Z\RjK je v Ljubljani, Frančiškanska nliea št. • (tiskanih t. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. l>opcldn, bi od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj la praznika*' Rokopisi »e ne vračajo. Nefrankirana pisma se a«
• •	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s poSiljanjem na doni za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna » 4tS0, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21’60; m
• ' estalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 80"—.	: :
Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	\	\
UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečei. Inaerati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
'	Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	  —
Stev. 267.
V Ljubljani, v petek dne 26. aprila 1912.
Leto II.
Optimist Lukacs.
Budimpešta, 24. aprila.
Mogoče da imajo vsi ministrski predseduj ljubeznivo lastnost, da so ob svojem pr-vem nastopu brezprimerni optimisti. Ogrski ^•nistrski predsedniki jo imajo na vsak način, ^eveda, nekaj optimizma mora imeti vsak J-jovek. ki prevzame vlado, ker se sicer ne menda lotil takega posla. Vendar pa drugod »ajbrže tudi nekoliko računaio s težavami in ^»rekami, pa prinašajo poleg upanja tudi netilko dvomov s seboj.
Na Ogrskem je drugače. Tukaj misli vsak novi gospodar, da je vsa dežela komaj čakala ^anj in da bodo njemu vse zadrege in zapreke, .a nasprotja in sovraštva, ki so strmoglavila Njegovega predhodnika, navadna igrača. Izku-n,a pa izuči vsakega, da se je zmotil; preden jje Poslovi, izve vsak. da je na političnem vrtu e kaj drugega kakor rože in vijolice. Ali ka-0r da bi bil ta pouk vedno le namenjen one-d 1m, občuti njegove žalostne posledice, tako Pohaja naslednik pojoč in ukajoč, pa se vede, akor da je že ves svet njegov.
Tudi Lukacs otvarja svoje vladanje na ta acin. Ministrsko predsedništvo je prevzel v osti čudnih razmerah. Ko se je odločevala vpHien°Va US0(^a* se takozvana stranka dela eala nenavadno pogumno in izvajala, da ne Prejme noben njen član vlade, če ne bo od-j/anjen vojni minister Aufenberg. Besede teh nakov se res ne smejo smatrati za čisto v.ato; člani madjarske vladne stranke so ve-lrjoma veliki, četudi ne dobri igralci. Ali ta aharija je bila tako javna in namenoma raz-^asena in raznesena po vsem svetu, da so deželi ljudje, ki še ne poznajo vladnih mamelukov dovolj, v resnici pričakovali neizprosen boj med Budimpešto in Dunajem.
. Lukacs sam je pri vsaki priliki, kadar ga j^kdo vprašal, naglašal svojo solidarnost s ^nuenom. In vpraševali so ga dostikrat, zakaj «avno je že veljal za moža, ki čaka na mini-im ta predsedništvo. Še preden je bil Khuen "lenovan, je bil Lukacs glavni aspirant. Ko Je 2daj Khuen prišel v škripce in se je vladna iranka tako vedla, kakor da bi smatrala s eg0Y padec za najhujšo. neodpustno žalitev, »aivni ljudje mislili, da se izrazi Lukacseva j. udarnost s šefom na ta način, da odkloni uenovo mesto in spravi dunajske kroge v Zadrego.
turT ^j’v.ne duše se vedno motijo, pa so se en ' • .ai zni°tile. Lukacseva ljubezen do Khu-Soa Je meje in se je prenehala tam. kjer 'ln Se oživljali njegovi upi. Lojalni mož je pač oral prevzeti nalogo, katero mu je izročil b[aI'1 reči se mora: Prevzel jo je, ne da j, b>l kazal mučeniško lice, pripeljal se je v l|dimpešto kakor človek, ki je prepričan, da e um mora posrečiti vse. česar se dotakne.
V	ogrski politiki so vedno skrivnosti. Ven-/lr ie Lukacs že nekoliko izdal načrt, po ka-erent misli ujeti srečo in jo pripeti na svoj
v0z
lil
Odpor v parlamentu misli zlomiti z vo-reformo. To bi bilo zelo lepo, če bi le . di povedal, na kakšen način hoče doseči
tu
,c'lj in kako si zamišlja volilno reformo.
akaj tako enostavno to ne gre kakor obleči agnatsko obleko. Za izpremembo sedanjega °ulnega reda bi pač glasoval v tem parla-«2« vsak poslanec; ali vprašanje je, za kak-
,,i, p.,     i.mn|i i p m.   
^ILE ZOLA:
Rim.
(Nadaljevanje.)
1 emnilo se je bolj in bolj, in nasproti v Tra-
steve
Je «Cru so ugašale luči. Pierre, ves obupan, sc j “p dolgo nagibal preko črnili voda. Noč je bi-( kakor brezdno; v globoki temi na Janikulu .ostalo nič druzega kakor troje daljnih plin-^luči, zvezdni trikot. Noben odsev se ni več Se * il 1'bcre z zlatim drhtenjem; noben od-b(: n' yeč dvignil tragične vizije bajeslovnih ^ Sastev na njenem dnu; končana je bila legen-c, ’ "jč več ni bilo zlatega, sedinoročnega lesten-Sanj2 1 vaz’ zlatili dragocenosti, nič več teh kak ° starcm zakladu, ki se je pogreznil v noč 4«1; vsa stara rimska slava. Nikjer svetlobe, gl 1Cr šunia, le brezkončno spanje, nič kakor k*»o, težko padanje deževnice iz nevidnega žleba na desni! Tudi voda je izginila; te. r.re ie čutil le še njen svinčeni težki tok v skr/’' moreč° starost, stoletno utrujenost, ne-L,cn° otožnost te starodavne in slavne Ti-
le e' m iirepem tja. Kjer je rnc m se zdi, da vali rek Snirt ne,<danjega sveta jk> svoji strugi. Nad tjs St senc, ki je valila podrtine več kakor treh b0p.,etii v daljavo, sc je razpenjalo le veliko, čin ;(.} nebo, večno, prekrasno nebo z bleste-1 življenjem miljonov zvezd.
je Pierre, preden je odšel v svojo sobo, t0r- en°tek vstopil pri Dariju, je tam našel Vik-ln°* ki je bila zaposlena s pripravami za noč. Ur; ->vKai, gospod abbe, že zopet ste se šli ob tej
**	i	 i___o	 •
ri t,l;
dobiij
^isel,
šno volilno reformo bi gospodje oddali svoje glasove.
Če misli Lukacs na resnično demokratično pravico, tedaj naleti na največji odpor v svoji lastni stranki; grof Tisza je prvi, ki bi rajši položil Lukacsa na oltar oligarhije, kakor da bi oddali svoj glas za nepopačeno splošno, enako in tajno volilno pravico. Zakaj še pod Khuenom je agitiral z vso strastjo in na vso moč proti taki volilni pravici. Tisza pač ve, da bi njegova klika tedaj izfrčala iz parlamenta, kakor so se avstrijskim veleposestnikom po reformi leta 1906. zaprle duri poslanske zbornice.
Na drugi strani so Justhovci, ki še vedno zatrjujejo, da na noben način ne odnehajo od čiste demokratične volilne pravice, ki bi morala biti prav taka. kakršno zahtevajo socialisti. In vmes je šovinistična Košutova stranka. ki je v tem vprašanju veliko bližja Tiszi kakor Justhu.
Lukacs sam je dejal o svojih nakanah to:
»Gotove in stalne načrte imam glede na okvir, v katerem se ima gibati volilna reforma. Jaz želim v resnici demokratično reformo. in mislim, da bodo najradikalnejši elementi, celo socialni demokratje zadovoljni s tem. kar nameravam prinesti. Na drugi strani po hočem vendar brezpogojno zavarovati nacionalne interese, in v tem oziru me bodo razumele tudi vse opozicionalne stranke v parlamentu. Mislim, da se mi je posrečilo najti način, da spojim oba interesa. V nekem čisto malem krogu sem že razložil svoje misli, pa so se splošno odobravale ...«
Lukacs je torej pravzaprav zopet tam, kjer je bil Khuen in vsi sovražniki resnično demokrtične reforme. Tudi on hoče »varovati madjarski značaj« ogrske države, to pa ne pomeni nič druzega. kakor da ne misli predlagati enake volilne pravice, ampak da hoče v reformo vpeljati privilegije za Madjare.
Da — Lukacs ima lepe in velike upe, nemara pa je njegov optimizem vendar prevelik. Delavstva je na Ogrskem politično prebujeno in se tudi od Lukacsa ne bo dalo prevarati.
Protidelavski pogrom v Sibiriji.
Ruski kapitalizem je zopet enkrat oškropljen z delavsko krvjo. V pondeljkovi in torkovi številki »Zarje« smo poročali o stavki delavcev v zlatih rudnikih, ki so v zgornji dolini sibirske reke Lene. Na kako strahovit način je ruska vlada, na poziv kapitalistov, končala upravičeno stavko delavcev, kaže ofi-cielno poročilo peterburške telegrafične agenture: mrtvih 107, ranjenih 80. To je vladno poročilo, resnica je mnogo hujša.
Stavka, katere se je udeležilo približno /000 oseb. se je pričela že pred kakimi šestimi tedni. Delavstvo ni moglo več prenašati neznosen pritisk in brezprimerno izkoriščanje »Lenske industrijske družbe«, ki je ena najbogatejših ruskih rudniških družb. Prebitek, ki ga akcionarji vtaknejo leto za letom v svoj žep, znaša 20 miljonov rubljev. Družba, ki poseduje ogromne pokrajine, ki ima svoje železnice, parnike, prodajalne itd., je v zadnjih letih nesramno izkoriščala delavstvo. Celo po vladnih poročilih je položaj delavstva tako suženjski. da je z njim v primeri življenje delavcev v evropski Rusiji naravnost paradiž.
Rudniška družba ima delavce v popolni oblasti. Delovni čas ni v nobeni primeri z mezdo, živila mora kupovati delavstvo v trgovinah, ki so last družbe, stanovati moajo v njenih hi-.ah in poleg tega ima družba cel polk vohunov, tako da se delavci ne upajo svobodno gibati. In delavec je prisiljen zdržati v teh mučilnicah. V neizmernih, pustih sibirskih tundrah ne dobi drugje dela, beda in brezposelnost sta prignali delavce pod diktaturo rudniške družbe. Nasilje, ki je doseglo po prihodu ravnatelja Tepmanna višek, je slednjič prebudilo rudniške tlačane, njih potrpežljivosti je bil konec. V začetku marca je pričelo delavstvo v rudnikih in pralnicah s pravdno organiziranim mezdnim gibanjem, ki se je hitro razširilo na 50 podjetij.
