Knjižnica Mirana Jarca Rozmanova 26 8000 Novo mesto . v 'Y N Forex Commerce d.o.o. Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto 8000 Novo mesto tel/faks: 07/33 72 9 | delovni čas: od pon. do pet. od 8. c ABC Cibic Novo mesto d.o.o. projektiranje, svetovanje, nadzor Novi trg 1, Novo mesto tel.: 07 33 70 320 lesbo. mizarstvo^ volja, net Jože Bogovič, s.p. Izdelava masivnih postelj in posteljnih vložkov , ) |j!|) www.jakopin.si R PUffiS.. MEDNARODNI TRANSPOR v tel: 07/33 46 586, gsm: 041 385 670, fax: 07/33 46 587 7 < "BT MARJAN ŠMALC s.p. ^ ' Jr- 041/671 -461 ,fax:07/33-25-968 I Ar Ae-mail: marjan.smalc@siol.net VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST Elica Križ s.p. Pridobivanje upravne in gradbene dokumentacije Ljubljanska cesta 4, Novo mesto tel.: 07 33 24 851 ^ MEDNARODNI TRANSPORTI Turkova 2, 8000 Novo mesto Tel.: 07 33 21 308 Novo mesto 1 TeL 07 33 22193. Iax: 07 33 70 601 Sil ver ovi trg 1, Novo mesto BTC Ljubljanska 27, Novo mesto ARHITE Novi trg 9,8000 Novo mesto tel.: 07 33 71 520 fac 07 33 71 521 V. gsm041 671 338 HOBI ;to mesto J Gradbeno projektiranje^ D I in inženiring d.o.o. KIJ W ■ ■ Ljubljanska cesta 26, Novo mesto ,tel.: 07 33 77 630, www.gpi.si Mala d.o.o. Olivno olje, Karlovačko pivo Šolska cesta 12, Otočec tel.: 07 30 99 160 AURORA OCEC iBregl, Novo mesto, tei.^7 3323055: I Avtonalant Avto t Glavni trg 20, Novo mesto tel.: 07 39 30 600 C.I>T te h na) I [AAALKOAAI . ......J R Ljubljanska 1, Novo mesto tel.: 39 31 470 ib Investbiro Ulica Mirana Jarca 33, Novo mesto 07 332 81 97 ' Avtogalant izdelava in prodaja izpušnih cevi in katalizatorjev Ob potoku 10, Novo mesto tel.07 3346 111, fax.07 33 46 113 AVTOHIŠA Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto STROJNI TLAKI ESTRIHI LAPROM w¥n¥.laprom.si LAPROM d.o.o., ulica 28. maja 1, Ljubljana I UGODNO, TUDI NA OBROKE! gsm:(mi -772-686 ® zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Pleskarstvo Tomazin d.o.o. Gorenja vas 9a n a • vi -r- 1 • k 8220 Šmarješke Toplice GSM-Ožil (310(3'S ■ ToMciS PRODAJA IN SERVISIRANJE RAČUNALNIŠKE OPREME PRODAJALNA LOČNA, Seidlova 48 Tel.: 07/30 20 190 • www.tomas.si Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Servisno prodajni center n_ nQ „ ^vozil Volksvvagen in Audi Ur O/ I UU MONTAŽA IN POPRAVILO VODOVODNIH INSTALACIJ Jernej Jakše s.p. Bršljin 32, Novo mesto j»sm: 070 875 032 Avtošola Riba Ulica stare pravde 15, Novo mesto tel.: 07 33 26 722 AVTOŠOLA tRIBAt Računovodski servis Jožica Bukovec s.p. Adamičeva ulica 2 tel.: 07 33 79 130 Branko Tratar s.p. projektiranje, posl. f posl posredovanje, nadzor Ul. talcev 2. Novo mesto tel. 07 33 80 900 PROJEKT biro AICO Novo mesto d.o.o. Podbevškova ulica 32 OBRTNA CONA CIKAVA Tel.: 07/ 33 80 610, fax= 07/ 33 80 611 aico.doo@siol.net • umjuj.aico-nm.si Moba vnoba Izdelava posteljnih vložkov Latoflex Stopiče Video produkcija d.o.o. tel.: 07 33 70 210 ■ http://www.studio-vrtinec.si m GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO X i u v o d n i kkazalo Novomeški teater Uroš Lubej V Novem mestu se nekateri očitno šalijo. Iz proračuna so šest let zapored pihnili 100 milijonov tolarjev v javni potniški promet, pri čemer se je sedaj izkazalo, daje izvajalec svoje obveznosti izpolnjeval zgolj 25-odstotno. (Tukaj bi moralo stati nekaj sočnih kletvic, toda ostanimo raje uglajeni.) Vsi so govorili, da so avtobusi prazni, a šest let ni nihče od številnih strokovnjakov naše občinske uprave opozorili župana ali direktorico, da je z izvajanjem koncesije očitno nekaj narobe in da bi bilo potrebno škodljivo pogodbo prekiniti. Hkrati pa je nekaj res narobe tudi z vodenjem in nadzorom. Kot da se nihče od šefov, npr župan in direktorica uprave (sedanja ali pa prejšnja) v šestih letih koncesije nista nikoli vprašala, komu pravzaprav iz občinskega proračuna dajemo ogromne količine denarja. Medtem ko nekateri s težko muko pridejo do subvencije 50 ali 100 tisoč tolarjev, se milijoni trošijo brez resnih analiz in premislekov. Po rezultatih sodeč ni bilo storjeno ničesar niti pred podpisom pogodbe niti po njem, saj je odstotek realizacije prepeljanega števila potnikov ostajal ves čas enak. Občina bo šla sedaj v nov razpis in po hitrem postopku izbrala novega (starega) izvajalca. So bili narejeni elaborati? So bile premišljene vse variante, tudi tista o morebitni ukinitvi MPP? Se spet spuščamo v tvegano igro? To bo potrebno še raziskati, vsekakor pa bo uprava, županstvo in tudi občinski svet pod veliko bolj natančnim pogledom javnosti. Sicer pa novomeška scena spominja na igro otrok v