DEMOKRACIJA Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta IS Cena: Posamezna štev. L. 15,-Naročnina; Mesečna L. 65.— Za inozemstvo mesečno L. 95.— Pošt. 6ek. ra6. «t. 9-18127 Leto II. - Štev. 40 Gorica - Trst, 1. oktobra 1948 Izhaja vsak petek o)Hocl Gcrici tlaka Komunistični izkoriščevalci so kot prvo vsilili slovenskemu narodu ustavo, ki izrecno prepoveduje stavko. Rdeči valpti so dopovedali, da je v »socialistični« državi stavka nepotrebna, še več. da je stavka, ki je v nekomunističnih državah najpriljubnejše komunistično orožje, reakcionaren in protiljudski pojav. Na ta način so komunistični prvaki potisnili slovenskega delavca za par sto let nazaj irt ga pretvorili v brezpravno rajo, brez možnosti, da si s stavko pribori boljše delovne pogoje in večjo vlačo. Pa ne samo to! Komunistični zajedavci so 'uvedli norme, tekmovanja, udarni-štvo itd. z namenom, da delovnega človeka duševno otopijo in telesno do kraja izčrpajo. Gonja je taka. da delovni človek dandanes gara kot črna živina od jutra do mraka. Vse delo se vrši samo še v akordu. Izmislili so si »u d arnike« in »heroje dela«, to je take ljudi, ki v svoji zaslepljenosti še vedno verjamejo komunistični propagandi in mislijo, da bo njihovo nadčloveško delo res povečalo njihovo in narodno blagostanje. In za tako garanje dobijo udarniki pismena priznanja, rdeče zastavice, kovinske značke itd., pri tem pa delavčevo telo vedno bolj hira. V svoji zlobi si rdeči mogotci izmišljajo vedno nove načrte za izmozgavanje. Sem spada tekmovanje in »prostovoljno« delo. Vse za Tita! Vse za komunistično partijo! Ubogo rajo delijo na delavske brigade, stavijo pod komando izkušenega krvosesa in hajd na delo! Vse se dela brezplačno; za vlačilo dobiš rdečo zastavico ali kovinsko značko, pisali bodo o tebi in naslikali te bodo v časopisih — modernega tlačana. To se ne dogaja enkrat na mesec, niti enkrat na teden,-temveč skoraj vsak dan na vseh mogočih gradiliščih, tako da se ubogim ljudem že v’ glavi meša, ker ne vedo več kam in kdaj morajo iti »prostovoljno« delat. Časa za počitek ni več. Komunistična propaganda hiti zatrjevati, da se dela za skupnost, za skupno blagostanje. Komunistični žreci smehljaje razlagajo, da je to nov socialistični red, ljudska demokracija. Sopotniki modruje fo: stara Jugoslavija je bila v vsakem pogledu zaostala.država, fašistični okupatorji so uničili še ono malo, kar je ostalo, zato je čisto prav, da »se« grade ceske, železnice, mostovi itd. Čimprej »se« bo naredilo, temprej »se« bo lepo in srečno živelo. In ker je država sedaj revna, se spodobi, da »se« dela zastonj. Komunistični partiji je potreba tlaka slovenskega ljudstva zato, da lahko plačuje ogromni aparat državnih nameščencev, ki ga je zumetni-čeiia komunistična uprava u-stvarila iz večinoma nesposobnih in neukih partijcev. Vzdrževati mora velikanski policijski ustroj in OZNO, skrbi za vojsko v obsegu, ki ga Jugoslavija do sedaj še ni poznala, plačuje komunistične agente v inozemstvu, pošilja orožje m strelivo komu- BMET3E. DELAVCI. IZOBRAŽENCI! V »Demokraciji« ste čitali o kulturno*izobraževalnem društvu »Napredek« in o svobodnem sin* dikatu. Vprašanje kulturne izo* brazbe prepustim spretnejšim glavam, medtem ko bi vam rad čisto na kratko in preprosto — po domače, kakor pravimo — povedal nekaj demokratskih mi* sli o socialni zaščiti ročnih in umskih delavcev pred izkorišča* njem s strani kapitala. Morda porečete: »Kaj nas boš s tem gnavil, saj o tem so nam polna ušesa. 