Najvažnejše momente iz junaškga boja sibirskih rudarjev podajamo v naslednjem po telegrafičnih poročilih peterburškega »Novega Vremena«, ki ni ravno na glasu, da bi bilo delavskemu gibanju posebno naklonjeno. Takoj po izbruhu stavke je poročiti specielui korespondent lista:	»Ko	je	postala	rudniška
družba posestnica železnic in vodnih cest in si prisvojila tudi vse druge panoge trgoviu-stva. je neomejeno obvladala delovni trg. Pri nakupu in prodaji živil ter pri vseh drugih gospodarskih potrebščinah je postopala s kruto samovoljnostjo, Zaraditega je nastalo 13. marca v Andrejevem rudniku skrajna nezadovoljnost. Delavci so ustavili delo. Stavku-joči delavci, katerih je 900. utemeljujejo stavko s tem. da je družba občevala skrajno sirovo z njimi, da jim je prikrajšala mezdo, da je sistematično preprečevala pravočasno zdravniško pomoč, da jim je dajala slabo meso in slab »kvas« (rusko pijačo), da -stanovanja nikakor ne odgovarjajo higijeničnim zahtevam. Zahtevajo povišanje mezele. Glavno zastopstvo družbe v Peterburgu odklanja prav ostro vse zahteve in prosi, da se nemiri udtiše z vojaško pomočjo. 17. marca stavkajo delavci vseh obratov. A družba neče niti razmotrivati delavskih zahtev. Zaraditega bo gotovo nastopila lakota, delavci bodo udrli v urade in nastopilo bo vojaštvo.«
Poročevalec je brzojavil 5. aprila v nekaterih koncesijah, ki jih je družba pripravljena dovoliti: »Vse to dokazuje, da je družba prezrla bistvene zahteve delavcev in da je hotorna delala na to, da se poostre razmere v času stavke, 30. marca je ukazal guverner, na zahtevo družbe, da morajo transportirati delavce v 800 vrst oddaljeni Kirensk-Okrajni inženir je dokazal naslednji dan. da postopa družba nepostavno. Trdovratnost družbe, ki sili oblasti, da nastopajo zoper delavstvo in njena namera, da ustaviti vse obrate, bo dovedla k revolti.« Brzojavka od 10. aprila se glasi: »Izredna seja rudarskega urada uvidi, da ni drugega izhoda iz nastalega položaja, kakor zvišanje mezd. drugače se konflikt poostri. Na grožnjo, da se odpuste vsi delavci iz službe in na zahtevo, da prenehajo s stavko, so odgovorili delavci s tem, da so predložili 16 zahtev. Družba je kategorično odklonila vse zahteve in prenehala s pogajanji.« 13. aprila je brzojavil korespondent: »Ravnatelj razglaša, da nastaja družbi vsled stavke ogromna škoda, zlasti sedaj, ko so pomladne povodnji. Da se škoda prepreči, je treba na vsak način zadušiti stavko z oro-
žjem. Pripravljen je sprejeti vse delavce, ako prično delati s 14. aprilom, ali ne da jim nobenih koncesij. Delavci vztrajajo pri svojih zahtevah.« Brzojavka od 14. aprila: »Položaj se je poostril. Stavkujoči delavci so trdovratni?)« Brzojavka od 16. aprila:	»8000
stavkujočih delavcev je brzojavilo pravnemu zastopstvu v Irkutsk:	»Prosimo	pravne	po-
moči. Družba je prelomila delovno pogodbo. Prosimo, da pride takoj kdo sem, da se prepriča o položaju.« Brzojavka od L. aprila: »V najbogatejšem rudniku, »Theodosia«, delajo pod vojaško zaščito. Delavci so najbrže sklenili. da bodo stavkali do tedaj, ko bodo pričeli voziti parniki. Položaj je skrajno nevaren. Pričakujejo izbruh revolte«. To je zadnja brzojavka preden je pričelo vojaštvo s krvavim nasiljem. Prav po načrtu so podjetniki in oblasti pripravljali krvavo klanje. Zadnji trenutek so aretirali voditelje stavke. Delavci so zahtevali, naj jih izpuste. Odgovor: ostri streli iz vojaških pušk ...
Socialno demokratični poslanec Bjelou-sov je dobil iz rudnikov naslednjo brzojavko: »17. aprila smo šli k okrajnemu inženirju Tul-tčinskemu in k ritmojstru Treštšenkovu in ju prosili, naj izpustita aretirane tovariše. Ko so se delavci pogajali z inženirjem, so vojaki ustrelili. 270 mož je mrtvih. 250 ranjenih. Po prvi salvi so se vrgli delavci na tla. med nji-ni tudi inženir, a vojaki so streljali na ležeče in tudi za onimi, ki so bežali. Vsak vojak je izstrelil 15 krogel. Mi nismo nastopili s silo. Med ranjenimi ste dve ženski, med mrtvimi en orožnik. Prosimo Vas. da vložite v dumi interpelacijo. Takoj naj se uvede preiskava, zaradi nepostavnega postopanja rudniškega oskrbništva in ritmojstra Treštšenkova, ki hoče. da bi se razglasilo vojno stanje.«
V	pondeljek bo razpravljala duma o krvavih dogodkih. Bivši poslanec v drugi dumi Batašev. ki je bil pregnan v Sibirijo in vodi tam delavsko gibanje, je poslal naslednjo brzojavko: »Popolnoma mirno smo se pogajali z inženirjem in ritmojstromTreštšenkovim. ko so zadonele hipno tri salve. Po prvi salvi so se vrgli delavci na tla. Med ustreljenimi je tudi inženir, dalje več žensk in en policaj. Cel mesec smo čakali mirno, čeprav so nas pitali s praznimi obljubami. Vse delavstvo je skrajno razburjeno, terorizem je neznosen. Pričakujemo ostro preiskavo groznega nasilstva.«
*	Umor pariškega policijskega šefa Jouina.
Časopisje prinaša vse mogoče nasprotujoče si podatke o krvavem dogodku v Parizu, o katerem smo na kratko poročali v včerajšnji številki. Najverjetnejši je sledeči popis:	Policijski
podnačelnik Joain, ki je bil slišal, dajeanarhist Gallot (nekateri listi so trdili, da je bil to Bon-not sam) skrit v Ivrgu pri trgovcu Gauzyu se je peljal takoj znadinšpektorjem Colmarjein in tremi policisti proti omenjenemu stanovanju, ne da bi se bil le količkaj oborožil. Lastnik trgovine Guazy je odgovoril na vprašanje policistov, da v njegovi hiši ni nihče skrit, ter jih je povabil, da hišo preiščejo. Jouin je pustil dva policista v trgovini ter je stopil s Colmarjem in tretjim policistom v prvo nadstropje. Pol ure pozneje so slišali Jouina klicati na pomoč, Jouin in Gallot sta se bila spopadla. Poslednji je držal v roki
v^^Preliajat po obrežju?« je vzkliknila in po dok;'-’ °dkod da prihaja. »Torej bi tudi rad r|ož v rebra...« Ne, meni ne bi prišlo na tawT’ da bi se hodila v tem preklicanem mestu
0	Pozno zračit.«
"jen °teni se iC obrnila zaupljivo, kakor je bila Doi , »navada, s smehljajem do kneza, ki je na-c^al na naslanjaču, ali v-\ te’ t0 dekle, ta Pierina, ni več prišla, titia‘dela sem jo, ko je postopala tam med podr-*ni.«
Dario ji je dal znamenje, da naj molči. Obrnil se je do duhovnika.
»In vendar ste govorili z njo! To bo končno preneumno ... Tito, ta živina, se še vrne, da mi porine nož še v drugo ramo!«
Naenkrat je obmolknil, ker je opazil Bene-deto; brez glasu je bila vstopila, da bi mu rekla lahko noč, pa je poslušala. Dario je bil v silni zadregi, hotel je govoriti, razlagati, prisegati, da je povsem nedolžen glede na to aventuro; ali ona se je smehljala, pa je nežno dejala:
»Moj Dario, saj že poznam to povest. Lahko si misliš, saj nisem tako neumna, da ne bi bila premišljala in razumela. Le zato te nisem več izpraševala, ker sem vedela vse, in ker te vkljub temu ljubim.«
Bila je itak zelo srečna; ta večer je zvedela, da se je monsinjor Palma, branitelj zakona v procesu zaradi razporoke izkazal hvaležnega za uslugo, storjeno njegovemu nečaku, in da je vložil njej ugoden predlog. Prelat se pač ni postavil popolnoma na njeno stran, ker ni hotel samega sebe preveč nagniti v laž; ali izpričevali obeh zdravnikov sta mu omogočili z gotovostjo priznati deviško stanje, in zdaj je, izog-nivši se dejstvu, da je ženin odpor povzročil, da se zakon ni izvršil, spretno sestavil razloge, vsled katerih je razveljavljenje zakona potrebno. Ker je vsako upanje na zbližanje zaman, je gotovo, da sta oba soproga neprestano v nevarnosti, da prekršita čistost. Z diskretno opazko je namignil, da je mož že podlegel tej nevarnosti; potem je slavil veliko ženino krejtost, njeno pobožnost, vse čednosti, ki so jamčile za njeno resnicoljubnost, in ne da bi končno izrekel svoje mnenje, je vse prepustil modrosti kongregacije. Ali ker je monsinjor Palma približno ponavljal razloge odvetnika Morana in ker je Prada trdovratno vztrajal na tem, da se ne prikaže več pred kongregacijo, je bilo videti nedvomno, da bo velika večina glasovala za razveljavljenje. To omogoči Svetemu očetu dobrohotno postopanje.
»Oh, moj Dario, zdaj se konča naše trplje-
nje... Ali kako drago je to, kako drago! Teta pravi, da nam puste komaj vodo, da se napijemo.«
In smejala se je v dražestni brezbrižnosti strastno zaljubljene ženske. Draga ni bila sodna oblastnija korigregacije, zakaj načeloma je sodila zastonj, ali pokrivati je bilo treba neznansko veliko število malih stroškov, nagraditi vse podrejene uradnike, potem zdravniške izvedence, plačevati prepise, sestavke in predloge. Četudi se glasovi kardinalov nikakor niso neposredno kupovali, so bili vendar nekateri glasovi zelo zelo dragi, ker je bilo treba pridobiti kreature Njihovih eminenc in spraviti vso okolico na noge — ne glede na to, da so veliki denarni darovi, če se dajejo na takten način, v Vatikanu odločujoči razlogi in da razsekajo najhujše težave. In končno je zadeva nečaka monsinjorja Palme strašno veliko veljala.
»Lj no, moj Dario, kajneda, zdaj, ko si ozdravljen, naj nama le dajo, da se hitro poročiva, saj ne zahtevava nič več ... Če hočejo, jim dam še svoje bisere, edino premoženje, ki mi je še ostalo.«
Tudi on se je smejal, zakaj denar ni v njegovem življenju nikoli nič veljal. Nikdar ga ni imel toliko, kolikor bi bil hotel, in upal je enostavno, da bo vedno lahko živel pri svojem stricu kardinalu, ki gotovo ne posadi mladega para na cesto. Vpričo poloma mu je bilo vse eno, stotisoč ali dvestotisoč frankov gor ali dol; saj je slišal, da so veljale nekatere razporoke celo petstotisoč. Zatorej ni našel drugega odgovora kakor šalo.
»Daj jim še moj prstan, daj jim vse, draga moja. V tej stari palači bova prav srečno živela, pa če bi morala prodati še pohištvo iz nje.«
Ona je bila navdušena; prijela ga je z obema rokama za glavo in ga v razvneti strasti kakor blazna puljubovala na oči.
Potem se je naenkrat obrnila do Pierra.
»O, odpustite, gospod abbe! Naložili so mi nekaj za Vas. Da, monsinjor Nani, ki mi je prinesel to dobro vest, mi je naložil, naj Vam po-
vem, da se preveč utajujete, da morate delovati za svojo knjigo.«
Pierre je poslušal v čudu.
»Saj mi je vendar nasvetoval, da naj izginem.«
»Gotovo... Ali zdi se, da je prišel čas, ko morate obiska vati ljudi, delati za svojo stvar, izkratka, da se morate gibati, ln še nekaj; posrečilo se mu je izvedeti ime poročevalca, ki so mu poverili preučevanje Vaše knjige; to je monsinjor Fornaro, ki stanuje na Piazza Na-vona.«
Pierre je čutil, kako mu je naraščala osuplost. Nikdar se ni zgodilo, da bi se izdalo poročevalčevo ime; vedno je ostajalo tajno, da bi se zajamčila svoboda razsodbe. Ali se ima torej pričeti novo poglavje njegovega življenja v Rimu?