peskovniku. Gledališče. Čigav projekt je to? Kaj si želimo? Kakšne so sploh potrebe slovenskega teatra? Kje vidimo možnost, da ustvarimo nekaj novega? Župan ustanovi profesionalno gledališče iz peska, potem se pa čudijo, da ni interesa, da bi se kdo notri naselil. Čudijo se, da ni prijav, da ne morejo izbirati. Kot da gledališka scena hlepi po gledališču, kot da si samo želijo priti v Novo mesto, kot da samo iščejo možnost lastne provincializacije. A kako slabo se je tu politika povezala s stroko se vidi že iz tega, da v svetu zavoda gledališča NM poleg ekonomistov in pravnikov ni nikogar, ki bi imel kakšne resne zveze s slovensko gledališko sceno. Tudi na občini kot da ni nikogar, ki bi znal privabiti prodorne režiserje, igralce, ki verjetno imajo ambicije, vendar vedo, da jih v zatohlem okolju ne bodo mogli uresničiti. Tu ima pač vsak lokalni krjavelj svoj koncept teatra, poleg tega pa tudi možnost da tudi najbolj uglednega umetnika z dvigom kvazi politične roke odstrani s prizorišča. Le kako je popravljalcem odloka o gledališču v statut uspelo zapisati trditev, da umetniškega vodjo nekega teatra imenuje občinski svet, se pravi politika? Če sta MPP in gledališče poglavji iz zgodovine novomeških neslanosti, potem je proračun za leti 2005 in 2006 Sveto pismo Neumnosti. Realizacija prihodkov zaostaja za 25 odstotkov, realizacija ključnih strateških projektih je okrog 30 odstotkov. Smo dobili kandidata za slovensko gazelo? A to knjigo, ki bi vsakega menedžerja, ki bi jo podpisal, stala kariere za vse večne čase, so podprli ne le župan in občinska uprava, ampak celoten zbor novomeške politike vključno s Koncilijo, Štuparjevo, Kekom, Macedonijem, Muhičem, Zupanom, Vrhovnikovo (omenjam najbolj glasne in najbolj izpostavljene). Skupaj so bili opozicija, pozicija, tisti vmes in romski svetnik. Pa čeprav nadzorni odbor iz leta v leto ugotavlja, da so proračuni nerealni, neanalitični in da nam delajo škodo! Zgolj en glas (Sašo Stojanovič, LDS) je bil proti, pa še ta je takrat dobil besedo edino v Parku, saj mu je župan v trenutku sprejemanja proračuna grobo odvzel besedo. Odgovor je prišel leto kasneje. Pred našimi očmi se dogaja teater in ne v Domu kulture. Slogan stare in očitno tudi večine nove politične garde za naslednje volitve bi lahko bil: »Res da bomo naredili nekaj neumnosti, toda potem se bomo vsaj čudili! Volite nas zaradi tega, ker smo se sposobni čuditi.« p.p sprehodi se po svojem parku 6 DOLENJSKA 8-11 Šaljivci meseca Raztrgani rebalans Pogovor z županom MPP: mestni potniški propad Nevarnost nad mestnimi glavami II Adijo občina, adijo Patriot? Restavracija Breg: možnost oživitve? Gače čakajo na mraz Gledališče NM: Težavna pot do direktorja ČRNA PACKA Inštalacija pred VVindischarjem 11 FOTOŠTORIJE 12 PROSTOR Šlo bo na bolje, slabše pač ne gre... 13 KLOP'CA Novomeška kultura na prelomnici 14 Visoko šolstvo na Dolenjskem 15 KOLUMNA Popačeni odsevi Brega I116 Življenje škoduje vašemu zdravju 17 INTERVJU Marjan Bauer, odgovorni urednik Slovenskih novic 18 FOTOPUB Andrej Križ, StreetFashion 20 ČETRTA DIMENZIJA Tajno izročilo neverjetnega znanja 21 MIKROSKOP Matjaž Brulc 22 KOMENTAR Nazaj v enoumje in podložnost 23 KULTUM 24 PORTRET Jaka Berger 26 PREŠA 28 TLAČENKA 29 PX 30 STRIP 31 POTLAČ 32 I H Naslednja številka revije pdrk izide v sredo, 18. januarja 2006. park: kolofon regionalni mesečnik številka 2, letnik 9,14. december 2005 ISSN 1408-7189 Kontakti: Park Glavni trg 6,8000 Novo mesto tel: 07 393 08 12/m-tel: 031 626 326 e-mail: park@park-on.net web: www.parkon.net Naročila, distribucija: 07 393 08 12 Trženje: Matjaž H. Grum m-tel: 040 935 038 matjaz.grum@zalozba-goga.si odgovorni urednik: Uroš Lubej uredništvo: Boris Blaič, Rasto Božič, Marijan Dovič, Sandra Hrovat Grum, Iztok Kovačič, Aleksej Metelko, Borut Peterlin, Boštjan Pucelj, Mitja Simič, Damir Skenderovič, Bariča Smole, Damijan Šinigoj, Jure Švent, Marko Vide naslovnica: Iztok Kovačič lektorica: Nina Štampohar prelom: Hg filmi: Grafika Novo mesto d.o.o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1000 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU! Naročnina se plačuje za obdob* od naročila do konca tekočega letnika (jufcj 2006) Prekinitev natočila je možna s pisnim preklicem in sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobja (1 juli| 2006) Naročniki imajo 10% popust, študentje in djaki 20%. Naročnina za tuiino znaša 35 EUR z letalsko dostavo 40 EUR Spletna rešitev: ■sprehodi se po svojem parku Popačeni odsevi Brega, Kolumna Marijana Doviča, november 2005 V svojem imenu in v