velikega travna. 1927 lota je umrl Jakob Aljal Rojen 1845. leta v Zavrhu pri Smledniku je študiral gimnazijo v Ljubljani, odšel na Dunaj študirat filozofijo, pa stopil v ljubljansko semenišče. Glasbe so je učil pri Nedvedu in privatno pri Foersterju ter služlioval kot duhovnik po več krajih ljubljanske škofije. Od 1889. leta je župnikoval v Dovjem na Gorenjskem. Kot glasbenik se je udejstvoval predvsem s prireditvijo Pesmarice Družbe sv. Mohorja, zložil in izdal 14 zborov večinoma na Gregorčičeva besedila. — Aljaž je bil navdušen gornik ter se je mnogo trudil za napredek in organizacijo našega planinstva. Zgradil je Aljažev stolp vrh Triglava, Staničevo zavetišče pod vrhom Triglava, Triglavsko hišo na Kredarici, Triglavsko kapelo na Kredarici, Aljaževo malo kočo v Vratih, Aljažev doni v Vratih in napravil oziroma popravil več planinskih poji. Za svoje planinske in glasbeno zasluge je bil ponovno odlikovan. Njegove skladbe so preproste, lahke, a krepke in so se mnogo pele. Njegova Pesmarica je bila velikega pevskovzgojnega pomena, nekaka podlaga pevskozborovskemu razmahu, čigar posledica je bila ustanovitev raznih pevskih zvez. 1918 leta je sklenila Romunija mir z Nemčijo in Avstro-ogrsko v Bukarešti. Romuni so stopili v vojno proti centralnim silam avgusta 1916. leta pod vplivom ruskega uspeha za časa Brusilove ofenzive z namenom, da si pridobe Er-deljsko. Toda romunsko armado je po začetnih uspehih nemški general von Mackensen razbil in jo potisnil v Mol-davijo. Ko je nato spomladi 1917. leta izbruhnila v Rusiiji revolucija in se je začel razpad carske armade, so vdrle spomladi 1918. lota avstro-ogrske čete daleč v Rusijo in zasedle večino Ukrajine, so Rusi sklenili v Brest Litevskem mir. Osamljeni Romuni se niso mogli več upirati, sklenili so mir v Bukarešti in odstopili Bolgarom del Dobrudže. Za današnji dan Koledar Četrtek, L velikega travnat Flortjan, mučenec: Unnlka, vdova: Oothard, Skof: Venerlj, Skof. Petek, I. vellkeca travna: pij V., papež; Iroua mučenlca; Mnkslin, mufenoe; Ire-nej, mučenee. Dramsko gledališče »Azazel«. Red Četrtek. Ob 18, Operno gledališče »Zemlja smehljaja«. Izven. Ob U. Kino Matica »Domovina« ob 1( ln S. Kino Union »Svedakl slavček« ob 1« ln 19.15. Kino Sloga »Prijeten dan« ob lt ln IS. Lekarniška služba N o f n e « I n t h e Imajo lekarne) mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ita-mor, Miklošičeva eesta 20. in mr. Mur-mayer. Sv. Petra cesta 78. Igralcem knjižne tombole Za knjižno tombolo Zimske pomoči bodo žrebane številke ie 0. maja, namesto 7. maja, kot je v naših prospektih. Ta dan, v soboto zvečer bodo objavljene v ljubljanskem radiu, obenem bodo objavljene v časopisih, ki Imajo nedeljski datum. Povpraševanje po tablicah je zadnje dnove naraslo. V petek zvečer bomo zaključili s prodajo. Knjige knjižne tombole bomo delili dobitnikom od ponedeljka 22. maja dalje v pisarni toinbolskega oddelka v Ljub-lja, Gradišče št. 2. Vzrok zakasnitve so deloma ilustracije, ki niso bile pravočasno izvršene, še bolj pa pomanjkanje materiala za izdelavo klišejev. Zato bodo dobitniki temholj veseli knjig, saj jih bo krasilo okrog 200 slik. Opozorilo uprave policije Uprava policije opozarja interesente, da je treba za uporabo tricikljev vlagati f>rošnje pri odseku za kontrolo vozil v Beethovnovi ul. 7- priti., pri g. Nanulu. Dovolilnice se bodo izdajale v primeru Izk.