»Dobro je,« je odgovoril enostavno. »Delal bom, obiskal bom ves svet.«
X.
Pierre, ki je mislil le na to, da napravi stvari kraj, se je hotel že drugi dan lotiti dela. Ali pograbila ga je nekakšna negotovost. Kje naj najprej potrka, koga naj najprej obišče, da se izogne vsaki napaki v tej zapleteni in ničemur-ni družbi? Ker je slučajno srečal, ko je odpiral vrata, kardinalovega tajnika don Vigilija, ga je prosil, da bi stopil za trenotek k njemu v sobo.
»Ali bi mi storili uslugo, gospod abbe? Zaupam se Vam; sveta potrebujem.«
Čutil je, da je ta mali, suhi človek z rumeno poltjo, ki se vedno trese od mrzlice, ob svoji pretirani in plašni molčečnosti o vsem poučen in z vsem v zvezi. Doslej je bilo videti skoraj kakor da beži pred jim, nedvomno danebipri-šel v nevarnost in se izpostavil. Vendar je bil nekaj časa že manj plašljiv in oči so mu vzplamtele, kadar je srečal svojega soseda, kakor da se je loti tudi njega nemir, ki je razjedal onega, ker je bil tako dolgoobsojen na nedelavnost. Ni se poizkušal izogniti razgovoru.
!
revolver in je zaporedoma oddal štiri strele. Colmar in Jouin sta se smrtno zadeta zgrudila na tla. Ko je prihitel policist Robert, je našel Joaina že mrtvega. Gallot je bil med tem že izginil. Neka soseda jepripovedovala, da je Gallot vdrl v njeno stanovanje in od tu zbežal skozi okno. Sledili so krvavim sledovom do dvorišča in na cesto. Poslali so takoj veliko število policistov z avtomobili za Gallotom. 'loda do sedaj so ga iskali šezaman. Gauzy se je hotel na-pram policijioprati. Dejal je, da ni nič vedel, koga ima v hiši- da ni imel nobenega pojma, da je bil to anarhist Gallot. Da bi bila njegova izpoved bolj verjetna, je dal policiji razne dragocene podatke. Kljub temu se jim je zdel sumljiv in so ga aretirali. Razen Gauzya je policija aretirala anarhista Cardija, nadalje nekega Co-lina in Simentoffa. Pravo ime poslednjega bo najbrž Mounier. Ti štirje anarhisti so stali z Bonnotovo bando v zvezi.
* Boj za vodo. Iz Rima poročajo: Zaradi pomanjkanja vode je prišlo v Alcamu do velikih kravalov, pri katerih je morala končno posredovati policija. Prebivalci, predvsem žene, so skušali razdreti vodovod, ki vodi v Trapani, in napeljati vodo v svoje mesto. Ko so se množici zoperstavili karabinieri in infanterija, so bili sprejeti s kamenjem. Dva častnika in šest vojakov je blo težko ranjenih. Tudi več demonstrantov je bilo težko ranjenih, eden celo smrtno.
‘"Rusko zračno brodovje. Ruski veliki knez, predsednik komiteja za zračno brodovje, navaja v oklicu na prebivalstvo uspehe komiteja, katerih najbistvenejši je ustanovitev vojaške letalske šole v Sebastopolu, ki ima zaposlena 102 častnika in 200 vojakov in poseduje 55 letalnih strojev. Tekom dveh let je bilo 77 letalnih strojev deloma kupljenih v inozemstvu, deloma pa narejenih na Ruskem. »Potrebe deželne obrambe« pa prekašajo daleč število letalcev, ki jih lahko izobrazuje šola v Sebastopolu. Zategadelj so denarne žrtve od strani naroda »nujno potrebne« sicer bi Rusija izgubila drugo mesto, ki ga zavzema sedaj v zrakoplovstvu. Ruski veliki knezi, kakor kaže, nimajo nujnejših in resnejših potreb in skrbi nego so takele vojaške igračke!
* Bombni atentat v španskem gledališču. Iz Seville poročajo: V tukajšnjem gledališču je bila v soboto zvečer med predstavo vržena med občinstvo prvega reda bomba, ki je takoj eksplodirala. Najbližje sedeči je bil takoj mrtev, 20 drugih pa je bilo težko poškodovanih. Med občinstvom je nastala strašna panika. Vse je drvelo proti izhodu pri čemur je v gnječi mnogo ljudi omedlelo. Mnogi so v tej gnječi dobili take poškodbe, da so jih morali prenesti v bolnico. Napadalca, ki je izpovedal, da je anarhist, so prijeli.
* Tiger raztrgal menažerijskega uslužbenca. Iz Liibecka poročajo: V nekem tukajšnjem cirkusu je napadel bengalski tiger nekega stre-žaja, ki vkljub prepovedi vstopil v kletko. Med občinstvom je nastala strašna panika, v kateri je bilo več oseb poškodovanih. Šele po težkem boju so strežaja bestiji iztrgali. Prenesli so ga težko poškodovanega v bolnico.
* Pravica pomiloščenja na Francoskem. Nacionalistični poslanec Berry namerava, ko se zbornica zopet sestane, vložiti predlog, da naj se pravica pomiloščenja prenese od predsednika na komisijo, obstoječih iz šest senatorjev, šestih poslancev in šestih članov kasacijskega dvora. Justičui minister naj bi tej komisiji predsedoval.	a	f**#Š
* Velika tatvina juvelov v Parizu. Pri pariškem juvelirju Curielu so neznani tatovi izvršili drzno tatvino. Juvelir je bil med obedom zapustil trgovino, in ni vrat dovolj skrbno zaklenil. Ko se je vrnil, je s strahom opazil, da so mu bili ukradeni juveli v vrednosti 100.000 frankov.
* Štetje ur od 1 do 24. Francoske železniške družbe nameravajo upeljati 24urno štetje (to se pravi, da se bodo ure štele od 1 do 24, in ne kakor do sedaj po dvakrat od 1 do 12) in sicer že za prihodnji letni vozni red. Družbe so se domenile, da železniške ure enotno adaptirajo.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Pot navzgor in pot navzdol. Klerikalci znajo biti tudi skromni. Iz poraza, ki so ga doživeli dunajski krščanski socialci v torek in ki so ga včerajšnje ožje volitve še potrdile, je hitri računar v »Katoliški tiskarni« brž izklepal krščansko-socialno zmago. Popoln polom, ki je bil izražen v številkah prve volitve. je dunajska klika odvrnila le s pomočjo losvonromovskih nemških nacionalcev, ki so
v	blaznem sovraštvu do socialne demokracije zatajili vse svoje luteranstvo in reševali v gnojnici smrdljive korupcije potapljajoče se dunajske »katoličane«. In s spomočjo brezpri-mernih slepariji, ki so jih uganjali oblastniki dunajskega mesta pred volitvami in med volitvami! Ampak če so odvrnili najhujšo katastrofo hudega poraza le niso mogli preprečiti
—	niti s pomočjo »Slovenčeve« klerikalne matematike. Pri prvih volitvah po sedanjem volilnem redu, 1. 1900., so dobili socialni de-mokratje 61.726 glasov, I. 1906. 97.094 in v torek 118.526 glasov. Dočiin se je od zadnjih volitev pomnožilo število socialno demokratičnih glasov za 21 tisoč, je naraslo število klerikalnih glasov v tem času od 110.936 na 120.817. torej niti za polnih	10	tisoč.	Na »krščanskem« Dunaju	je bilo	v	torek	oddanih
120.817 klerikalnih in 160.947 protiklerikalnih glasov, kar jasno kaže omajano pozicijo klerikalnih mogotcev, ki imajo proti sebi ogromno večino dunajskega prebivalstva. Prav tako kakor volilne številke pa pokazuje rakovo pot krščanskih socialcev tudi število mandatov: L. 1900.	so si osvojili v	IV. razredu 18 mandatov, I. 1906.	še	14 in	letos so
obtičali pri 11 mandatih. Socialni demokratje, ki so imeli 1. 1900. le 2 in I. 1906. 7 mandatov, so se prj letošnjih volitvah povzpeli na 9 mandatov. Ce se čiščenje dunajskega mesta od klerikalne nesnage ne izvrši kar na prvi mah. le kaže. da mora dunajsko prebivalstvo odkidati lep kup gnoja!
— Prometni škandal na južni železnici.
Prijatelj lista nam piše:	Dne 15. t. in. sem
se peljal iz Ljubljane v Zagorje ob Savi s opoldanskim brzovlakoin. Kakor znano, ima ta brzovlak en sam voz tretjega razreda, ki ga napolnijo potniki po večini že do Ljubljane. Tako je bilo tudi tega dne. Komaj sem dobil še prostora v polnem vozu tretjega razreda, seveda sem moral stati. Ko pa je vlak pripeljal v Litijo, je tam hotelo vstopiti 10 do 12 delavcev. Sprevodnik je obrazložil postaje-načelniku. da v tretjem razredu nima za delavce prostora, pa če tudi bi hoteli stati. Po-stajenačelnik je vsled tega vsem čakajočim delavcem odpovedal vožnjo in jim zabranil vstop v vlak. češ da za nje ni prostora. Ta brezprimerna nesramnost je vse potnike neznansko ogorčila. Vsi smo uvideli, da se delavcem godi krivica, če se že mora delavec v brzovlaku voziti, prav težavno zmore denar za potnino in se mu gotovo zelo mudi na delo za zaslužkom. Kaj so delavci na to v Litiji ukrenili, mi ni znano. Želim le, da bi zvedel širen svet, kakšne škandalozne prometne razmere vladajo na glavni progi naše južne železnice. Brzovlak Trst-Dunaj je gotovo uni-kuin na celem svetu; kajti nikjer na vsem svetu ne dobiš proge, da bi na nji vozil 500 kilometrov (iz našega trgovskega središča Trsta do cesarskega Dunaja) brzovlak z enim samim vozom tretjega razreda. Potujoče ljudstvo že leta sem zabavlja; morali bi se pa zganiti merodajne osebe, ki sede v železniškem svetu in pa v parlamentu, ter zahtevati remedure. Potniki prvega in drugega razreda so itak prostolistkarji ali pa pollistkarji in s svojo voznino ne plačajo resničnih izdatkov, železnica bi pa ne le imela več dohodkov, ampak bi promet celo dosti zvečala, če bi vozilo več vozov tretjega razreda na glavni progi. Oškodovanim delavcem v Litiji pa svetujem, da naj južno železnico tožijo za škodo, ki jim je narasla, ker niso pravočasno prišli na ciij.
Občinske volitve v Mostah. V Mostah bodo občinske volitve v prvi polovici maja. Vo-licev v III. razredih je okolo 700. Reklamacijsko postopanje bode ta teden zaključeno. Sodrugi, vsak naj se prepriča, če je vpisan v imeniku volilcev; nihče naj ne zamudi tega storiti, ker je veliko število delavskih volilcev izpuščenih iz imenika! Torej na delo!
— Krakovsko-trnovska podružnica »Vzajemnosti« diskuzijski večer bo v soboto dne 27. t. m. ob S. zvečer v gostilni Fr. Breskvarja, Cesta na Loko, in ne, kakor je bilo poročano, pri Erbežniku. Pol ure preje se vrši istotam seja odbora.
— Pomočnike vseh strok, posebno člane »Vzajemnosti« prosimo, da razvijejo med vajenci najživahnejšo agitacijo za nedeljski občni zbor mladinske organizacije, ki se vrši ob 2. pop. v društvenih prostorih.
