Stev. 268
Jm
Peitntna platana v gotoirtit*,
V Ljubljani, sobota, 26. novembra 1921.
Leto L
(zhaia vsak de* lavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
» celo leto K 144 — *» pol leta K 72*—
BradnlJtve bi upraroBtn • C»
Sitarjevi ulici ite*. 0 — Teltfu uredništva štev. 58 — csb uprnnlštvt štev, 3111
CENE PO POŠTI:
ta četrt leta K 36*— «a en mesec K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K1©*- DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA SO VIN.
Hali s sramota!
Karlovec, 24. nov. 1921. u *Novi Čas« z dne 23, t. m. prinaša no-iiti« 80 Podjetniki v Zenici v Bosni, Sar Zi3 n.aredbo o redu in radu, podalj-, zakonito določeni 8 urni delavnik na
dnevno delo. To pa nikakor ni Prvi m najbolj kričeči slučaj te vrste.
..Tu v Karlovcu so gospodarji večjih Podjetij takoj po uveljavljenju naredbe o -. , 111 radu podaljšali delavni čas na 12, nrf”i!* Ce^° ^ ur dnevno, in to brez vsake skodnine za nadosemurno delo. Pri tem ta se posebno odlikovala I. hrv. itlL:a na Jj?® ■°ok Račič ter istotam uslužbeni du-oisfc* žid Rubenstein. Ta dva sta takoj novem letu začela postavljati naredbo #bJttnem delavniku na glavo ter brez-trn o kršila tudi kolektivno pogodbo.
Strni- soc' or8’an'zaciia Jugoslovanska ral Da zyeza je v tej stvari interveni-p v na merodajnih mestih, a brez uspeha, p ClPa.ie posegla vmes policija, a to čisto ... *prist karlovških podjetnikov. Razpu-na in razpršila je skupino Jugoslovanske rokovne zveze, češ da ni nič boljša od Orfiunistov. 'Nazadnje je pa celo paktirala s pravimi komunisti ter je dvojico njih zaslišala proti tamkajšnjemu poverjeniku .nosno Predsedniku skupine J. S. Z. in z njuno pomočjo zaplenila večji del arhiva, 151 je nasprotoval komunizmu,
Ta stvar pa še d-nes ni končnovel javno jesena, kajti gospodin policijski nadzornik ^aso Graovac »nima vremena« za to. Najdba o redu in radu in njena uporaba S5mdi do neba!
• > »
Tako naš dopisnik. Mi smo iz v:;sga JJ^jktk^su^	naperjeno
**®»o siasllsfus.
hih ^kvalificirani šef IV. razreda držav-nek	g. Adolf Ribnikar je izvršil
je .lociran čin. Po njegovem predlogu la *?.ln^er Kukovec imenoval člane v de-vsko zbornico na tak način, da moramo F temu v imenu pravice najstrožje pro-
‘estirati.
8k ^zrned 50 članov, ki jih bo štela delav-,a zbornica, je imenoval 26 socialdemokratov in le 5 krščanskih socialcev! Tudi Organizacije je prikrajšal. Ribnikar L storil to iz posebnega sovraštva do kr-^Pske organizacije, ki je danes brez dvo-*aa saj relativno najmočnejša delavska or-8aPizacija na Slovenskem.