-zane potrebe in samo za pristne tri-ciklje. Ker izgube vse dosedaj izdane dovolilnice svojo veljavo, so mora za vsak tricikelj na novo vložiti prošnja na kolkovanem papirju. — Ker prepoved za uporabo koles obstaja še vnaprej, je odveč vlagali tozadevne prošnje. Gospodarstvo Podružnica Prevoda v Trstu, Pokrajinski prehranjevalni zavod, prejšnji Prehranjevalni zavod Visokega komisa-rijata, katerega lastnik jo sedaj Šef Pokrajinske uprave, je odprl podružnico v Trstu. Vpisan je bil v zvezi s tem pooblaščenec inž. Košir Janko, uradnik Prevoda, ki bo za podružnico v Trstu podpisoval samostojno. Iz zadružnega registra. Pri Gospodarski zadrugi Vajeniški dom je bil izbrisan član uprnve Martinčič Avgust, vpisan pa Krvina Ivan. Pri Kreditni zadrugi uslužbencev železničarskih kreditnih ustanov v Ljubljani je bil izbrisan član uprave Gvardjančič Vladimir, vpisan pa Pureber Franc. Pri Vzajemni pomoči, kreditni zadrugi z om. jamstvom v Ljubljani je bil izbrisan član uprave Mirtič Josip, vpisan pa Štefe Matko. Pri Gospodarski zadrugi, nabavni in prodajni zadrugi v Ljubljani je bil izbrisan pooblaščenec Petar Jakob, vpisan pa Korče Ludvik. Pri Zadružni zvezi v Ljubljani je bil izbrisan član uprave Platiša Ivan, vpisan pa Babnik Anton. Pri Ljudski posojilnici v Novem mestu sta bila izbrisana Baželj Zinka in Sonc Viktor. I« trgovinskega registra. Pri tvrdki Matej Orehek je bil izbrisan javni družabnik Matej Orehek, zaradi česar preneha javna trgovska družba. — Pri tvrdki Lovro Sebentk je bil izbrisan lastnik Lovro Šoben i k zaradi smrti, vpisana pa nova lastnika Svetlin Adela roj. Sebenik. — Pri tvrdki M. Tičar, družbi z om. zavezo v Ljubljani sta dosedanja namestnika poslovodji Premrov Majda in Sušter-šič Peter določena za poslovodji, vpisan pa je bil kot namestnik - poslovodja Šu-šteršič Jernej, izbrisan pa poslovodja Su-šteršič Anton. — Pri Združenih papirnicah Vevče, Goričane in Medvode je bil izbrisan člnn uprave inž. Dušan Sernec, vpisan pa inž. Tomo Knez. ZEMLJA JE TISTO, ČESAR SE ČLOVEK Z VSO SILO OKLEPA. NI ČUDA, DA SO NAM POVESTI IN ROMANI Z DOMAČE ZEMLJE TAKO PRI SRCU. »SLOVENČEVA KNJIŽNICA« BO IZDALA V KRATKEM DVE LEPI KNJIGI: IVAN M A TICI C : »FAXT S KRESINJA« IN DUŠAN RADIČ: »VAS« NAJ NAJDETA OBE KNJIGI MESTO .V VAŠI DRUŽINSKI KNJIŽNICI. VREDNI GA BOSTA! Spremembe In dopolnitve davčnih predpisov 01 sa 1 Zakon a nepoererinlti davkih t dne S. februarja 1938 ae apremlnja la dopolnjuje kakor sledi: I. V <1. IS. Je dodati: Vse aolaatafke po-aamecne zgradbe Je smatrati sa »a davčni ■nbjekt IL Cl. 8«., prvi edatavok ee epremtnja ln ae glaei: Kot atroške za vzdrževanje, upravo in amortizacijo se mora odbiti od vsote kosmate najemnine 30%. III. Cl. <0., trotjl odstavek se spreminja ln ae glasi: Prav tako se odpiše osnovni davek tudi takrat, kadar prijavljene najemnine dokazano ni bilo mogoče izterjati. IV. V čl. 53.a, prvi odstavek, to« !. In drugi odstavek, ee zneski zvišajo In se gla-8o: 100.000,— lir 2,000.000.— lir in 4.COO.OOO.— lir. V. Cl. 59fl„ prvi odstavek, toč I. se spreminja in se glasi: 2. dopolnilni davek od skupnega čistega dohodka vseh davčnih predmetov istega davčnega zavezanca, zavezanih temu davku v območju onega davč. nega oblastva prve stopnje, in sicer: Kraja Ljubi jaaa Mesta in trgi Ostali kraji de 4.000 lir P R R R TU nad 4.000 lir do 8.000 lir * 9 g ■ 2.VU nad 8.000 lir do 16.000 lir • P » R VU nad 16.000 tir do 24.000 lir • ■ R R 3 nad 24.000 Ur do 32.000 4% nad 32.000 lir do 40.1.00 lir • 0 P R 4.5*/« nnd 40.000 lir do 