— .javna seja občinskega odbora na Viču bo v nedeljo 28. aprila ob 2. popoldne v stari šoli. Na sporedu je= 1. Sprejem 6 članov v občinsko zvezo; 2. Potrditev nove sporednice V. razreda; 3. Okrožnica dež. odbora o odstranit-
vi	okrajne blagajne; 4. Okrožnica deželnega odbora o širini in imenih občinskih cest; 5. 0-krožnica dež. odbora o pokončevanju strupenih kač; 6. Prošnja delavca Rudolfa Kurnpa za zgradbo pritlične hišice tia Brdu.
— Vodovodno vprašanje na Viču. Kako potrebna in nujna je rešitev vodovodnega vpra-v Rožni dolini in sedaj bodo spreobrnjeni tudi v Roži dolini in sedaj bodo spreobrnjeni tudi najzakrknejši nasprotniki vode. Zadnji požar je pokazal, da je Rožna dolina brez vse obrambe zoper ogenj, če ne dobi vodovoda.
— Večni godec. Specialist. Leta 1870. v Št. Vidu nad Ljubljano rojeni, ter v Šmartno pod Šmarno goro pristojni Fran Jovan, je sicer odkritosrčen, a malopriden človek. Ne dela posebno rad, a tem rajši je godec. Harmonika mu je vse. In če je nima, si jo pa priskrbi in z njo tudi denar. Poneveri, jo ukrade, samo da nekaj časa igra. Po dobro igra. Kadar se pa vsega naveliča, jo pa proda ali za večno zastavi, potem pa groše požene po grlu, nato ga pa zapro in harmonika je plačana. To se mu je že češče pripetilo, a godec ostane godec. Tudi sedaj ga je ta nesreča dohitela. Do 4. t. m. je delal v Srednjih Gameljnih. Ko je že imel na hrani 28 K dolga, se je splazil ponoči skozi okno v opekarniško kantino in izmuznil Jakobu Travnu 70 K vredno harmoniko, potem jo pa popihal proti Zidanemu mostu, kjer jo je prodal za 30 K, nato pa prišel v Ljubljano. O tatvini po orožništvu obveščena policija je Jovana prijela in izročila sodišču. Tatvino je, kakor običajno, takoj priznal. Značilno je, da je bil Jovan vedno kaznovan le zaradi harmonik. Ko odsedi svojo kazen, bode nekaj časa pridno delal, potem pa ostal stari godec.
— Zagorje ob Savi. Zagorsko delavstvo bo praznovalo prvi maj takole: Ob pol osmih zjutraj sprevod z rudniško godbo od stare čakalnice iz Kisovca na Loke, iz Lok v Zagorje, od tam v dvorano gospoda R. Mihelčiča, kjer je ob 9. dopoldne ljudski shod z dnevnim redom: Zakaj praznujemo prvi majnik. Na shodu poročata sodruga Ivan Mlinar in Fran Peterlin iz Ljubljane. Popoldne ljudska veselica. Začetek ob 4. Konec ob 10. zvečer. Pri veselici sodeluje slavna rudniška godba.
Ilirskobistriškl občinski očetje pa znajo skrbeti zase. Država je naklonila bistriškim kmetom 20 kvintalov koruze, 2000 kg oljnatih tropin in 2000 kg otrobov podpore in sicer tako. da bi se to blago porazdelilo med nje za polovično ceno. Deželna vlada je obenem, kakor drugod, tudi sedaj odredila, da se te podpore porazdele sporazumo z župnikom ali pa pa s kakim drugim štemplanim klerikalcem, ki ga določi župnik. Ze v tem tiči smrdljiva korupcija, ki pa navsezadnje ne pride do veljave tam. kjer so občani vsi protiklerikalnega mišljenja. To bi nekako veljalo v Bistrici. Klerikalna namera je seveda tudi v taki občini. da nakloni s posredovanjem svojega zaupnika podporo le tistim občanom, ki bi za to podporo utegnili postati klerikalci. Bodisi kakorkoli. dejstvo je, da je trnovski dekan ime-
noval bistriškemu županu kot svojega zaupnika klerikalnega trgovca Starca. Zdaj pa slišimo, da si bodo občinski očetje klerikalno kmečko podporo več ali manj razdelili med sabo. »Kmetje« kakor so odborniki Koval. Marinko. Jež in še več drugih, ti naj dobe one podpore, pa ne oni v resnici potrebnih par bistriških kmetov, ki si od revščine ne morejo pomagati. Občinski odbor se bo izgovarjal, da ti potrebni pravi kmetje nimajo niti toliko denarja. da bi plačali ono polovico kupnine za koruzo, tropine in otrobe. Gospodje, ta izgovor najbolj označuje vašo nezmožnost za oskrbovanje občine. Ce bi ne bili odločilni gospodje tako prokleto požrešni, bi sklenili lahko, da občina sama založi denar za koruzo, tropine in otrobe, pa naj bi to blago razdelili med potrebne kmete v občini brezplačno ali pa naj bi denar vsaj založila za nje občina, da ga pozneje vrnejo. Da bi se pa občina otresla klerikalne korupcije, bi pa morala tako postopati kakor idrijska, in sama kupiti potrebne pridelke in jih razdeliti med kmete. Kakor pa sedaj občinski odbor postopa, pa le zavedno podpira gnusno korupcijo klerikalcev, ki se liočejo v občino s tem utihotapiti. Sedaj bodejo čitatelji »Zarje« v Bistrici tudi razumeli, zakaj se je bistriški župan tako zbal. da pride delovanje sedanjega odbora in njegovo klečeplazenje pri dekanu v javnost. Gliha vkup štriha!
-	V korist pogordcem na Ježici. V Maren-četovi gostilni na Dolenjski cesti bo v nedeljo
25. t. m. Jurjeva veselica v korist pogorelcem na Ježici. Spored obsega petje, godbo in drugo zabavo. Z ozirom na dobrodelni namen je želeti obilna udeležba. Začetek ob 3. popoldne.
— 200 gojenk trgovskih tečajev brez službe. Preteklo leto je dovršilo na štirih trgovskih tečajih ljubljanskih okolo 280 gojenk pouk. Od teh jih je dobilo službo v Ljubljani in drugod okolo 80, vse drugepaso brez nje in čakajo na razna mesta v trgovini in pisarnah, če se kje kaj izprazni!
— Po 60 letih najden kostenjak. Nedavno, ko so Francu Kosu, posestniku na Vel. Kalu pri Mirni peči prekopavali vinograd za nasajanje novih trt v gori 1 Irnelčici, so odkopali več človeških kosti brez črepinje. Te kosti, ki so v sestavi podajale visokost odraslega človeka, so bile zakopane v globočini okrog enega metra. Takoj so domnevali, da je bil tam pokopan po zlobni osebi usmrčen človek. Pozneje je nad 80 let star mož povedal, da je pred 60 leti izginil neki J. Radovan, ki ga ni bilo moči najti, in da sta ga njegov sin Janez in njegova hči Ana Radovan, ki sta že oba mrtva, umorila, ter da je grozno zločinstvo priznal Janez Radovan na smrtni postelji tik pred svojo smrtjo; sestra Aa pa je bila že preje mrtva.
— Umrli so v Ljubljani. Alojzija Olip, zasebnica, 74 let. — Jožefa Gostinčar, služkinja, 37 let. — Frančiška Dolenc, hči železniškega moxjstra v pokoju, 17 mesecev. — Ivan Cekar, delavec, 34 let. — Josip Vesel, mlinarski pomočnik, 54 let.
— S tebuhom zakruhom. Z južnega kolodvora se je odpeljalo v Ameriko 27 Macedon-cev in 17 Hrvatov. Na Dolenjsko je šlo 25, v Inomost 35, v Prago 19, na Koroško pa 27 Hrvatov. Na Jesenice je šlo 100 Ogrov, na Dunaj pa 70 Italijanov.
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne
26. aprila specialni večer: 1. Veselica na Ska-seru pri Stockholmu. (Krasen naraven posnetek.) 2. Zigotto poslušen soprog. (Velekomič-no). 3. Rešilni čoln. (Lepa drama.) 4. Vsiljiv pregledovalec knjig. (Humoreska.) 5. Geiran-gerfjord. (Norveška potovalna slika.) 6. Njegovo vzor delo. (Prekrasno kolorirana drama.) Samo zvečer. 7. Koga varajo? (Krasna ameri-kanska veseloigra.) Jutri v soboto, dne 27. a-prila: »Mamzelle Nitouche.« (Senzacijska veseloigra v treh dejanjih.)
Idrija.
Blagoslovljena sirovina. Pri nas v Spodnji Idriji imamo kaplana Naceta Oberstarja, ki je javnosti že precej znan. Ker pa mi spodnje-idrijski občani nimamo pri nobeni oblasti zaslombe proti početju tega maziljenca, naj počenja karkoli z našimi otroci v šoli in v cerkvi, smo zopet primorani, da se oglasimo v »Zarji«, da svet zve, kako vzgajajo nekateri katoliški popi naše otroke. Pred nekaj meseci se nas je osem prizadetih staršev pritožilo po c. kr. okrajnemu glavarstvu v Logatcu na okrajni šolski svet v Logatcu, ker je Oberstar v šoli in cerkvi grdo pretepal naše otroke, tako da so morali nekateri po več dni vsled prizadetih poškodb izostati iz šole. Okrajni šolski svet pa je, namesto da bi bil vso zadevo preiskal in nas zaslišal, kar smo v pritožbi zahtevali, po izjavi kaplana Oberstarja baje sledeče odredil: Kaplan Nace Oberstar ima pravico, da otroke tepe, z rokami in nogami, kolikor more. To sledi iz tega, ker je otrokom v šoli povedal, kar morem z rokami in nogami storiti, smem vse storiti. In res je storil! Dne 23. t. m. je devetletnega učenca posestnice Mlinarjeve in llletnega učenca posestnika Hladnika tako pretepel in s čevljem osuval, da sta dobila vidne telesne poškodbe. Materi sta peljali sinove k zdravnikom v Idrijo, ali žal, proti klerikalnemu inkvizitorju se tudi naši erarični zdravniki ne upajo izjaviti s pismenim potrdilom o poškodbi otrok. Kaj nam je sedaj storiti? Nikjer pomoči! Davke naj plačujemo, zato da so nastavljene razne oblasti v zaščito tiranom, ne pa nam v pomoč. Oči se nam odpirajo počasi, da smo res le uboga para brez pravic proti gosposki, črni in posvetni. Druzega nam ne preostaja, kot da se združimo vsi prizadeti v složen sklep, da svojih otrok h krščanskemu pouku toliko časa ne puščamo, dokler iz naše vasi ne zgine kaplan Oberstar.
— Izjava. Nekaterim obrekovalcem resnici na ljubo izjavljam, da nisem imel nikdar namena in ga tudi sedaj nimam, da bi izstopil^ iz podružnice »Unije« ali socialno demokratične stranke, ker nimam zato nobenega povoda. —
V	Idriji, dne 24. aprila 1912. Anton Šinkovec, rudar in posestnik na Zemlji.
  i -	*	t.-	-	w 1%.
oddalo stavbnim podjetnikom v Idriji s pristavkom, da pri delu vpoštevajo domače brezposelne mladeniče.
Štajersko
— Velenje. Pri nas praznujemo 1. majnik kakor druga leta. Ob 10. dopoldne bo ljudski shod v Vrabičevi gostilni v Pesjem. Dnevni red: Zakaj praznujemo 1. majnik. Na shodu poroča sodrug Cobal iz Zagorja. Po shodu obhod’ Popoldne veselica. Povsod sodeluje naša društvena godba.