,. Ko so se vršila pogajanja med delav-la^ organizacijami za zastopstvo v de-. vsko zbornico, so soc. demokrati tudi te-j-t.zahtevali 26 zastopnikov, naši organi-ciji pa so jih priznavali saj 12—14. Toda 6 °stale strokovne organizacije so se na P zpejših posvetovanjih, na katera social-®Biokrati niso prišli, izjavile, da social-tnokraciji ne pripada 26 mandatov in da •Pada krščanski strokovni organizaciji de n-j toliko mandatov kakor socialnim j^okratom. Na tej seji se je predlagalo:
ostali
naj dobi 17, soc. dem. 17 mandatov,
0	pa naj se razdele med strokovno , ganizacijo zasebnih uradnikov, zvezo goslov. železničarjev in narodno soeial-zvezo. To se je ugotovilo v posebnem otok°]U) ki so ga podpisali zastopniki treh organizacij in zastopništva
K . Medtem je g. Adolf Ribnikar sam se-Ra - 'menile in ga sestavil tako, kakor Priobčuje današnje »Jutro«. u|, i tem pa je omeniti še čledeče: V objavlja g. Ribnikar, da je imeno-Pecm ^ narodnih socialcev in 3 politično opredeljeni. Kar se tiče »politično ne-ip >5etjenih«, nam je znano, da so ti trije Uikg .hekateri drugi zvesti Žerjavovi-Rib-nicj Pristaši, ki bodo v delavski zbor-risti štopali vse prej, samo delavskih ko-
J^ialdemokracija pa ima to žalostno 6kava delavsko organizacijo tako malo la-p:e 0 Prednost, da uživa posebno naklo-Libe !i . sedanje demokratske gospode. sk0 rami» ki si s svojo »Samostojno delav-v	ne	uPai°	še	v	javnost,	potiskajo
Bociim ^ socialdemokrate. Ali se pošteni jih , okrati ne zavedajo sramote, ki stvar ene pri tem? Tocia t0 -'e njihova
in tnZa-?as pa je i&mo' da nas to nasilje u očitna krivica ne bo prav nič oplašila
proti delavstvu sploh, kot orožje, natihoma dano kapitalistom proti delavstvu. Na vcuk način smo glasno revedali svoje mnenje, da se bo ta naredba vsaj mogla zlorabljati proti delavstvu sploh in smo iz vsega početka bili naredbi nasprotni. S tem smo si nakopali najhujše napade policajdemo-kratskega časopisja, ki nam je očitalo rak-tiranje s prevratnimi elementi in veleizdaj-ske namene. Sedaj pa dejstva izpričujejo, kako prav smo imeli tedaj.
Načelnik Jugoslov. kluba dr. Korošec je v narodni skupščini že predložil zahtevo, da se sramotna naredba o redu in radu takoj ukine. Mi to zahtevo temeljem včeraj in danes objavljenih dejstev na’odločneje ponavljamo. Ta naredba nima danes več nobene upravičbe in ako smo sploh :	pravra država, mora nemudoma
izginiti s sveta. Ako pa vlada z odlašanjem ukinjenja dokaže, da nismo pravna država, potem bo moralo delavstvo pač misliti na samoobrambo proti kapitalističnim svojim zatiralcem in izkoriščevalcem. Na kanitula-cijo delavstvo ne misli, o tem naj bodo kapitalisti v vladi in izven nje popolnoma prepričani.
Da pa vlada že izvršuje dr. Žei'javovo grožnjo, da se bo »s klerikalci postopalo kakor s komunisti«, to nam dokazuje preganjanje naših organizacij na Hrvatskem in v Bosni ter najnovejše nasilje, ki ga je izvršil Ribnikar, ko je dal delavsko žarnico za Slovenijo v roke socialdemokratom, medtem ko je večino kandidatov krščanskega de^-^.tva črtal. To im~ svoj pomen. Stvar je za nas jasna. Sprejemamo boj in garantiramo, da se ne umaknemo v tem boju.
v našem boju. Tudi škodovala nam ne bo. Kdor je v današnjih časih od te gospode, ki vlada, preganjan, se mu ni treba bati škode. Pač pa bi bilo za delavsko organizacijo škodljivo, ko bi se ta gospoda vlekla zanjo. Protekcija socialdemokratov pa je posebno očitna v tobačni tovarni, kjer sta imenovani dve delavki: ena krščanskosocialna in ena socialdemokratična — in v kljub temu, da je v tobačni tovarni več ko dve tretjini delavstva v .JSZ.
Mi pribijemo še enkrat: To imenovanje je krivično, krivica se godi veliki večini delavstva. Volitve bodo to dokazale! Tedaj pa bo gospod Ribnikar izginil!
Za izftolianie oalaie.
Belgrad, 26. nov. (Izv.) Včeraj bi se bila morala vršiti od finančnega ministra sklicana ki,»iferenca strokovnjakov v svrho raznih odredb za zboljšanje naše valute. Iz neznanega vzroka pa je finančni minister sejo preklical.
Zaradi eerkuenega
premožen!
10.000 premogarfeo bo delalo le 3 dni v (ednn
Skrten obrat radi pomanjkanja vagonov.
Z včerajšnjim dnem je začela trboveljska premogokopna družba skrčevati obrat. Vzrok temu je pomanjkanje vagonov. Trboveljska premogokopna družba rabi vsaki dan 300 vagonov za odpremo premoga. Zad. mesec pa se je kopičil premog po revirjih družbe tako, da je družba po izjavi ravnateljev primorana skrčiti obrat. Od strani železniških uprav se je pomanjkanje vagonov utemeljevalo z mobilizacijo in demobilizacijo. Sedaj je tudi demobilizacija pri kraju — vagonov pa vedno manj. Včeraj 25. t. m. e bilo do 10. ure dopoldne samo 12 vagonov na razpolago, rabi se jih pa do tistega časa 100—150. Tako je sedaj deponiranega premoga na revirjih nad 500 vagonov.