50.000 lir ■ 9 R R 5 •/• nad 50.000 lir dka I. STFKIFNirp rarne vrmr. kupuirmo Plavamo dohro ^ va-feljo jih nrev/n menici na dnrnn . H Ciušiin. Vodnikov trg 4t a. _ ANTISVARNE KM Kil' kupuio stalno knjigarna Aknlem^ke založbe, Dunn|«ka cc^ta 2, botd SLON, KUHARICO dohro. »amostojno takoj sprejmem Plu^a dobra. Domobranska cesta 7. PRAVK IUTA VRF.rE tepe prave pita vrc^. d4ik'er trni« zaloira uctidno na(>rouštaršii*, meh. delav. '1 vrneva t"* iFigovcc levo dvorile). PRODAM omnro z shrambo, fr-l»"Zno pc^iro veliko ogledalo, 2 mizi in no^no omvrieo. Ponik-var. Kri/e\uiska ulica it 7-1, V CFRKVI Srca Jezusovega sr je nailo /lato nalivno |yro. VpraSa naj »e pri samostanskem vratarju. I.FrO SVINJO za pleme prodani. — Naslov v upr vi »Sltv venca« pod it. 3742. INTFT1GENT.NO dek'e, gospodično be-cunko, ki ima veselje do gospodinjstva sprejmem v službo — Ponudbe upravi »Slo-venra« poSlov.« pod *t. 37M>. ( v Ni nn |0 po kosilu sem /irubila Tino boo nn poti do Sv. Križa ter od tam do io!o ni polju. Po-iten najditelj naj jo vrne proti naeradi v upravo »Slovenca« pod St. 3720. srno SK! ADI4<-E primerno, iščemo v mestu ali okolici. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Skladiife« 3723. INSTRCKTORICO za dijakinjo Trgovske akademije sprejmem. Naslov v upravi »Slo-venea« pod it. 3724. Ljum !. 7. V ON I. 1917—1'»J4 in I02f» prodam. Ponudbe nn unrnro »Slovenm« pod »ljubljanski zvon« it. 3754. IZREDNO DOHRO Pl w %MO za stare bieiklje. bi-cikidj gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Merkur, Puharjeva 6. Umrla nmn jc naša ljubljena hčerka in sestra, gospodična Smia škeriaiias Pogreb bo v pelek ">. majn ob 3 popoldne z ?.a\, knpelc sv. Frnnčiška, k Sv. Križu. Ljubljana 3. niaja 1944. ŽALUJOČI OSTALI Na vollkl ?etrtek so ]o v svojem 47. letu starosti preselil v bolj&e iivljenjo naši predragi 6in, brat, oziroma stric in svak, gospod Vitko Prezelj poduradnik drl. žol. ▼ pokolu Naj uživa vefni mir in pokojl MaSa zadušnica bo v soboto, dno 6. maja 1914, v cerkvi sv. Jožefa. Ljubljana, Zagreb, 3. maja 1914. Rodbina P r e t e IJ KKfcl nSr Z žalostnim srrem nar.nanjamo, da nam jo umrla nafca ljubljeua mama Ivana Kopač roj. Dolenc Pogreb |e bil dne 3. maja 1044 ob 9 v al. Vidu uad Ljubljano. Znlujofi otroci: Jožo, Janri, Jakuli, Andrej, Anton, sinovi; Ani por. Svetek, hferka h S potrtim srcem nar.nanjamo sormlnikom, prijateljem in znancem, da je nn5 blagi in predobri brat in stric, prepustiti gospod Josip Albert Slrancar župnik rilienlierški In faslni duhovni svetnik v soboto, dne 29. malega travna v Gorici v Oospodu udano umrl. Rihenberg, Oorica, Ljubljana, Ustjo pri AjdovHIni, dne 29. malega travna 1944. Globoko žnlujoii: Josipi na Straucnr, sestra M n r i r n Sli bi I j, nečakinja družini Stibilj in Arh tesr^rTii* Umrl nam Je na5 ljubljeni ein, brat in stric, gospod Karol liazar trgovski pomočnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Jetrlek. dne 4. maja 1914, ob pol 3 popoldne i. Zal, iz kapelice sv. Cirila in Metoda k Sv. Križu. Ljubljana. St. Jernej, 2. V. 1944. Žalujoči; Mnrija in Jernej, slarSi Tone. Janez. Frane, bratje Micka, Tončka, Albina, sesire in ostalo sorodstvo Naročajte »S¥ET« J. B. °0LAK Iirirna povest it fasov Keltov ▼ naSih krajih Častitljiv mož je bil druid Virogunt; Bil je precej visoke rasti in vitek; nekaj posebnega na njem je bilo to, da je bil temne polti in je imel črne lase in črno brado; valovite lase, ki so 6e mu vsipali na rameni, je