imenu strokovnega kolegija Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto, vam v zvezi z zapisi v zadnji številki Parka posredujem naslednja pojasnila. Prenova hiš na novomeškem Bregu se ni začela s hišo št. 10, pa se z njo tudi ne bo končala. Že površnemu in ne preveč zlonamernemu opazovalcu je to lahko takoj jasno, zato se ob tej priložnosti ne mislim ukvarjati z njimi. S hišo št. 10, nekdaj Fišerjevo hišo, je bilo v zadnjem desetletju ali še nekoliko več precej zapletov, menjav lastništva, projektov, ki jih niti ni bilo mogoče realizirati, porušenja hiše in nekajletne praznine, ki je zijala na robu skalnega pomola, do pozidave nove stavbe. Ob tem se stališča in usmeritve zavoda v ničemer niso menjale. Začeta gradnja je bila precej pred zadnjo spremembo lastništva legalizirana na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja zavoda, vendar se tedanji lastnik ni odločil za popravilo oblike strehe v L obliko z izstopajočo fičaro in lomljenim gankom, ampak se je po zaključku medsosedskega spora odločil hišo prodati. Nova lastnika sta se še pred nakupom na zavodu pozanimala o potrebnih predelavah, jih s projektantom ustrezno projektno razrešila in pridobila gradbeno dovoljenje Upravne enote Novo mesto. Danilo Breščak, vodja območne enote Novo mesto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Grmski kralji (O novomeškem ZVKD) Prispevek bralca v rubriki »p.p. sprehodi se po svojem Parku«, november 2005 V pismu vašega bralca Aljoše Vrbetiča, napisanega v skrajno žaljivem tonu, mrgoli neresnic, zavestnih zavajanj, prikrojenih razlag uradnih dokumentov in laži. Bolj kot komentarja in odgovora je vredno tožbe pri pristojnem sodišču. Kljub vsemu nekaj pojasnil. ZVKDS je s svojimi območnimi enotami državni javni zavod, registriran v skladu z Zakonom o zavodih. Ustanovljen je za izvajanje javne službe varstva nepremične kulturne dediščine v Sloveniji, OE Novo mesto torej za Dolenjske in Belo krajino ter občino Brežice. V skladu z zakonodajo zagotavlja država skozi proračun in prek ministrstva za kulturo pogoje za delo, kar pomeni delovne prostore, sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje, plače zaposlenih ter splošne in programske materialne stroške. Naloga javne službe in zaposlenih v njej pa je, da v skladu z zakonodajo izvaja naloge s področja varstva dediščine. Do oktobra leta 1994 smo imeli v najemu mansardne prostore v 2. podstrešju ZZZS na Prešernovem trgu in v Narodnem domu, kjer je v nemogočih pogojih delovala tudi restavratorska dejavnost. Ko se je pokazala možnost najema prostorov v gradu Grm, se je to zgodilo s podporo takratnega ministra in z ustrezno definiranimi pogoji v najemni pogodbi. Investiranje v objekt in njegovo okolico je bilo usklajeno med lastniki, MK in MO NM, in je potekalo v skladu z za to potrebnimi dovoljenji in soglasji. Ker restavratorska delavnica in razstavišče v pritličju še nista v celoti opremljena, smo odlašali z zahtevo po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Pridobivanje je v teku in pričakujemo, da bodo do sredine decembra izpolnjeni tudi vsi pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja. V konkretnih pogovorih o prodaji gradu Grm Zavod ni bil neposredno udeležen, vemo pa, da potencialna kupca uveljavljata vse dosedanje vložke v sanacijo gradu, kar bo v prodajni ceni ustrezno upoštevano. Kot komentar k problematizirani gradnji »hotela Vrbetič« na prostoru nekdanje vrtnarije na območju gradu Grm vam pošiljamo v objavo tekst odgovornega konservatorja Mitje Simiča, ki smo ga s št. NM-106/96-MS dne 19.7.2005 naslovili na MO Novo mesto, saj je v njem povzeto bistvo te problematike.V arhivu zavoda oz. v dosjeju objekta je podkrepljeno z vrsto dokumentov, ki so seveda v smislu Zakona o dostopu informacij javnega značaja, dostopne. Med njimi je tudi zadnji dopis Ministrstva za okolje in prostor št. 35001-91/2005/IAO z dne 2.11.2005, katerega vsebine pa avtor pisma v svojem tekstu javnosti ni predstavil. Danilo Breščak, vodja območne enote Novo mesto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Dodatek: Iz dopisa OE ZVKD Novo mesto Mestni občini Novo mesto z dne 19. 7. 