Zastopnika »Rudarske Zveze-;: in »Jugoslovanske strokovne zveze« sta se pri ravnateljstvu informirala ter dobila obvestilo, če ne bo zadostno vagonov, da se bo delalo samo 3 dni v tednu.
Kaj bo delavstvo ostale tri dni? Pri zadnjih pogajanjih je zastopnik rudarskega glavarstva izjavil, da je ministrstvo za rude in šume dalo nasvet, oziroma nalog, naj se plače trboveljskih rudarjev izena-I čijo s plačo rudarjev v Bosni. Sedaj pa še pomanjkanje vagonov. To je — drug udarec.
Bi ne rekli nič, ako bi bilo pomanjkanje vagonov utemeljeno. Toda če stopiš izven Slovenije malo po Hrvatski, boš videl cele proge praznih vagonov, ki se kvarijo v kolikor še niso dovolj pokvarjeni; tu jih pa manjka.
Pa kaj je tem ljudem slovenska industrij«? Kaj 10.000 premogarjev trboveljske premogokopne družbe? Kaj ostalo prebivalstvo, ki bo prezebalo ter tavalo v brezposelnosti, ker bodo morale vsled te-
Belgrad, 26. nov. (Izvirno.) V včerajšnji seji zakonodajnega odbora se je stavil predlog uprave fondov, da se ima cerkveni denar vlagati odslej izključno le v državno hipotekarno banko. Proti temu predlogu je energično govoril dr. Dulibič, kateremu se je pridružil tudi dr. Žerjav. Vsled tega se je predlog zopet vrnil sekciji.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 26. nov. V prostem prometu notirajo: Italija 1210—1215 (blago); London 1210; Pariz 21 (blago); Praga 322; Dunaj 455 (blago), 295 (denar). — Tendence vseh tujih valut so čvrste.
ANGLIJA DELA MIR.
London, 25. novembra. (Brezžično) >Daily Express« poroča: Angleška vlada bo, ko se konča konferenca v Washingto-nu, začela akcijo za vzpostavitev miru med Grčijo in Turčijo.
KAJ JE ISKAL STINNES V LONDONU?
Pariz, 25. novembra. »Journal« poroča iz Londona: Hugo Stinnes je nocoj odpotoval iz Londona. Govori se, da so se pogajanja, katera je započel, da bi dobil denarnih sredstev, izjalovila. Angleški "fi-' nančnijjd so, predno se česar lotijo, baje zahtevali, da se ukrene vse potrebno, da se zvišajo nemški menični tečaji,
ga marsikatere tovarne ustaviti obrat, ke£ ne bo premoga?
Vse to še ne zadostuje gospodi pri že« lezniški upravi ter pri železniškem ministrstvu.
Merodajni činitelji naj se zganejo, da napravijo v tem oziru red, če ne pa naj javnost sama sodi — in obsodi.
Jugoslovanska strokovna zveza z Rudarsko zvezo je takoj intervenirala po svojem poslancu dr. Gosarju pri železniški upravi, pri železniškem ministrstvu in ministrstvu za rude in šume.
V Belgradu se je te dni zaključila eh« keta o sredstvih za pobijanje draginje. N* enketi sta se v mnenju jasno ločili obe prizadeti skupini: proizvajalci in trgovci n« eni, a konsumenti na drugi strani. Indu« strijci in trgovci so bili proti odredbi z« pobijanje draginje, češ draginja je samo posledica neurejenih gospodarskih razmer, na gospodarske politike in bo minila ol* sebi, kadar vse pride v pravi tir; s prisilnimi odredbami, globami in maksimiranjem cen se pa ne da ničesar doseči, Umevno: Gospodje proizvajalci in trgovci hočejo imeti pri izkoriščanju sedanjih »neurejenih razmere svobodno roko. Uradniki in delavci, ki blago kupujejo in nimajo kje vzeti višjih dohodkov, da bi zadovoljili višje zahteve proizvajalcev in trgovcev, to je, da bi zmagovali vedno večjo draginjo, pa odločno zahtevajo, da vlada izda v njihovo obrambo zakon proti draginji. Enketa je na koncu osvojila stališče, da naj izda zakon proti oderuštvu veljaven za celo državo. Enketa je tudi izdelala načrt za tak zakon, ki ga je ministrstvo za socialno politiko predložilo zakonodajnemu odboru. Kako se načrtu godi tukaj, smo že včeraj poročali.