—Krava jo je usmrtila. Te dni je pasla v Šikoljah pri Pragerskem 76 letna pasta-rica Apolonija Koptova kravo kočarja Le-peja. Hotela jo je s šibo zavrniti. Pri tem pa jo le krava tako močno	sunila z rogovi,	da se je	nezavestna zgrudila	na tla in umrla.
— Z nožem. Enega zadnjih večerov so fan-t je popivali v gostilni v Orehovi vasi. Proti 10. so odšli trije izmed njih, med temi Anton Raz-boršek iz Frama, Franc Lorbek in Janez Štern v Otiško vas vasovat. Med potjo proti domu so se sprli. Lorbek in Štern sta se vrgla na Raz-borška in ga obdelavala z noži. Dva vbodljaja. katera sta zadela	Razborška, sta	bila	smrtna.
Ranjeni je šel petdeset korakov dalje,	na	kar
se je zgrudil. Zjutraj so ga našli mrtvega. Sunj umora je takoj padel na Lorbeka in Šterna, ki so ju orožniki aretirali in izročili okrožni sodniji v Mariboru.
-	Sleparski par. Iz Maribora poročajo-Sredi septembra lanskega leta je prišel neki moški iz inomosta v Maribor, najel tu stanovanje ter je vpisal kot Albert Schmidhoier, 1874. rojen v Schwendbergu na Tirolskem. Spremljal3 ga je 42 letna Schmidhofer z dvema otrokoma-Namišljena zakonska dvojica je delala dolgove kar na debelo ter je tekom kratkega časa šestkrat premenila stanovanje. Pretekli teden Je prišel Schmidhoier v hranilnico in posojilnico nemških nastavijencev v Mariboru ter je prosu za posojilo 500 kron na menico, na kateri sta bila podpisa obeh porokov ponarejena. Tudi jja neko drugo posojilnico se je obrnil po posojilo 600 kron. Ko jeprišla stvar o poskušeni goljufu1 na dan, se je konštatiralo, da se mož ne imenuje Albert Schmidhoier, da je to temveč 26. januar' ja 1877. v Kerschbachu pri Mariboru rojeni *n v Ljubljano pristojni potnik Teodor Sedyl, ki £‘j zasledujeta zaradi goljufije okrožno sodišče ' Feldkirchu in deželno sodišče v Inomostu-Seydl je pod napačnim imenom tudi na škod o iirme Heinrich Grunhut na Dunaju izvršil večjo goljufijo. Tudi njegovo priležnico Sehmidhoie zasleduje okrožno sodišče v Feldkirchu zarad soudeležbe na tatvini. Njo so že izročili nenm sodišču v Mariboru, dočim se je Seyd*
— S patrono se je igral. Martin Cilenšek ' Lendoriu pri Celju je 19. t. m. našel nabito pa-trono in se je z njo tako neprevidno igral, u* je eksplodirala in dečka na levem stegnu tak . težko poškodovala, da so ga morali prepeljat
v	celjsko bolnico.
— Posuroveli fantje. Pred kratkim se je Pe' Ijal mesarski pomočnik Anton Ogrizek iz Gaberja pri Celju s konjem v okolico. Pred nek gostilno mu je prišlo nasproti več fantov, ki s konja ustavili in Ogrizka pozvali, da stopi ' voza. Ker tega ni storil, mu prileti nenadoma kamen v glavo in takoj nato ga je zadel še drug velik kamen s tako silo v glavo, da je nezavesten padel z voza in je dalje časa ležal ne* zavesten na tleh. Mimoidoči so Ogrizka pobral ter ga odnesli v gostilno, kjer so mu izprali ranL in ga obvezali. Kamna sta vrgla Ivan Kos torna) in Florjan Lipenc iz Gaberja, ki so ju izroči okrožnemu sodišču v Celju.
Korošs< o
— Težka nezgoda v kamnolomu. Iz C®'
lovca poročajo: V kamnolomu posestnika liaela Šokliča v Felšniku se je vsled nepre' vidnosti nekega delavca pripetila težka zgoda. Delavec je položil dinamitno patronj" da bi jo segrel, na zakurjeno ognjišče. Kma> nato je patrona eksplodirala. Eksplozija je obližju kamnoloma se nahajajočo bajto P°' gnala v zrak ter jo popolnoma razdejala. 1^' lavcu. ki je nesreč zakrivil, je preparalo tre' buli in odtrgalo eno roko. Tudi obraz mu J bil močno poškodovan. Poškodbe so tak težke, da dvomijo, da bi še okreval. .
— Blazen požigalec. Pri celovškem d ' želnem sodišču so imeli zaradi požiga v poru Franca Stampferja. Sedaj so ga izP stili, ker so se pokazali na njem sledovi um bolnosti. Oddali so ga na opazovalnico. Stam pfer je bil zagrešil požig v Zedlitzdorfu m L tudi svojemu bratu grozil, da mu bo zazg hišo.	..nC
— Poskusen samomor. Najemnik gostihi Anton Gagi v Št. Rupertu pri Celovcu je Pr, šel v soboto popldne iz mesta domu ter je 0 dal pred očmi svoje, v blagoslovljenem sta se nahajajoče žene več strelov proti sV j glavi, izmed katerih mu je eden prodrl sK oko. Gaggla so težko, toda ne smrtno Jie.v v no ranjenega prepeljali v bolnico. Mož )e . Št. Rupertu pri Beljaku doma, 34 let star oče triletnega fantka, (iaggl je storil ta 0 pni čin zaradi neozdravljive bolezni. ________
Goriško	v
—	Prvi majnik v Gorici. Okrajna P^ijjce organizacija vabi delavstvo goriške oK ^ na praznovanje 1. majnika. Od leta do ,e ‘ ajo množc vrste pristašev stranke, zato srna ^ nasprotniki 1. majnik kot demonstracijo fe, lavskih organizacij goriške okolice^ V m' su delavstva je, da dejansko pokažejo n dek v svojih vrstah z lepim nastopom .ajno dne, ki ga je internacionalni odbor so ‘ ^ demokratične stranke vseh dežel 9 vesti* delavski praznik. Delavstvo si bodi v 7,‘ gjta-da je pri preteklih volitvah brez vsake .^o cije z nastopom lastnih moči pokazal hčinskil1 napredovanje in da se vpošteva pri °~.nrj§ice. volitvah skoraj vseh občinah okolice k V mestu Gorici si podaja slovensko *Iie zirano delavstvo roko z organizacijan £anj-in državne železnice in z italijanskimi ui*
vest, da so njegovi pasažirji že stopili v rešilne čolne. Ob 1. uri 15 minut je bila zveza med »Titanicom« in »Frankfurtom« že prekinjena.
15. t. m. ob 10. uri 5(J minut jo dospel »Frankfurt« na lice mesta. Videli so velike in male ledenike in so iskali ponesrečence. i.,osu> nesreče so takisto poiskali ruski parnik Birma, angleški parnik »Virginijan« in »Carpalhia« toda brez rezultata. »Carpathia je sporočila, da je vzela na krov 22 čolnov in samo dva še manjkata.
Ker se je izkazalo vsako nadaljno iskanje za brezuspešno in je »Frankfurt« hotel priti iz ledu, se je ob 12. dopoldne odpeljal naprej proti Bremenu.
Vsi pasažirji bi bili lahko rešeni.
Kapitan »Californie« je izjavil, da njegov parnik ni bil oddaljen 20 milj, ko se je » lita-nic« potopil.Ako bi bil o nezgodi kaj vedel, bi vsi pasažirji lahko bili rešeni. Kapitan zanikuje, da bi bil njegov parnik tisti, ki je v razdalji petih milj vozil mimo »Titanica«, ne da bi se ozrl na njegove signale. Ob pol 11. je zašla »Ca-litornia« na velikansko ledeno polje. Dal je takoj stroje ustaviti in je šele zjutraj vozil naprej. Ker aparati brezžičnega brzojava niso delovali, je »Calitornia« o nesreči Titanica izvedela šele od parnika »Virginiana«, nakar je takoj odrinila na lice mesta.
Prevrnjen rešilni čoln.
Parnik »Bremen« Severonemškega Ljoyda poroča, da je videl 20. t. m. več nego 100 trupel s »1 itamea« in en prevrnjen čoln. Ko je nato v bližini se nahajajoči parnik »Mc. Kay Benell« signaliziral, da ta trupla baš pobira, je Bremen svojo pot nadaljeval.
Parnik v neposredni bližini katastrofe.
Četrti častnik »’1 itanica« je izjavil, da se je neka ladja nahajala tako blizu, da so jo videli, da pa na »Titanicove« signale ni dala nobenega odgovora. Ta ladja je bila morda danski parnik »hellig Olaf«, ki je 17. t. m., dospel v Njujork in javil, da je v bližini mesta nesreče naletel na ledenik.
Neutemeljeno sumničenje.
Z ozirom na gori navedeno trditev četrtega častnika parnika »Titanic« je parnik »Hellig Olaf« izjavil, da lahko z največjo določnostjo dokaže, da je bil v trenotku »Titanicove« katastrofe najmanj 350 morskih milj oddaljen od mesta nesreče.
zahteva, da se zakonito določi splošni minimalni dohodek, ki je prost rubežni.
Nadalje se sprejme v drugem in tretjem čitanju zakon, ki priznava pripadnike islama (:"oL :::edance) hanefitskega veroizpovedanja kot zakonito versko družbo.
Nato se nadaljuje razprava o nujnih predlog:':, ilčočni se reforme hišnonajemninskega davka. Po-govoru poslanca Dinghoferja se prekine debata.
Poslanec Cc~linskij cdlaga mandat v delegaciji; na njegovo mesto se izvoli Romanczuk.
Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne.
Scciahio zavarovanje.
Dunaj, 25. aprila.
Danes je imel pododsek za socialno zavarovanje sejo. Poljak Byali je izjavil, da ni poljsko koio lj rič obveznega sklenilo, ali pododsek bo v par dneh jrotov s svojim delom.
Sodrug Sniitka izjavi;:; v imenu socialnih demokratov, da odklanjajo Bužekov in Byalijev predlog in morajo zahtevati, da se loči zavarovanje samostalnih od delavskega zavarovanja.
—	Dr. Licht je za obligatno zavarovanje samostalnih, kar se tiče ločitve tega od delavskega zavarovanja, pa prepušča njegov klub svojim članom prosto roko. — Dr. Krek je za vladno predlogo, ravno tako kršč. soc. Schoiswohl in Ceh Kratoclivil. Končno se sprejme predlog, da se vzame vladni načrt za podlago specialne debate. Za poročevalca je izvoljen Krek.
Vsem organizacijara.
Izvrševalni odbor poziva vse strankine organizacije (izvzemši podružnice kranjske zveze »Vzajemnosti«), da pošljejo nemudoma strankinemu blagajniku svoja letna poročila za minulo ieto. Obenem se naznanja, da je z noviin letom prevzel posle strankinega blagajnika sodrug dr. Jos. A. Tomšič, do katerega naj se odslej vse organizacije obračajo.
Izvrševalni odbor.