2005. Zadeva: Mnenje k adaptaciji in spremembi namembnosti za turistične apartmaje na območju gradu Grm (investitor g. Branko Vrbetič). »Z dopisom št. 350-06-344/2004-1901 z dne 12.7.2005 ste nas pozvali, da na osnovi spremenjene zakonodaje in novih strokovnih podlag ugotovimo, ali so v primerjavi z našimi dosedanjimi mnenji “mogoče drugačne opredelitve do pobude za gradbene posege na obravnavanih gradbenih parcelah in objektih, ki bi zagotovile parcialno obravnavo na območju varovanja kulturne dediščine ločeno od fizičnega in/ali pravnega območja predvidenega ureditvenega načrta oz. lokacijskega načrta.” Na Vašo pobudo lahko odgovorimo, da nova zakonodaja in nove strokovne zasnove ne spreminjajo nekaterih osnovnih dejstev v tem prostoru, kot so: - območje gradu Grm predstavlja edinstveno kulturno in prostorsko kakovost v Mestni občini Novo mesto (dalje MO), katerega nadaljnje urejanje je pomembno za kakovosten razvoj mesta, za kar je prvenstveno odgovorna MO; - grad Grm je edini ohranjeni grad v mestu, park ob njem pa je prav tako edini grajski park v mestu, zato je potreba po strokovno pretehtani revitalizaciji toliko večja; - območje gradu Grm je spomeniška celota, ki zahteva celovito obravnavo; - za območje je potrebna pravilna družbeno ekonomska in kulturna valorizacija ter iz nje izhajajoč program celovite revitalizacije in prenove, ki omogoča tudi ustrezno funkcionalnost območja kot celote in v povezavi s sosednjimi območji znotraj mesta; - pri urejanju je treba upoštevati historično in prostorsko pogojevano hierarhijo objektov in prostorov (grad je hierarhično nadrejena enota parku, park vrtnarjevi hiši itd.). Vnašanje novih dejavnosti na širše območje gradu Grm in preveritev ustreznosti obstoječih dejavnosti je ena osnovnih nalog, ki bi jih moral reševati Ureditveni načrt za območje gradu Grm. Odgovorni predstavniki MO so takšen dokument obljubljali že pred desetimi let, vendar se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Maja leta 2002 je MO celo sprejela Progam priprave ureditvenega načrta grad Grm v Novem mestu (Ur. I. RS št. 47/2002) ter tudi izbrala izdelovalca. Vendar pa MO iz nam neznanih razlogov ni nikoli podpisala pogodbe z izdelovalcem, na katero je vezan celoten program priprave, tako da je vse skupaj ostalo zgolj mrtva črka na papirju. Območje gradu Grm je zelo občutljivo tako zaradi nerazrešenih lastniških vprašanj kot zaradi vsebinskih, prostorskih in funkcionalnih zagat, ki imajo svoje korenine v širitvi takratne tovarne IMV v 70. letih 20. stoletja. Z odprodajo območja ob vrtnarjevi hiši g. Vrbetiču leta 1994 pa je dobršen del nekdanjega parka z vrtnarijo ostal brez dostopa in povezave z ostalimi parkovnimi površinami. Menimo, da nerešeno vprašanje lastništva gradu (kjer se kot interesent spet pojavlja MO) ne sme biti razlog, da se MO izogiba aktu, ki bi strateško opredelil vlogo tega območja v mestnem prostoru in hkrati tudi jasno postavil merila in pogoje za njegovo nadaljnje urejanje. Skrčevanje problema zgolj na odnos “varstvena stroka proti investitorju” predstavlja veliko poenostavljanje problema in sprenevedanje s strani MO, ki v tem primeru ni izpolnila svojih obveznosti. Namen kulturnovarstvenene službe ni bil nikoli onemogočiti investitorja, ampak zgolj doseči jasen, celovit, vsebinsko in funkcionalno pretehtan prostorski akt prenove, ki bi dostojno vrnil grad Grm z njegovim območjem v sodobno življenje mesta. Zal ostaja v teh prizadevanjih naša služba osamljena. Menimo, da je iz zgoraj napisanega dovolj jasno razvidno, zakaj strokovna služba za varstvo kulturne dediščine ne more pristati na parcialno ločevanje funkcije pomožnih objektov vrtnarije od preostalega grajskega kompleksa. Sočasno pa razumemo tudi nejevoljo investitorja, ki je že deset let blokiran v svojih prizadevanjih, da s svojo lastnino kaj ukrene. Če ima MO dejansko namen odkupiti odprte površine ob gradu Grm (pismo o nameri, ki sta ga podpisala bivša ministrica in župan), potem bi veljalo razmisliti tudi o možnosti odkupa zemljišč, katerih lastnik je Branko Vrbetič (ob upoštevanju njegovega vložka v obnovo stare vrtnarjeve hiše). Podpisnika: Mitja Simič, univ. dipl. inž. kraj. arh. (konservatorski svetovalec), Danilo Breščak, univ. dipl. arheolog (Vodja območne enote). V vednost: Prof. mag. Vladimir Braco Mušič, Ljubljana. Branko Vrbetič, Novo mesto. Neugledni gradbeni odri KMJ Črna packa, Park, november 2005 Kot kaže, je Knjižnica Mirana Jarca živ dokaz za to, da se zgodovina ponavlja. Še od časa Boga Komelja, prvega upravnika naše knjižnice, katerega devetdesetletnico rojstva smo nedavno praznovali ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, je glavni problem knjižnice prostor. In morda je bila tudi v prvem primeru tragedija to, da je bistvo problema ostalo, v današnjem času pa farsa, da je prav Park že drugič zapisal, da: »Prav tako medijska kritika ni nič premaknila v razmišljanju odgovornih v Knjižnici Mirana Jarca, kjer z gradbenimi odri že več let (!) kazijo vhod v staro mestno jedro.