2e leta in leta ,nam o tem trobijo na tako imenova* nih »masovnih sestankih«, — izkoriščanja je pa vedno več, tu in preko železnega zastora. Povsod samo hrepenenje po oblasti, pra* ve socialne zaščite pa nikjer.« To je v celoti res. Ne vpraša* mo se pa, kdo je tega stanja kriv in kje so pravi vzroki te bolezni. Zato pa, čeprav mi zamerite, bom le nekaj povedal, kar mi le* ži >na .srcu. Vsak dan neštetokrat slišimo besedo: kapital, kapitalist, socia* list, komunist, kolektivizacija in nacionalizacija in podobno tujo jezikovno in idejno navlako. Tjavdan ponavljamo te besede kot brbljava papiga. Večina se verjetno niti ne vpraša, kaj j"e vsebina teh besed. Če n. pr. sli* šijo besedo »kapital« in »kapita* list«, si nehote mislijo »slepar« — »oderuh«, ali kaj podobnega. Če pa podrobno razčlenimo praktični pomen teh besed in izluščimo jedro, potem ugotovimo, da se tč besede tako prepleta j3 druga v drugo, da v praktičnem življenju ne opazimo nikake raz* like. Na primer komunizem, ko* lektivizacija je enako kot držav* ni kapitalizem. Tu ni prav nobe* ne razlike, če izvzamemo osebo kapitalista samega, ki se v dru* gem primeru spremeni v komi* sarja ali kaj podobnega. Kaj boš nacionaliziral ali podržavil, če nič ni. Podržaviš torej lahko le kapital — imovino. Oba — kapitalist in komunist — zbi* rata kapital imovino. Prvi kas kor drugi ga skuša z izkorišča* njem delavne sile povečati, da utrdi svojo oblast in svoje blago* stanje. Šele v drugi vrsti stoji tisti, ki s svojim delom gradi ka* pital. Prišli smo celo tako daleč, da skuša vodja kolektiva (komu* nistični komisar) izrabiti do skrajnosti delovno silo s tako imenovanim udarniškim delom. Udarniško delo je tipični primer socialnega izkoriščanja. Kapitalist in komunist izkoriščata de* lovno silo — to je: delavca. Ne* ka razlika pa je le med načinom izkoriščanja enega in drugega. Kapitalist je bolj odkrit izkori* ščcvalec. Pove ti v obraz: za to* liko bom kupil tvojo delovno silo. Kolektfvist pa delavca iz* koristi na bolj zvit in pretkan način.. Pripoveduje mu, da gre njegovo udarniško delo v korist srečnejše bodočnosti — za srečno bodočnost njegovih otrok. Uspeha pa seveda nikjer. Le prazni poizkusi na delavčevi koži od le* ta do leta, desetletja, vse življe* nje. V tej življenjski borbi med dvema izkoriščevalcema —- kapi* talistom in partijskim kolektivi* stom — pa trpi in gara uboga nistom v Grčijo, Italijo in Avstrijo, pripravlja v tujih državah komunistične revolucije in državljanske vojne in končno rdeče plemstvo v Jugoslaviji živi najrazkošnejše življenje. Komunistična partija ne trpi svobode, človek mora biti njen stalen tlačan. Zato je komunizmu moderna tlaka potrebna in nujna. človeška para. Tako smo ugotovili, da prav za prav ni nikake razlike med kapitalistom*zasebnikom in kapi* talistom-državo. Oba namreč iz* koriščata do skrajnosti delovno silo, to je delavca. Nehote sc vprašamo, ali je na svetu sploh pravica? Težko vprašanje. In vendar bomo odgovorili z »DA«! Je, toda spi v nas samih. Preveč smo leni, da bi se zbudili in spo* znali, da smo prav za prav sužnji naše duševne lenobe. Kapital -podržavljanje — soc;alna pravic* nost, vse to so zelo lepe in glo* boke besede. Toda kakor izko* riščamo kapital, da z njim usuž* njimo delovno silo, — človeka, to je nas same, — prav tako v svoji nevednosti, ponosu in egoizmu spremenimo tudi podržavljanje v bedast sistem izko* riščanja. Beseda kapital je sama na sebi čisto nedolžna. Mi smo jo zlorabili in ji dali čuden pri* zvok in pomen. Kapital je postal gospodar človeka, namesto da bi človek bil gospodar kapitala. V