Sodruginje, sodrugi in prireditelji veselic, vsi se spominjajmo ob proslavi 1. maja iudi milijonskega skladal Globo v ta namen naj prostovoljno plafa vsak, ki ne bo mogel praznovati, ali pa se ne udeležiti priredb I
nacijami v mestu. Praznovanje 1. majnika v <’ior:ci jc zato dejansko internacionalna manifestacija združenih delavcev, slovenskih, laških in nemških. V središču mesta na telovadnem trgu dvigne združeno delavstvo od leta do leta svoj glas in pregleda pridobitve preteklega leta in smer za bodoče boje in bodoče delo. Meščanske stranke, italijanske in slovenske, stoje na robu gospodarskega in političnega propada. Breznačelnost in dekadenca je d nes vidna na vsakem gibljaju hirajočih meščanskih strank. Na delavstvu je, da pokaže svojo zdravo in čilo politično moč, da pokaže, da je le v njega organizaciji iskati izhod iz sedanjega političnega propadanja. O-krajna politična organizacija za Goriško okolico apelira v tem znamenju na delavstvo v Podgori. Solkanu, Šentpetru, Štandrežu, So-vodnjem, Mirnem, Eiiljah in Renčah, da združi svoje čete na dan 1. majnika.
Gorica. Vse organizacije goriške okolice se opozarjajo, da je deželna organizacija založila znake za 1. maj oziroma rdeče naselje. Krajne orgar.iacije naj se obrnejo zaradi znakov, nageljnov, brošur itd. na sodruga Franca Oblaka, Delavski dom, Via Tre Re 16.
—	Šmarje pri Ajdovščini. V nedeljo 21. m. je bil napovedan shod pri Guštinih na Kranjski meji za krajno organizacijo v ^Šmarjah. Guštini so sredi primorske občine Šmarje in kranjske Planine. Zbralo se je točno ob uri mnogo ljudstva, tako da je bilo prostorno dvorišče Josipa Cigoja popolnoma zasedeno. Prišlo je precejšnje število klerikalcev pod vodstvom dveh duhovnikov. Pravili so že ®i ed shodom, da nameravajo onemogočiti zborovanje. Njih nastop je tudi kazal na to, le da so bili prešibki. Shodu je predsedoval Anton Kobal iz Planine, kot njegov namestnik Filip Kobal. Sodrug dr. Henrik Tuma je v svojem Predavanju pokazal pomen delavske organizacije. po drugi strani pa neorganiziranost kmečkega prebivalstva. Delavec v podjetjih 'n poljedelec tvorita dejanski ljudstvo ter sta enako izkoriščana po kapitalu. Delavstvo se ;zaveda, da z lastnimi organizacijami privede do gospodarske in socialne premembe človeške družbe, vendar je v interesu poljedelca, da se pridruži temu gibanju, ker pospeši zavladale socializma. Ze sedaj so se morale pod vplivni mogočne ideje socializma socializirati dr-?ave in stranke. Ravno klerikalna stranka, ki išče svojo oporo v kmetu, morala je sprejeti Qko je hotela zavladati med kmečkim ljudstvom velik del gospodaskega programa delavske socialno demokratične stranke. Dejanski je vse bistveni gospodarski interes delav-Ca in poljedelca t. j. malega posestnika, ki sam ■s svojo družino obdelava zemljo eden in isti. Ako dobi delavce mezdo v gotovih obrokih, Prejema jo poljedelec šele takrat, kedar in kakor blago proda. Poljedelec ne dobi plačila svojo delo nikdar, ker velika trgovina do-*°ča cene vedno nižje kakor pa je vredno njegovo delo. Po drugi strani določa prodajno cj-no tako visoko, da provzroča proti delavski masi draginjo. Na isti način velika industrija niža mezdo delavcu in mu manjša ku-Povalno moč tako, da velika trgovina lahko tembolj pritiska ceno poljedelcu. V interesu Poljedelca je torej, da je delavec v podjetjih Pošteno plačan za svoje delo. Velika industrija m velika trgovina sta torej enaka izkori-eevalca proti delavcu in proti poljedelcu. Gospodarska organizacija delavca im poljedelca obrniti se mora torej združeno proti veliki industriji in veliki trgovini po eni strani v strokovnih organizacijah delavca, po drugi strani ^a v prodajalnih zadrugah poljedelca in kon-^umnih društvih delavca. Socialno demokrati-Cna stranka ne bi mogla izvesti svojega gospodarskega programa kakor da stremi po Politični moči in se je polasti. To doseže po ®°litični organizaciji in potem iste je tudi dosegla po kulturnih državah splošno volilno kravico in ž njo pot do zakonodajstva. Na •ovenskem tvorita ogromno večino vsega Pfebivalstva poljedelec in delavec, zaraditega
1	bilo naravno, da se združita v močno enot-0 stranko. To bi prestreglo moč duhovne go-u)0de in meščanstva. Zaraditega se razdvajata nietno delavec in poljedelec ter se zanaša ednje kot ločujoče načelo po eni strani vera drugi strani narodnost. Socialno demokra-HpIrla stranka izključuje obe načeli iz aktual-jjf?a Političnega boja in kot vodilne misli po-Ha e in gospodarske organizacije s pogledom , razvoj človeške družbe in zgodovine, ki ?rz?.> ^a je zloraba vere in narodnosti pov-jjr . *■'a vse krvave boje od starega veka na-trdJ' Predpogoj stremljenju po izobrazbi je gospodarska eksistenca in močna poli-tiinl3 0rKainzac'ja, zaraditega je socialno de-°kratična stranka nasprotna, da se izven rednih gospodarskih principov med delav-ini ln I)0'iedelca zanašajo komplicirani probleme! Vere 'n narodnosti. Razvila se je živahna Pu . . v katero je posegel najprej župnik iz g0vnine. a tako mizerno, da bi bilo bolje za nje-
vi	e. pristaše same, da ni nastopil. Sami tri-str ' nazori o delavski socialno demokratični
•	H1 nc mnogo boljši o lastni! Za njim je tla . '1 inrist Jež. Bil je jako previden, videč, Vat']! ni°č naravnost pobijati izvajanj preda-*au a' ^ bistvu je svaril poljedelca, naj ne Ka j,U s°eialno demokratični stranki iz razlo-tiior ie to stranka fabričnih delavcev ter ne Ju c Prihajati med kmeta s čistimi nameni. de’st Jež je docela pozabil, 1. stavek socialno ,°kratičnega programa, ki jasno izraža, !iVe,]e socialno demokratična stranka splošna Ovna stranka, brez razlike vere in narod-6oijt v,n stanu ter ima izvojevati gospodarsko, ^ru?h-n° 'n umstveno svobodo vsej človeški Pcm '■ V drugi vrsti je videl protislovje v solTVa.nK češ. da se vera priznava kot vi-ta ^ocialen pojav, po drugi strani pa naj bi I)reti^yzročila grozote vojne in inkvizicije *Un,ei , vekov. Vsak prosi poslušalec je ra-niSta k- vera in narodnost, prav tolmačena, Balt ’la vzrok krvoprelitja in gromad. am-KleriL- ,^’a obeli, tiranje istih v politične boje. Gradit so čutili, da ne stoje na trdnih tleh, 'tega so po veliki večini odšli z zboro-
vališča. Po zavijanju njih govornikov so postali tudi pristaši delavske stranke nemirni, tako da ni bilo mogoče s pridoma zavrniti vse neosnovanc trditve jurista Ježa. Shod se je zaključil po 6. in obeta zapustiti med prebivalstvom globoke sledove. Klerikalni voditelji to vedo. zato se boje nastopov delavske socialno demokratične stranko med kmečkim ljudstvom.
— Ajdovščina. Okrajna organizacija ajdovska priredi v nedeljo 28. t. m. ob 3. pop. v Štibiljevih prostorih javen shod s predavanjem sodruga odvetnika dr. H. Tuma o predmetu: Delavec, meščan in socialno demokratična stranka.
— Smrten padec. V torek dopoldne je v Gorici gospa Avgusta Pirjevčeva, žena gospoda ravnatelja Ivana Pirjevca, v kuhinji nekaj pripravljala, pri tem pa je padla z višine tako nesrečno in se zadela s trebuhom na rob stola, da je v sredo dopoldne v hudih mukah umrla.
— Razjarjen vol. Josip Marinič iz Šmartna je oral na polju. Nakrat se je vol vznemiril in je Mariniča, ki ga je hotel prijeti, nabodel na rog ter ga vrgel v zrak. Mariniča so v soboto težko bolnega prepeljali v goriško bolnišnico usmiljenih bratov.
Nenadna smrt. Dne 22. t. m. zjutraj ob pol šestih je v Gorici v ulici Rabatta kap zadela 84-letnega starčka Josipa Staniča iz Ročinja. Stanič je prišel peš iz Ročinja.
Trst
— Prvi majnik v Trstu. Tržaško delavstvo bo praznovalo tudi letošnji prvi majnik, kakor se spodobi zavednemu delavstvu. Zjutraj na vse zgodaj priredi godba socialistične mladine običajno budilnico po mestu. Ob 10. dopoldne bodo shodi na Vvildijevem zemljišču (fondo Wildi). Na slovenskem shodu bo poročal sodrug E. Kristan iz Ljubljane. Po shodili sprevod. Popoldne ob 3. velika delavska pomladna veselica na Wi!dijevem zemljišču. Na veselici bodeta sodelovali dve močni godbi in pevski zbori slovenski, italijanski in nemški. Naše konzumne zadruge zgrade na zemljišču posebne šotore, kjer bodo na razpolago jedi in pijače. Zgrajeni bodo posebni šotori za slovenske delavce. Vršila se bo velikanska loterija z več kot poldrug tisoč dobitki. Zvečer čarobna razsvetljava. Prodajal se bo majniški izvod »Zarje« in strankini znaki. Za majniško praznovanje nam pripravljajo zidarji posebno iznenadenje. Državni železničarji se zbero zjutraj v gostilni »Klagenfurt« odkjer odkorakajo v gostilno »Internacional« v ulico Boccaccio št. 25, kjer se bodo zbirali južni železničarji in delavci iz Rojana. Barkovelj in Grete. Odtod odkorakajo vsi z godbo na čelu na shod v fondo \Yildi. Slovenskim delavcem vsem priporočamo, da se pripravijo na najdostojnejše praznovanje delavskega praznika.
— Na Kontovelju bo v soboto 27. t. m. ob 8. zvečer v Delavskem izobraževalnem društvu prvo poljudno predavanje. Predaval bo sodr. Regent o predmetu: Kako je nastalo delavsko vprašanje? Vstop prost vsakemu.
Vestnik organi zacij.
Založba „Zarje“ ima važno sejo danes ob 8. zvečer v uredništvu.
Pevske vaje „Vzajemnosti“ so nocoj za bas, v ponedeljek in torek pa skupne vaje.
Odbor poljanske podružnice „Vzajemnosti“ ima dane > ob 8. zvečer važno sejo v podružničnem lokalu na Poljanski cesti štev. 19; vsi odborniki naj se je zanesljivo udeleže.
Sestanek zaupnikov v Spodnji Šiški. Danes zvečer ob pol 8. bo „pri Anžoku v Spodnji Šiški važen sestanek zaupnikov, ki naj se ga vsi zaupniki zanesljivo udeeže!
Krakovo-Trnovo. V soboto 27. t. m. je v gostilni g. Frana Breskvarja, Cestu na loko ob 8. zvečer diskusijski sestanek članov in članic ter prijateljev .Vzajemnosti*. Pol ure preje se vrši istotam odborova seja.
Nemška podružnica „Vzajemnosti“ ima v soboto 27 t m. ob 8 zvečer sestanek članov, na katerega se vabijo tudi člini glavnega odbora. Na sestanku predava sodr. Vek. Mrak o pomenu 1. majnika.
Javen zidarski shod V nedeljo dne 28. aprila 1912 ob pol 10. dopoldne bo v salonu gostilne ..Internacional", (dvorršče), Resljeva cesta št. 22, javen zidarski shod z jako važnim dnevnim redom. Zidarji, pridite vsi na ta shod in pripeljite tudi svoje tovariše s seboj. Zidarji, vsi na shod!