imel povezane okoli glave z belim platnenim trakom; oblečen je bil v belo platneno haljo, ki jo je imel prepasano z belim širokim pasom, spletenim iz konopnenih pramenov; pas je imel spet 2 umetelno izdelano keltsko sponko, ki je bila okrašena z zelenimi, modrimi, belimi, rdečimi in črnimi kamenčki; bos pri tem opravilu druid Vi-zogunt ni bil; zakaj na nogah je imel nekake copate, narejene iz bele kožuhovi-ne; obraza je bil lepega; pogled njegovih oči je bil izredno živahen, dasi mu je bilo videti, da je mož že v letih. Vojniki, ki so oddali konje čuvajem, so se zbrali s pešci vred okoli žrtvenika. Komaj se je začelo 6once izza hribov na vzhodu dvigati, že je iztegnil druid Virogunt svoji roki in obrnil dlani obeh rok proti nebu; zdajci znmiži, dvigne obraz proti nebu in stoji v tej pozi nepremično. Svečan molk se je razlil po vsej obširni loki; motilo ga je samo šumenje vode in drevja ... Ta molk je prekinil druid Virogunt s trikratnim zateglim in grgrajočim vzklikom; začel je moliti; med molitvijo je polagal roke na oči in jih zopet izlego-val; molil je precej časa; ko je odmolil, je povesil roki, odprl oči, se ozrl po navzočih vojnikih in eaklical; »Galimarl... Galimarl... Galimar!...« Zdaj so udarili navzočni vojniki s kiji na ščite tako močno, da se je streslo vse ozračje in je zaplavalo žvenketanje iz loke in se razlilo po dolini. In začel se je drugi del obreda..! Trije pomočniki druida Virogunta so prignali pred žrtvenik tri enoletna bela žrebeta in tri enoletne črne junčke; pred žrtvenikom so jih zaklali in ujeli kri v veliko situlo in jo prelili nato v veliko amforo, ki je stala na levi strani žrtve-nika; na grmado, ki so jo priredili pomočniki druide Virogunta že prejšnji večer, so polagali čreva zaklanih živali; v kotel, ki je visel nad žrtvenikom, pa so polagali razrezane koščke src, pljuč, jeter, ledvic in žclodcev zaklanih živali; tem kosom so dodali masti, soli, raznih zelenjav in dišav; vse to so zalili z vodo, zmešano e moko in med zalivanjem urno in lemeljito mešali z dolgimi kuhalnica-mi; kotel so pokrili s pokrovom in jed se je začela polagoma kuhati in dušiti; pokrov so dvigali le tedaj, če je eden od druidovih pomočnikov mešanico iznova premešal, da bi se jed ne pripalila. Medtem so se palila no grmadi čreva in razširjala dušljiv duh, ki pa so ga vdihovali vojniki z naslado, da so se jim zbirale sline v ustih... Kri v amfori so redčili druidovi pomočniki s toplo vodo in jo mešali, da bi se jim ne strdilo. Ko so čreva pogorela, sta bila jed in pijača pripravljena. Vojniki so začeli korakati drug za drugim mimo druida Virogunta in vsak je dobil v svojo malo situlo zajemalnico jedi, ki so jo zalivali druidovi pomočniki s krvjo iz amfore. Toda vse to je bla samo skromna za-kuska; zakaj priprave za pojedino so se šele začele ... Pristopili so hlapci, dali živali iz kože, jih razsekavali na primerne kose Ka pečenje ria ražnju, jih mazali z mastjo, soljo, zelišči in dišavami in jih natikali na ražnie. Prijeten vonj po pečenem mesu se ie razlival oo loki in ščegetal nosove vojnikov, ki jim je mala zakuska želodec samo razdražila. Medtem se je vršil tretji del obreda Najstarejši med vojniki je stopil na holmec zemlje, ki so jo nanesli vojniki že pred leti in ki naj bi služila za vse onse v ta namen. Kelti so si namreč tudi v svoji novi domovini izbrali prostor za potrjevanje svojih knezov od strani vojnega zbora; in ta prostor so si izhrali ob inviru