tem je bistvo izkoriščanja. Za pravo 'socialno življenje ne po* trebujemo le mrzlih kapitalov in velikih državnih podjetji, pač pa potrebujemo predvsem globoko socialno vzgojo. Ko bo* mo razumeli, da se izkoriščanje redi in rase na naši socialni ne* vednosti, na hudobiji ter pomanj* kanju prave moralne vzgoje, bomo šele spoznali, da smo živeli v temi naših predsotkov. Čc se hočemVoce liber a« in ostalo časopisje, kj načrtno napada raz« voj našega naroda. Obenem na« prošamo tudi našega dobrega pri« jatelja gostilničarja, da hi poskr« bel tudi za kakšno slovensko ploščo v svoji gostilni, ker ni nam ugodno, da v naši slovenski vasi ne slišimo slovenske glasbe. „Božjepotniki“ iz Doline Pod tem žaljivim naslovom je stari lagač »Primorski dnevnik« 16. sept. napadel naše romanje na Barbano in našega novega duhovnika. Obrekuje ga, da je poklical policijo za spremstvo in tako vzel čast Dolini. Nazadnje pa kar enostavno grozi: g. župnik, to si bomo zapomnili! Napad na duhovnika in vsako katoliško stvar v komunistčnem časopisu ni danes po treh letih prakse no« bena novost. Menda so res bele vrane, bolje »rdečkaste«... — tisti duhovniki, ki jih »Primorski dnevnik« še ni opljuval in sramo« til. Bolj nenavadno je to, da si drzne kar groziti ... to si bomo zapomnili! Kaj si boste zapom« nili? Ali zopet pripravljate pot za nov ■zločin v socerbski jami? Gospodje komunisti, čas groženj in terorizma je za nami! Sedaj si glcdan|o iz oči v oči. Primorci že dolgo vedo, kdo jemlje ugled njihovemu imenu pred vsem sve« tom in pred ožjo domovino. Kdo je n. pr. vzel čast Dolini? Odprimo malo zgodovine! Leta 1943 so »neznanci« ponoči odpe« Ijali g. župnika Sancina in ga vrgli v jamo. V jeseni 1. 1945. je novi župnik g. Žele prejel težko grozilno pismo, v katerem mu »predstavniki ljudstva« dajejo na izbiro ali da takoj zgine iz Doline ali pa za g. Sancinom v jamo. Letos 24. majnika je zgubil svo« bodo po vrsti že tretji duhovnik, g. Anton Smerkolj. Na željo »ljudstva« je šel maševat v so« cerbsko jamo v eonj B, bil po maši napaden in aretiran. Sedaj je že peti mesec v ječi. — Drugih bratomornih zločinov danes ne navajamo. Kdo tedaj jemlje čast Dolini? Ali so ti duhovniki sami prostovoljno skočili v jamo in je« čo, samo zato, da bi svojo faro osramotili? Če pa bi naš novi duhovnik res poklical policijo za varstvo in red pri množici nad 300 romarjev, bi gotovo prav storil. Saj se je par dni pred romanjem po vasi javno govorilo, kaj bodo nasprot« niki naredili za to priliko. Neki znani tovariš je kar jasno in res« no povedal: kaj je nam prevreči eno koriero? Kar pa se tiče grožnje: »to si bomo zapomnili«, pa naj se »Primorski dnevnik« do« bro zaveda, da zakon pred resni« mi grožnjami brani vsakega. Ni« smo v zoni B alj v Titovi svobo« di. Rdeči terorizem se pogreza v svoje črne podzemlje. Z njim se bo pogreznil njegov zli duh in prvi pomagač, »Primorski dnevnik«. Dokler se to ne zgodi, bo pa še naprej plačeval stotisoče za svoje obrekovanje, laganje in grožnje. Gg. komunisti, te stotisoče kra« dete zvijačno iz slovenskega žepa. Vsi pametni Primorci se že tega zavedajo in vam obračajo svoj stepeni hrbet. Radio Trst II (na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo) Nedelja, 3. 10. 1946: 9.30 Kmetij« ska ura. — 10.00 Maša «prenos iz cerkve sv. Justa; med mašo pridiga. — 11.45 Nedeljska glas« ba. — 13.00 Glasba po željah. 16.30 S pesmijo po jugoslovanskih krajih. — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 20.30 Filmski trak. — 20.45 15 minut znanih valčkov. — 21.00 Vesela ura: Trije ženini. —• 22.00 Ge« sar Franck: Sonata za violino in klavir v A « duru. Ponedeljek, 4. 