Občni zbor mladinske podružnice ,,Vzajemnosti“ v Ljubljani bo v nedeljo, dne 28. aprila t 1. ob 2 popoldne v društvenih prostorih Na sporedu je tudi predavanje so-družice Ade Kristanove. Agitirajte za obilno udeležbo!
Centralni odbor „Vzajemnosti“ v Ljubljani ima v ponedeljek 28. t m. ob 8. zvečer redno mesečno sejo
Kranj. V nedeljo 28 t. m. ob 9. dopoldne je v gostilni g. Ant. Bidovca na Glavnem trgu pripravljalen sestanek somišljenikov v svrho ustanovitve podružnice Vzajemnosti za Kranj in okolico. Pride predsednik sodr. I. Kocmur.
Katastre fa „ Titani ca ”
Varnostna služba na morju.
Neki veščak predlaga v »Zeitu« sledeče: Zadnja strašna katastrofa na morju bo rodila brezdvomno celo vrsto predlogov za varnostne odredbe. Najenostavnejša odredba je pač ta, da se potne ladje opremijo z zadostnim številom primernih, če mogoče nepotopljivih motornih čolnov. Za najradikalnejšo in najzanesljivejšo pa je smatrati uvedbo varnostne službe — najprej na tistih črtah, na katerih se največ vozi, kakor Evropa-—Severna Amerika, in na krajših črtah na evropskh morjih — na način, da se na kurzih v razdaljah 100 kilometrov, v nevarnih krajih morda še nekoliko gosteje, postavijo proti nevihtam zavarovani parniki velike hitrosti, ki bi najdalje v eni ali poldrugi uri na brezžični poziv bili na licu mesta. Izvedba tega predloga ne bi bila pravzaprav tako draga, prihranila bi tudi varnostne naprave na ladjah. Trdno sem prepričan o tem, da se bo ta ideja prej alislej uresičila.
Kapitan parnika »Frankfurt« se opravičuje.
Po poročilu kapitana Lloydovega parnika »Frankfurt« Hattorfa, je prosil »Titanic« 14. t. m. ob 12. uri 10 minut zjutraj sporočila, kje se »Frankfurt« nahaja. »Titanic« je po dobljeni informaciji odgovoril, da tiči v ledu in potrebuje nujne pomoči. »Frankfurt« je bil od mesta nesreče oddaljen 140 milj. Zato je »Titanicu« sporočil, da pride lahko šele ob 11. dopoldne na lice mesta, nakar je tudi takoj odrinil.
Ob 12. uri 15 minut je prišel s »Titanica« signal, da so v sili, ob 1. 5 minut pa je prišla
Dva Štajerca utonila.
Iz Feldbacha poročajo graški Tagespošti, da sta ob »Titanicovi« katastrofi utonila tudi dva Štajerca. Skladiščnik Anton King iz Feldbacha se je z ženo in otrokom, kakor tudi bratom Vincencom in eno sestro na posredovanje neke izseljeniške agenture v Baslu odpeljal s
-	Titanicom« v Ameriko. Izseljeniška agentura je sedaj očima imenovanih v Feldbachu obvestila, da sta bila Anton King in žena z otrokom rešena, da sta se pa brat in sestra s parnikom potopila.
Stavka kurjačev »Oiynipica«.
Iz Southamtona poročajo, da so kurjači parnika »01ympic« stopili v stavko, ker so nezadovoljni z nezadostno varnostno opremo ladje.
Prekinjena vožnja »01ytnpica«.
»01ympic« je zasidran v Cowesu in bo vožnjo v Njujork šele nadaljeval, ko dobi 200 stavkokazov. Vprašanje je, če jih dobi.
»Corsica« ni trčila ob ledenik.
Z ozirom na razširjene vesti, da bi bil parnik »Corsica« družbe Allan Line trčil ob ledenik, izjavlja imenovana družba, da ne ve nič o tem. Vest je popolnoma neosnovana.
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
Državni zbor.
Dunaj, 25. aprila.
Današnja seja jc bila zopet jako mirna. V zbornico je prišel Riesejev naslednik, v Beljaku izvoljeni sodrug Groger, ki so ga socialni de-mokratje pozdravili s tein, da so si pripeli rdeče klinčke. Gospodje nemški nacionalci, katerim se je silno skominalo po tem mandatu, so si zaradi tega zelo vihali nosove.
Rešil se je na današnji seji velik del dnevnega reda brez posebnih dogodkov. Najprej se je dovršilo prvo čitanje notarskega in odvetniškega reda ter zakona proti zakotnemu pi-sarstvu. Govoril je k temu predmetu poslanec Gladnik; potem sta bila za generalna govornika izvoljena dr. Ofner in Stocklinger. Ko sta opravila svojo nalogo, sta se načrta odkazala justičnemu odseku.
Nato sledi volitev v odsek za vodne ceste.
Zatem poroča dr. Liebermann v imenu ju-stičnega odseka o zakonu o rubežni prostih dohodkih, oziroma o sklepu gosposke zbornice glede na ta zakon.
Poslanec Seliger (soc.) izjavlja, da se zakon, kakor ga je predelala gosposka zbornica, ne ujema z resničnimi potrebami in ne izpolnjuje vseli opravičenih želja; njegova stranka pa bo vendar glasovala za zakon, ker je v njem znaten napredek.
Debata se zaključuje, za generalna govornika se volita dr. Oiner in dr. Čehelskij. Doktor Ofner izjavlja, da obsega zakon neko zboljšanje v interesu dolžnikov. Da se stvar ne zavleče, ne poda nobenega izpreminjevalnega predloga.
Čehelskij izjavlja, da bodo Rusini iz načelnih razlogov glasovali proti zakonu.
Nato se sprejme zakon v drugem in tretjem čitanju.
Sprejmeta se tudi dve resoluciji: Čehelski-jeva, ki zahteva, da se izda ministrska naredba, ki opominja izvršbene organe, da se strogo drže eksekucijskega reda, in resolucija odseka, ki
Delavsko gibanje.
~ Stavka tržaških krojačev se nadaljuje kompaktno brez krumirjev. Včeraj in predvčerajšnjem sta se vršila v Delavskem domu dva sijajno obiskana shoda krojačev, na katerih so krojači delavci sklenili vztrajati v boju do zmage delavcem. Med odborom stavkajočih in delodajalecv se vrše pogajanja, ki pa še niso rodila sporazuma.
—	Stavka pariških šoferjev. V Parizu traja že nad štiri mesece stavka šoferjev, ki vztrajajo z občudovanja vredno eneržijo v boju za svoje zahteve. Organizacija jim je izplačala doslej že skoro poldrug miljon frankov podpore. Meseca marca je potekla stavkujočim šoferjem in izvoščekom stanarina, a jo je organizacija plačala za naslednji rok. S tem je splavala avto-mobilnim družbam velika nada na poraz stav-kujočih po vodi. Stavkujoči se morajo boriti z raznimi sovražniki, ki so si Složno podali roke, da porazijo stavko. Vlada, policija in podjetniki: vsi delajo v ganljivi slogi proti šoferjem in izvoščekom. Stavkokaze judeži, ki so povsem nevešči svojemu poslu in povzročajo hude nezgode. Ampak kaj se zmeni meščanska družba za javno varnost, ako bi ta utegnila zmanjšati kapitalistični dobiček! Pa tudi drugače se vedejo stavkokaški izdajalci nadvse nasilno. Zadnjič je ustreli! stavkokaz stavkujočega šoferja, eden šoferjev pa leži v bolnici težko ranjen od stav-kokaške krogle. Seveda je vlada postavila tem ubijalcem celo vojsko policistov ob stran, da morejo nemoteno uganjati svoja hudodelstva. Meščansko časopisje molči o stavkokaških nasiljih ali pa jih zavije po svoji buržvazni morali v zlagan zmisel, kakor da pade krivda na stav-kujoče. Ko so pokopavali žrtev stavkokaštva, je izrazil pariški proletariat v mogočni demonstraciji — nad 25.000 oseb se je udeležilo na delavnik pogreba — svoje sožalje in trdno voljo, da maščuje od stavkokaške roke ustreljenega tovariša. Tajnik organizacije šoferjev in izvo-ščkov je najbolje označil čuvstva in misli francoskih organiziranih delavcih z vzklikom: »Maščevali bomo umorjenega tovariša z ojačenjem in izpopolnitvijo naše organizacije!«
= Uspeh ameriških železničarjev. Strojevodje ameriške železnice Grand Trunk so sklenili z družbo pogodbo na tri leta s katero se jim plača zviša za 12 do 15 odstotkov.
Moderno suženjstvo. V Heleninem dolu pri Iglavi je izdala bombažna tvrdka Adolf Low in sin, znana po svojem izkoriščanju, neverjeten terman na svoje delavce. Po lokavi podjetniški navadi je tudi ona skušala delavce še bolj zasužniti s takozvanimi »dobrodelnimi« napravami: sezidala je hiše za delavska stanovanja. Pred kratkim pa je doživela Lowova tvrdka presenečenje: zatirani in izkoriščani delavci so stopili v stavko, kar je ugrabilo domišljavemu šefu tvrdke zadnjo trohico razsodnosti: Da se nad delavci maščuje, je izdal fer-man, naj delavci takoj pozovejo izven Heleninega dola bivajoče sine in hčere domov ter jim ukažejo delo v tovarni, drugače odpove staršem delo in stanovanje. Stavka je bila namreč že končana. Ta Lo\v razpolaga v resnici z nenavadnim bogastvom nesramnosti, kajti njegov ferman zahteva čisto navadno suženjstvo. Kapitalistični gospod se ne zadovoljuje le s popolno odvisnostjo svojih delavcev, rad bi spravil še njih svojce pod svoje nekrščansko tiranstvo. Podjetniški imenitnik Low si ne lasti samo nadvrednosti, ki mu jo prirobotajo njega mezdni sužnji, ampak lasti si tudi potomstvo svojih izkoriščancev. L6w je pokazal, kake želje klijejo v pravem podjetniškem srcu dvajsetega stoletja.
ZADNJE VESTI.
DUNAJSKE VOLITVE.
Dunaj. 25. aprila.
Če bi bile meščanske stranke danes izpolnile svojo dolžnost, bi bil krščanski socializem na Dunaju lahko že pri teh volitvah popolnoma poražen. Ali velikemu delu teh strank bo pač nemara ljubše, da jih bo doletela enaka usoda kakor krščanske socialce same. Zakaj če so se pri današnjih volitvah klerikalci s pomočjo sleparstva in terorizma, aktivno s pomočjo nemških nacionalcev in s pasivno pomočjo češke buržvazije še rešili popolnega pogina, so njihove izgube vendar tolike, da nikdar več ne pridejo do one moči. ki so jo imeli šestnajst let. Svoji končni usodi pa ne uidejo. Nemški nacionalci so si z današnjim izdajstvom toliko škodovali, da bodo v tistem grobu, ki se koplje krščanskim socialcem tudi sami izginili.
Ožje volitve so bile silno burne. Krščanskosocialni terorizem je prikipel do vrhunca in vsled tega je prišlo na mnogih krajih do ljutih spopadov. Krščanski socialci so celo streljali z revolverji. Sleparili so na debelo in njihovi ljudje v volilnih komisijah so jim šli tako na roko. da je slepec lahko videl.
Nemški radikalci so priskočili krščanskim socialcem javno na pomoč in so svoje pristaše šiloma gonili zanje na volišče. Meščanski Cehi pa so svojem pristašem naložili, naj se vzdrže volitev, s čimer so tudi pomagali krščanskim socialcem.