« Seveda sem pod tem kot odgovorna oseba navedena z imenom in priimkom. Blagor torej tistim, ki verjamejo, da so premiki v razmišljanju tisti, ki rušijo odre, ki stojijo zaradi varnosti občanov s tem namenom že vrsto let in seveda kazijo zunanjo podobo našega mesta. Ne bi škodilo, če bi se v Gogi rodil tudi kakšen Hans Christian Andersen in napisal še ena Cesarjeva nova oblačila, da bi se nehali ukvarjati s fasadami in formami in bi se posvetili tudi vsebini. Morda pa bi Parkovci lahko brali tudi Dolenjski list in primerjali, kako se različno poda ista informacija. (V D.l. dne, 17.11.2005 članek »Odri ostajajo, obnove ne bo še pol leta«, str. 4). Z odgovornostjo je pa nekako tako, kot bi Roberta Erjavca krivili za slabo vreme, toliko imam namreč zveze z odri. Glede na to, da pa Park poroča z občinskih sej, mu najbrž ni tuja problematika, kakšni zapleti trajajo že več let okoli adaptacije obstoječih dveh objektov in ima večji vpogled v občinsko kuhinjo in pokušino golaža kot kdo drug. Knjižnici je reševanje njenih prostorskih stisk v več fazah prinesla možnost, da obratuje skoraj neprekinjeno (razen fizične selitve in postavitve gradiva, ko je bila knjižnica okoli dva meseca zaprta), hkrati pa jo pahnila v situacijo, da se adaptacija odmika in 2. faze nikakor ne dočakamo. Hvala bogu, da pridejo odri na vrsto šele v zadnji fazi, kajti ti so deležni največje medijske pozornosti, kar nam zagotavlja, da obstaja javni interes, da bosta nekoč oba objekta res obnovljena. Upam, da ne bo prišlo do kakšnih premikov v razmišljanju, da bi najprej obnovili fasado podirajočega se objekta, ker bi se tako po najhitrejši poti rešili nemarnih odrov oziroma pometli smeti pod preprogo. To, da v teh neprimernih prostorih deluje oddelek za mladino in bo v njih deloval do obnove zgradbe Kresije, pa je zanemarljiv podatek. Vsekakor si po mojem mnenju dolenjska regija zasluži knjižnico, ki bo uporabnikom omogočila še kaj več kot to, kar omogoča danes. ( Danes npr. nimamo na razpolago klasične študijske čitalnice, po drugi plati pa bi bili radi univerzitetno mesto. Knjižnica je namreč nepotrebna investicija samo tistim, ki niso nikdar prestopili njenega praga.) Ob prostorski stiski vsi ostali problemi zbledijo. Morda lahko rečem le to, da so slovenske splošne knjižnice v zadnjem desetletju naredile bistven korak naprej v organizaciji znanja. V konkurenci, ki so jo najprej videle v informacijski tehnologiji, vidijo danes partnerstvo. In verjamemo, da se nam sanje lahko uresničijo v globalnem smislu, da zgradimo knjižničarski BOOKLE versus GOOGLE. Vsekakor pa mislim, da je najbolj zgovorno dejstvo prav to, da nam je za dan slovenskih splošnih knjižnic voščil »samo« svetovljan Bogdan Osolnik. Andreja Pleničar, direktorica Knjižnice Mirana Jarca Nikogar ne zagovarjam, nisem pa tisti, ki mora soditi ljudem Intervju z Alojzem Muhičem, Park, november 2005 Glede na izjave direktorja novomeške Komunale Alojza Muhiča v Parku bi rad podal naslednjo obrazložitev. Prvič, ni res, da se včasih ni delalo nič drugače kot sedaj. Dokler smo pod mojim vodstvom (za različne izvajalce del) še delali na kanalizacijskih sistemih, smo upoštevali tovarniška navodila proizvajalca PVC cevi, standarde ter Zakon o graditvi objektov in druge zakone. Takih obtožb ne bom dopustil. Prav za Komunalo Novo mesto smo gradili veliko bolj kvalitetno in strokovno, kot to počno po tolikih letih. To lahko dokažem z dokumenti, s slikami, z videoposnetki, s pričami in z izjavami vseh, ki so pri tem sodelovali. Najbolj bistveno: vsi sistemi, ki smo jih gradili, imajo vgrajeno spojnico z gumico, ki zagotavlja vodotesnost kanalizacije. Sedaj jih ne vgrajujejo več. Gospod Muhič, če so drugi gradili slabo, nestrokovno, škodljivo za ljudi in okolje, še ne pomeni, da nas lahko mečete v isti koš. Lahko bi vas prijeli za roko in vas kot učenca peljali od jaška do jaška ter vam pokazali vsako spojnico z gumi tesnilom, vzidano v steni betonskega jaška. Kako lahko direktor trdi, da sedaj jaz pljuvam sam po sebi, če smo tedaj ne le upoštevali normative in standarde, ampak sistem celo izboljšali? Direktor Muhič ne blati le mojega imena in dela, ampak tudi vse, ki so tedaj delali skupaj z mano. Od direktorja Komunale zahtevam, da dokaže svojo trditev, pokaže gradbišča ali pa se opraviči. Zakaj na Komunali sedaj trdijo, da je to neizvedljivo? Jih je sram, da tega niso vedeli, videli, spregledali ali pozabili? Nekaterim strokovnim kadrom iz Komunale smo že leta 1999 v Velikih Brusnicah pokazali, kako bi se moralo graditi. Kako lahko Komunala z izbranimi nadzorniki sedaj dopušča tako slabo gradnjo? Na Komunali ne znajo odgovoriti na preprosta vprašanja, ki jih postavlja strokovna javnost, se izmikajo, odgovora pa nočejo ali pa ne znajo posredovati. 