Boi za ps&licijo.
Pribifevič mora pustiti ministerstvo za po!lc&io. Demokrati bi radi še 2 leti ».vSadaii‘%
Belgrad, 26. nov. (Izvirno.) Danes se je vršila seja demokratskega kluba, na katerem se je razpravljalo o sporu z radikali. Davidovič je referiral, da je imel s Pašičem zelo interesanten razgovor. Pašič ni proti temu, da Pribičevič ostane v vladi, brezpogojno pa zahteva, da mora pustiti ministrstvo za policijo, oziroma notranje zadeve. Demokrati zahtevajo, da se takoj skliče parlament.
Belgrad, 26. nov. (Izv.) Niti demokrati niti radikalci se še niso definitivno odločili, katere osebe bi bilo treba kandidirati na ona ministrska mesta, ki se izpraznijo. Med demokrati je ena struja za
to, da prevzame ministrstvo za policijo kakšen hrvatski demokrat, bodisi Ribar bodisi Lukinič, druga struja pa se zavzema za Timotijeviča, Vojo Marinkoviča ali Veljkoviča.
Belgrad, 26. nov. (Izv.) Dočim so radikali uverjeni, da se bo koalicija le š« malo časa za silo držala in da se bo moralo apelirati na narod, kakor hitro so sprejme proračun in sklene novi volivni zakon, se demokrati krčevito drže vlade, češ da je treba rešiti še veliko važnih vprašanj, tako da bi bilo treba, da sedanji parlament ostane še dve leti skupaj!
SšsopsaS.
Spisal Henrik Conscience —: prevel M. J.
(Konec.)
Ko je nekaj časa najgorecneje molila, je spet vstala in se vrnila k bolnikovi postelji.
Ta pa se je med tem vlegel na stran in se začudeno oziral po sobi, s prstom kažoč na osebe, ki so še pobožno klečale in slabotno ponavljal:
»Kdo je tu?«
»O Bog, on živi, govori, ozdravel bo, I moj ubogi stric, moj dobri oček je vzklika-
1	]a Cecilija, oprijela njegove roke, ki mu jih je nežno in gorko stisnila.
Starček se je mehko nasraehljal in spet znova pogledal klečoče postave.
»Bart je, ki zate moli, ljubi stric,« je dejala Cecilija, »in njegova mati in njegova sestra Vana. Vsi prosijo Boga, da bi te pustil še pri življenju.«
»Bart?« je zamrmral starec, kot da ni čisto dobro razumel, »Bart? Moli? Zame moli?«
»Pridite vsi sem,« je zaklicala deklica, »Bart, mati Ann, ah, Bog, stric ozdravlja; spoznal je svojo nesrečno Cecilijo. Pridite! Pridite!«
Vsi so ostali in se približali postelji.
Starec je dolgo časa vsakega posebej opazoval in zdelo se je, da mu je posebno ljub mladenič, ki je stal tik njega in plakal od veselja. Cez nekaj trenutkov mu je podal izsušeno roko in ga počasi pritegnil k
sebi ter ga na ustnice poljubil — to je bil poljub sprave. Cecilijo je ta dogodek tak« prevzel, da se je skoro opotekla in se morala oprijeti mize, da ne bi omahnila. Nežnost njenega strica je nanjo tako učinkovala, da je trepetala in se bala, da podleže sili čustev. Tudi ostali niso bili nič man| razburjeni; vsi pa so plakali, plakali v veselju in notranji sreči.
Nenadoma je hlastno vstopila Kaet, ki je zaklicala:
»Cecilija, Bart, Vana, pojdite hitro 9 menoj!«
Po teh besedah je stopila k postelji) se začudila zboljšanemu starčevem stanju in dejala:
»Ah, hvala ti Vsemogočin! Mati Ann, ostanite še nekoliko tu, medtem pa bom onim pokazala konec svojega dela. Pridite, hitro, hitro! r.
Ker so bili vsi osupnjeni, je Kaet pri« jela Barta in Cecilijo za roko in jih napol § silo odvedla iz sobe.