Tako se je vsled vseh teh slučajev krščanskim socialcem posrečilo, da so dobili danes še sedem mandatov, in imajo zdaj v četrtem razredu enajst namesto prejšnjih štirinajst mandatov. Socialni demokratje so bili danes izvoljeni v treh okrajih in imajo devet namesto prejšnjih sedmih mandatov.
Vsega skupaj imajo zdaj v četrtem razredu:
Socialisti 9 (prej 7) mandatov.
Kršč. soc. 11 (prej 14) mandatov.
Svobodomisleci 1 prej 0) mandatov.
V	posameznih okrajih je bil rezultat sledeči:
I. Notranje mesto: Svobodomeslec Alojzij Moissl izvoljen s 3809 glasovi; propadel Bie!ohlawek (3728 glasov). Večina 88 glasov.
II. Leopoldstadt:	Izvoljen socialist Jurij Emerling (11.962); propadel kršč. soc. Preyer (9561).
III. Landstrasse: Izvoljen kršč. soc. Wei-dinger (11.748) proti soc. Miillerju (10.509).
VI. Mariahilf:	Izvoljen kršč. soc. Franc Schwarz (5048). proti soc. Ljud. Bretschnei-derju (441 !•).
VII. Neitbau:	Izvoljen	kršč.	soc.	Hein.
Frass (5982) proti svobodom. Reitmannu (4459).
IX. Aisergrund: Izvoljen kršč. soc. Angeli (7265) proti svobodom. Rud. Wolkanu (6537).
XI. Sinunerng: Izvoljen soc. Florijan He-dorfer (4219), propadel kršč. soc. Jurij Marx (3947).
XII. Meidling:	Izvoljen kršč. soc. May (9065) proti soc. Ljud. Wutschelu (8595).
XIII. Hietzing:	Izvoljen	kršč.	soc.	Leop.
Kunschak (8961) proti soc. Emilu Polkeju (7993).
XV. Fiinfhaus; Izvoljen soc. Avgust Forstner (3765), propadel kršč. soc. Ignac Gebhardt (3762).
XVII. Hernals: Izvoljen kršč. soc. Karl Rvl (7591) proti soc. Antonu Schrammelnu (6584).
GRAŠKI OBČINSKI SVET RAZPUŠČEN.
Gradec, 26. aprila. Včeraj ob 4. popoldne je imel graški občinski svet izredno sejo, na kateri je prebral župan dr. Graf razpustni odlok namestništva. Odlok povdarja brezuspeš-nost prizadevanj, da bi se dosegel med večino in opozicijo sporazum zaradi pokritja občinskih izdatkov, vsled česar je razpust neizogiben. Za vladnega komisarja je imenovan na-mestniški svetnik Anton pl. Underrain.
VOHUNSTVO.
Krakov, 26. aprila. Včeraj je obsodilo vojaško sodišče infanterista 13. pešpolka Kempo in Miskovveca, ki sta bila obtožena vohunstva v prilog Rusiji. Kempo je dobil tri leta. Misko-\vec tri mesece težke ječe. Civilno sodišče je bilo obsodilo tudi tri civiliste, ki so bili baje z njima v zvezi.
OPTIMIST LUKACS.
Budimpešta, 25. aprila. Kolikor se je sedaj dognalo sloni Lukacseva volilna reforma na idejah grofa Tisze. Skoraj gotovo je, da Lukacs ne bo rešil krize. Neprijetno je iznenadilo opo-zicionalne kroge, da je Lukacs obdržal ves stari kabinet in nadaljeval s politiko Tisze in Khuena. Na dan Lukacsevega imenovanja je dobila Justhova stranka iz Dunaja migljaj, naj nadaljuje s svojim bojem. V onih dunajskih krogih, ki imajo stik z Justhovo stranko, je od vsega začetka vladalo prepričanje, da bo Lukacseva akcija brezuspešna. Položaj bi se predrugačil le na podlagi popolnoma nove konstelacije strank. Lukacsevo imenovanje je ponesrečen eksperiment.
Razdor v Justhovi stranki?
Budimpešta, 25. aprila. Lukaesev poziv, nuj Justhova stranka sama izdela volilni načrt, ni
bil izdan njenemu voditelju, ampak grofu Batthyaniju. Ko je Justh to izvedel, se je silno razjezil in delal Batthyaniju očitke. Justh neče uvoditi Lukacsevemu pozivu. En del stranke, pod vodstvom Batthyanijevem in Hollojevim, sili, da se izdela načrt.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA. Italijani dementirajo.
Rim. 26. aprila. Agenzia Stefani poroča: Različni listi razširjajo vesti o italijanski osvojitvi otokov na Egejskem morju, zlasti Lem-na. Teneda in drugih severno od Astropalije. Vse te večinoma iz Carigrada izvirajoče vesti so popolnoma izmišljene.
MAROKO.
Napad na Špance.
Pariz, 26. aprila. Agence Havas poroča iz Arzile: Rod Djebala je napadel priSidi Šerifi
Špance; en Španec je bil umorjen, eden ranjen.
PROTIDELAVSKI POGROMI.
Peterburg, 25. aprila. Danes je nadaljevala duma z razpravo interpelacije o dogodkih v sibirskih zlatih rudokopih. Minister notranjih zadev Makaroff je izjavil, da je imela stavka politično ozadje, ker je bila večina voditeljev stavke kaznovana že večkrat zaradi političnih prestopkov. Makaroff popolnoma odobruje nastop vojaštva. Oficielne poizvedbe so baje dognale, da so hoteli stavkujoči delavci vojaštvo razorožiti in oropati rudnike (?). Trgovinski minister Timašev je izjavil, da so delavske zahteve po osemurnem delavniku in da dobe delavci mezdo tudi za čas stavke, popolnoma nesprejemljive.
Krvava splošna stavka.
Kijev. 26. aprila. Da izrazi ogorčenje nad krvoločnim umorom delavcev v lenskih zlatih rudnikih, je razglasilo kijevsko delavstvo splošno stavko. Vojaštvo je izzvalo krvav spopad; kozaki so naskočili delavce, 40 so jih poinandrali s konji in več ali manj težko ranili.
PARIŠKI AVTOMOBILSKI ROPARJI.
Aretacije.
Pariz, 26. aprila. Policija je aretirala včeraj urednike lista »L’ Anarchie«. Nadalje je aretirala tri anarhiste Roulota, Boucheta in Du-bosta, ter ljubico Litnentoffa, Marijo Bessovo, ker so na sumu, da so se udeleževali zločinov Bonnotove tolpe. Bonnot še vedno ni v rokah policije.
POTOP »TITANIC A«.
Preiskava.
VVashington, 26. aprila. Stanovanjskega upravitelja na »Titanicu« so prepeljali iz Novega Jorka v Washington; spremljala ga je straža. Predvčerajšnjem sta prosila Bruce Is-may in Franklin, da bi se jima dovolil povratek v Novi Jork, a jima senatna komisija prošnje ni uslišala.
Tožba za odškodnino.
Novi Jork, 26. aprila. Prvi izmed rešencev, ki toži družbo White Star Line za odškodnino, je nemški baron Alfred Drachstedt. Zahteva 3320 dolarjev odškodnine.
Za varnost.
Berlin, 26. aprila. Dne 6. maja t. 1. bo v notranjem državnem uradu pod predsedstvom državnega tajnika konferenca, ki se bo posvetovala o vseh vprašanjih prekomorskega osebnega prometa.
Odgovorni uiectnlK F t a 11 B a r 11 Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
M. Zor, Ljubjana, Sv.Petra c. 38.
oblastveno Sucosijonfrun pokončevrlec podgan, miši iu mrčes.
Priznalno pismo:
Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v tnoji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti.
Gl i n c e , 20. dec. 1911.
Josip Tribuč
Bioglobin
zdravniško priporočeno
dljetetično sredstvo.
Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V	steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
Skodelico
okusne in vendar
cenene duhteče K.dV t?
doseže lahko vsaka gospodinja, ki zrnate kave iz tega ali onega vzroka ne mara rabiti, oziroma varčuje z njo, z
:Franckovo: Perl-ržjo, znamka Perlro.
kateri se prida mala porcija
prave Franekove kavine primesi v jesenih zabojčkih
ta primes preseneti vsakogar radi svojega, zrn3 tej kavi zelo sličnega okusa. Obe vrsti je dobiti povsod.
Proda se posestvo
v Zagorju ob Savi
obstoječe iz zidane hiše, hleva, z vrtom, travnikom in smrekovim borštom, blizu rudnika za izredno ceno 7200 kron Natančnejša pojasnila daje Ivan Zore pri cilenci v Potoški vasi, Za-—	gorje ob Savi.	—
Čevljarski pomočnik
se takoj sprejme na stalno šivano, zbito in boljše delo pri Ivan-u Kos-u, čevljarskem mojstru v Zagorju ob Savi.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc-cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza 0»-senna).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Šette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Razglas.
Naš letošnji redni občni zbor je podelil znesek treh tisoč kron za obdaritev 60 dolgo služečih, k stanju naših vlagateljev spadajočih poslov z
nagradami po 50 kron.
Za te nagrade morejo prositi one služeče osebe moškega in ženskega spola,
1.) ki pripadajo poselskemu stanu v zmislu poselskega reda;
2.) ki so služile ali še služijo najmanj petnajst let neprenehoma pri eni in isti rodbini t
3.) ki so najmanj tri leta vlagatelji našega zavoda, in
4 ) ki lani od nas niso bile obdarovane z nagrado za posle.
Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano služabno dobo dokazati s pO' selsko knjižico ali z izpričevalom svojega siužbodajalca ali na kak drug verodostojen način, n. pr- ® potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi bolezni ne velja kot prestanek služabne dobe, ako posel po ozdravljenju zopet vstopi v službo prejšnjega gospodarja.
Pripadnost k stanju naših vlagateljev se mora dokazati z navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vinkulirana na njegovo ime, ali pa na drug način, ki izključuje vsako zlorabo.
Za te nagrade se je do dne 31. maja 1.1. pismeno ali ustno prijaviti tajništvu Kranjske hranilnice. Te prošnje se bodo rešile do konca meseca junija 1.1.
Minulo leto smo podelili znesek 3000 K za obdaritev 40 dolgo služečih poslov, spadajočih k stanju naših vlagateljev. Za te nagrade je prosilo 154 poslov. Na deset prosilcev se nismo mogk zaradi tega ozirati, ker niso zadostili pogojem za podelitev teh nagrad. Od ostalih 144 prosilcev je dobilo 10 poslov nagrade po 100 K in 40 nagrade po 50 K. Preteklo leto obdarovani letos ne mo* rejo dobiti nagrade, da pridejo drugi prosilci na vrsto.
V	Ljubljani, 11. aprila 1912.
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.
Konzumno društvo za Ljubljano ======= in okolico ===5
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani
je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 1
lastno pekarijo
v kateri se bo Izdelovalo pecivo vseh vrst-
Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cesta in Celovška cesta 1; na Glincali, Tržaška cesta; v Ljub-Ijani: Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ulica* na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
tobakarnah:
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu Subič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Reslje va cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pirhi er, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica, Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg, Velkavrh, Sv. Jakoba trg Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glinee.
Jezeršek, Zaloška cesta.
Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani
(vpisati:« -/.»druga z omejenim Jamstvom.)
■	.......... Woifova ulica št. 8, II. nadstropje. =	  =
Obrestuje hranilne vloge po 47»%. Sprejema vloge na te- jl Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. J od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi :: ”	listine, hipoteke itd.	:: :: 'V :: ::	ob vsakem drugem navadnem dnevnem času. :: ::