1. Zakaj odgovorni niso zahtevali, da se pri izdelavi betonskih revizijskih jaškov upoštevajo Navodila za polaganje in tovarniški standardi iz leta 1997, ki natančno opredeljujejo, kako mora biti rešen stik skozi betonsko steno jaška in katere je potrdil tudi ZAG? 2. Zakaj se ni upošteval Gradbeniški priročnik, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1998, ki ravno tako opredeljuje detajl prehoda skozi betonsko steno s podobnimi cevmi? 3. Zakaj se niso upoštevali detajli projektov, ki specificirajo, na kakšen način se rešuje stik skozi betonsko steno jaška? 4. Katero podjetje je delalo preizkuse na kanalizacijah, ki imajo betonske revizijske jaške in kakšni so rezultati? 5. Kaj bodo storili z betonskimi jaški, ki nimajo vgrajenih spojnic z gumi tesnilom vse od leta 1997? 6. Kje so spojnice vgrajene in kje ne? Še posebej je to nujno za kanalizacijo Dolž - Kočevarjev mlin, kjer poteka po vodonosnem področju. Če si je Alojz Muhič ogledal gradbišče v Smolenji vasi, za katerega pravi, da so dela bistveno boljša kot drugod, potem ne vem, zakaj so tam popravljali in kljub temu niso vzidali spojnic z gumico, kar je nedopustno in neodgovorno in v nasprotju z navodili in s tovarniškimi standardi. To meče slabo luč na odgovorne v Komunali kot tudi na izvajalce del in nadzornike. Kanalizacijo ne gradimo za nekaj let, pač pa za nekaj desetletij. Tudi če trenutno dosežejo tesnost, bo ta popustila ob najmanjšem premiku zemljine, potresu ali zaradi različnih razteznostnih lastnosti materialov. V Smolenji vasi ni bila nepravilno izvedena samo posteljica, kot pravi Muhič, ampak so napake še veliko večje, in naj nam dokažejo, da ni res, kar sumimo glede na to, kar smo videli: PVC cevi so polagali na zemljino, zasipavali so s steno in še to ne povsod. Nekatera dna jaškov so nepravilno izvedena in oblikovana. PVC cevi so polagali nepravilno, brez posteljice, vseh niso sanirali. Prehod PVC cevi skozi steno jaška nima vzidane spojnice z gumi tesnilom, kar bo povzročilo kasnejše okvare. Gumice so mazali s strojno mastjo, ki je lahko agresivna za gumi tesnilo in škoduje okolju. Nekatera podslapja in notranje mulde so narejene napačno, zato bo prihajalo do zabitja. Nepravilno je položena armatura. Notranje dno RJ so v strminah istega naklona kot PVC cevi od jaška do jaška, kar je nedopustno, saj bi moral padec v RJ biti manjši zaradi umirjanja odpadnih voda. Pri popravljanju so betonske cevi polagali na zelo vlažen beton, kar je imelo za posledico, da je teža betonske cevi izpodrinila beton. Spreminjali so smeri PVC cevi izven RJ, kar ni dopustno. Prišlo je do stikovanja cevi brez mufen. Štirioglati AB pokrovi ne gredo na okrogle cevi. Tako zgrajena kanalizacija ne bi smela dobiti uporabnega dovoljenja. Stvar so si ogledali tudi gradbeni inšpektor in policija, ki je zadevo dokumentirala. Vsem je bilo jasno, da izvedena dela niso taka, kot bi morala biti. Kako lahko g. Muhič že vnaprej zagovarja izvajalca del in trdi, da so boljše delali kot drugje? Pred kolikimi leti je opozarjal na napake, če je komaj leto in pol v tej službi? Javno, prek medijev je obljubil, da bo ustanovil tričlansko komisijo, ki bo preverila, kaj je z govoricami o nekvalitetnih gradnjah. Komisija pa bi bila sestavljena iz ljudi iz Komunale! Mar ni to čudno? Alojz Muhič se zgovarja na širšo strokovno javnost. Mar ni širša strokovna javnost tudi ta, ki je napisala zakone, tovarniška navodila, standarde in priročnike? Mar niso to tudi strokovnjaki, ki podeljujejo certifikate? Gospod MUHIČ pa je do sedaj verjel - katerim že strokovnjakom? Strokovnjakom, ki se ne upajo z imeni in s priimki imenovati in zagovarjati to, kar trdijo. Pravijo, da se spojnic ne da vgrajevati v praksi, da sem imel to le v diplomski nalogi. Javno mi povejte, kateri so ti zaposleni na Komunali, ki to trdijo. Povejte nam imena in priimke, da pride do soočenja nasprotnih idej in razlag ZGO-1, predpisov, standardov itd. Dokazali jim bomo, da so v zmoti, ali pa morajo strokovne šole začeti učiti drugače. Strinjam se s trditvijo Alojza Muhiča, da je uporaba gnojnice in herbicidov škodljiva za vodne vire. Nikakor pa se ne morem strinjati z njim, ko trdi, da je nekaj litrov fekalij, ki lahko izteče v okolje, manj škodljivo. Marsikje (npr. v Zloganjih) je kanalizacijska cev speljana po