Spodaj pred vhodom je bila zbrana množica ljudi. Vsepovsod so govorili raz-ljučeno in z odvratnostjo o zločinskem na« padu, ki ga je izvršil Tis na bolnega stric« Jana in vsi so se veselili, da ga zdaj čaka zasluženo plačilo. Skoz vas so prišli oroi« niki, ki jim je sledilo staro in mlado.
Cecilija in Bart sta stala s Kaet v spodnji sobi, ne da bi vedela, kaki igri bost« prisostvovala. Tedaj pa sta naenkrat začu-la v ozadju stanovanja, kjer so se širili mračni hodniki, šum korakov in žvenket orožia.
tfolitičn! dogodki.
+ Kdo je kriv srbskega vojaškega žakoca. Liberalci in samostojneži so krivi mobilizacije in rekvizicij živine ter vozov. To so ugotovili listi. Pa je prišel »Kmetijski lisk, glasilo ministra Puclja in dejal, da je dr. Korošec kot minister dne 19. avgusta 1919 podpisal naredbo o razširjenju srbskega vojaškega zakona na naše kraje, na cegar temelju so se vršile potem rekvi-zicije itd. Mi pa ugotavljamo sledeče: Dr. Korošec dne 18. avgusta 1919 ni bil minister! Protičevo ministrstvo, v katerem je bil tudi dr. Korošec, je odstopilo že proti koncu julija 1919. Regent je dne 30. julija odstop Protičeve vlade vzel na znanje ter ga seveda tudi potrdil. Nato je demokrat Davidovič sestavil ministrstvo, v katerem je bil slovenski demokrat dr. Kramer, slov. socialni demokrat Tone Kristan in socialna demokrata iz Hrvatske Korač in Bukšek. Dne 18. avgusta je bila prva seja tega ministrstva. Dne 19. avgusta je bila nato podpisana ona naredba. Ljudje naj sami presodijo, kdo jo je podpisal. Sicer pa je menda že vsej javnosti znano, da so mobilizacijo podpisali samostojni v družbi z muslimani,radikali in demokrati. To pribijamo, da ljudstvo ve, kakega orožja se poslužujejo ti ljudje.
-f- Demokratski list o uradništvu. Velik del našega uradništva se krčevito drži demokratov. Ti se jim laskajo, ker jih rabijo za >Stimmvieh«. Kako pa sodijo o njih, o tem nas poduči »Jedinstvo«, organ demokratske stranke v Novem Sadu, ki v svoji včerajšnji številki piše:	»Usoda dr-
žave je v rokah uradnikov. Ako je današnja uprava slaba, ako državna mašina ne deluje pravilno, ako je država v kritično-bolnem stanju, kriva je tega bolest državnih organov, kriva je nesposobnost in nevednost uradnikov.« Uradniki — demokrati, ali ste čuli?
4- Med Angleži in Francozi. V razpravljanju o govoru lorda Curzona izražajo listi svoje začudenje o tonu in vsebini izvajanj angleškega ministra za zunanje posle. »Petit Parisien« piše: Kar je obžalovanja vredno, ni Curzonov poziv k slogi, temveč dejstvo, da angleška politka, odkar je bilo sklenjeno premirje, ni dajala vedno vzgled za tako edinost. »Figaro« in »Journal«: se izprašujeta, kakšno korist bi mogla imeti taka nesporazumljenja in kakšen povod, da se zavlačujejo v večnost. Preveč angleških grobov se nahaja na francoskih tleh, kakor da bi bila potrebna izjava, naj se dva naroda ljubita in razumevata, a ne odtujujeta. »Morning Poste pravi, da je go-lorda Curzona obžalovanja vreden. Ker jamstveni trosporazum ni stopil v veljavo, nima noben razsoden Anglež povoda nastopati zoper ukrepe, katere je Francija upravičena podvzeti, da se zavaruje pred grozotami iz leta 1914.
JSnevnl dogodki
— 0 okrajnem glavarju Pirkmajerju nam je poslala deželna vlada obširno pojasnilo, v katerem navaja, da so vci napadi proti glavarju Pirkmajerju v Ptuju brez vsake podlage. Dolgega dr. l.;a ne moremo priobčiti, ker bi zavzel preveč prostora. Pa tudi interesirani nismo na tej stvari, ki je le posledica znane ptujske afere. Namestništvo s podpisom g. Ivana Hribarja ugotavlja, da je g. dr. Pirkmajer v vseh ozirih nedolžen — in to je za nas dovolj.