10.: 12.00 Sodobna Anglija. — 12.10 Operne uver« ture. — 18.00 Naša povest: Ov» čar Marko. — 19.00 Zdravniški vedež: 3. del pregleda kongre« sa rakoslavcev. — 20.10 Sloven« ske narodne, poje komorni zbor. — 20.30 Sprehodi po našem podeželju: Julijske Alpe. 21.00 Ponchielli; 1. dejanje »La Giocondc«. — 22.10 Koncert komorne glasbe. Torek, 3.10.: 12.00 Novi svet. — 13.00 Češka “narodna in lahka glasba. — 18.00 Vaški kvintet. 19.00 Človek in priroda. — 20.30 Moja zemlja. — 20.45 Operne arije. — 21.00 Slušna igra SNO: Moliere«Smešne precioze. — 22.00 Beethoven: 3. sinfonija. Sreda, 6. 10.: 12.00 Sodobna An« glija. — 12.10 Pesmi in plesi iu« goslovanskih narodov. — 13.00 •Glasba, po željah. — 18.00 Ma« miea pripoveduje. — 19.00 Že« na in njen svet. — 20.30 Z do« mače knjižne police. —• 20.45 Nekaj znanih valčkov. — 21.00 Vzori mladini: Slovenski izseljenci. — 21.45 Elgar: Koncert za violino in orkester. Četrtek ,7. 10.: 12.00 Novi svet. — 13.00 Znane slovanske skladbe. 18.30 Samospevi za glas in kla« vir. — 19.00 Slovenščina za Slo« vence. — 20.30 Dekliški koti« ček. — 20.40 Slovenski vokalni kvintet. — 21.00 Radijski oder: Leskovce« Dva bregova. Petek, S. 10.: 12.00 Sodobna An« glija. — 13.00 Glasba po željah. 18.00 Naša povest: Ovčar Mar« ko. — 18.15 Chopinove skladbe. 18.30 Iz slovanskih oper. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 21.00Mojstri besede. — 21.45 Bruckner: Sinfonija v d - molu. Sobota, 9. 10.: 12.00 Ljudje in na« zori. — 13.00 Glasbene pravlji« ce. — 18.00 Odlomki iz klavir« skih koncertov. — 18.30 Slo« vanski pevski zbori. — 19.00 Oddaja za najmlajše: Čarobni klobuk. — 20.00 Športna kroni« ka. — 20.10 Pevski koncert Ko« zem Rožice in Trobec Danice. 20.30 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer: Slovenska zakladnica. — 22.00 Večerni koncert. Kdo nam pomaga v Ameriki Slovenski list »Ameriška domo« vina«, ki izhaja v Clevelandu v Združenih državah, je glasilo vseh res demokratičnih Slovencev v Ameriki. List je jasno, možato in borbeno pisan. Izhaja petkrat na teden, je tedaj po ameriških pojmih dnevnik, ker v soboto je tam že delopust. »Amer. dom.« je z iskrenim veseljem pozdravila j našo »Demokracijo« in ji s pro« | pagando pridobila lepo vrsto ua« ročnikov. Večkrat objavlja tudi | članke in notice po »Demokraciji« ter skuša prj ameriških oblasteh podpreti našo narodno borbo. Ta« ko je v začetku avgusta v par številkah priobčila »spomenico«, ki jo je Slov. dem. zveza za STO naslovila na ameriško in britansko vlado. Spomenico je priobčila v celoti pod zaglavjem: »Ne za« postavljajte Slovecev v Trstu!« in jo pospremila s številnimi pri« pombami. Med drugim je za« pisala: »Ameriški Slovenci pričakuješ mo, da bodo v spomenici izraze« ne želje in zahteve demokratičnih Slovencev v Trstu našle razumevanje in upoštevanje v uradih Združenih držav.« »Amer. dom.« je pred kratkim priobčila daljši članek pod našlo« vom: »Tlaka v komunistični dr« žavi«. Članek je pisan krepko in jedrnato, zato ga danes na uvod« nem mestu v izlečku ponatisku« jemo. Naj ob koncu dodamo še za« nimivost, da je v zadnjem času stopil v uredništvo »Amer. dom.