PDviflM tmtim w Mii §w»* M, H«v. UubUanl, v sredo 14» aorti« 1tm Dafoeia razam p©«€8e3|k« In «3»«%® p« *»r Dopise žrajikJrati Is pod-piaatij sioer sc jSb si® pri* obe:'. Rokopise bo sc Trača« wi» Oglati; Eaosioijma potit vrstica S 2'70, o*n>Waice Id zahvale po K 8*20, razglasi in poslano vsotica po K 8*60; •večkrat, objave po dogovora p?i?ae?ea popust tilaslEo jjugoslcv. secisln© - demokratiine stranke. Po»mww» Sfev« 80 vfiiu Ute IV. Tefefenskii št, Sl 2. Karo&nina: Pc poiti ali % dostavljanjem na dom ga celo leto K 120, za pol leta K 60, za četrt teta K 30, za mesec li 10. Za NesaSjo celo leto K132, za ostalo tsjjino in Amerike K 140. Reklamacij e za Uit m poštnine proefe. UpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica at. 8 L, Učiteljska tiskarna. Sklepi strankinega zbora v Mariboru. i&zcjttvllatoč o s a č e t i it, t a k', tiki to organizaciji gjrajs-k e te spreitei Izredni strakln zbor. lil te le vršil dne ih »pril# ?*>2® v ji|*-riborti, sledečo resefacKo: O u J «■tiga!, Aloiz Oshn, Kdomim Wa-Hscli. Aloftz Slanovec. Andrei Bahun, sodnižiča Waliscb, N. Postrak, Viktor Eržen. Molnik Ivan (vsi \i Maribora). Karol Salamon (Pliberk), M. Koruo. N. Udovč in Pilip Uratnik (Ljubljana). V strankino kontrolo so bili izvoljeni sledeči sodruei: Ig. Komavli (Strniše), Rebitsh (Kočevje). Va-lenčak (Velenje) in V. Rože (Ptuj), Nagim bralcem in naročnikom! Socialistično časopisje še nikoli ni bilo tako važen ČinHeH v lavnem življenju, kakor Se dandanes. Njegova naloga le braniti delovno ljudstvo pred vsakovrstnim izkoriščanjem od te ali one plati. Njegova naloga pa je tudi, kazati na pota v boljšo bodočnost in liudstvo pripravljati ter vz-golevati za dneve velikih odločitev. Stojimo tik pred važnimi dogodki do svetu in v domovini. Na te dogodke se moramo temeltlto pripraviti. Kdo pa naJ pripravila in vzgoin-ie ljudstvo za velike naloge bližnje bodočnosti, ako ne socialistični tisk. Naš dnevnik le važen za vse. V težavah današniih dni je bil in bo ostal tudi v bodoče vodnik, svetovalec in prijatelj svojih odiemalcev In biailcev. Zlasti delavsko liudstvo potrebuje »Naprej« v svojih domovih. v avojlh shajališčih in organizacijah ker te edini slovenski socialistični dnevnih. Pa ne samo edini, tudi naicenejši Je. Draginja papirja in drag tisk nam nalagata neizrečne gmotne težave. Meščanski Usti niso boiji od sNapre-ja«. pa so bili in so dražji, ker meščanski slol svoie liste ne samo moralno. ampak tudi gmotno podpira. Naš list pa je bil vedno cenejši kot meščanski Usti. iNaprela je bil vedno vnet zagovornik ljudskih pravic. Zlasti se te vedno odločno potezal za potlačene is ponižane, borH se je proti korupciji in Dfotekciii Vsaki dan le oriha« lal v hiše delavcev, nameščencev, težko da vsak hm tako pretehtati, da b3 nasprotnik ne mogel v njem najti kaj žaljivega. Končno pa tudi idealna škoda, ki » taka v osebno prerekanje zašla polemika oovroča, ostane navadno brez prehudih posledic Krog udeležnikov ne običajno ze ■ lo ometen. Izgovorjena neprimerna beseda pa se navadno spet kmalu P ^Cteto drugače je pa soditi in ob-soiati način polemiziranja, ki se le v zandjem času vnovič vgnezdil v naši publicistiki: ker tu nimamo več opraviti samo z scovorieno ampak s pisano, torei premišljeno besedo, ne več z zaključenim številom oseb. ki se polemiziranja, četudi le pasivno, ude! e. ni id o. in ne več z mladini ali maloizoSenM H«dmj. ki ga vodi-io V zadevi publicistike odpadejo vsi oziri, ki bi mogli tako zgrešeno po-lemiko opravičiti, te odpasti !iwraio feinboJi. ker so nje kvarne posledice nepregledne, ako se jih tudi trenoto-nia ne zavedamo, ne glede na njeno neplodnost In smešnost. Oglejmo si najprej Varnosti KeT velika večina našega občinstva domala ne čita drugega ko dnevne iste, sl po nlJh ne uravnava samo svoje politične oritentacije, temveč črpa iz njih tudi največji del svojega znanja. Za njega so torej” čajniki ne !e obvestiteHi v polhičnib zadevah, ampak tudi najvažnejše Jz obraževalno in vzgofevalno sredstvo. Zdaj pa pomislimo, kaka vzgoja In znanje Je to. ki Hm aa nudijo polemični predali naših časnikov, ki mrgole sumničenj, častikraje, laži in škodoželjnosti, Cesto tudi Čisto prosta ških psovk, naperjenih proti Hudem, ki niso nič drugega zakrivili, kakor da so nasprotnega političnega m svetovnega naziranja, v resnic j pa lahko vrlo pošteni in spodobni Undje. Mislim, da se nikomur ne zamerim, ako navedeni na tem mestu konkreten slučaj: Kaj vse se je v nasprotnih listih pisalo, aiasti pred voino, n. pr. o ljubljanskem škofu in ljubljanskem županu! Menda ni grde lastnosti, ki se jima ne bi bila pripisovala it* očitala. Resnica, hčerka božja, pa se je pri tem bridko jokala, — Kar bi časniki utegnili koristiti s svolimi političnimi In popularno - znanstvenim, članki, to in še več pokvarite naw> s svolimi polemičnimi harlekiniadami. Pa zlo bi še ne bilo tako hudo. ko Si občinstvo čitalo tudi liste nasprotnih struj; potem bi si vsaj Izobraže-nelši del od njega sam nstvaril bolj alf mani nepristransko sodbo. V resnici le pa pretežna večina navezaaia Je na časopise svoie stranke, navadno še samo na enega •— čitariie nasprotnih se iim ponekod celo zabra* njuje , in tako si lahko predstavljamo, kaka zmedenost vlada v možganih teh revežev: Voditelii lastne stranke so jim polbogovi, vodje nasprotne polvragl; v lastni stranki ie vse vzorno, v nasprotni vse nlčvred « no. In tako vzgojeni pristaši se potem imenujejo zavedni volilcl 1rivala lena za tako zavednosti Tako pisanje ni vzgajanje k Dnlitiun zav^ nesti, ampak k nestrpnosti m nanuhu. Nadaite le treba oomtshti. da naše publicistične liubeznivosti ne estanek) samo med nami. kakor osta nejo prepiri v rodbini med štirimi ftenairji, temveč da jih črtajo tudi ijiozemci. No. in U morajo imeti lepo sliko o kulturnih ©dnošallh našega naroda, ako si jo ustvarjate ;gt>li iz pisave našega časopisja! — Nai mi Stran 1. tetin, uradnikov to malih lludi sdIoH. zastopajoč niih interese. »Naprej« te naiboljgi agitator za pravice ljudstva. Ne dobiček lista, njegov namen nam !e bil vedno pred očmi. Zato smo le neradi to prisiljeni do razmerah zviševali naročnino, dobro vedoč, kako delavec in sploh mali človek težko plačuje visoko naročnino. Zato smo se povišanju vedno upirali. Sedaj pa nam Izdatki za papir in tJ-selc naravnost zapovedujejo, da zvišamo naročnino na 14 K mesečno. Meščanski listi so to že storili, mi storimo to šele sedal. KlJub temu povišku ostanemo še vedno naldenelšl slovenski dnevnik sploh. Dosedanje bralce prosimo, da nam ostanejo zvesti i nadalie. Naš list se Izpopplnufe. ie dober in reseu list in te že tako uveden med ljudstvom, da te vsakomur, ki hoče biti dobro poučen o razmerah v našem lavnem, socllalnem, gospodarskem to kulturnem življenju neobhodno potreben S 15. aprilom se zviša naročnina in znaša za celo leto 168 K. za pol leta 84 K, za četrt leta 42 K to za en (nesec 14 K. Posamezna številka 80 vinarjev. CltaJte 2n širite »Naprej«. Upravnlštvo, POLOŽAJ STAVKE V TRSTU. Trst, 12. aprila. (Izv. por.) Po sedmih dneh Je položaj stavke občin • skih nameščencev neipremenjen. Stavka Je kompaktna to solidarna. (Včeraj ob 10. dopoldne Je bil v gledališču »Penice« velikanski protestni shod pjoti vladi, zlasti pa proti komisarju Norisu. — Strogo Izvaiaio stavko uslužbenci požarne brambe. Razna gledališča so jih naprosila za asesfenco. Ker ie požarna hramba prineipljelno odklonila to prošnjo, *o bila gledališča edino zaradi te odklonitve prisiljena prekiniti predstave. Mesto je z elektriko preskrbljeno le toliko, v kolikor jo dobiva Iz soških' elektraren. Razsvetljene so samo Klavne, velike ulice In trgi Tiskarne in uradi dobivajo le neznatne tolče elektrike. Po ulicah so veliki kupi Smeti. Smrad Je velik. jy Anmmzlo Izgnal socialistične** časnikarja z Reke. Trst, II. aprila. (Izv.) Na ukaz d Annunzla je mestna komanda Izgnala Iz mesta časnikarja Pietra Bel||-ja. Povod so dala poročjla o zadnji splošni stavki reškega delavstva. RIMSKA KONFERENCA. LDU. Rim, II. (DunKU.) »Popolo Romano« Javlja o včerajšnji konferenci avstrijskega državnega kance-laria dr. Rennerla z italijanskim ministrskim predsednikom Nittiiem, da le dr. Renner v toplem tonu zagovarjal delno revizijo saintgermainske mirovne pogodbe, zlasti kar se tiče onih omeiitev. ki oviralo vzpostavitev industrijskega živlienia. Ministrski predsednik Nitii Je iztavil. da bo skupno s svolimi tovariši v ministrstvu posvečal temu vprašanju svoio pažulo. LDU. Rim, 12. (Brezžično.) Pri posvetovanjih o prehranjevalnem vprašanju med italijanskimi ministri m avstrijskim državnim kancesar-Jem dr.RennerJem.so Italijani obetali. da bodo dobavljali Avstriji iz Trsta Jn Benetk, kakor tudi iz Milana moko. pod pogojem, da dobe iz Ame • rike žita. Dri tel priliki nihče ne oporeka, čdš da pri niih ni nič bolie. Bodisi v dru gem oziru kakorkoli, toda eno Jo gotovo, da v vodilnih dnevnikih tao-rodcev še nisem nikdar naletel na tako prostaško polemiko, s kakršno nas Ditaio nekateri naši listi, ki tudi hočete veliati za vodilne. Zato se čisto nič ne pomišljam povedati na ves glas. da bi našemu narodu deJal veliko krivico, kdor bi njegovo kulturnost meril do pisavi našega dnevnega časopisia. Pa ko bi se z natolcevanjem, t vničdevanlem in s potvorbo istinlto- Sti v resnici kaj doseglo, četudi le v strankarsko korist! Ne glede na lo seveda, da bi tako ravnanie tudi v tem slučaju bilo vsaki etiki v obraz, bi vendar iz vidika naše strankarske podivianosti bilo kolikortoliko umljivo. Res ie nadalie tudi, da se radikalne stranke rade poslužujejo radikalnih sredstev. Toda ta se kmalu 'obrabite, kakor se kmalu skrha preostro nabrušeai nož. V prvem hipu mogoče da učinkujejo, potem se pa čitatell nanie navadi, otopi, in ker te- Dr, Renner o politiki Avstrije, LDU. Rim, 11. (DunKU.) »(Kornate d'ItaUa« priobčuje Jmtervle\vj5 avstrijskim državnim kancelarlem dr. Rennerjem, v katerem ta Izjavila, da bi Avstrija razen številnih gospodarskih vprašanj rada kar najhitreje uredila vprašanje ljudskega glasovanja to meja. ker še vedno ni miru. da-si Je volna končana. Avstrijska politika Je mirovna politika in stremi za tem. da bo država lahko živela. Donavska konfederacila Je dejansko neizvedljiva. Stara Avstro-ogrska Je sestajala le lz dveh držav, pa se Je Imela boriti z neizmernimi težkoča-ml, koliko težje bi bilo to Pri petih ali Šestih državah. Stavka v Innsbrucku, LDU. Innsbruck. 11. (DunKU.) U-sfT poročalo, da so včeraj ziutral začeli stavkati občinski delavci. VPRAŠANJE RAZPUSTA LJUDSKIH BRAMB V NEMČIJI. LDU. Monakovo, 11. (DunKU) KorresDondenz Hoffmann Javila: Na razgovoru v Stuttgartu so se bavarska, wflrttemberška, saksonska, ba-denska to hessenska vlada enoglasno izjavite proti francoski noti. ki zahteva razpustitev ljudskih bramb. ki so se ustanovite v ta namen, da se preprečijo vsakršni izgredi. Omenjene vlade smatralo tedal. da Jim Je nemogoče te brambe razoustitk ker bi to oomenlio razsulo državnega reda. Nemir! v Plaueuu. LDU. Plauen. 11. (DunKU.) V soboto te prišlo tu do resnih Izgredov ttoeteeve rdeče garde. Tolpe so se valile oo mest« in plenile. Neki oddelek le udrl v kavarno »Froemel« in pobral gostom denar. Posestnika neke restavracije, ki se te branil Izročiti 10.000 mark. Je odpljala tolpa s seboj, vendar pa ga Je rešila pozneje množica na cesti. Razbojniki so vdrli tudi v več zasebnih hiš. Še ponoči so rdeči gardisti zapustili vojašnice in kolodvor ter se odpeljali proti Fal-kensteinu. pri čemer so vlekli s seboj talce. V mestu Plauen Je do odhodu rdeče garde nastopil mir. čete državne brambe doslel še niso pri* Spilile LDU. Falkensteta. 11. (DunKUd Ob vesti, da se bližalo čete državne brambe. so začela delovati Hoelzo-va pofigalna povellnlštva. k! so za- pallla pet vil. Okoli tretje ure zjutraj le bilo mesto podobno ognjenemu morju. Na dvorišču sodišča Je dal Hoelz sežgati orožle. ki so ga bili odvzeli prebivalstvu. Okrog četrte ure ziutral so zapustili Hoelz to nlegovi pristaš! na 10 avtomobilih mesto in se odpeilali proti saksonsko-češki meJJ. Talce so izpustili. — Posebni poročevalec »Leipziger Neueste Nachrichten«. ki te bil že v soboto v njih rokah, te moral Iti bate z njimi. Ker so brzojavne to telefonske zveze pretrgane, ni doslel nobene vesti več o Tloelzu. vendar sodilo, da se nahaja v Klingentau. ŽELEZNIŠKA STAVKA V AMERIK!.. LDU. Berlin, 12. (DunKU.) »Ber-liner TageblaR« javila iz Haaga-Število v Ameriki stavkajočih železničarjev znaša že milllom. Ptujske novice. Prvi maji Za slavnost to praznovanje prvega malnika vlada velikansko zanimanje med tukalšnllm delavstvom. Manifestacija obeta biti zelo impozantna. Za danes omenjam le toliko, da se bo vršil zjutraj pred magistratom veliki manlfestacilskl ti osovka sem, psovka tla. Pride ob činstvo slednjič do uverlenla. da ni niti enemu, niti drugemu verjeti. Je tako kakor pr! napačni vzgoji otrok. Pri gojencu, ki le valen palice, tudi s tepeniem ne boš več mnogo opravil. In končno, ali ni burleskno, ako piše en list o velikanski manifestaciji. nasprotni pa o velikanski polomili, en list o zavednih volilcih, nasprotni pa o uspiiiienia vrednih backih, en list o požrtvovalnosti voditeljev stranke, ki lo zastopa, drugi pa. da se iim zahoteva po mehkih ministrskih foteljih ta mastnih ditetah, in tako dahe to inftnitum. In kal nal rečemo o tem. da urednik napada svojega stanovskega tovariša. ker ta vrši svolo dolžnost v smislu onega, ki ga plačuje? Ali ni to višek nekotegiiatoosti? Mislim, da pač. Ko bi otroci tako pisan, bi rekli, da je otročje; ker pišelo pa zreli ljudje za zrele ljudi, J« pa — uo. recimo, smešno. Pa brez zamere l shod, popoldne pa velika ljudska veselica v Ljudskem vrtu, kjer nastopi prvikrat delavski pevski zbor. Nesrečen dan. Nedelja 28. marca le bila za našo ptujsSco frakarilo najbolj nesrečna. Impozanten shod JDS. se le vršil pod kontrolo sociialnih demokratov, ter volitve v zadrugo kovinarjev. K tel volitvl so poslali še mladega to neizkušenega odvetnika dr. Šalamuna, da bi s svolo osebo In vplivom deloval nato, da bi ne bila izvoljena Omigova pristaša. 2al ni šlo. Še celo do besede ni prišel. — Vladni zastopnik, ki Je vodil volitev ga ie moral celo opozoriti, da nima pravice na tem shodu niti govoriti, še mani pa Jurišati. Sedaj se pa gospod Je okoli »Ptujskega lista« Jezijo, da so tako žalostno pogoreli, ter pravilo. da so zopet zmagali nemčurii-Gospodje! Saj je že skoraj dve leti Jugoslavija ta časa ste Imeli dovoli, da bi bili izpreobrnill te Izgubljene ovce! ZakaJ Jih niste? Sedaj imate čas zopet eno leto ... Tolažba aM podlost? Glasilo ptujskih odvetnikov poroča o »sijajnem« shodu JDS. Pravi, da so bili vsi prostori nabito polni zborovalcev to oo-vdaria kot posebne važnosti, da Je tvorilo veliko večino te množice naše kmečko ljudstvo. Res te bilo precejšnje število kmečkega ljudstva Ali to ljudstvo so bili kmečki delavci, ki Jim njihovo imetje ne nosi toliko, da bi imeli Jesti za mesec dni to si moraio v mestu, oo tovarnah, podjetjih itd. služiti kruh. da lahko preživljalo sebe in svoJe lačne otroke. In to ljudstvo te prišlo tudi na vaš shod. ne vsied vašega vabila, temveč na poziv vašega vodstva, da sliši kal ste zanj »storili«, za ljudstvo do katerega imate bale veliko ljubezen. ki ga poznate te. kadar so volitve pred durmi. In da to ljudstvo ni odobrilo vašega delovanja, ter vam ploskalo kakor sl v svolem lističu domišliuJete. te dokaz ta. da so ostali zborovalci popolnoma mirni ter mirno čakali kanca vašega hvalisanja. Dal Ljudstvo Je pokazalo, da se ne da več vleči in da Je sito vaših ob llub. Ljudstvo hoče delani! Danes le nago to boso in nima hrane! Za dejanja se pa bori le socilalna demo krači ja, ker se v njenih vrstah naha la revno delovno ljudstvo. In za to ljudstvo se bori socijataa demokracija 1 Iz sele mestnega sosveta. Dne 30. m. m. se Je vršila seia mestnega sosveta, kjer so se obravnavale tekoče zadeve. Sprožila se Je tudi zadeva glede najetja mestnega posojila, ker bo drugače trpela ne samo mestna aorovizaciia. temveč tudi vsa mestna uprava. Sodrug Rože Je koncem šele interpeliral g .župana, kal da se ie do sedal ukrenilo glede razmeri* mestne hranilnice do mesta in kaj se misli ukreniti, ker vendar ne gre da bj mesto plačevalo ta Jamčilo za dolgove mestne hranilnice, katerih Je okoli 23 milijonov kron, da bi ne imelo pri tem zavodu nit! besede In sploh nobene pravce. Ce so si gospodje »purgarii« prikrojili štatut po svoie in sebi v korist in so podpisovali voino posolilo z denarjem vlagateljev ter s tuiim imetlem dokazovali svoj hiperpatrilotlzem to »deu-tsche Treue«. pa nai tl gospodje še sedal plačalo te dolgove Iz svotega. ne pa da mora ljudstvo, oziroma mesto. plačevati. Mesto vendar ni imelo niti počenega groša koristi od vsega tega! In radi tega tudi nima mestna občina niti toliko kredita, da bi si vsaj 1000 K izposodila! Sodrug Rože Je nadalje inteipellral elede sta. novanlsklh razmer in povedal, kfe bi se lahko za silo dobilo stanovanja, le zganiti se ie treba. Pri se *e sklepalo tudi o soontenlcf delavstva mestnih podletli. dovolilo se Je za sedal 50% doklade, ostala vprašanja pa se bodo rešila pri prihodnji seli Čestitamo organiziranemu delavstvu in ga opozariamo vnovič: Le v organizaciji ie moč! — Končno le se vprašal sodrug Rože. če te gospodu županu znano, da dobivalo mleko pri grajščini »Zgornji Ptuj« PO 2 K liter osebe, ki so zelo bogatega sumu. med tem ko si mora delavstvo Kupiti mleko na trgu ter plačevati po o kron za slatinsko steklenico, župan Je obljubil, da preišče zadevo. Gibanic usnjarjev. Pri tvrdki Potočnik so stopili delavci v stavko, ker Jim tvrdka ni hoteia Izplačati 30% poviška, ki so ga dosegli ort zadnjih pogajanjih. Vršila so se pogajanja. G. Potočnik ie moral plačati in priznati vse, kar Je delavstvo zahtevalo. Predrto se Je vdal. Da te moralo delavstvo »Jugoslovanske tovarn* za usnje« dokazat!, da le s temi delavci solidarno. Živela delavska solidarnost! Odmevi manifestacije za Jugoslovansko Matico. »Ptujski List« se huduj* nad soeljatisti, ker *% niso od- zvati vabita, da delajo StafaŽo gospodom advokatom. Pravi, da smo »brezdomovinci«. Priznavamo, kaji! delavec mora stanovati v luknjah in brlogih, mm garati za nesramno stek« mezde, mora plačevati poteg krvnega davka Je oderuške cene raznim oderuhom in verižnikom, ki niso ne državljani to ne rojaki, mora dalje stanovati nalmanje 10 let v eni občini, da dobi domovinsko pravico itd. Skratka: delavec te brezdomovi nec, ker v svoji domovini nima ni-kake besede to pravice, ker se ga le zatira! Trgovski nastavljene! so imeli zborovanje dne 27. m. m. Poročali so o izidu glasovanja v Ljubljani in sklepu, da se priklopilo naši strokovni komisiji, Ta sklep pa boli nekatere tuka jšnje nastavljene*. Nekdo le celo Izjavil da ne bo nikoli svoio nemško materinščino Dozabfi In da bo delal te za »deutsche Ideale« Vendar pa ostala v organizaciji, ker ve. da bo te organizirano delavstvo pripomoglo trgovskim nastavllencem do njihovih pravic. Prot! temu dvo-reznežu sta nastopila sodruga Rože in Sardkeigl ter mu povedala svoje mttenle. Drug veren, DriJatefi tega nemškega nacfjonalca le bil neki »Tomaž«, trabant ptujskih advokatov. Strtoia! se ie z izvajanji svojega prijatelja. Prav ie, pravi, da smo or ganizlranl v strokovni komisiji ter da nam delavstvo pomaga, ali socijalni demokrat ne bom nikoli. Notlramo Zareklo se mu te. Pri zadnji govo ranči za J. M. Je nastopil.kot govor nik tudi predsednik narodnih »soci-Jalistov«. g. Lenarčič. Ko Je zaključil svo! kratek govor. Je pa reke! mi steč. da se nahaja pri svoiih backih: »Živio jugoslovanska demokratska Stranka!« Tako le priznaL da tvori njegova stranka le sestaven del JDS. t. i. liberalcev. Klerikalni »socUalizem« ali Izkoriščanje na katoliški podlagi. Za načelnika oziroma vladnega komisarja okrajnega zastopa te klerikalna vla da postavila veleposestnika itd. g. Brenčič iz Sv. Marka. Ta gospod, vzgojen klerikalno - konservativno, plačiiie svoie delavce (cestarle. ozi roma podajače) dnevno s plačo reci in piši 3 K! Komentarja za to noču veno izkoriščanje delavstva, mislim ni treba. Parvus. Stavka tobačnega delavstva. V pondeljek, dne 12. i. ra. ob 5 url popoldne se ie zbralo Uubllansko tobačno delavstvo v dvorani »Mestnega doma«, da sklepa o svojih na-daiinih korakili glede IzvoJevania svoiih pravic In z ozirom na stavko vsega ostalega tobačnega delavstva v Jugoslaviji, to sicer v Zagrebu, v vseh štirih tovarnah v Bosni in Hercegovini in v NLšui Delavci in delavke ljubljanske tobačne tovarne so se zbrali v zelo leoem številu: bilo Jih Je okoli 300. Shod fe otvoril sodrug Zupan to po kratkem nagovoru podal besedo poročevalcu iz Belgrada, sodrugu Iliču. Sodrug Ilič se ie v svoiem govoru najprej dotaknil pisanja »Večernega Lista«, ki ie v eni svoiih zadnjih številk nesramno lagal o mezdnem eibaniu tobačnega delavstva v Ljubljani to hotel kovati iz tega svojo strankarsko korist. Nato Je poročal o stavki tobačnega delavstva v Zagrebu. Bosni to Hercegovini ta v Nišu. kier delavstvo že več dni stavka-Poročal Je o zahtevah, ki lih le delavstvo stavilo že 15. januarja 1920 upravi državnih monopolov v Be! gradu, katere te pa uprava šele sedal priznala, ko le zopet narasla cena vsakdanjim živlienskim potrebščinam za 200 odstotkov. Ker ni uprava-hotela sprejeti ntlhovlh novih zahtev. Je tobačno delavstvo Jugoslavije stopilo v stavko. Tobačno delavstvo Jugoslavije zahteva v glavnem sledeče: Delavske minimalne plače se določijo: Za ženske, začetnice, za vryl mesec na 15 dlnarlev dnevno: 2. za ostale ženske na 18 dinariev dnevno: 3. za nekvalificirane delavce na 20 dinarjev dnevno: za kvalificirane delavce na 25 dinariev dnevno. Opomba: Kvalificiranim delavcem se plača minimalna plača samo prvih 12 dni, — tačas »o nastavljeni samo začasno to morelo biti prvi ali drugi teden odnuščenl brez odhodnine. Ce pa Jih uprava tovarne obdrži deli časa v službi, mora presegati plača preje omenjeno minimalno dnevno plačo. In sicer najmanj 28 dinarjev. Razeo tega tudi ostali delavci In delavke, kolih plača presega ob uveljavljenju tega protokola sporazuma določeni minimum, dobe zvišane plače. oziral* te na njihovo strokovno zmožnost. Po govoru sodruga Iliča, koleg* Izvajanja le zbrano delavstvo enp-dušno odobravalo. Je govoril sod m* Tokan, k! Je pozival delavstvo k sate Udarnosti In Jih opozarjal, da Je tobačno delavstvo dovolj dolgo stradalo. a da ne more dopustiti, da bf Francozi pobrali milijarde, ki so 1$ sami ustvarili. Po govoru sodnuc* Tokana se le oglasil k besedi še sodrug Sturm, tobačni delavec, ki ff opisal ves bedni položaj našega d*« Iavstva. Nato Je bil dan na glasov*« nle predlog, ali stopi moško tobačn* delavstvo v stavko 13. aprila, Pred* log Je bil enoglasno sprelet. V torek Je stopilo vse moško to* Ij bačno delavstvo v stavko, da Lzvdr ’ JuJe svoie upravičene zahteve to d* »i zasigura svo! življenski minimumi i Pozdravljamo solidarnost tobačnega delavstva in zahtevamo o4 uprave državnih monopolov, da ugodi takoj vsem upravičenim zahtevani delavstva, Tobačno delavstvo s)rada! Zatorej mu Je vseeno, če stark* tudi mesec dni to trpi lakoto, aJl p* če dela in strada. Delavstvo pa izživljamo, da ne omaga, ampak s* skupno bolule do zmage, Jri Jim Je ljffc gotovliena. Zasebnemu uradništvu. V težkih razmerah živimo in ** ■težji se nam bližajo. To nam lasmi priča enketa prot draginj, ki je do« segla ravno nasprotno, kar je hotel*. Mesto, da bi res znižala cene, je Isto te povišala, tako da bomo plačevali mleko a K 7. Zvišala je nadalje ceni surovim kožam od K 18.— na K 34.—* vsled česar bodo poskočile cen* usntu Itd. Vsi stanovi razumevajo položaj časa ta se s strahom obračajo v bo* dočnost ta skušajo odpomočJ svojem* položaju: le zasebni- uradnik brezskrbno živi, kakor, da se mu najbolj še godi In da se mu v bodočnosti svita še lepše življenje. Delavec se zaveda svojega stan* to čuti potrebo po zboljšanja svojeg* položaja. Ve pa tudi, da Je sam preslab, prešibak, da b? odpomogel svojim težnjam, in je uverjen, da le smo-treno. vzajemno delo ga more dvigniti, da le v organizaciji je rešitev. In zasebni uradnik? On se ne za* veda »voieata stanu, on ne čuti, d* Je uradnik sodelavec svoleaa šefa. is. ne njegov hlapec, suženj, ki naj se zadovolji te z drobtinami, ki padajo od bogato naložene mize njegovega šefa. ; Obenem pa poželjivo gleda na mesto., ki mu pristaja, a nima moči* da bi se dvignil in ga zasedel to tudf se ne poprime pomoči, ki se mu v dosego ciija nudi.. To je žalosten pojav med zasebni* uradništvom in slabo izpričevalo O inteligenci, na katero se marsikdo 1* prerad sklicuje. Pomoč, ki se mu nudi, te ravna organizacija. In ker organizacije n* pojmuje, ne umeva, mu tudi ne mor* koristiti to ga tudi ne more voditi d* uspehov kakor Jih pričakuie. Zakaj? Ker je organiziran le slučajno, ker organizacija obstoja to se zaveda, d* nudi organizacija pravice, da pa nalaga rudi dolžnosti, mu ne gre v glavo. Misli, da je s plačilom članarin* zadostil vsem dolžnostim, kakca- pri automatu, ko se vrže novec, pa se PO kaže čudo, a samo tisto to vedno le isto, dokler se vsebina ne porabi, automat sam pa izrabi in slednjič pokvari. A organizacija ni automat; ona • Je živo drevo, ki potrebuje skrbna vsestranske gojitve. Da pa spoznamo, kako Je treh* gojiti organizacijo, je treba predvsem stanovske zavesti, ki tvori podlago pojmovanju in umevanju organizacije. Ne smemo iskati v društvu samo svow jih osebnih koristi in pravic, ki jih od društva zahtevamo. Ena od prvih Jn glavnih dolžnosti je prihajanje na se« Stanke, zborovanja Itd., s katerimi s« nam nudi prilika, da se porazgovort-mo o svojem položaju, o svojih težnjah, storimo sklepe in damo odboru smernico za njih Izpeljavo. Nadalje -naj ne mislimo, da je samo odbor društvo, da le odbor je dolžan delatt, Ne! Vsak posamezni član te dolža« delati po svojih močeh, zmožnosttH ta razpolaganju prostega časa. Vsf za enega In eden za vse! VzdremJte se. dokler je še časi Gojite med sabo stanovsko zavest, strnite se v močno falango in nastopite pot resnega dela! (Z besedami poziva se strinjamo, želeli bi pa, da se začne zasebno uradništvo bolj za-, nlmati za socJjalizem to za naloge organizacije. Zakaj te razredno zave* den delavec to razumen v soclializ-mu more biti res dober član. Op. ur.) Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*. m«v. 84. M A? Rli. SitAB & Novice. «-* Jurli Ledebour, soustanovitelj nemške sociiaine demokracije, le slavil svojo 70-letaico. Z Viljemom Liebknechtom se !e zrasel v sodni dvorani in bi! le med prvtati. ki so nastopali proti vojskam in proti zatiranju malih narodov. Vedno je stal polurno v boju za proletariat. Na mnogaja letal — Utrjevanje Šibenika. Italijani izgrajujejo Šibenik v trdnjavo in naj ■ trdnejše oporišče italijanskega gospodova ob Adriji. — Stara Srbija brez zdravnikov. Ministrstvo za narodno zdravstvo objavila seznam zdravnikov, iz ka ierega je razvidno, da sta v Belgra-du 102 zdravnika, dočira v Stari Srbiji in Macedoniji ni niti enega. — Marijonetno gledališče se je otvorilov Zagrebu. Svoje predstave ima v »Glasbenem zavodu«. — Pokvarjena koruza. Banatska trgovska zbornica javila, da je v beč kereškem okrju okoli 15.000 vagonov pokvariene koruze, ki se bo porabila za izdelovanje špirita, — Gradnja motornih čolnov v Osiek«. Tehnično podjetje motornih plugov V Osjeku je zgradilo nov motorni čoln lastnega sestava. Podjetje namerava zgraditi še večje število takih čolnov, ki bodo služili javnemu prometu na naših rekah. — Kako se danes toserlra. »Mariborski delavec« ima v svoji sobotni številki inserat: Vitezi! Lepota, mtejigenca in plemenitost srca so moii zakladi, toda moja mlada prekipevajoča duša vene v samoti, kakor cvetka brez soinca. Hrepenim po vitezu. ki me s poliubom vzbudi v novo življenje, a viteza ni. Pomlad raz • vrinia svoj pisani cvet in moia ljubezen čaka dopisov pod »Maiska cvetka« na upravo »Mariborskega delavca«. Trgovina z vitezi in zaklad! cvete ... — Kinematograf! na Dunaju. Na Dunaju je 176 kinematografov; v njih je mesta za 58.690 oseb. Prebivalstvo izda dnevno za zabave v kinematografih okoli 442.207 K. Lepa vsota! — Marija Beatrlce Bourboajska. »Berliner Tageblatts iavIJa iz Rima. da so aretirali prinoezinio Marijo Be-atrice Bourbonisko. ko Je hotela uti- hotaoiti čez meio nekaj starih itali Janških slik. * T Skoda oo nemirih v Essenu. bkoda, ki so jo v Essenu povzročile neorganizirane tolpe, 2naša po površni cenitvi naimanj 10 milijonov mark. — Prebrana na Francoskem Je zelo slaba. Ker mora Francija uvažati velike množine živil, raste dra Zinia vsak dan. Delavstvo zahteva, da se .živila takol zopet racionirajo hi da se uvede strogo nadzorstvo nad cenami. — Samomor. Legacljski tajnik ukrajinskega poslaništva na Dunaju. Mihael de BilenkiJ, si le vzel Življenje, baje vsled poneva/ienia desetih milijonov kron v tuli valuti, ki Hh le oreiel v nakazilo. — Panlslamsko elbacie proti zavezniški politiki. Sulejman El Baru -ni, vodia muslimanov v Afriki, ki se le v Libiii boril proti Italiji, le poslal v sporazumu z afriškimi musliman-SKimi Docflavar}! ententnim velesi-lam memorandum, kjer opozarja po- Š?aSV„SkopVri,ov."e2» »™*» S- Protestira proti prenosu turške prestolice v AnatollJo in da ostane sultan v Carigradu samo v svoiem svoistvu kot kalif, ker muslimani nikakor ne bodo dopuščali kakršenkoli vnliv s strani tulih oblasti na imenovanje kalifa, katero ne od-visi niti od turške narodnosti, niti od parlamenta, temveč le od skupnosti vseh muslimanov. Protestira nadalle proti zasedbi vseh yečiih turških mest po zavezniških četah in odo zaria. da zagrešena politika entente napram Turčiji lahko Izzove oboro-žen odpor Panislama. Dnevne vesti. Strankin zbor v Mariboru. O strankinem zboru v Mariboru je prišla vest sv liste, ki ne odgovarja v celoti resnici. Dopisnemu uradu je poslal cfifočilo nezanesljiv publicist, ki jo ie bistveno pokvaril ali name noma ali pomotoma. Danes priobčujemo resolucije, iz katerih se lasno razvidiio sklepi in nameni zbora. Opravičujejo svo| absolutizem..a Koroščev »Sloveec« ' silno rad govori o bivši absolutistični demokratsko sociialistični vladi.pri tem pa pozabi hvaliti sedanje klerikalno radikalne vlade kot ljudske, ker vlada »s parlamentom« (čeprav brez kvoruma), torej pod »Javno kontro- lo«. Sedanjo vlado imenuje »močno vlado« najbrže vsled tega, ker se ta vlada predvsem bavi z močnatimi cenami in jemo danes po njeni zaslugi kruh po 14 K in ga bomo še menda dražje in ker je odpravila cenejšo moko. Da torej opraviči absolutizem Koroščeve lu Protičeve vlade, piše »Slovenec«: »Vlada hoče delati s parlamentom, v katerem ima (recte: hoče) večina Volitve se morajo za vsako ceno kakor hitro mogoče izvršit. Za to vlada stori prav, ako se po-služi svoječasnega sklepa glede kvoruma (znižanje kvoruma na 100, češ, saj je to bil predlog bivšega ministra za konstituanto, g. dr. Kramerja!) in , omogoči tako parlamentarno delovanje«. — In h koncu daje. »Slovenec« svojemu prenaglenemu hvalisanju »ljudske« Protič-Koroščeve vlade, ki noče vladati absolutistične, temveč samo s parlamentom, nehote ukor s tem. da prav do fezuitsko skuša že v naprej opravičiti njen absolutizem. »Ako pa bi obstrukcija še vedno onemogočila parlamentarno delo, potem ne dvomimo, da bo vlada z vso opravičenostjo izjavila: »Pojdimo na vo litve brez parlamenta, ako jih ne marate s parlamentom!« Gospoda te opozicije, volite!« — G, Korošec! Ali se niste s tem ne samo osmešili, temveč tuefi razkrinkali, da se je šlo pri vsem le za oblast v strankarsko korist? Sedal iziavfiate. da ste tudi za absolutizem, — jasna da ste Že prej vedeli, da je »delo s parlamentom« ie gola pretveza v vašo strankarsko, pa ne ljudsko korist. Ali ni bila tudi prejšnja vlada za volitve brez parlamenta, ki bi se že lahko v tern mesecu vršile?! Kai ste tore! svojo demagoško politiko dosegli, gospod ie kefrikalci? Nič drugega, ka. kor. da ste zavlekli volitve tja do Jeseni! In sedaj sami jezuitsko vpijete po absolutizmu! »Volni dobičkarji bodo plačevali!« Prelell smo; »Večerni List« je ood tem naslovom priobčil članek, {e.-D? svolem naslovu zelo raz-veselB ah kmalu smo spoznali, da te njega kule DoJItičen kanita! za svojo stranico. OovojA o zakonu na vojne dobičke. Kakšen pa Je ta zakon, i tem sicer vsevedni »Večerni List molči. Baje zapade 80% vojnih dobičkov državi. Ko bi vedeli, da ie la zakon res tak. da bo temelito ki uspešne zadel vse voine dobičkarje, bi ne vpraševali, ker pa vsi klerikal • ni Hstl, ki so gotovo o tem boli informirani tako previdno molče o vsem tem. 9» nam stvar zdi precej siun Ijiva... »Slovenčeve modrosti, »Slovenec« titulira našo trditev, da ie zidanie malih hišic in vil dražje, kakor velikih, večstanovanjskih hiš. na zelo neokusen način z neumnostjo in le s tem sam »iz svojih, kot limona izžetih možgan iztisnil ogromno kapllo modrosti«. Našega dvoma o »dobri volil milijonarjev in bank za zidanje stanovanjskih hiš za svoje urade in uslužbence pa v svojem neumnem smešenju — (drugega itak ne razumelo) —• nikakor ni ovrgel s svojim dokazom klerikalec s povzdignjenimi očmi. Crni klerikalec ie plluvai m obpliuvai, klerikalec Je srečen. * Trgovsko zborovanje v Ljubljani. V soboto ie bU v magistralni dvorani ustanovni občni zbor »Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo«. Prišli so tudi zastopniki trgovstva iz Hrvatske in Slavonije. K zvezi le pristopilo 15 gremijev in 14 zadrug. Trgovci so se Dri tem pritoževali glede zadružne trgovine, kon • zumov, ker jih baje vlada preveč podpira in to škoduje poljubnemu dobičkarjema trgovcev. Padale so tudi o tem ostre besede ta izrazilo se ie pohlevno željo, da bi konzumna društva kal kmalu poginila in bodo trgovci v nastavlianiu cen imeli boli proste roke. Sklenilo se le s po močlo vseh trgovskih organizaciji v Jugoslaviji ustanoviti osrednio trgovsko organizacijo za celo državo. —- V nedeljo dopoldne so trgovci zborovali dalle v dvorani »Uniona«. ie več govornikov. Zahte- od.vIade- da delate z vsemi silami na to. da se odpre naši tr govlm pot v svet — po morta. Drugi govornik le udrihal čez vlado, ker bale podpira vse preveč neposedu-Joče sloje, med tem ko posedujoči razred, »ki vendar plačufe ta »vzdržuje« vse, državo in ljudstvo« (!) prezira! Zabavljati seveda se ni pozabilo čez sooifalizem. čeprav bi imel kvečlem pravico zabavljati čeženj socHfdist, ne pa Uudle. ki o socitallzmu sploh poima nimajo. Nam se le čudno zdi, da buržoazijl niti njene lastne vlade več ne ugajalo ... Delavstvo bi menda nalrajše utopil! v žlico vode! Ljubljanski trgovski nastavljene! v mezdnem gibanju. V Mestnem domu ie bil v soboto zvečer shod liub -Uanskih trgovskih nastavltencev. organiziranih v »Zvezi trgovskih na-stavljencev«. Poročevalec K r a 11 le obširno poročal o uspehih stavke tr govskih nastavljencev v Mariboru. Med zborovalci ie prevladovalo razpoloženje za odločno mezdno gibanje. Gremiju predlože v kratkem kolektivno pogodbo. -Shoda se le udeježilo nad 400 oseb. Tajnik strokovne komisije sodr. Tokasi je izjavil. da smejo trgovski nastavljena v vsakem slučaju računati na potno-vseh ostalih strokovnih organizacij in tc zlasti tudi. če pride do stavice. Naj torej za čas mezdnega gibanja nikdo ne potuje v Ljubljano! juridična fakulteta ljubljanske univerze se otvori v četrtek, dne 15. aprila ob 11. uri dopoldne s predavanjem dekana te fakultete prof. dr. Leonida Pitamiea o »pravu in revo ■ luciji«. To predavanje, ki se bo vrsl.o v bivši dežeinozborski zbornici, le lavno. Redna predavanja na juri-dični fakuteti se prične za vse seme stre v ponedeljek, dne 19. aprila. Dr. Smodlakov ustavni načrt. »Slovenec« poroča: »Dr.Smodlaka je izdelal načrt ustave za država m nai bi bil nekak kompromis med strujami, ki zahtevajo strog centrali* zem in med onimi, ki zagovarjajo široko avtonomijo pokrajin. Dr. Smod-laka predlaga, da se vsa država razdeli v dvanaist pokrajin: 1. Podonavska Srbija z glavnim mestom Belgradom. 2, Vojvodina z Klavnim mestom Novim Sadom, 3. Slavonija z glavnim mestom Osiekom, 4. Hrvatska z glavnim mestom Zagrebom. 5. Slovenija z glavnim mestom Ljubljano, 6. Dalmacija (Split), 7. Krajina (Banjaluka). 8. Bosna (Sarajevo), 9. Pomorje (Dubrovnik), 10. Raška (Novi Pazar), 11- Moravska Srbija (Niš). 12. Makedonija (Skop lje). Na zgodovinske meie se dr. Smodiaka ni mnogo oziraL Srbiio ie razdelil na tri pokrajine; od Hrvat-ske ie oddelil Slavonijo. del hrvat-skega Primorja in Like Je odcepu m pridružil Dalmaciji. Bosno Je razkrojil v dva dela. Krajino in Bosno, severozapadni del je da! Dalmaciji, iugozapadni s Hercegovino pa nov! pokrajini Pomor ju, ki obsega tudi Crnogoro in južno Dalmacijo. Slovenila ostane po niegovem načrtu taka kot danes. Na čelu pokrajin stole veliki župani ali bani. Slovenci nai bi dobili kneza Slovenile. Vsaka pokrajina nai ima svol pokrajinski zbor, čigar oblast Je pa zelo omejena. Zdi se nam dobro, da se začne o tem živ-llenjskem vprašanlu Jugoslavije brezstrastno in temeljito razpravljati.« Krščansko socijalni teror v Pollakovi tovarni v Ljubljani. Prejeli smo: Odpuščeni sta bili pred kratkim iz službe dve tovarniški delavki, sodružiei, ki sta pri Pollaku delali že nad 6 let. Med delavstvom se splošno govori, da se namerava odpustiti polagoma še več delavstva iz tovarne, da se ga potem nadomesti s krščansko socijalnim delavstvom, ki se na novo rekrutira jz kmečkih občin. 2e sedaj jih Je več iz bližnjih vasi, ki hodijo po 2 do 3 ure daleč na delo, mestni proletarijat, ki je že prežet socialističnega mišljenja, pa se skuša potom intrig klerikalne JSZ. vreči na cesto. Taka je torej krščansko soc!-jalna ljubezen do bližnjega, da odjedajo poštenemu delavstvu, ki noče trobiti v krščanski kapitalistični rog, kruh! Protestiramo najodloč.' proti takemu terorju in takim umazanim intrigam klerikalne^ organizacije in pozivamo vse pošteno in zavedno delavstvo, da kai takega pod nobenim pogojel ne trpi ta da pokaže svojo delavsko solidarnost napram takim kapitalističnim Intrigam, ki merijo na to, da b: se novo in še nezavedno delavstvo, rekrutirajoče se s kmetov, tem lažje izkoriščalo! K stavki gledališkega osebja. — Vse osoble odpuščeno! Z dnem 1.1. m ie bilo gledališče v Ljubljani definitivno podržavljena Upravnik, g, Lubec !e predložil v Belgradu proračun in le ministrstvo financ dovolilo za obe UubllanskJ: gedalKči mesečne subvencije okoli 122.000 K. S tem m z dohodki predstav se morata gledališči vzdržavati. Pogaianja med unravo In osobletn. ki so se vršila na tej podlagi, so se končala tako. da so vsi člani opere in operete ter vsi uslužbenci opernega gledališča odpuščeni. Prejeli j>o obvestilo di-rektoriia. da ie nadaltao delovanje opernega gledališča vsled stavke onemogočeno, da se zaključuje sezona ta da se pogodbe vseh nastavltencev opernega ta operetnega gledališča razveljavljajo. O tem se Je obvestilo tudi poverjeništvo za uk In bogočastje. Uprava bo skušala otvo- riti čim prele novo sezono ter ie skle nila stopiti v pogajanja s člani, ki bi reflektirali na sodelovanj«. Uboga naša Talija, ubogi pa tudi merodajni faktorji, k} še danes ne morejo spo -znati krute resnice, da se t mesečno plačo do 1000 K ne more več izhaja- ‘ ti, če pa so to spoznali, žalostno, da rešuleto take mezdne spore s tem, da kratkomalo odpuste osobie in zapro slovenski hram umetnosti! Trgovska zveza z Avstrijo. Naša država namerava postaviti trgovsko vez % Avstrijo na drugačno podlago kot so kompenzacijske pogodbe. Zato Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani ne sprejema več vplačil na račun kompenzacijske pogodbe 180'SHS z Avstrijo. Do preklica se sprejema denar ie za zdravila, kerni-kuliig. ogliikovo kislino in elektrotehnični materija!. Stavbna sezija v Ljubljani kar nič ne napreduje, tako da za odpravo stanovanjske bede še za dolgo ni misliti. Zida sc le tupatam malenkost. Južna železnica Je pričela z zgradbo dvonadstropne hiše na Resljevi cesti za S stanovanj, občina bo zidala 3 hiše na Prulah, 3 pritlične se v kratkem dovrše pred prisilno delavnico in zida se hiša tudi v deželni bolnici. V Mostah pa gradi manlšo stavbo tovarnar usnja. Zdi se. da milijonarji še ne mislilo dosti na zidanie hiš! O regulaciii Ljubljanice se pa sploh ne govori la dela na njej le par delavcev. Po strugi bulno raste trava. Dijaški transport na Čehoslo* vaško odide dne 14. aprila ob 4.15 zjutraj z južnega kolodvora. Priklopi se osebnemu vlaku na Dunai. Ukr-čuvanje ie možno že zvečer pred odhodom vlaka za kolege, ki hočejo prenočiti v vagonih. , — Slovarska dijaška zadruga v Pragi. Naša država ie izvozila v času od novembra 1919. do februarja 1920.: 13.000 vagonov žita. 700 vagonov moke, 600 vagonov tnršice, 240 vagonov fižola, 280.000 kg jajc, 200.000 kg mesa, 1000 vagonov ovac in okolu 10.000 svinj. Pri tem seveda niso vštete količine, ki so se fzliho topile. Uklnjenje vojne cenzure. Vojna cenzura se ukine v Jugoslaviji dne 5. maja 1.1. Streljanje korlstuih ptic. Glede tozadevnega poročila z gradu Ool-nifca pripominjamo, da pritožba ni bila od bolnikov, temveč od gotai-ških občanov, ki so se pritožili zoper nekatere bolane študente v zdravilišču. ki pa so sedaj od tam že odšli. Klub dolenjskih vJsokošolccv se je ustanovil dne 6. t. m. v Novem mestu. Dopisi In prispevki se pošiljajo na naslov: »Khib dolenjskih viso-košolcev v Novem mestu«. Neprevidnost z orožjem. V Kranj ski gori se ie zgodil ta-le slučaj: U-čenka v delavskem konsmnnem dru štvu H. K.. Je vzela brovning svojega brata in ga kazala svoji tovarišici F. S. V šali Se pomerila nanio — ker se ie ista bala. Ji ie H. K. zaklicala: »Nič se ne boj. saj je prazen, Poglej! * Odpela Je v dokaz zatvor. V cevi je pa moral bit! Se en naboj. Kajti, ko Je sprožila, le počil strd ln deklica ie padla s prestreljeno glavo na tla in čez tri ure umrla. šef oddelka ministrstva trgovine ln industrije sekcijski svetnik dr. R. Marn ta teden ne sprejema strank, ker le službeno odsoten v Belgradu CebosJovašM Iegljonarfl v Ljub-llanL V soboto popoldne Je iz Trsta dospelo v LJubllano kakih 700 čeho-slovaških legijooariev, vračuločih se Iz daljnega vzhoda v domovino. Sprejem ie bil v Liubliani s stran! oblasti, občinstva in češke kolonije iskren in se Je vršil tudi obhod po mestu z dvema godbama. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo od 14. do 16. t. m. nu bo sprejemala strank. Povišanje takse za notne vizume. Ministrstvo za notranje zadeve je povišalo takso za potne liste in vsakokratne potne vizume na 30 dinarjev (40 krpn). Potni Usti so laliko izstavljeni za določeno dallšo dobo ter so v tem času vellavni za v e č t ja kratka potovanja. Aretiran Je bil Furlan Buttolo Josip, klenar; ker ie pomaga! zasebnici Mariji Nanut zapravljati amerlkan-ske dolarie. Marija Nanut je pred 14 dnevi ukradla znažllcu čevljev An-dreta Kraliu 100 dolarjev (16.000 K), katere je zamenjala za 10.000 K, Ves denar ie zapravila z omenjanim But-tolom, Ostalo JI Je Še 86 K. izročili so oba sodišču. Prideta pred poroto. Iz stranke. Knjižnica »Svobode« Seienburgo- va ulica 6IL Je odprta odslej vsak p on de! Jek, Četrtek ta soboto od 6 do pol 8. ure zvečer. Ako pa je ta praznile, je knjižnica odprta naslednji dan. Prosi se vsakogar, da ta novd razdelitev vpošteva. Miljeni. STAVKA TOBAČNEGA DELAVSTVA. Danes, 18. t, m. ob 8. zjutraj fe pričela solidarna stavka v tobačni tovarni. Stavkajo le kvalificirani delavci, profesllonJsti, kakor ie biio sinoči sklenjeno na shodu v »Mestnem domu«. Pred pričetkom dela so se stavkuloči postavili pred tovarno, Od delavcev profesilonistov Je nastopilo delo le 22 delavcev, klerikalnih podrepnikov. Delavke so vse mirno šle na delo. Po končani kontroli so stavkuloči odšli na shod v Mahrovo šolo. Med delavstvom Je noračen »Slovenčev« pritisk in bav bav s komunisti povzroči! izraze zaničevanja in pomilovanja, STAVKA SODNIH URADNIKOV NA DUNAJU KONČANA, LDU. Dunaj, 12. (DunKU.) Stavkuloči sodni uradniki so danes zopet začel! delati, ker so pri pogajanjih * državnim uradom njihove zahteve bile večinoma sprejete. NEMŠKA NARODNA SKUPŠČINA. LDU. Berlin, 12. Začetkom selo je prebral predsednik Fehrenbach dve brzolavki poslancev UHtzkega ln Hartmamna te Gorenje hlezUe, kateri ma so ententne mislie zabranlle Izvrševanju nluttlh mandatov. Proti temu sta vlažila najostrelšl protest. Državni kanceiar Miiller je izjavil, da bo vlada orotl temu ravnanju šoten te energično nastopila. Dalle je omenil, da so bili dogodki v ruhr-skem okrožfu posledica politike Kap-Dlstov. Naznanil !e skupne izgube državne hrambe, kJ so znašale okoli 500 mož. Glede nastopa Francije le Izjavil: FrancUa Je imela pogum d* se Je smatrala po nas ogroženo, kljub temu da 19.000 mož državne hrambe napram oboroženim zasedbenim armadam v Porenju ne pride v poštev. Svetovnega miru nismo motili ta obtožujemo francosko vlada da Je kršila versaillesko mirovno pogodbo in da ie spravila zvezo narodov ob’ kredit, še preden Je »topila v veljavo, Poudarial Je, da »e !e državna vlada pogajala s pokrajinami radi razpustitve brambe prebivalstva vsled pritiska entente ta ne vsled pritiska strokovnih organizacij, katerih postransko vlado moramo odklanjati. Dvobol Franci!« ta Nemčije mora prenehati. Kapp ali Foch, militarizmu se ne sme dovoliti vrnitev. Končno }• telavil. da gre vojaška akclla v ruhrskem okrožlu h koncu ln s tem, kakor upa. tudi zasedba menske pokrajine. ZA OBNOVITEV TRGOVSKIH ZVEZ Z RUSIJO. LDU. Pariz, 12. Po poročilu Jh>-'danjskega borznega Usta Je ruska gospodarska delegacija Izjavila, da jne more biti več govora o tera, da bi se nevtralcem vrnilo vse, kar jim je zaplenila ruska sovjetska vlada. Ze samo skandinavske reklamacije bi znašale na miliioTtc leron (švedskih namreč). Nevtralne države bodo v tem pogledu najbrže sklenile skupen nastop. V kratkem se snide konferenca delegatov zavezniških in nevtralnih držav in bo sklepala o tern, s kakim! pogoj! se dajo obnov H trgovske zveze z Rusijo. Prvi teh pogojev bo gotovo ta, da se mora ruska sovjetska vlada zavezati, da izvrši vse obveznosti, k! jih je bila prevzela Rusija napram, tujim državam, ŽELEZNIC A RSWA STAVKA V AMERIKI. LDUT New Yotk, L2. (Brezžično.) Stavka ogibaltškega osobja na železnicah se je razširila na New Yorta Ker so vsled tega prizadete najvažnejše železniške proge, Je zelo dvomljivo, al! se bodo mogla živila redno dovažati. Zakasnil se bo nemara tudi odiiod parnikov. Državni urad za pravosodje v Waslitagtonu Je odredu preiskavo. Prireditve. Člani ta članice »Društva zasebnega uredništva Slovenije« se vabita na redni občni zI>or krajevne skupin« Ljubljana, v sredo, dne 14. t. m. ob’ pol 8. uri zvečer v verandi hotela »Union«! Točna udeležba dolžnost! Odbor, k. ——. ... .. ■, mrminnin ■ m u_ Kultura. iyan Albt-rht: Paberki te Rola. 36. snopič »Narodne knjižnice«, ki Jo mim Itako/ Itidi ZB iel®' ifi »U51 po 9 K se dobi v trgovini » ee meni SEVER & KOM P., Ljubije«), WoHova Tilka 12, 483 Jni mvm & KOM?. Huna., Woliov« alf ca Y2, Kupim vsako mnciiaio PijjMtfoiaro »e p. n. obiinalvti. P| ŠIFRER, Sv. PctrA netip It 5j = registre vena zs druga x omelen® zmm® »prejema fitrt*RflH@ VlOftC ^sak delavnik od S. do 13. : m jih obrestuje po čistih grahora In grah se dobi aajeeneje Ib najbolje v m liso vtifto ddo i »e lak oj tptejme Petro cetta tir dofcfo ofeusjjtno kolo, Poizve M V DpIffVi .Nlpftjfi*, Vabilo LjoMiaoa, Weikv& ulica?., it. 12. Rentni davek plača družtvo iz svojega. Obresti se kapifaStefrajo polletno. Večje in stalne vlog« se obrestujejo po dogovoru. PGSOiila daje jBTOjiin zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroitvu ali ustavi vrednostnih papirjev. Menice se esfeomptujejo po banani obrestni meri. 3 Edini, res delavski denarni zavod. S ssss Žensko zdraviliške = toplic« DOBRNA pri Celju — poprej NEUHAUS foei Cilli Abroicrma 17* C siiedno bogata na radiju bi ogljikovi kislini. Jfatomeataje v polnem obi«gu Fsanztnsbad. hvanredni usp«bi pri žen-•kft in 1 Iv {ulit boleznih, *>o)ctBi w«*, ledvta, itobohrvno^ti, revmo« ttau, protina in veeh pojavih e,Inb«*b«ti. Tere-abie naravne ogljikove kop«l>, termalna pHria voda, ieleanatl vrelce,' nu»a2», električne, šolnine *■ ***bs® kopeli, ter kopen v mhm srako Ktuta pnk, smrekovi gozdovi. DWhi izlet). Nika« megleno 1 VojaSha sdrtvillika. godba. 8«sijc M(J‘Okl«b«r> — Prot p« k 1J rtaiimj pl želfitvo In treh članov v nad* gorotvo ter dveb namestnikov. skefea Slovenca, posebno krepko podčrtana seksualnost n. pr..: Kano ie kmetica posodila svo jega moža'Žalik ženi Vera v moč Kolomonovih bukev itd. Citatelia bo zanimala zbirka tndi kot leposlovno delo. kalti pisatelj le znal oživiti sta° re motive z novim čarom; pravljice so enotno zaokrožene, zanimive po vsebini, lahkotne pripovedovane v živi narodni govorici In prepletene s pristnim humoriem. — Cena iično opremljeni kniižici je 4 K, ako se naroči diiektno pri Zvezni tiskarni Dr. 8. Začetek Aifottičaega koaeerta le ločno ob osmih- Slavno občinstvo se najulludneje napr»^ša, da pravočasno janjem dohodi zaklenejo. k. Iz Slovenije. Šmartno ort litJS. (P a š e v a • nje gra Iškega upravnik a n a S1 a i n i.) Škandalozne razmere', ki vladajo prj upravi graŠčl«e Sat-na, presegalo že vse meje potrpežljivosti, O plači delavstva smo le poročali. Tu pa pripomnimo, da 1č med tem časom, ko je bilo naše poročilo obiavliemo v »Napreiu«, povi> Sal «, Piišman delavstvu plače od 8 na 11 K 20 vin. dnevno, kar pa tudi ne odgovarja današnji draginji. Po ie-s leva se še večkrat primerijo slučaji, da ni doveJi denarja za izplači- lo. PTitožuieio se tojfaiii iz oddaljenih vasi, k! so že večkrat zastonj prišli in ničesar dobili. Povedo tndL da že po več n>esecev niso dobili-dragbiiskih doklad za svoie družine. Dobili so samo neka potrdila koliko da imaio dobiti, denarja oa ne. Čudno se nam zdi. da denarja primanjkuje. Sai se Drodaia les. drva. ogli e itd. Družine prizadetih se nahajajo v splošnem pomanjkanju, od logarjev se na zahteva v poletnem čas« l2unia služba. Ozrimo se it malo po drugem gospodarstvu J Jabolka *» repe, Trske za kurjavo so imele tako visoko ceno, da jih revež ai mogel kupiti, zato so :udi po večini segnifc. To vse bi se lahko prodalo ter bilo s tem nižjm slojem, ki se nahajajo ¥ splošnem Domanikanju, precej pdma-gano. Oskrbnik s zagovarja, da ne sme prodati, da knez ne pusti. Ml pa Smo prepričanj, da bi bilo tudi gospodu Windlschgržitzu ljubše, Če bi se to prodalo, kot pa če izve ■ da mu je segjjilo. Delavstvo in uslužbence se šikanira. Svetujemo g, Pušmariu. da nal naiprei sebi da ukor, p«3tem naj se šele po drugih ozira. Povemo pa tudi. če se razmere ne predrugačilo, da ne bomo poročali o tem samo časopisju, temveč 'udi g. Wta-dlschgratzu. mm m mr. Času primerno čtivo kupujte, čltajie, razširjajte BROŠURE? Teaseljna tsačela socHalne desuokra-eije lem? Cena 30 vfn. * IH. SiapStaHsUčiii rsarod. Cena 60 v. IV, Ihtava pfiJ-edalos-a Cena 40 vte. Prmammini soi«3: Narodno vpraSaof© h 8to««s»e?, Cf» ur ro vin, Vojaa ta socijaitaa de«Bokfac0&, Cena 30 vin, V dob? kleri^aitaajg. Cena 40 vin. Prvi malnffe 1918. Cena 1 K, Vltii ii enako volilno jrravicoJ ProC $ , carit o na žlviia, Cena 40 vin, Zvišasiie duhovnjšliMi plač. Cna 10 v. J T«lnosa Š83ansfe€ iokvlzlciie. IIH 111. te IV. svezek. Vsak zvezek po 10 vin. Krsti sv. Vladimlra. Cena K)-vin. Katoliško svetovno nazfaraoie Ita sv«-foodna zoaaost. Cena 70.yin, Strahovi. Cena 30 vin, Cerk v wie odstoittee «K) šiotalna. Cena 30 vin. Razerjive Vil, abora iuffost. ; soc. »lent. sifanke te l M09. Cena ftO vin. Koliko oritiče dfoifeiaoB vooklieairfli? Cen« 20 vfe, < Razpre ve X. rednega fcbora |ngo»l. $oc. dem. strasifee h 11917. Cena 1 K 50 vin. Ste1?. 84 Delavske razgleda«©. 2 vrst L C$m 20 vin. Majniške razglednice. Serife po ! D« • Pripovedni Iti znanstveni »oIsSj Lurška pravljica. Cena 40 vin. Francka h drugo. Spisal Etbla Krf*: stan. Cena 50 vin. Dr, Janez Blelwels in njegova doba,, Cena I K. Primož Trubar i« naša reformacija Cena 50 vin. Pot k socljaližanii. Dr, Oto Bauer. Cena 2 K. Pod spovednim pečatom. 11, del. -Čemi 2 K. Naši zapiski. Nekaj letnikov neveri polnih. Posamezna številka 50 vin.' Pri vseh teh brošurah so ceae viši«' za 30%. Sodrngi, sodružicel Naročajte zgonije knjižice naravnost ali po dopisnici pri uoravi ,>Napre»a«„ Ljub« ilana. Frančiškanska ulica Stev, ti, i nadstropje. ~ Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj nav«** denih brošur. izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec« Tisk ličit, tiskarne * v Ljubljani.