— Cenilna komisija za dohodnino v Mariboru. V ponedeljek 28. novembra ob 9. uri dopoldne se vrši prva seja cenilne komisije za dohodnino za cenilni okraj Maribor mesto. Zasedanja bodo bržkone trajala več dni in se bo razpravljalo o prizivih za leto 1920 in priredba dohodnine za leto 1921. Seja se vrši pri davčnem
Ko sta oba s strahom in začudenjem prisluškovala, in se je Kaet zmagoslavno smehljala, sta vstopila v sobo dva orožnika, ki sta mu sledila še dva in med njimi
—	zasovraženi Tis, z rokami, zvezanimi na hrbtu, z glavo sklonjeno k tlom, bled, osramočen, drhteč, strt.
Cecilija je skrila obraz v dlani, kriknila in se obrnila v steno, da bi ne videla strašenga prizora; Bart pa je kot začaran strmel v to grozno skupino, ki je šla mimo njega.
^Glejte,« je vzkliknila beračica, »tako kaznuje Bog zlo in včasih si zbere za svoje orodje tudi kako ubogo, zapuščeno ženico.«
In ko so se orožniki s Tisom bližali vratom, je zaklicala:
>Hinavski zločinec! Morilec! Pojdi in čakaj pravične božje kazni že tu in na onem svetu!«
Tisa so orožniki odvedli iz hiše. Ko so ga zagledali kmetje in kmetice, so zagnali tako maščevalen krik, da je ujetnik še nižje sklonil glavo in s trepetom pričakoval svojega zadnjega trenotka. Bd je bled kot mrlič, lasje so mu bili zmršeni, obleka za-mazrma in strgana... roke tu in tam okrvavljene. Tako močno se je bil ranil in izmučil, ko se je skušal osvoboditi. Vse to je kmete tako razljutilo, da bi padli po njem, če ne bi segli orožniki po orožju, da so obvarovali uklenjenca.
Ljudje so sicer opustili misel na maščevanje, pač pa so sledili orožnikom notri
v vas in obsipavali zločinca s psovkami in preklinjanjem, dokler ga niso izgubili iz vidika, ko je stopal z orožniki po cesti v mesto.
Minilo je deset let. Samostanski dvorec se je spremenil v obširno poslopje. V hlevu so trije konji in dve kravi, po dvorišču in vrtu tekajo hlapci in dekle in spev dela se oglaša od jutra do večera. Okna so zeleno pobarvana, stene prenovljene in pobeljene in vse priča o sreči in blagostanju.
Kadar sije solnce sedi na klopici pred hišo kot zemlja star možiček, ki se mu roke tresejo; poleg njega sedi stara mamica in šiva. Starček se igra z dvema otrokoma, fantkom in deklico in ju uči varščine, ki je vir bogastva. Ta dva otroka sta otroka njegove nečakinje Cecilije, Bart je njihov oče in ona stara mamica je mati Ann.
Stari stric je Bartu mnogo posodil.. sevedu visoke obresti. No, pa starček je nad vse srečen in zadovoljen. Seveda, da včasi pogodmja in se malo pojezi nad posli in podobno, a Bart in Cecilija mu pustita besedo. In tako so vsi srečni.
Kaet, uboga vdova, pa stanuje na hribčku. Njeni otroci so že odrastli in marljivo delajo. Bart ji pomaga, in kot vse kaže, bo še bogata posestnica.
Vana pa je žena grajskega vrtnarja. Živi med cvetlicami in vse jo časti in spo-| stuje. Tudi ona je srečna. In Tis? Tis sedi v ječi in čaka dne, ko se bo Vsemogočnemu poljubilo poklicati ga pred svoj sodni stol.
okrajnem oblastvu v Mariboru, soba št. 15. Predsednik cenilne komisije je finančni svetnik dr. K. Novotny. Člani komisije so: izvoljeni Beranič J., čevljarski mojster, Se* pec M., trgovec, Gloser J., stavbenik, Berdajs V., trgovec, dr. Pipuš R., odvet-nik, in inž. Dračar O. Imenovani: Gulda F,-trgovec, Hojnik J., kroj. pomočnik, Laufer J., železničar, Kelc J. ,kroj. mojster, Roglič J„ trgovec, in Reher A., davčni nadupra-vitelj.
— Prelep v Zagorju. Ko sta šla Vinko Vrdel in Andrej Križane v Zagorju domov, je pritekel za njima France Slap, ju zmerjal ter potegnil nož in večkrat obrezal Vrdela in Križanca, ki sta bila precej poškodovana. Tudi Slap se je urezal z nožem na desnico.