« dr. Miha Krek, predsednik Nar. odbora za Slovenijo. T)esfi 5. QWlškega Slovenske otroke in dijake v slovenske šole . Zvedeli smo. da so neka- j ; teri Italijani, (žal ie med njimi tudi en duhovnik!) pridno na delu, da strahujejo slovenske Starše, katere nagovarjajo, naj ne vpišejo svojih otrok v slovenske šole. Tem šovinistom, ki opravljajo nekulturno delo raznarodovanja, povemo, da bo njihovo početje rodilo le to, da bodo izzvali sovraštvo našega zavednega naroda, ki je na svoj rod in na svojo kulturo ponosen. Za vsako gorje, ki bo iz tega nastalo, naj pripišejo krivdo sami sebi in naj je ne mečejo na hrbet naroda, ki so ga oni razdražili. Če pa se iim tudi posreči pridobiti kakega ne-značajneža, ki bo izdal lastno slovensko mater, bodo dobili le sužnja, ki jim bo'hlapčeval, in se ne bo mogel nikoli sklicevati na svojo mater. Še enkrat ponavljamo: slovenske osnovne in srednje šole imajo isto veljavnost, kot italijanske: .prednost pa itrui- jo v tem, da se učenci in dijaki učijo tudi italijanskega jezika poleg svojega materinega. To dejstvo mora biti ponos naših šol. Starši, ne izpostavljajte se sramoti in storite svojo narodno dolžnost! S tem samo koristite lastnim otrokom, ker jim daste večjo izobrazbo! Smrt dobre matere V. zadnji številki »Demokra« cije« smo objavil; kratko obve« stilo o smrti gospe Terezije Sfiligoj iz Dobrovega v Brdih, ki je po daljšem bolehanju 24. sept. v visoki starosti 83 let mirno v Go« spodu zaspala. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi sorodnikov ;n prijateljev iz vseh Brd, ki so hla« go pokojnico spoštovali. Številni družini, zlasti sinom dr. Avgustu, Viljemu in ostalim članom tu in onstran meje naše iskreno sožalje. Romanje na Staro goro »Dobrodelno društvo« v Gorici priredi v nedeljo 10. oktobra ro= manje na Staro goro pri Čedadu. Odhod s Travnika po sončni uri ob sedmih zjutraj. Prijave spre« jema pisarna »Dobrodelnega društva« do 6. oktobra. Pozor! Vsi, ki želite postati redni člani Slovenske demokratske zveze lahko dvignete izkaznico v Gorici na Placuti štv. 18. Zglasite se ob delavnikih od 10. ure do poldne in od 3. do 5. ure popoldne. Izkaznice stane« jo 10 lir, odnosno 60 in 120. Zunanji znak izkaznice je zeles na lipova vejica na belem pos Uu. Slovenci, Slovenke, ne zamus dife lepe prilike, ki se vam nu: di, da postanete redni člani Slovenske demokratske zveze, ki se bori za narodne in človečanske pravice Slovencev v /fa« liji, za kulturni in politični raz--voj in za napredek proti nes strpnosti in zatiranju! Demokratično to ni Socialistični poslanec Santi, ki je obenem generalni tajnik Sploš« ne ital. delavske zveze (CGL1), je hotel imeti v soboto 25. m. m. na Telovadnem trgu v Gorici javno zborovanje, na katerem bi govoril o sporu v ital. sindikat« nem gibanju. Santi je pristaš skupine, ki je povezana s komunisti. Goriški antikomunisti so se zbrali na trgu ter žvižgali in vpili, da so zborovanje preprečili. Vemo, da so komunisti in njih prijatelji teroristi, ki ne pustijo nobenemu do besede, če imajo moč, toda demokratično tudi po« stopanje goriških antikomunistov ni bilo. Nezgoda razmejitvene komisije Jugoslovanska «italijanska raz« mejitvena komisija, ki bi bila morala do 15. sept. dokončati svo« je delo, te svoje naloge še ni do« vršila in je zato v zadnjih časih z veliko vnemo potovala vzdolž državne meje in opravljala svoje razmejitvene posle. V četrtek 3(1. sept. jo je pa zadela težka nezgo« da. Ko sta se avtomobila s čla« nj obeh delegacij vozila po ovin« kih, ki jih dela cesta, ko zapušča Log proti Predilu, je avtomobil, na katerem so sedeli štirje ita« lijanski častniki in en jugoslovan« ski, iz dozdaj neznanih vzrokov zavozil s strme ceste in zdrknil po škarpi kakih 20 metrov ni-zdol. Vsi potniki so bili več ali manj težko ranjeni. Prvo pomoč je nudila ponesrečencem