reke Krke. Ko je stopil stari vojnik na holmec, je udaril s kijem ob ščit... Vsi navzočni so umolknili. In stari vojnik zakliče: »Kdor želi, da gospodari Galimar, naj v ščit udaril« — Ko je stari vojnik to zaklical, ie nastavil ščit in udaril s kijem po ščitu. Vsi navzočni vojniki so storili isto. To ie ponovil stari vojnik še dvakrat, in obakrat so sc mu navzoči vojniki odzvali kot prvič. Zdajci stopijo h Golimaru štirje junaški velmožje, mu odvz?me;o $čit in ga posade nanj; ščit z Galimaiom dvigneio na svoje rame in ga neso trikrat v krogu okoli vojnikov. Rogovi so zatrobili; in trobenje rogov S3 spremljali vojniki z udarci na ščite Po tretjem obhodu so krenili velmožje z Galiuiarom na holmec in tam poslali... Zdajci zamahne Galimar s svojo težko bojno sekiro na v;c štin »Iran. neba; nato pa vrže v vsako stran neba po eno malo bojno sekiro; leti mnlv boine se K re so mu poda;i'i veVnoije, ki ;o ta d žali na ščitu; to je bilo znamenje, da le Galimar sprejel Izvolitev In lieče r orožjem v roki braniti vso kneževino proti vsem in vsakemu. In s tem je bil ves slavnoitnl obred končan. Pečenje mesa je bilo medlem 4ivr-Seto; zakaj Kelti se ;edli oaira.e samo na pol pečeno meso. Pojedina se je pričela... Vsak vojnik je dobil lep kos mesa in kruha; obojega jc bilo na pretek. i«kaj k-uh in vino so pripeli*'! ipci za v ii t?-ki na vozeh. Ko so se voiniki naiedli in napili, so začeli rajati in veseljočiti, Ob trobenju rogov in ob udarjanju s kiji ob ščite, so plesali Kelti svoje bojne plese in igrali svoje bojne igre, ki so obstajale v metanju kopja, malih sekir, kamenja s pračo, klanja tnal z veliko bojno sekiro in udarjanja s kiji po ščitu nasprotnika; vmes pa so iedli in pili in peli svoje bojne pesmi ki pa so bile nejasnih besedi in zamolklo grgrajoče; in lako so jedli in pil' in peli in :Ura!i in pirovali in veseljočili pozno v noč. Ves izprevod se je začel vračati na dom novega kneza šele v pozni, a lepi mesečni noči; kdo je dospel dn današnje Ivanične gorice, so ga že od daleč pozdravljali kresovi in baklje, ki so goreli in so plomlele po vsem hribu od današnjega Vira, od danskih Griž. :n od da-našn!cga Dola pa ti» do vrha, kjer sloji 6edaj ccrkev sv, Miklavža. Vdi »Ljudski tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jož« Kramarii — Uerausgebei, lz' JatelJ; ml iož« Soija — Scuritilollei, oredoU; Jaaks Ualaci. Cvd in rdeče »svobode« tMB adenski dolini asopsa Zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih zvez, se je rdeči ofarski nauk ludi v naši kotlini naglo razrasel ter dosegel stopnjo večkratne »republike«, ker so se bivši badoljevci pač izogibali samot-nejših krajev. Seveda so tudi pri nas etopili v prve vrste tisti, ki so bili »briht-nejši« ali pa so se vsaj imeli za take ler najbolje in najprej razumeli rdeči nauk o svobodi in enakosti. Prvi vodniki in pcmagaČi Tekoj po vstopu SSSR v vojno jc grosupeljski zdravnik dr. Podkoritnik »razumel čas« ter prirejal »samaritanske« tečaje, na katerih pa je samaritansko misel pobarval rdeče ter ljudi navduševal za »prvo narodno osvobodilno gibanje«. Pomagal mu je njegov učenec in pajdaš, ži-vinozdravnik Vaientinčič Staac, kateri je izredno merljivo uporabljal svoje motorno kolo ter hodil zdravit radenske »živine«, da bi imele več soli v glavi. Grosupeljska tovarna »Motvoz in platno« je Eošiljala svojega zastopnika, uradnika oleta Antona, ki je s svojim jecljanjem hotel dopovedati, d.i je zdaj 12. ura, kogar