— Tatvine. Posestniku Urbanu Bohincu v Muravi je bila ukradena steklenica, napolnjena s sadjevcem, v vrednosti 1420 kron. — Več sena je bilo ukradenega Francetu Ušlakarju z Brega pri F --dvoru. — Ročni voziček, vreden 1000 kron, je bil ukraden Josipu Hojharju v Št. Vidu nad Ljubljano.
— Napad pri Zakavarjn. Posestnik Andrej Kuhar je šel čez Šentjursko goro domov. Blizu Zakule ga je napadel 55 letni posestnik Ignacij Slatnar iz Sv. Ambroža, ki ga je udaril dvakrat s palico po roki in po hrbtu.
— Roparji napadli banko. Iz Krakova 25. novembra. Sinoči so rapadli razbojniki banko »Hermes«. Ubili so lastnika in dva nameščenca in težko ranili dve drugi osebi, ki sta bili slučajno navzočni. Banditi so uplenili kakih 1000 dolarjev in večje zneske drugih inozemskih valut. Doslej jih še niso mogli izslediti.
— Železniška nesreča. Dne 24. t. m. popoldne okrog 13. ure je na postaji Šo-pronj-Kovesd iz Avstrije prihajajoči tovorni vlak zavozil v tovorni vlak, ki je stal na postaji Nesrečo i povzročile napačno postavljene premika.nice. Lokomotiva se je prevrnila, en tovorni voz je bil razbit, štiri pa težko poškodovani. Ranjen ni bil nihče.
— Ustrelil se je v Zagrebu glavni nadzornik osrednje zadruge Hrv. kmetske zveze Valko Kovačič. V smrt ga je gnala živčna bolezen.
£jubljanski dogodki.
lj Velik .Miklavžev večer priredi v »Unionu« v nedeljo, dne 4. decembra ob %7. uro zvečer Sentpeterski Orel v Ljubljani. Že lanska njegova nad vse lepo uspela prireditev nam jamči za najsijajnejši uspeh. Letošnja pa bo, kakor se poroča, lansko v vseh ozirih nadkriiila. Zato ta večer vsi v >Uniond — Darovi, dobro zaviti in z natančnim naslovom opremljeni, se sprejemajo najkasneje v soboto, dne 3. decembra popoldne v prostorih Šent-peterske Prosvete.
' lj Rokodelski dom. V ponedeljek, dne 28. t. m. bo predaval v dvorani Rokodelske doma profesor dr. Valentu Rožico splošno važni, zlasti pa za obrtirke naravnost potrebni zadevi. Pričetek predavanja točno ob 8. uri zvečer.
lj Bivši minister v Ljubljani. V Ljubljano je dospel minister n. r. dr. Velizar Jankovič radi komisionelne oddaje glavnih zalog tobaka, ki se vrši te dni.
lj Resnica o možu s papriko. Prejeli smo: Z ozirom na notico, objavljeno v Vašem cenjenem listu »Novi Čas« z dne 24. novembra 1921, pod naslovom »Mož s pa-
priko in deček«, dovoljujem si Vam zadevo kakor s.edi pojrsniti: Deček je moj sin Domoljub Guštin, star 11 let, stanuje na Selu št. 45 in je učenec I. raz. drž. gimnazije. Ima mesečno (dijaško) izkaznico za električno železnico in se vozi iz Vodmata do glavne pošte in nazaj. Torej je popolnoma izključeno, da bi moj sin, kadar gre v šolo ali iz šole, sploh po meslu koga izzival ali nadlegoval. — Dne 23. nov. 1921 je moja soproga nujno rabila poper ter je zrto vanredno) naročila dečku, da na potu iz šole ku^i potrebni poper v mestu. Omenjenega dne se je šola končala ob 12. ur*) ko so l.".e že trgovine zaprle, vsled č^sat je deček odšel na trg. Tu povpraša pr1 prodajalcu paprike za poper. Ko pa deček opazi, da mu prodajalec pripravlja pa-priko mesto popra, rra oponni na to, nakar prodajalec meni nič, tebi nič zoluča nL slabega slutečemu dečku precejšno množino paprike v obraz. V kakšnem stanju se je deček nahajal s polnimi očmi ifl grlom paprike, si lahko vsakdo predstavlja. A tudi posledice bi bjle gotovo težke, da niso dobri ljudje dečku takoj pristopil1 na pomoč. — Policija je stvar prijavila sodišču, kjer se bo moral nervozni proda* jalec paprike za sirovo dejanie zagovarjati-Toliko na ljubo pravičnosti in v cbraffibo časti mojega sina. — Anton Guštin, vladnJ kanclist.