predpisih pod vodovodom, a je zaradi značilnosti terena vendarle višje od vodovodne cevi, in v kolikor ni zagotovljena 100-odstotna tesnost, lahko pride do hude zastrupitve uporabnikov vodovoda. Nedopustno je, da vodilni na nek način zagovarja slabo gradnjo in odtekanje fekalij v zemljo. Zakaj potem kanalizacijo sploh gradimo? Alojz Muhič trdi, da sem bil delovodja, kar je neresnica. Nikdar nisem bil delovodja, pač pa sem bil gradbeni tehnik z opravljenim strokovnim izpitom za visoke gradnje, inovator, sedaj komunalni inženir. Ne pljuvam sam po sebi, če opozarjam na napake in slabo delo izvajalcev Komunale. Sedaj mora sodišče stvar pripeljati do konca. Direktor Komunale ni naredil dovolj, da do takih napak ne bi prihajalo. Ko enkrat strokovni kader v Komunali zagovarja stališče, da se v praksi, v kanalu, ne da izvesti detajla tako, kot ga zahtevajo tovarniška navodila in drugi standardi, potem je s takim kadrom nekaj zelo narobe. Tak kader na komunali nima kaj delati! V svojih triindvajsetih letih nisem še videl tako nestrokovne in slabe izvedbe del, kot je to izvajal Kostak, d.d., s svojim podizvajalcem TIMI, d.o.o. Če je podjetje GRANS opravljalo preizkuse tesnosti, je nujno potrebno izvesti dodatne preizkuse s strani drugih institucij, da bi na ta način ugotovili strokovnost te firme. Ti imenovani akterji imajo lahko še druge firme na druga imena, s katerimi lahko delajo za Komunalo veselo naprej, kot da je vse v najlepšem redu. Po našem prepričanju nihče, ki ni naredil vse za dobrobit uporabnikov, na Komunali ne sme ostati. Komunala je javno podjetje, in dokler je tako, naj prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, tako kot navadni delavci, ki plačujejo in na tak način tudi sofinancirajo v skupno dobro. Ker je Komunala javno podjetje, imajo uporabniki vso pravico, da opozarjajo na nepravilnosti in postavljajo vprašanja, na katera bi morali dobiti konkretne odgovore, ne pa, da se jih na Komunali izogibajo na način posploševanja, kar je razvidno tudi v odgovorih g. MUHIČA na konkretna vprašanja v intervjuju za revijo Park. Milan Samide Smolenja vas 100, Novo mesto O novomeškem ZVKD (2. del) Čudež na Grmu! Išče se mecen! Težko bi rekli, da Novo mesto nima posluha za likovno umetnost, nenazadnje imamo v središču mesta štirietažno galerijo (Jakčev dom), ki je sicer v poraznem stanju, vendar je obnova (že pol leta) tik pred vrati. Prav tako ljubitelji mesta že več let intenzivno oživljajo Narodni dom, ki je med drugim namenjen tudi galerijski dejavnosti. Poleg galerije Dolenjskega muzeja in galerije v Krki ter še nekaj manjših galerij pa mesto premore tudi nekaj razstavišč. Vse pogosteje pa se pojavljajo tudi ideje o neke vrste mestni galeriji, ki pa bi jo lahko uvrstili kar v čakalno vrsto, k drugim »mestnim« nujnostim, kot so mestni arhitekt, mestni park, mestno kopališče, mestna restavracija, ki je neslavno propadla, mestna hiša, ki je trenutno brez stropa, betonske mestne klopi itd. Ker pa so nekateri neverjetno nestrpni in kar ne morejo dočakati, da bi mestna oblast ali, bog ne daj, kakšen posameznik uresničil idejo o mestni galeriji, so stvari vzeli v svoje roke in odprli galerijo v eni izmed lepših stavb v Novem mestu, v gradu Grm. Galerija oziroma razstavišče Arkade Grad Grm, kakor se prostori uradno imenujejo, je bilo odprto v letošnjem letu. Samo razstavišče je zelo kvalitetno zgrajeno, tla so obložena s poliranim marmorjem, desna stran razstavišča je v celoti zastekljena, tako da je prostor nabit z naravno svetlobo, poskrbljeno je za požarno varnost, ogrevanje. Javnost je lahko z razstaviščem zadovoljna. Če pa je javnost nekoliko bolj osveščena in predvsem dobro informirana, pa stvari stojijo popolnoma drugače. Prva zanimivost: investitor za razstavišče nima gradbenega dovoljenja (o tem sem pisal v prejšnji številki Parka). Čeprav najemniki prostorov razstavišča vseskozi trdijo, da ga ima, vendar do dovoljenj ni moč priti, ker menda to niso podatki javnega značaja. Dvom, da je razstavišče narejeno kratko malo na črno, pa potrjuje dejstvo, da zanj nikoli ni bilo izdano uporabno dovoljenje, kar pomeni, da se prostori ne bi smeli uporabljati, saj ni poroštva, da so sploh tehnično in gradbeno ustrezno in predvsem varno narejeni. Za komentar k nepravilnostim bi bil vsekakor dobrodošel investitor razstavišča, ki pa ga (druga zanimivost) presenetljivo ni, ne obstaja oziroma je prisoten inkognito. Na ministrstvu za kulturo, ki je najemnik prostorov na gradu Grm, o razstavišču ne vedo ničesar, še več, zatrjujejo, da v letih 2003,2004 in 2005 v