jugoslo« vanska delegacija, ki se je vozila v drugem avtu. Potem so italijan« ske častnike prepeljali preko Go« rice v vojaško bolnico v Vidmu. Števerjan Pred goriškim okrajnim sodiščem se je v sredo 29. m. m. vr» šila razprava proti Francu Gigli« ču iz Števerjana, ki je 20. septem« bra žugal z nožem domačinu g. Korenu in ga hotel zabosti. Dobil je sedem mesecev zapora in 16 tisoč l'r globe, pogojno za dobo petih let. Zopet sončna ura V ndeljo 3. t. m. ob treh zju« traj bo prenehala sedanja zako« nita ura in bo stopila v veljavo zopet sončna ura. Kazalec je tre* ba potisniti za eno uro nazaj. Vsem pridelovalcem žitar Deželni statistični gospodarski urad za poljedelstvo v Gorici sporoča vsem obdelovalcem, pri« delovalcem žitaric (pšenice, ječ* mena, rži in turšice) agrarne letine 1947«48, bivajočim v Gorici ter okolici, da javijo letošnji pri« delek goriomenjenih žitaric do 31. oktobra 1948. v uradih na Kor« zu Roosevelt 5;11. nadstropje, da se bo tudi prehranjevalni urad ravnal radi delitve prehranjeval« nih nakaznic. Opozarjamo vas tudi, da se« stavimo po zapadlem roku prija« ve uradno, na kar ne bomo več sprejemali nikakih pritožb, ter vas bomo smatrali za zadostne pridelovalce. , Gorica, 24. sept. 1948. Slovenski otrok -v slovensko šolo! Zanimivosti Paroplovna zveza Ne\v York-Sredozemlje Dne 24. m. m. je odplul jz New Vorka preko«atlantski parnik »Excalibur« družbe »American Export Lines«, ki je s tem obno« vila 15 dnevno zvezo s pristani« ščj Sredozemlja, ki je bila zaradi vojne prekinjena leta 1940. Potovanje ladje bo trajalo 45 dni ter bo ladja pristala v Marselju, Cie« novi, Livornu, Neaplju Aleksan« driji, Jafi, Tel Avivu, Hajfi. Bei« I rutu in Pireju. Prihodnji parnik 1 te družbe odpluje v Sredozemlje j 5. oktobra. Število ameriških industrijskih delavcev I Po zadnjih podatkih statistič« nega urada za mesec julij je šte« vilo ameriških delavcev brez poljskih delavcev kljub pomanjkanju, .nekaterih surovin in sezonskemu pojemanju dela v nekaterih industrijah doseglo skupno 45,059.000 delavcev, to je 400.000 več kot v juliju 1947. Najznatnejše pove« Čanje so zaznamovali v manufak* turni industriji in v gradbeni de« javnosti. V teh industrijah je bilo zaposleno v juliju skupno 2,186.000 delavcev, to je 85.000 več kot je bila rekordna številka v oktobru 1947. V industriji bla« ga, ki ne služi neposredni po« trošnji, se je zvišalo število zaposlenih delavcev za 287.000 proti juliju 1947, v industriji za nepo« sredno potrošnjo pa za 100.000 delavcev. Novi železniški vozni red S 3. oktobrom, ko se zopet vzpostavi I sončna ura, se bo nekoliko spremenil tudi železniški vozni red. Odhod Iz Trota preti 1 Benetkam: 4.50, 7.5, 8, 13.23, 14.40, 18.45; Červlnjann - Portogruaru : 9.13, 16.30, 17,40, 20.4; Gorici in Vidmu: 4.20, 8.25, 7.10, 11.8, 12.15; Nabrežini, Opčinam In Ljubljani: 0.28, 1, 5, 7.35, 12.20, 13.50, 17.15, 20.10. Prihod v Trst iz 1 Benetk: 10.43, 12.20, 16.20, 19.30, 22, 22.31, 23.25; Gorice in Vidma: 1,7.48,9.20, 11.42, 16.30, 18.47, 20.27, 23.5; Červlnjana-Portogruara: 7.5, 8.2, 14.30; Ljubljane, Opčin, Nabrežine: 0.32. 5.50, 7.30, 11.30, 16, 19.27, 20 14. Darovi za Uršičev tisk. sklad Marinšek Jakob, Rim, preplavi« lo 545; — Valas Franc, Ruffano, preplačilo 275.— lir. Za »Slovensko Alojzijevisče:« V spomin na mamo Viljem Sfiligoj 1000.— lir. Iskrena hvala! LISTNICA UREDNIŠTVA •Sv-. Križ pri Trstu: Vse dopise, ki so natn bil j poslan j v Gorico, smo objavili. Oglasite se še ! Pozdravljeni. Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici