Političen list !Z O« slovenski narod.
Po poŠti p rej c man velja: Za celo leto predplačan 15 ffld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejema« veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta * Slo., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspcdicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat • 12 kr ue se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/s6. uri popoludne.
^tev. IX.
V Ljubljani, Y soboto 14. januarija 1888.
T^etiiili XVI.
Ko je »Fremdenblatt" dne 6. decembra objavil znani vojeviti članek, polnijo časniki svoje predale z raznimi resničnimi in izmišljenimi kombinacijami o vojski in miru. čudna zmes verjetnih in neverjetnih poročil bega poslušne čitatelje. Naravna je torej in opravičena želja, da zvemo iz merodajnih ust pravo sliko mednarodnega položaja. V ogerskem državnem zboru, čegar članom ni treba čakati delegacij, ako hočejo presojevati vnanjo politiko naše države, prebrali ste se dve interpelaciji na vlado o razmerah med Avstrijo iu Rusijo.
Bila sta rohneči Katon Perczel, član zmerne opozicije, in gibčni vodja skrajne levice, Helfj, ki sta stavila vladi kočljiva vprašanja, u 11 i m a t u m na Rusijo. Celo v avstrijski delegaciji ne išče opozicija lavorik v takih vprašanjih, a ogerska levica je vzvišena nad take pomisleke. Helfy s svojo interpelacijo gotovo ni imel drugega namena, kakor da ministerstvo spravi v zadrego. Stvarnega odgovora na svoja vprašanja gotovo ni pričakoval. Še manj diplomatsko je vprašanje g. Perczela. Govoril je, kakor bi gromeli topovi, zvenele sablje, klopotala konjska kopita in žvižgale svinčenke iz pušk-repetirk.
Helfy bi rad vedel, je li vlada vprašala Rusijo, zakaj zbira armado na meji; Perczel je vprašal, ali je vlada pozvala Rusijo, da razoroži. Oba inlerpe-lanta sta torej zahtevala: Ako Rusija ne odgovori, kakor onadva želita, potem ve, kaj jo čaka, ker za interpelantoma stoje — poslanci skrajne levice oger-skega zbora.
Glede bolgarskega vprašanja vpraša Helfy, ali se vlada še drži programa, kateri je odobril rna-djarski narod in ga razvil minister Tisza v seji dne 30. septembra 1886; Perczel pa je odločnejši ter hoče vedeti, bo li vlada zaprečila ruske spletke v Bolgariji.
Konečno vpraša Helfy, more li Avstriji računati na pomoč Nemčije in Italije, ako so brez-
vspešni vsi mirovni dogovori; Perczel pa ne potrebuje nobene pomoči, marveč zahteva, da gremo v Moskvo s spremstvom ali brez spremstva. To je meritorni del imenovanih interpelacij.
Ako površno pregledamo sedanji položaj, smešna se nam morajo zdeti vsa vprašanja glede Bolgarije, Rusije in Nemčije. V Bolgariji imajo odločevati vse signatarne države in ne madjarski kričači. Glede zveze z Nemčijo moramo vedno imeti pred očmi, da ste Avstrija in Nemčija dve neodvisni velesili, in da Avstrija gotovo ni sklenila zveze, ki bi ji nalagala le bremena in dolžnosti. Na Balkanu nima Nemčija nobenih koristi, kakor ne Avstrija v Alzaciji in Lo-reni. Ako pa trojna zveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo garantuje določbe frankobrodskega miru 1871, gotovo je garautovana tudi boroliuska pogodba. In na to se opira doslej avstrijska vnanja politika. Po pogodbi je Avstrija zasela Bosno in Hercegovino brez določenega časa, in v Bolgariji nima nobena vnanja država izključljivega vpliva.
Zato so nepotrebna in neumestna vsa vprašanja o tej stvari. Ko bi n. pr. v angleški zbornici tak čudak stavil enaka vprašanja, smejali bi se mu poslanci; in ko bi vlada izjavila, da ne odgovarja na taka vprašanja, odobravala bi to izjavo vsa zbornica. Drugače seveda je v ogerski zbornici. Tu so nekateri možje kakor otroci, ki razbijejo svoje igra-čice, da vidijo, kaj je notri.
Ako Perczel želi, da odločno zahtevamo, da Rusija razoroži, je ta zahteva v sedanjih razmerah neumnost ali izzivanje. Vse države v Evropi se oborožujejo, tudi naša država ne zaostaja in je storila potrebne korake za obrambo dežele, zato more le neumnost ali pa neukrotljiva želja vojske in strašnih posledic siliti vlado na nevarni pot bojne politike.
če hočejo ogerski skrajni levičarji vojsko, dobro, oborože naj se od pete do glave in naj zdrobe kozaške čete. Ko bi Rusija od nas isto zahtevala, morali bi na čast in korist države zahtevo odločno od-
biti, ker gotovo smo Avstriji bolj udani, nego prijatelji starega Košuta.
Celo „N. Fr. Pr.", ki navadno v zvezde kuje madjarsko politiško zrelost, smeši sedaj madjarske šoviniste ter konča dotični članek: „Rusija zahteva, da se varuje berolinska pogodba. To pravico mora imeti v najširšem pomenu, ki ga dopušča beseda. Avstrija se ji ne bo ustavljala, ker delavski stanovi žele mir, če se more obvarovati s častjo. Javno mnenje v Avstriji in Ogerski se ne sme presojati po interpelacijah, ki bodo morda dramatikom dale povod, da poskušajo načrtati bojevite peteline, ka-koršni so v klasičnih komedijah. Nam se studi tak šovinizem, in ko bi igralka dvornega gledišča po ulicah pela avstrijsko marselaiso, gotovo bi se ne navduševali, marveč se spomnili osode Francije. Prebivalstvo ne zahteva, da grof Kalnoky tira politiko, ki prija domišljiji, a se protivi razumu. Rusija našla bo v bolgarskem vprašanji ono uljudnost, ki se ne strinja z našim stalisčem in je potrebna na korist miru".
i zbor kranjski.
(Trinajsta seja dne 13. januarija.)
(Konec.)
Pri posebni razpravi se sprejmeta §§ 1. in 2. brez premembe. Pri § 3. omenja poslanec Kavčič, da se tretji odstavek premalo ozira na velike občine, ker imajo male občine toliko zastopnikov, kakor velike. V ribniškem okraji bi imele n. pr šestere občine, ki štejejo 4000 duš 6 zastopnikov, štiri občine z 10.000 prebivalci pa samo 4. Torej nasvetuje dostavek, da odpošljejo občine, ki štejejo čez 1000 prebivalcev v zdravstveni zastop poleg župana tudi županstvene člane.
Poslanec Stegnar pa v 4. odstavku popravi neko stilistično pomoto.
Poročevalec dr. Vošnjak pravi, da se za g. Kavčičev predlog v imenu odsekovem ne more izreči,
Bilanca.
(Novoletna humoreska.)
Pred jednim tednom obiskal sem svojega dobrega prijatelja Bregarja, imovitega trgovca.
Sprejel me je radostno. Iz oči mu je kar Sršelo veselje — in sodeč po izpraznjenih steklenicah na mizi, ugledam, da je mojega prijatelja v to židano voljo spravila le božja kapljica.
Objemši me in plesaje krog mene, pojoč „slava!", „živio!" in „salve!" posadi me za mizo, in že je lesketalo pred menoj rujno vince.
Uprši "roki v bok, ustopi se pred me ter se jame srčno smejati.
Čudim se njegovemu obnašanju, in ker mu nisem hotel pokvariti veselega trenotja, popade še mene smeh — a vedel nisem zakaj.
In tako sva se smejala nekoliko časa jeden drugemu v obraz.
„Hehehe . . . ."
„Hahaha____"
„Za Boga te prosim, čemu se neki smeješ?" ogovorim ga konečno.
„A čemu se pa ti?"
„Jaz? Tebi se smejem."
„Nu, to mi je všeč! . .
„Ti si pa danes res znamenito razpoložen."
„To si mislim, a tudi vem zakaj!"
„Si li znabiti zadel srečko ali v loteriji?"
„Ej, kaj še!"
„Kako stavo torej?" »Ne."
„Ali je temu povod kak vesel prigodek v rodbini ____"
„Se vč da."
„Vesel? . . . . He?"
„Tako je, prijatelj."
„Nu, voščim ti ... . Umejem, brat bode imenovan ali je že ravnatelj pri . . . ."
»Se ti meša? Brat ravnateljem ... tri dni po sodnem dnevi!"
„1 saj si vendar rekel, da je rodbinski prigodek . . ."
„Ivaj mora ravno kako osebno povišanje biti ? No, to pa moram povedati svoji soprogi."
In krohotaje odpre duri na hodbo ter kliče:
»Jerica, pojdi sem, in tudi ti Pepček."
Na te besede prikaže se prijateljeva soproga, okrogla mlada gospA, in Pepček, sedemnajstletni sin njen.
j „Veš li, draga moja, kako nas je hotel oberati I prijatelj moj?"
„Nu, gotovo ni mislil kaj hudega", smeje se gospa Bregarjeva, podajaje mi malo svojo roko, kojo sem prijateljsko stisnil.
„Veš kaj, voščil mi je glede brata, da bode imenovan ravnateljem pri ... ."
„No, vse je še možno", odvrne soproga njegova, ter ga nežno ploskne po ramenih.
„Nu, proč z norčevanjem. Dragi prijatelj, povedati ti moram, zakaj smo vsi tako ,zidane' volje."
„V istini sem radoveden."
»Pred vsem poglej natanko našega Pepčka. Kaj vidiš na njem?"
Pokrčim z rameni, nevede, kaj imam na njem pozorovati. Znamenitega na njem ni bilo ničesa.
„Ne smel bi ga sicer hvaliti v oči", nadaljuje prijatelj moj, — »a vendar toliko, kolikor je res. Pepček naš je korenjak. Vlani sem mu izročil svojo prodajalnico popolnem — in ugani, kaka je bila neki bilanca?"
»I kaj pa umejem o tem?"
»Prijatelj,'— izborna! čistega dohodka je celih 1887 goldinarjev a v. v. Za naše malenkostne razmere je navedena svota v istini velikanska!"
ki je to reč tudi pretresal. Od g. Stegnarja sprožena reč pa je le tiskoven pogrešek.
Gosp. deželni predsednik priporoča, da naj se dostavek g. Kavčiča odkloni.
Pri glasovauji obveljd § 3. s pristavkom gosp. Kavčiča in pa popravkom g. Stegnarja.
§§ 4. in 5. sta bila sprejeta brez spremembe.
Pri § 6. omenja poslanec Svetec, da ima deželna vlada pri imenovanji zdravnikov preveč pravice; dežela plačuje, deželna vlada gospoduje. Torej nasvetuje, da naj se v prvem odstavku izpuste besede »dogovorno s političnim oblastvom" in zopet sprejme prvotni vladni načrt.
Deželni predsednik baron Winkler pravi, da se vlada ne bode vtikala v občinske ali deželne pravice, ker spoštuje avtonomijo; ker pa g. Svetec nasvetuje prvotni vladni načrt, strinja se s to spremembo, katero priporoča tudi poročevalec dr. Vošnjak. § 6. se nato sprejme s spremembo, kakor jo je na-svetoval g. Svetee.
§ 7. se potrdi brez ugovora; pri §8. pa omenja poslanec Stegnar, da mora v petem odstavku stati okrožni ne ,,okrajni" zdravnik. Tudi opozoruje, da je v tem paragrafu jako ostra določba, ker se za ranocelnike, ki bodo provizorično ostali, ne določuje nobena pokojnina. Nasvetuje torej, da naj se za-nje določi pokojnina od 25 do 50 odstotkov njihovih plač, kar bi deželnemu zakladu ne prizadevalo dosti stroškov, ker je takih ranocelnikov že jako malo in so vsi že precej v letih.
Baron Apfaltrern priporoča, naj se v petem odstavku izpusti določba glede pokojnine zdravnikov in nasvetuje resolucijo, po kateri naj se vravnajo te pokojnine. Poročevalec nasprotuje nasvetovanima premembama, ki se pri glasovanji tudi odklonite, ter se sprejme § 8. nespremenjen.
§§ 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. so bili sprejeti brez premembe in brez kakega ugovora.
Sprejeti ste bili tudi še naslednji resoluciji:
„1. Deželnemu odboru se naroča, da službeno navodilo za okrožne zdravnike, katero bode po § 13. tega zakona izdal dogovorno z deželno vlado, predloži deželnemu zboru v prihodnji sesiji.
2. Deželnemu odboru se naroča, da za službene pote (§ 12.) podstavi pridobljenih skušenj z ozirom na ležo in razteznost zdravstvenega okoliša, kakor tudi na število in opravila stanovnikov po zaslišanji skladovnih občin, dogovorno z deželno vlado, določi okrožnim zdravnikom primerno odškodnino v povprečnem znesku."
Ravno tako je obveljala od dr. Bleivveisa nasvetovana resolucija.
S tem zakonom je rešena tudi prošnja zdravnikov za sprejem tega zakona.
Pred sklepom seje izročili so bar. Aplaltrern in tovariši naslednjo interpelacijo do slavne deželne vlade:
Kar pazljiva c. kr. deželna vlada gotovo ni prezrla, imajo osepnice v Ljubljani in okolici sedaj že epidemijski značaj, in slučaji te bolezni so se v zadnjih 14 dneh zelo pomnožili.
V interesu vznemirjenih duhov je jako želeti pojasnil, in zato vprašamo visoko c. kr. deželno vlado:
A prijatelj Bregar potrka zadovoljno svojemu sinku Pepčku na rameni.
„Oj! . . . zdaj še le umejem! Nu, izvrstno! Ponosen smeš biti na svojega sina. Le tako naprej
—	in za nekoliko let postal bodeš bogataš."
»Tega se tudi nadejam." Pri obedu govorilo se je samo o Pepčku in njegovih zmožnostih.
Odhajajo čestital sem še jedenkrat svojemu prijatelju ob tako znameniti bilanci.
Včeraj me je vedla pot in opravki zopet mimo Bregarjeve hiše. Umeje se, da nisem zabil pohoditi starega prijatelja.
Ali kako ostrmim, stopivši na prag. Pri oknu stala je soproga Bregarjeva ter jokala; po sobi gori in doli rohnel je moj prijatelj, in v kotu čepel je lik polita kura — Pepček.
»Kaj se je pripetilo?" vprašam nekoliko se obotavljajoč.
»Oh, le pomislite", obrne se k meni gospA Bregarjeva, — »naš Pepček —"
»Ej, kaj Pepček?" prestriže ji razsrjeni soprog besedo, — ,le reci: naš Jurček! O, ta nesrečnež!
—	k bilanci prištel je tudi letnico!"
A. S.
Kaj je storila v ta namen mestna občina, da omeji daljno razširjenje epidemije?
Navzoči zdravstveni poročevalec deželne vlade odgovoril je na to interpelacijo nemudoma, da se jo vse zgodilo, kar je bilo mogoče. Deželna vlada je mestnemu magistratu naročila, da ji mora od 8 do 8 dni naznaniti vse obolele. To izkazovanje se je pričelo 20. novembra. Po izkazu prvega tedna jih je za kozami bolnih ležalo 8, drugi teden 9, tretji teden 16, četrti teden 15, peti teden 9, šesti teden 32, sedmi teden 45. Do 10. januarija jih je po teh izkazih za kozami vseh skupaj zbolelo 92, med njimi jih je 28, ki so v bolnišnici. Drugi čin deželne vlade je bil, da so je magistratu naročalo, naj se povsod pridno desinfiscira, in ljudem priporoča, da naj si dado vnovič koze staviti. Dalje je višja šolska oblast šolskim vodstvom razposlala priporočila, da naj se šolskim otrokom in dijakom zopet stavijo koze, magistratu pa je naročila, da naj strogo čuva nad perilom in pericami, ker se bolezen po perilu kaj lahko zatrosi. V zdravstvenem oziru bi bilo po mnenji g. dr. K e es b a ch e rj a nemara prav, da bi se v Ljubljani napravile dve ali tri perilnice, namesto da se perilo daje pericam v okolici, ki ž njim lahko bolezen razneso in raztrosijo. Ker je bolezen v Kozarjah prej razsajala, kakor v Ljubljani, je jako verjetno, da so bile koze iz Kožarjev zanešene v mesto. V okolici so okužene naslednje vasi: Štepana vas, Dobrujne, Šmartno, Moste, Kožarje in Dobrova. Mesto je poskrbelo bolnišnico za silo in v ta namen najelo Zupančičevo hišo. Izmed vojakov sta zbolela samo dva. Misli se tudi na to, da se bode proglasila sedanja bolezen za epidemično.
Po tem odgovoru je gosp. deželni glavar ob V43. uro sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za torek, 17. t. m.
Govor poslanca Pfeiferja
o zdravstvenem zakonu v deželnem zboru dne 13. januarija.
Slavni zbor!
Iz poročila zdravstvenega odseka čujemo glasove, da se po deželi vedno bolj krči število zdravnikov — starejši zdravniki izmrjo, mlajših je malo, ki pa ne marajo zavzemati izpraznjenih mest radi prepičle plače in ker jim za slučaj starosti ali onemoglosti ni zagotovljena mirovina (penzija) — da torej treba v okom priti pomanjkanju zdravnikov po deželi, ter nastaniti zdravnike tam, kjer neizogibna potreba nanaša.
Kakor ne more imeti vsaka vas svoje cerkve, svoje šole, ravno to veljtl glede zdravniške pomoči — tukaj zadostuje, da se zdravnik nastani v primernem središči tako, da je lahko pristopen tudi oddaljenemu bolniku.
S tega stališča mora predstoječi zdravstveni postavi vsak človekoljub prijazen ter pripravljen biti, prinašati potrebne denarne žrtve.
Sedaj plačujemo iz okrajnih blagajnic zdravnikom po deželi 19.600 gld., zanaprej bo treba plačevati 24.300 gld., katerim treba prištevati potne troške v približni svoti 9000 gld., torej 14.000 gld. več nego sedaj, naposled še mirovino (penzijo), katero bo pa dežela plačevala.
Oe tudi dotični izdatni stroški teško obremene nas davkoplačevalce, vendar jih voljno prenašamo, ker služijo najdražjemu človeškemu blagru, neprecenljivemu zdravju — tembolj pa bi se bilo ogibati takih troškov, ki morajo nastati vsled birokratskih naredeb (§§ 3, 4) gotovo ne na korist človeškemu zdravju, pač pa na kvar mošnjičku, ki se utegne prerano posušiti vsled neozdravljive jetike.
Ako ima današnji zakon glavni namen, po deželi odstraniti pomanjkanje zdravnikov, doseglo bi se to lahko s kratko postavo brez obširnih paragrafov.
Meni ne ugaja in ni po mojem okusu, če ustvarja § 3. zdravstvene odbore, če nalaga § 4. posebnemu zdravstvenemu odboru, priskrbovati zdravstvene potrebščine, poročati politični oblasti o zdravstvenih zadevah, ko vendar sedaj plačuje občina v okrajno blagajnico za zdravstvene potrebščine, podaja okrajnemu oblastvu vse potrebne izkaze, podatke, poročila itd. ter opravlja že sedaj vse, kar § 4. zahteva od zdravstvenega odbora.
Ta zdravstveni odbor po mojem mnenji ne bo druzega, nego drag, nepotreben aparat, ki bode pisaril protokole, imel svoje seje, katerih se bodo morali udeleževati po več ur oddaljeni udje, kar bo
prizadejalo mnogo troškov, katere bi kaj lahko prihranili. (Dobro!)
Na eni strani zdravstveni odbor, na drugi strani občina: dve oblasti za zdravstvene zadeve — koliko časa se bo vsaka teh oblastij radovala zlate svobode in avtonomije, tega ne vem, bojim se pa, da bo občina spet ploh vlekla (Veselost!), odločilne besede pa ne imela, kakor se to godi sedaj na primer pri dragem nadzorovanji živinskih sejmov, pri živinski in pasji bolezni itd. Priprostim ljudem se čudno vidi, da pred letom 1880 ni bilo tolikrat na-redbe pasjega kontumaca, kakor sedaj, ko so nastavljeni živinozdravniki; trikrat ali še večkrat v letu se to pripeti, na primer pri krški občini v minolih 12 mesecih štirikrat, kar je konjaču dalo dohodkov 37 gld. 50 kr., potem 62 gld. 28 kr. in 30 gld. — občini pa seveda ni treba znati, kdaj in katere vasi je obhodil konjač — vsaj je avtonomna, zadostuje, da le plačuje.
Ce bolezni ni,
Se pa naredi'.
(Veselost.)	(Koneo prih)
Politični pregled.
v Ljubljani, 14. januarija. Notranje dežele.
Predvčerajšnjim so imeli ogerski ministri posvetovanje, pri kojem so sklenjli več predlogov, nanašajočih se na važna imenovanja.
»Nemzet" razpravlja v svoji predvčerajšnji številki agitacijo Mladoceliov v deželnem zboru ter se čudi, da vlada ostane pri vsem tem mirna. To je političen pregrešek, ki se bo ljuto maščeval o svojem časi.
Vitanje države.
Papež Leon XIII. je sprejel preodčerajšnjim romarje iz južne Italije, ne da bi jih bil nagovoril. — Katoliške gospe brazilijanske pod predsedstvom cesarske princesinje praznovale so slavnost Nj. Svetosti papeža s tem, da so kupile 250 sužnjim prostost. Ta svoj čin so papežu tudi brzojavnim potom naznanile iz Eio-Janeira.
Srbskemn poslancu Novakoviču je izrekla Turčija svojo željo, naj bi srbska vlada kolikor mogoče hitro potrdila nedavno sklenjeno trgovinsko pogodbo. Novakovič je obljubil, da se bo to takoj zgodilo, kakor hitro bo imela njegova vlada manj opraviti z nujnimi notranjimi zadevami.
Zadnji bolgarski vstajni poskus pri Burgasu je imel najbrže večji obseg, kakor to pripovedujejo uradna poročila. Burgas leži ob Črnem morji; med tem mestom in Drenopoljem je daljna pot; tudi leži Burgas na vzhodno-rumeljskem, Drenopol pa na turškem ozemlji. Posredoval je s svojimi vojaki pri tem vstajnem poskusu drenopoljski poglavar, in ker ne sme vsled berolinske pogodbe prestopiti turški poveljnik s svojimi vojaki bolgarske meje, tolmačiti si ne moremo tega protislovja drugače, nego da sta bila ob enem dva vstajna poskusa na raznih krajih. — Knez Ferdinand se je neki izjavil da se je že naveličal vednih diplomatskih bojev in da bo sam zapustil Bolgarijo.
Kako sodijo ruski krogi o sedanjem položaji, pojasnuje nam dopis v »Pol. Corr:": Zadnjih štirinajst dni obrnilo se je mnogo na bolje. Narod prišel je do spoznanja — res nekoliko pozno — da Avstrija in Nemčija nimate prodirajočih namenov in da Eusija nima niti volje niti sredstev za vojsko. Neposredne vojskine nevarnosti tedaj ni, in pri sedanjih razmerah si mora vsakdo le čestitati, ako upa, da se bo ohranil mir za nekaj mesecev.
Nemški prestolonaslednik je odgovoril na novoletno čestitko berolinskih mestnih zastopnikov: Prisrčno se vam zahvaljujem za izraženo sočutje. Kakor se danes počutim, daje mi najboljše upanje. Veselilo bi me, ko bi čul, da vlada isto radostno zaupanje v bodočnost tudi med berolinskimi druž-binskimi krogi.
Francoski radikalci napadajo sedaj predsednika Sadi-Oarnota kot »klerikalnega", očitaje mu, da je ukazal veseposlaniku Lefebvre-u de Behaine-u čestitati papežu ter je tako provzročil — čujte grozno novico! —, da se je klanjala Francija pred stolom sv. Petra. V tem se posebno odlikujeta »Radical" in Židinja »Lanteine". Republikanski list »Patriot" pa se poteza za Carnota, češ, ravno pri tej priložnosti se je izkazal moža velike politiške previdnosti. Privrženci »Lanterne", seveda židje in prostozidarji, •porabilibodo to »Carnotovo izdajo", da ga bodo besno napadli v kamori. — Senat si je izvolil predsednikom Leroyer-a s 171 izmed 201 glasov, podpredsedniki pa Humberta, Magnina, Tesserenca in Pey-rata.
Italijani v Abesiniji utrdujejo svoja stališča ter se pripravljajo na obrambo teh krajev. V Dogaliji gradijo štiri nove trdnjavice. Med tem pa se množe tudi njihovi sovražniki. Pomožni oddelek tributnega kralja goggiamskega, 8000 pešcev in 1500 konjikov, prekoračil je Senafe in bo prišel dne
20 t. m. v Asmaro. Ko je čul neguš, da je v tem oddelku tudi 500 neverskih strelcev iz Kafte, ukazal je, naj se razpuste. ,,Krščansk knez sem", je rekel, „in ne zahtevam, da bi mi v boji pomagali ne-verci."
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane. 12. januarija. (Svečanost v semenišči.) Že od leta 1880, v katerem so bili napravili gg. bogoslovci ob godu milostnega ranj-cega knezoškofa Ivana Žlatousta primerno slavnostno besedo, ni bilo v ljubljanskem bogoslovji nikake večje svečanosti v tem ali drugem oziru. Zavoljo tega je pa bilo pripravljanje in zanimanje za slavnostni večer na čast sv. Očetu Leonu XIII. sedaj tem živahnejše, osobito še zavoljo tega, ker so hoteli pokazati gg. bogoslovci prav pri tej slovesni priliki, kakošen duh mora prevevati mlado srce za vse lepo in blago vnetega bogoslovca. In to, kar so nameravali, kar so z iskreno ljubeznijo že več dni netili v svojih za vero, dom in cesarja navdušenih prsih, pokazali so pri tem slavnostnem večeru v prav sijajni luči. Pisali so s to svečanostjo i sebi i vsem častitim poslušalcem v um in srce neizbrisljivo sve-dočbo, kako lepo se spaja in se mora spajati ljubezen do bogoslovskih ved, ter pravo cerkveno mišljenje z vsostransko naobraženostjo, z vsestranskim napredkom v hiši, „Virtuti et Musis" posvečeni.
Proslavljala se je že Leonova zlata maša, kolikor mogoče sijajno, v raznih društvih in prostorih v prestolnici kranjske dežele. Se ve, da bogoslovci prešinjeni pravega duha, tudi najmanj niso hoteli zaostati v tem oziru za drugimi stanovi našega vernega slovenskega ljudstva.
Da odkrijejo slovenskemu občinstvu, osobito pa vzvišenemu svečeništvu svoja srca, goreča za duhovnega očeta Leona XIII., priredili so v to ime na večer 10. t. m. slavnostno besedo. Nekako radovednim, težkim in koprnečim srcem smo pričakovali ta svečani dan, nadjaje se najlepših sadov, naj-krasnejih cvetic, katere pokladajo navdušeni, za Kristusov prapor pripravljajoči se mladeniči v dar svojemu duhovnemu očetu ob njegovi duhovni — zlati poroki. In ni nas varala prijetna nada. Slavnostni večer gg. bogoslovcev ljubljanskih je očaral nas vse. Že slavnostni prostor — obednica semeniška, danes v nenavadni praznični lepoti — nas je kar iznena-dil. Brezštevilni zeleni nakiti, ter za papeževo svečanost primerni transparenti, krasili so obedične strani in njen obok. V ozadji na lepo ozaljšanem odru pak je stala vzvišena podoba svetega Očeta Leona XIII. Soba je bila z občinstvom kar prenapolnjena; kajti povabljeni so bili razven častite ljubljanske duhovščine tudi duhovniki z dežele in pa gojenci deškega semenišča Alojzijevišča.
Pričela se je slavnost ob Vat)- uri zvečer. Ko vstopijo premilostni knezoškof, zaigrata na glasovir dva gg. bogoslovca krasno ouverturo, kot uvod v nadaljne točke. Kompozicija ta, ne malo umetna, nas je zadovoljila tako, da smo smeli po vsej pravici z najlepšimi upi pričakovati daljnega vsporeda. Druga točka, v vabilu zaznamovana prva, bil je nagovor v latinskem jeziku. — Vse drugo vršilo se je v slovenščini. — Nagovor ta bil je čvrst, krepak ter jedrnat. Nismo zapazili v njem onih puhlih izrazov, s katerimi se tolikrat in tolikrat obsiplje občinstvo pri raznih prilikah. Krepke besede, jedrnati stavki, ter smel vzlet v mislih dičil ga je skozi in skozi. Reči smemo, mojsterski bil je sestavljen. Ni ravno lahko, z malim povedati veliko! Razpravljal je gosp. govornik trojno delovanje sv. Očeta Leona XIII., bogoslovcem vzornika. Slikal je Leona kot višjega duhovnika, višjega pastirja, razsvetljenega ter nezmotljivega učenika (summum sacerdotem pastorem supremum, infallibilem praeconem vaticanum). Ni torej čuda, da je bilo koncem govora veselo odobravanje. Kar očarala pa nas je druga vsporedna točka »Leonova himna" (P. H. Thielen — moški zbor), katero smo strmenjem ter navdušenjem stoje poslušali. Se ve, da čvrstemu petju ni nedostajalo ko-nečne pohvale. Še so nam doneli krepki glasovi po ušesih, kar nas iznenadita gg. bogoslovca s tretjo točko „11 Pirata" (V. Bellini — gosli spremlja klavir). Nismo vedeli, ali naj bi le prisluškavali tej krasni kompoziciji, ali naj bi opazovali g. violinista, s kako spretnostjo izvablja strunam ljubke glasove. Mislim, da govorim iz srca vsemu navzočemu občinstvu, klicoč: izborno, izborno!
Biser, smelo trdim, vekovit biser, v slavnostnem venčku pak je stvarjala četrta točka: »Slavnostni govor". Takih govorov se pač ne čuje veliko ! Vzorna ponaša, prijeten glas, kratki ter jedrnati stavki, delali so ves govor, rekel bi, živ izraz govornikovega uma ter njegovega srca. Snov govoru bila je: a) pa-peštvo v obče, b) delovanje Leonovo, osobito ono, katero se razprostira na bogoslovske študije, in ono, s katerim se proslavlja slovanski rod. V prvem oddelku je nam kazal g. govornik vplivno moč papeštva na vse človeštvo, ter njega pospešujočo silo k občni ljudski blaginji, omiki in oliki. Živo nam je slikal g. govornik, kako so bili papeži, ali če bolj abstraktno govorim, sv. cerkev probuditelji raznih sedanjih vseučilišč, kako so se ravno pod blažilnim krilom sv. cerkve gojile vede in znanosti, slikarstvo in stavbarstvo.
V drugem delu pa se nam je slikal Leon XIII. kot ljubitelj za duhovski stan pripravljajoče se mladine, kot gojitelj prave vzorne vede krščanske ter kot ljubitelj po širni zemlji razprostrtega rodu slovanskega. — Svoj govor, okrašen tu in tam z različnimi besedami in reki povzetimi iz sv. pisma, končal je gosp. govornik nekako tako-le: Leon XIII. nam je in nam bode vselej vzor. Ž njim se hočemo veseliti, ž njim se boriti. Živeti hočemo ž njim, umreti hočemo ž njim. Pri teh besedah zaorilo je burno odobravanje.	(Konec prih.)
Iz Zagreba, 10. januarija. (Gundulieeva slavnost.) Evo Vam dopis iz hrvatske prestolnice! Pisal sem ga v nadi, da Vam bode dobro došel.
Dne 8. t. m. praznovala se je tu tristoletnica slavnega hrvatskega pesnika, Ivana Frajina Guuduliča. Kdo pa je bil ta Gundulič?
Ivan Frajin Gundulič (Franjo zval se mu je oče, zato „Frajin"), rodil se je leta 1588 v slovanskih Atenah, v slavnem Dubrovniku. O njem se dalje prav za prav ne ve druzega, kakor da je bil svoj čas rektorom republiki Dubrovniški. Zares je čudno, da o življenji tega pesnika ne vemo nič druzega. Seveda se mnogo piše in govori o njem, a to je vse temno in nejasno; više manj ti ljudje uganjujejo. Marsikaj bi se seveda dalo posneti iz njegovih del. — Njegovo najznamenitejše delo je pač epopeja njegova ,,Osman". Ne spuščam se v daljno razpravo, temveč rečem samo to, da mi je vrlo žal, da je ta epopeja tako malo razširjena med nami Slovenci. Vsak slovenski umnik naj bi si ga preskrbel. (Priporočam zadnje izdanje prof. Broževo.) Gundulič znamenit ni samo za svoje rojake, temveč tudi za nas „Planince".
Mnogo je pisal ta pesnik; on je uzoren. Pesni so mu z malo izjemo vse religijozne; jezik v njih čist in naroden. Toliko torej o njem. Kaj pa s svečanostjo ? Kakor sem že rekel, prirejen je bil velik koncert v slavo pesniku in to v ,,Sokolovem domu". Občinstva bilo je, da se je vse trlo. Videl si svečenika in uradnika; videl si književnika in častnika. V največji meri bilo je zastopano dijaštvo. Komaj smo čakali pričetka. Kar stopi na oder g. Mile Starčevic, ter nam s krepkimi besedami govori „proslov". (,,Živio!" ,,Slava!") Za njim stopi ponosno na oder dijaški zbor in zapoje ,,himno Gun-dulicu". Za tem smo čuli hrvatske tamburaše. Slava jim! Krasno so igrali in „živio"-klici bili so burni. Še se pelo in igralo; potem bil je sijajni ples na največje veselje mladeži. Mi pa, kar nas je treznejših bilo, odšli smo proti domu zadovoljni. Gospoda slovenska: v slogi je spas!
Dnevne novice.
(Iz Celovca) dobili smo žalostno vest: Malo je upanja, a vendar še vedno upamo, da nam Bog ohrani našega prvoboritelja E i n s p i e I e r j a, ker si brez njega skoro misliti ne moremo slovenske Koroške; zato ga vsem rodoljubom iskreno priporočamo v molitev. Naši brezsrčni nasprotniki že teško čakajo Andrejeve smrti; štirikrat so že raznesli pe mestu vest: Einspieler je umrl; bila je do sedaj hvala Bogu vselej prezgodnja!
(Osepnice v Ljubljani.) Iz zdravniških krogov: Vsakemu je še dobro v spominu, kako stroge naredbe je lani izdajala vlada, oziroma mestni magistrat, da bi se preprečila nevarnost kolere. Tem bolj čudna se nam je dozdevala nekaka nedoslednost, ko razsaja sedaj v okolici in Ljubljani strašna bolezen — osepnice. Eazkužuje se po starem kopitu; nerazkuženo perilo daje se pericam brez na-
voda, kako naj se razkužuje. Zastavnica, kjer se zastavlja obleka in stvari vsake baže, je odprta, ako-ravno je epedemija v mestu itd. — Dostavek vredništva: Izpustili smo ostale ostre besede, ker so nam došle »post festum". Kakor ravnokar izvemo, je mestni magistrat včeraj ukazal zapreti znani zavod v špitalskih ulicah. Dalje je magistrat odpovedal »kolesarjem" za epidemijske bolezni namenjeno dvorano v Trnovem in jo bo v kratkem pripravil za kozave bolnike; postrežbo bodo prevzele hčere krščanske ljubezni.
(Mesarska zadruga v Ljubljani) ustanovila se je včeraj; navzočih je bilo mnogo mesarjev ljubljanskih in iz okolice, kateri prodajajo v Ljubljani meso. Začasni predsednik zadruge, g. Fr. Štrukelj, pozdravil je zborovalce z daljšim govorom, v katerem je razlagal pravila mesarske zadruge in jih opominjal, naj se ne branijo postavnih določeb, nego naj izpolnujejo določila obrtne postave, ki bodo konečno mesarskim obrtnikom na veliko korist. Dalje naznani, da bode v prihodnje v prvi vrsti odločevala zadruga glede mesarske obrti in le nji gre v prvi vrsti odločiti, kdo je sposoben izvrševati mesarsko obrt. Član zadruge mesarske mora po postavi biti vsak mesar, ki v ljubljanski klavnici kolje ali pa prodaja meso brez ozira na to, ali stanuje v Ljubljani ali v okolici. Veliki mesarji, kateri koljejo veliko klavno živino, imajo plačati vpisnine po 10 gl., manjši mesarji pa po 6 gld. Učenci, kateri se morajo načelništvu naznaniti, imajo učiti se najmanj tri leta, plačati pa brez ozira sprejemnine 5 gold., oprostnine pa 10 gold. in morajo prestati pred načelnikom zadruge preskušnjo. Pomočniki plačevali bodo v bolniško blagajnico od vsakega goldinarja po dva krajcarja, gospodarji pa po jeden krajcar. Načelnik g. Š t r u k e 1 j se potem zahvali za začasno kot voditelju izročeno mu čast, pozove zborovalce, naj volijo novi odbor, ob enem izjavljajoč, da mesto načelnika nadalje več ne prevzame. Dosedanji podpredsednik g. Franc S 1 o v š a, naglaša velike zasluge g. S t r u k e 1 j a za ustanovo zadruge ter predlaga, da se enoglasno izvoli načelnikom zadruge mesarske g. Franc Štrukelj; čemur vsi zboro-valci enoglasno pritrdijo. Namestnikom je bil izvoljen gosp. Franc S 1 o v š a ; odborniki gg.: Ivan Kopač, Jarnej O e r n e, Janez čer ne in Josip R i c h t e r ; namestniki gg. Ivan Počivalnik, Josip S t r e h a r, Fr. K u n s t e 1 in J. A h 1 i n ; kot obrtna gospodarja gg. Josip črne in L. S 1 o v š a ; v nadzorovalni odbor: K. Počivalnik in Franc Dolenc; v razsodni odbor v smislu pravil pa gg.: Franc Štrukelj (načelnik), Franc S 1 o v š a (namestnik), Janez Kopač, Jern. črne, Janez črne, Janez Richter in Janez Počivalnik. Zbor pomočnikov skliče se prihodnje dni. Tako je vendar pravilno ustanovljena mesarska zadruga v Ljubljani.
(Upokojenih vojaških dostojanstvenikov) ima Gradec prav lepo število. Nič manj nego 4 feld-cajgmajstri počivajo ondi na svojih lavorikah; feld-maršallajtenantov je 25, ki vživajo ondi »sad vročine, ran in žeje"; generalmajorjev pa 47. Upokojenih polkovnikov število znaša 94, ostalih gospodov častnikov pa — legijon ! — VMariboru živi v po-koji jeden feldmaršallajtenant in jeden generalmajor, v Cel j i pa jeden feldmaršallajtenant ter dva gene-ralmajorja. Kakor vidite, tudi črna vojska se bo lahko za silo z generali preskrbela, če bo ravno treba!
(V Brežicah) izvoljen je bil županom 10. t. m. mnogoletni član ondašnjega občinskega zastopa g. Josip Gros, posestnik v Brežicah.
(Umrl) je grof Karol Josip G1 e i s p a c h, stric sedanjega predsednika graškemu deželnemu sodišču, grofa Ivana Gleispacha, bivši prvi deželni glavar na Štajerskem, 12. t. m. popoludne. Rajnki je bil c. kr. kamornik, tajni sovetnik in član go-spodske zbornice državnega zbora.
(Razpisana) je služba učitelja na jednorazred-nici na Polici; plače 400 gld., doklade 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 1. februarija.
(Živinski potni listi in zvedensko ogledovanje živali.) Občine smejo v smislu ministerskega ukaza z dne 22. julija 1882 št. 17.677 za živinske potne liste, oziroma dotične tiskovine le po 2 kr. odškodnine terjati. Ker pa mnogo občin s tem iz raznih vzrokov ni moglo stroškov za izdelovanje teh listov poravnati, zato so prosile, da bi se jim dovolilo takso 5 ali 10 kr. pobirati. Vsled teh prošenj je deželni zbor sklenil zakon o vpeljavi občinske takse za zvedensko ogledovanje vsake živali, predno sa
izda za njo živinski potni list. Ta zakon dobil je Najvišje potrjenje in je razglašen v deželnem zakoniku št. 9, izdanem dne 19. junija 1885. — Na podlagi tega zakona z dne 26. marca 18S5 in pa zakona od 3. decembra 1S68 dež. zak. št. 17 smejo občinski odbori skleniti, da so sme razun 2 kr. odškodnine za živinski potni list še taksa od 1 do 8 kr. za zvedensko ogledovanje živine pobirati. Ogledovanje živine pa se mora izročiti navadnim strokovnjakom, ker grč le za to, da se pri navadnih zdravstvenih razmerah domačih živali izreče, da je živina, za odpeljavo določena, sploh zdrava ter da v njenem stajališči ni nobene nalezljive živinske bolezni. Postava toraj ne terja, da bi zvedensko ogledovanje živali morali zvrševati živinozdravniki, temveč ona se spolnuje tudi takrat, če to zvršujejo navadni strokovnjaki, katerih je gotovo v vsaki občini reč. Občinski odbori torej lahko pooblaste za zvedensko ogledovanje živine in izdajo živinskih potnih listov domače strokovnjake, ki imajo svoje gospodarstvo in jim je kot živinorejcem na tem ležeče, da je promet z živino neomejen in da je živina v občini brez kužnih bolezni.
Telegrami.
Belgrad, 18. januarija. Ministerski predsednik Grrui6 imenovan jo generalom.
Petrograd, 14. januarija. Pri novoletnem vsprejemu diplomatskega kora pogovarjal so je car dlje časa s Sckweinitz-em.
Berolin, 14. januarija. Pruski deželni zbor je bil otvorjen. Prestolni govor naznanja vrsto postavnih načrtov glede notranje preosnove, ne omenja pa zunanjega položaja.
Listnica opravništva.
G. L. N. v V: Oprosrite, nekaj dni bilo nemogoče: Zdaj vse prav.
G. F. P. v K: Družimo si ruke za vero sveto in mili rod slovenski. Vaše dovtipno pero storilo bode vredništvu veliko uslugo. Le poprimite se; svet bode strmel.
G. Ii. H. na C: Srečna pomota! Celo leto boste čitali »Slovenca" za te novce, pa še „ranjšček" ostane.
G. M. B. na T: Je vse vzela preteklost in nič ne preostaja !
G. G. V. na S: Ni tako. Vse za bodočnost.
G. J. K. na S: Prav. Za pol leta imate ne dobrem.
G. J. K. v M: Da, vse za 1. 88, a ostane še ravno toliko za preteklost.
G. J. A. B: Vpisali 5 gold. nazaj, drugo naprej.
G. Lj. H. v C: Vaša sočutna ocena nam je v veliko tešilo. Delujte za resnico in pravico neprestrašeno isto tako i u Vas! Vse prav, tudi za lansko leto. Na zdar!
UimarM ko:
12. januarija. Anton Selan, hišni posestnik, 67 let, sv. Petra cesta št. 8. — Alfonz Kurnp, dijak, 17 let, Hrenove ulice št. 6. Variola.
Tremenwko sporočilo.
» čas	Stanje	g u
•-——----Veter Vreme j3 1
0na70Viirnn zrakomora toplomera	£w
opazovanja , T mm po Cclziju	g g
;7. u. zjut.l 740-89 i —11-2	si. zap. megla
13.2. n. poj). 740 88 —;i"4	si. jzap. jasno 0'00
|9. u.zvec.| 742-94 | — 5 0	si. zap. „
jjiic i o. /jjuu iij megia, lvje, cez aan m po no jasno. Srednja temperatura 5 0" C , za 8 3° nad normalom.
l>nnajKka borza.
(Telegraflčno poročilo.) 14. januarija.
. (s 16 »'o davka) „ 16% „ prosta . . .
Papirna renta o "/o po 100 g] Sreberna „ 5% „ 100 ,, 41o avstr. zlata renta, davka Pap'rna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ....
London.............126
Srebro ............. —
Francoski napoleond.......... 10
Cesarski cekini .......... 5
Nemške maike ..........62
78 80 110 93 867 268
gl. 05 „ 20
25 90
5 kr.
03 97 27'
r^Ta^naiiilo.
Podpisana si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je otvorila z dnem 1. januarija
gostilno
v novi hiši društva katoliških rokodelsk h pomočnikov, v Poljskih ulicah
Potruditi se hočem, da bodem častitim gostom postregla z dobro pijačo in okusnimi jedili po najnižjih cenah.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
(2)	Marija Lcii^ai'.
Pravo garantirane
voščene sveče
in
voščesie zavitke
priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovccm po najnižji ceni	(5)
Oroslav I >olenec9
svečar v Ljubljani.
Ustanovljena leta 1847.
.'Hrata 12l»ei°l9
Izdelovalca oljnatih harv, firnežcv, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
IBLiJ sab. Eb B.g^tt Hffl sa,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vso v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižjo cone.
Posebno priporočilno za prokupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbuchsen) v domačem lanonom oljnatom iirnoži najlineje naribane in boljše nogo vso to vrsto v prodajalnah.	(12)
Ccniko mi zahtovanje. '<88y
Anton Obreza,
Tovarna za jolti
J. J. NAGLAS-A
liti Jj HIB KB> H jš sa. is 9
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, Mšiee in gostiliii-earske oprave
j>o najniJijili eensili.	(5)
Črnilniki gratis in f ranico. "TJBg
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Ključarwk« ulico štev. 3,
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in febru-arija t. 1.: Divane Cglej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Modrece na peresih (Federmadratzen) po lO gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klecalniki in cerkveni stoli.
Za dobro in pošteno delo so jamči. Naročila z dežele in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela so točno in najceneje izvršujejo.
Ceniki s podobami zastonj in f ranico na zahtevan je.	(11)
Jjjj^kj lEfja [j 1 ndj 1« m
človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah;
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem:
zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
^varovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
a)	proti škodam, katero napravijo požar ali strela, parne ali pliuove eksplozije, ali se narodu z gašenjem, podiranjem in izpraznjenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah;
b)	proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih;
c)	proti škodam, ki jih napravi toča na poljskih pridelkih;
d)	proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in jo suhem.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a so bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične.
Zastopstva družbe: V Budimpešti, Wienergasse 3 in Sehiffgasse 2; v Gradci, Albrechtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Sehiff" ; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., llohenstaufengasso 10.
V vseli mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo {onudbene pole ter prospekto zastonj in vsprejoinajo zavarovanja.
©lavni zastop v ]LgnM|ani, Šelenlmrgove ulice štev. S, pri
JOSIPU PRO&ECTC-U.	(D
Posebna v deželi razširjena bolezen je slabo prebavljanje. §
Sedanja kuhinja in sedanji način našega živenja sta vzrok tej nadlogi, ki nas napade nenadoma. Nektero ljudi mučijo bolečine v prsih, na straneh, včasih tudi v hrbtu; čutijo se medle in zaspano, imajo slab okus v ustih, posebno zjutraj; nabira se jim po zobeh nekak lepljiv sluz; tek jim jo slab, v želodci leži jim kakor velika teža in včasih čutijo v želodični votlini nedoločeno oslabljenje, kojega tudi nc odstrani zavživanjc jedil. Oči se jim vdero, roke in noge postanejo jim mrzle in vlažne; nekaj časa potem dobijo kašelj, začetkoma suh, v nekterih mesecih pa v zvezi s zelenkastim i mečkom; dotičnik jo vedno truden in spanje mu skoraj no dajo počitka; potem postane nervozen, občutljiv in slaba volje ter ga napadejo slabe slutnjo; ako hitro vstane, zvrti so mu ter so mu zdi', da se mu suče cela glava; črevesa se mu zamaši, koža njegova jo včasih suha in vroča, kri postane gosta in zastaja, belina v očeh orumeni; voda grd pomaloma od bolnika, jo temne barve, in ako stoji dlje časa, ostane na dnu goščava; dostikrat so mu riga in pri tem dobi v usta sladek ali pa kisel okus, in mnogokrat mu srco pri tem močno vtriplje; vid njegov oslabi, črno so mu dela pred očmi in navdaja ga čut onemoglosti in veliko slabosti. Vsa ta znamenja so menjavajo, in splošno se računa, da nadleguje ta bolezen skoraj tretjino prebivalstva to deželo veni ali drugi obliki. Vsled „Shiiker-ekstrakta" pa zavro jedi v želodcu tako, da dobi bolno telo hrane in da so zopet povrne prejšnjo zdravje. Učinek toga zdravila je v resnici čudovit. Milijoni in milijoni steklenic so žo rozprodani in izvanredno jo število spričeval, ki dokazujejo zdravilno moč tega loka. Stotino bolezni raznih imen izvirajo iz neprcbavljivosti; toda čo je to slednjo zlo odstranjeno, zgube so tudi vsa druga, ker ta so v istini le znamenja pravcato bolezni. Zdravilo je „Sh;ikor okstrakt". Spričevala tisočerih, ki pohvalno govore o njegovih zdravilnih lastnostih, dokazujejo to v izobilji. Ta izvrstni lek so dobi v vsaki lekarni.
Osebe, ki trpe vsled zaprtja, potrebujejo „Seigelove čistilne krogljice" ,Seig;clo-ve čistilno kroglice" ozdravijo zaprtje, zabranijo mrzlico in
v zvozi s Shiiker-ekstraktom.
__	_____in prehlajenja, oproščajo bolečino
v glavi in zaduše rumenicp. Kdor jih jo enkrat poskusil, opustil jih ne bo nikdar več. Vplivajo polagoma in no pro-vzročujejo nikakoršnih bolečin. — Cene: I steklenica „Shaker-ekstrakta" gld. 125, I škatljica „Seigelovili čistilnih krogljic" 50 kr.
Lastnik ,.Shaker-ekstrakta" in „Seigelovih krogljic" Limited London 35 Faringdan Road E. C.
„ »B -	Hm i « «» ,
(B)
Na prodaj jih Ima In razpošilja Jan. Nep. Harna, lekarnar „Zum goldenen Lihven" v Kreinžiru na Mo-
ravskem; dobivajo so tudi v večini lekarn v Avstriji.

avstro-francoska družba za zavarovanje $ avstro-francoska družba za zavarovanje proti življenja in rent.	$ elementarnim škodam in nezgodam.
Ravnateljstvo:
Imoviiia družbe:
9 milijonov gld. avstr. velj. S 2 milijona gld. avstr. velj.
J2D »»»»»E Sssa zzsarT&^s^M-samJg«