lj Kje je telečje meso? Iz krogov ma‘ lih mesarjev ljubljanskih smo prejeli: N® ljubljanskem trgu že cel mesec ni dobiti telečjega mesa. Ljudje se hudujejo na mesarje, ki pa ne morejo nikjer več dobiti telet, ker se vsa izvajajo. Gospod Predo* vic ima na trgu 5 stojnic, znana Vnovčeval* nica, katero imajo mesarji Jesih, Slamsa in Golob ter načelnik gostilničarske zadruge Kavčič, ima pa 3 stojnice. Te stojnice so bile dovoljene za to, da se na njin prodaja telečje meso. Sedaj pa se na n<> beni teh stojnic ne prodaja teletina, pa° pa Predovič in Vnovčevabiica izvažata teleta, ki tako ne pridejo na ljubljanski trg-Ali ni nikogar, ki bi tu napravil red?
lj Zdivjan bik. V četrtek popoldne j® na južnem kolodvoru zdivjal 11!; ki 1® dešei z vlekom. Dvn mo?! je poškodoval več ali manj težko, da so ju morali prepe* ljati v bolnico. Nr.to ie bik divjal po tirp prcli Vodmabi. kjer je podrl tri železni- / čarje. l ahko bi re bila pripetila še večja nesreča. Kje so potem Lika ukrotili, nan> ni znano.
JCaša društva.
d Napovedani sestanek, ki se vrši Jatn pri frančiškanih na porži, bo jutri ob 10- url dopoldne, ne pa ob 4. uri popoldne.
d	in »/Jarjas:. i iireduve »Zabavn^g®
kluba Danice in Zarje« te \r.e odslej v;-a!;o u';'c° . ločno ob pol osmih zvečer na verandi bolela Unio?-— Odbor.	(K)	..
d Shod Pcsehke zveze bo v uedeljo ob pol Petl uri popoldne v Mestnem domu. Vse služkinje 60 vabljene, da se shoda gotovo udeležb.
d Burko »Ulica št. 15« vprizori Ljud* ski oder v nedeljo zvečer v Ljudskem domu. Vstopnice se dobe danes in jutri cel dan v II. nadstr. Ljudskega doma. Ker je povpraševanje po ictih zelo veliko, si j$ nabavite vsi v predprodaji
   -*■
»Novi čas« v vsako hišo!
   , -*
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Vplačana delniška glavn. H 30,009.000.
SLOVENSKE 'BEUKK
Telefon štev. 567. Cek. račun 12.205.
vloge na knjižice in v mtm rečnim. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti »MESTNEMU DOMU44, bančne pos!e najkuiantneje.
i
Jugoslovanski kreditni zavod
Po&tni Cei. rač. št. 11.323 Telefon štev. 5fl.
Marijin irg štev- S.
r. z. z o, z. v LJUBLJANI.
Sprejema iiranilne vloge in vloge na tekoči račun ter |ih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru.
Denarni promet v lanskem letui 128,000.000 kron.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
4
Brzo . nss ov: Jugosio« vanski kredit L ubrana.
Wo!foi*a uBž::a SLI,
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
Čistih brez odb.tVa. Izveniiubljanski vlagate! 1 dobe poitne po ožnice. Izdaja čaka, nakaznice In akreditive na vsa tu- In Inozemska masta. - Dae posojila na vknjižbo, poroStvo, vrednostna papige in na blago, ležaje v javnih s.ladUih. Jamstvena glavn.ca 2 in po! milijona kron.
Zavod ie neposredno pod državnim nadzorstvom.
11 01
12 10
i 7/—v—7/—7r~yn-jn
—7/-3EZT7zr -7/—7/—
Zadružna Gospodarska banka d. d.
L
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).	Telefon	st.	21.
PoMnice: D JAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK.
Ekspozitura: BLED. * Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatlijsko banko d.d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afllljacijaml tez K 50,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valu e in devize, sprejema vloge v tekočem rakunu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. !oteri;e.
zxzJC^CJttCS7r^CLZjr.^r^r-rjczj£zr7i--ir- // -7/ v tt-tt- //	//	//	//
P
-JL-
—/L..
ju*