jo volja malo delati in dobro živeti, seveda mora takoj pestati komunist, kajti do takih čudežev more mili slovenski narod privesti edino komunizem. Ni pozabil prerokovati, kako bo edinstvena SSSR zdaj zdai pogoltnila Nemčijo in naj ne zamude prilike, da bi postali narodni junaki, kajti pozneje bi utegnilo biti prepozno. Sestankom in organizaciji OF je pri- vrsta grobov; uničena oerkev, župnišče, šola, graščina; do tal porušeni vasi Itova gora in Gaberje; prazni hlevi in kašče... sostvoval Ing. Štefančič iz Ljubljane, ki jc bil tedaj »na terenu« zaradi regulacijskih »osuševalnih del«, pomagal pa mu je njegov brat Sleiancič Pavle, ki je bil prvi tercnec za Malo in Veliko Račno. Svojo modrost je k nam hodil prodajat tudi začasni učitelj Tcmažič s Kopanja, ki je bil prepričan, da je prišla ura za njegovo slre-muško naravo, uro naglo kariere. Sestanki so se vršili v znani gostilni Vidica Jože:a iz Velike Račne. Toda, kadar je bilo kaj zelo pomembnega ali odločilnega, so zaradi varnosti sestanek prenesli v hosto in poklicali k njemu samo 100% pravovemike. Kot pomočnik in izkušen stari partijec ie večkrat prihilel delo-mrzni sedlar Starič Ludvik iz Velikega Mlačcva, ki je veljal za enega najbolj vnetih in zanesljivih, kar je potem pokazal v hosti kot politkomisar. Ta komunistična »elita« je toliko časa »sejala in zasedala«, da je pridobila za rovarenje lahkoverne ali izkvarjene va-ščane, katere so spoznali za zanesljive ter tako mogli sestaviti terenski odbor. Terenski odbor je bil sestavljen nekako takole: komandant bivši pek in pri-hajač Zajec Ivan, politkomisar Erčulj Polde, odborniki pa: Fink Alojzij, Štih France, Sever Janez, Štciančič Pavle. Sodelavci so bili: Mehle Anton kot eden najbolj agilnih in nestrpnih, Okoren Janez, FidIi Karel, študent Zajec Alojzij, dalje Bambič Tomaž ter njegova sinova Jože in Tone, Sever Janez, Adamič Jože, Molkov France ter družina Poljane iz Predol in drugi. Kako ss komunisti mnl\\i za svoje to!pe Nekako v svečanu 1942 je podlegel propagandi ter odšel v hosto Mehle Anton mlajši, s seboj pa je izvabil tudi komaj 15 letnega Erjavca Aniona. Čez mesec dni je šel za nj;ma na očetovo zahtevo Bambič Jože, kmalu nato pa tudi Vider Ludvik, zaposlen v premogovniku Lisičje. Kot zadnja pa sta šla Molek France iz Predol ter Okoren Janez, tovarniški delavec, ki je verjel sijajnim obetom grosupeljske »elite«. Ker v noši vasi dolgo časa ni bilo savojske vojaške posadke, jim ni bilo prav nič hudega, saj so prihajali na svoje domove poljubno, kadar pa so bili dlje časa v hosti, so jim •crenci prinašali živeža. Prvi klavrni podvig Kot prvi komunistični »podvig« naj bi bil napad na Cušperk dr.e 28. maja 1942, kamor so bili tisti dan prišli v patroli italijanski vojaki. Komunisti so menili, da jih bodo zlahka »likvidirali«, toda zmotili so se. Imeli so 25 mrtvih in še več ranjenih. Akcijo za to izpodletelo dejanje so vodili: Zajec Ivan, Fink Alojzij in drugi. Da bi te krvave izgube izpopolnili, so za binkoštno nedeljo napovedali »splošno mobilizacijo«, pa so se tudi pri tej urezali. Ponesrečena mobilizacija Ker so vedeli, da večina ljudi odklanja sodelovanje s komunisti in so že opazili pri komunistih teroristične metode, katere so izprva previdno skrivali, so si vso stvar zamislili takole: Po ustanovitvi Vaške zaščite so določili tudi alarmni znak za primer prihoda sovražnika — savojskih vojakov: plat zvona iz kopanjskega zvonika ter glas trobente na hribu v Mali Račni. Ker so neprestano lagali, da Savojci vse pobijejo, kogar dobijo doma, in da je edina rešitev bežati v hosto, so ljudje to tudi verjeli. No binkošfno nedeljo okoli petih popoldne ljudje zaslišijo alarmni znak in res beže v hosto kakor za časa Turkov. Toda terenci in vodstvo so imeli drug načrt in jim je bilo to samo sredstvo za dosego smotra: mobilizirati vse moške! Savojcev sploh ni bilo v vas, ko pa so možje in fantje bili v hosti, so jim začeli deliti orožje ter tako čakali mraka. Začasni poveljnik je bil Štefančič Pavle, njegov pomočnik pa neki ing. pripravnik, ljubljanska srajca, ki je bil zaposlen pri regulacijskih delih radenske kotline. (Mimogrede bodi povedano, da 6e je vršila v prvi vrsti »regulacija novega reda« ter da jč bila to najbolj primerna združba Ka komunistično propagando!) Štefančič je zahteval, da odidejo oboroženci v Ilovo goro in se združijo z ondotnimi mobillzi-ranci, katerih vodja je bil učitelj Pcrtot, ki so ga pozneje pri neki raciji Savojci ubili. Možje in fantje pa so se tej nakani uprli ter odšli vsak na svoj dom. Ko so tako sprevideli, da nc bodo z zvijačo ničesar opravili, so se začeli spet zaupni sestanki v posebni sobi Vidicove gostilne, važnejši pa seveda v hosti. Začele so se znova obljube s položaji in poveličevale zasluge za narod tistih, ki »riskirajo«. Na teh sestankih nista smela manjkati kot »vodilna in preizkušena« Siarič iz Vel. Mlačeva in Češnovar iz Mal. Mlačevega. Sklepe ukrepov pa so raznašale kurirke: Bambič Slavka, Bambič Marija, Vider Ana in Poljane Mira. Komunisti sc maščujejo nad svojimi redniki Že 12. aprila 1942 pa so komunisti ovadili Savojccm pet svojih ljudi, ki so jih zlasti preskrboval: z živežem, a niso b'h 11 vsem zadovoljni t njihovim delovanjem. Nemara so jih hoteli imeti v hosto. Med njimi je bil aretiran tudi poveljnik terencev Zajec Ivan. Ker pa je bil za lovskega čuvaja pri baronu Lazzari-ni:n v Kostanju pri Grc.u;'!|tm, so ga na baronovo inervencijo Savojci izpustili. Da bi komunisti umili in opravičili sebe, so sklicali sestanek, na katerem so kot glavnega krivca Zajčeve aretacije obsodili na smrt posestnika Godca iz Račne. Ker pa ni bilo v bližini nikogar, ki bi bil voljan smrtno obsodbo izvršiti, se je izvršitev zavlekla. Ko le nikogar niso mogli prepričati, da je Godec res kriv, so »po izpovedbah« smrtno obsodbo nad Godcem »preklicali«, oziroma mu za enkrat še prizanesli. Nedolžni »obsojeni« na smrt V začetku avgusta 1942 :*" T, Trpin. Domobrancem Hitra, junaki, domobranci, v boj za Bogn, zemljo slovensko! Srčno nn bojne položaje! Na rdeče gozdne tolovaje dež, (očo krogel, bombe, mine! Po zmagi, viteški izbranci, uničit setev, rast peklensko, z resnico zdravit blodenj rane, gradit vasi, cerkve požgane, prenavljat lice domovine! T. Trpin. Strašen davek za komunistično »svobodo« Krvne žrtves Vsaka nesilna in protizakonita akcija rodi obrambo in zakonito akcijo. Tudi pri nas je bilo tako. Ustanovila se jc Vaška straža, ki je doživela svojo Golgoto po padcu Turjaka, kajti fantje VS so se po 8 septembru 1943 zatekli v Turjak. Na Turjaku je bilo zajetih in nato pobitih 8 najboljših fantov in sicer: Štupnik Rudolf, roj. 4. V. 1916, lz Vel. Račne, ko so ga komunisti ubili dne 20. septembra 1943 v Velikih Laščah. Naslednjih 7 pa jc bilo umorjenih dne 23. oktobra 1943 v gozdu v Jelenovem žlebu: Vider France, roj. 28. V. 1921, iz Velike Račne; Erjavec Matija, roj. 6. I. 1923, iz Velike Račne; Kastclic Ivan, roj. 6. IX. 1915, iz Predol; Mohar Anton, roj. 15. 1. 1915, iz Male Račne; Zaviršck Stanko, roj. 13. I. 1922, iz Male Račne; Potokar Aloj. zij, roj. 1. XI. 1914, iz Male Račne ter Podržaj Janez, rojen 25. V. 1923, iz Čušperka. Značilno je, <3a so 14 avgusta 1942 Savojci vse imenovane odpeljali v Italijo internacijo. Ko so se vrnili iz internacije so takoi pristopili k Vaški straži. Izpočet-ka so bili v Boštanju, ko pa se je VS osnovala tudi na Kopanju, so se vrnili v domači kraj Bili so zelo odločni in hrabri bojevniki, tako da se v bližino Kopanja ni upala približati nobena komunistična tolpa. Po razsulu savojske armade so skupno s dobrepoljsko posadPo odšli na Turjak. Tam so doživeli usodo ujetništva, potem pa so bili po podatkih terencev vsi usmrčeni, Razen navedenih je padel tudi prisilni mobiliziranec Vider Alojzij, roj. 14. VII. 1915, iz Vel. Račne. Ubežal je komunistom iz Levstikove brigade. Skrival se je 6 dni, na kar je padel v roke komunističnim »orožnikom«. Odvedli so ga v Šmarje, tam je bil po mučenju obsojen na smrt ter nato ubit okoli 20, oktobra 1943 nekje nad Perovim pri Grosupljem. Tudi Nučič Anton, bivši član VS na Kopanju, roj. 22. IV. 1907, iz Predol je padel kot ubežni prisilni mobiliziranec na Ilovi gori. Komunistična patrola ga je ujela in pobila s koli. Strah Janez, posestnik, rojen 24. VII. 1890, iz Male Ilove gore, je padel, zadet od komunistične krogle blizu Cušperka, ko se je bil vračal domov z Ilove gore. Petrič Martin, posestnik, rojen 11. XI, 1897, iz Velike Ilove gore, jc padel doma med bitko med komunisti in Nemci. Komunisti so se najprej umaknili iz vasi ter nato v vasi napadli Nemce. V navzkrižnem ognju je bil zadet tudi Petrič. Kastclic Nežo, roj 6. XII. 1918, iz Predol, samsko delavko, so komunisti odvedli dne 6. XII. 1943. Po dveh dneh mučenja jo je ustrelila neka komunistka. Tomšič France, roj. 17. XI. 1898, iz Velike Ilove gore, delavec, izhiral za lakoto v internaciji na Rabu, Šket Miroslav, roj. 24. XII. 1897, iz Male račne pa je bil ubit ob priliki bombardiranja na Plešivico dne 11. marca 1944. Materi j alne žrtve: Požgana ter popolnoma uničena je lepa božjepotna cerkev Marijinega Vnebovzetja na Kopanju, župnišče, šola, graščina Čušperk, železniški postaji Čušperk in Predole, popolnoma požgani ter do tal uničeni vasi Velika Ilova gora in Gaberje. Prazni so hlevi, kašče, omare itd. * Iz vsega je razvidno, kaj so hudega storili tisti, ki si danes umivajo roke in celo godrnjajo nad strahotnim krvavim rezultatom njihovega »osvobodilnega boja«. Prvi in glavni krivi preroki — dr. Podkoritnik in živinozdravnik Vaientinčič iz Grosuplja, ing. Štefančič iz Ljubljane ter nekaj drugih naših narodnih izkoreni-njencev pa nosi levji del odgovornosti za vse to gorje pred Bogom in pred narodom. Tudi zanje velja rek: Božji mlini me-ljejo počasi, a gotovol Začeli so mleti komunistične tolpe že takrat, ko so se ustanovile vaške straže, Ze nekaj tednov po formiranju prvih edi-nic niso imeli komunisti nikjer več miru. Da ni prišlo do strnjenega napada na komunistične tolpe, je bila kriva izdajalska politika badoljevskih vojakov, ki so bili v dogovoru s komunisti in so jim celo pomagali preganjati zavedne protikomu-niste. Sedaj pa, ko imamo naše domobran-stvo, je položaj čisto drugačen. Nimamo več nnsamrmih, našo navezanih cdinlc, ampak strnjeno in urejeno vojsko, ki sistematično uničuje eno komunistično tolpo za dr ud a. . ---