grad niso vložili niti tolarja. Prav tako na MO Novo mesto odločno zanikajo kakršne koli finančne vložke v grad Grm v zadnjih treh letih. Od kod torej razstavišče!?! Na vhodu v grad ne dobimo nobenih informacij o delovnem času, vstopnini, morebitni najavi in podobno. Nasprotno pa nam svetovni splet postreže s kar nekaj zanimivimi podatki o razstavljavcih, razstavah in možni najavi. Vse informacije o razstavišču pa imajo skupni imenovalec, tretja zanimivost: in sicer, alfa in omega oziroma kapo di mata razstavišča je ZVKD Novo mesto (Zavod za varstvo kulturne dediščine). Gospodje na Zavodu so tisti, ki odločajo, kaj bo na ogled postavljeno in, seveda, kdo bo razstavljal. Prav tako so oni tisti, ki odločajo, kdaj in komu bodo razstavišče odprli. Verjetno pa so tudi oni tisti, ki so celotno stvar tudi finančno pokrili. Vprašanje je le, od kod jim denar, iz občinskega in državnega proračuna ga niso dobili. Možno, da je nujnost razstavišča začutil kakšen posameznik in je velikodušno prispeval nekaj milijonov za uresničitev, kar pa je malo verjetno, saj je grad naprodaj in težko si predstavljam nekoga, ki bi vlagal v stavbo, ki se prodaja. Je kljub vsemu ta skriti mecen mogoče gospod Proračun? Glede na to, da se ZVKD Novo mesto tako zagrizeno bori za grad Grm in njegovo okolico, pred nedavnim so gostili predstavnico z ministrstva za kulturo, da bi jo vendarle prepričali o nujnosti nakupa gradu, je čisto mogoče, da so v upanju, da bodo dobili grad v last, kar predčasno začeli dela in kar tako »vnaprej« odprli razstavišče. Kako pa so finančno pokrili investicijo, lahko le špekuliramo, saj v finančnih poročilih, ki jih je ZVKD Novo mesto v zadnjih treh letih posredoval na ministrstvo za kulturo, o razstavišču ni ne duha ne sluha! Bo ZVKD-ju Novo mesto po vseh polemikah, ki se zadnje čase pojavljajo v medijih, vendarle kdo stopil na prste? Verjetno ne, ne pozabimo, da je v Novem mestu zelo pomembno, kako se pišeš, kje si v službi, kdo so tvoji prijatelji in znanci, kdo je bil tvoj sošolec in kam si bil uvrščen v nedavno propadlem političnem sistemu. Seveda je povsem razumljivo, da si ZVKD Novo mesto prizadeva le za javno dobro, saj je grad za lastnike, kakor pravijo na zavodu, »le finančna transakcija«, kar pa je fej in fuj! Kdo pa mislijo, da so ti lastniki?! Le kako ne more ministrstvo dojeti, da skrbniki novomeškega javnega dobrega nujno potrebujejo svoj grad in svoje na črno narejeno razstavišče! Včasih, ko smo se vse »zmenili« in je vse temeljilo na besednih temeljih, še zdaleč ni bilo takih problemov, saj je bilo vse naše, če pa ne, smo si pa vzeli! Lahko bi rekli, da še danes ZVKD Novo mesto deluje, predvsem na območju gradu Grm, nekako takole: Sve je isto samo njega nema Za domovino, prek zakonov, odlokov, pravnih načel in norm s spomeničarji naprej! Aljoša Vrbetič, Novo mesto Rubrika p.p. sprehodi se po svojem parku je namenjena prispevkom bralcev in zaintersirane javnosti; polemikam, odzivom in odprtim pismom. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov, v kolikor ti presegajo vsebini primerno dolžino. Pišite na naslov: Park, Glavni trg 6, Novo mesto alipark@park-on.net Raztrgani rebalans Šaljivci meseca Znotrajkoalicijska romantika Franci Kek, vodja Liste za Dolenjsko, v izjavi za javnost o potezi LDS, ki je zahtevala umik obravnave rebalansa proračuna z novembrske seje občinskega sveta: »Normalno bi bilo, da tak predlog pride iz vrst opozicije, ne pa da ga predlaga predstavnik koalicije, ki je rebalans predhodno uskladila na koalicijskih sestankih. V Listi za Dolenjsko oziroma neodvisni svetniki Aktivne Slovenije se zavedamo, da smo koalicijsko pogodbo podpisali in to nas zavezuje, da delujemo kot člani koalicije, čeprav nam to mnogokrat ni najbolj všeč. Proračun smo svetniki sprejeli soglasno. Ker prihodkovna stran ni bila realizirana v načrtovani višini, ga je potrebno uravnotežiti. Potreben je rebalans. Zakaj proračun ni bil realiziran, pa se morajo najbolj vprašati prav v LDSu, saj imajo s stranko SLS na občini skoraj vse pomembne funkcije od župana in podžupanov navzdol. V Listi za Dolenjsko se zavedamo, da smo naredili napako, ko nam ob zadnjih volitvah ni bilo mar za vodilne položaje v občini. Te napake na naslednjih volitvah ne bomo ponovili.« Tomaž Levičar, podpredsednik MO LDS, na vprašanje Parka, kako komentira izjave gospoda Keka in tudi župana (glej intervju) o LDS, o tem, da so bili na koalicijskih glasovanjih tiho in da sami sedijo na stolčkih, kjer bi lahko vplivali na dogajanje: »Predpostavke, iz katerih izhaja Kek, so napačne. Če ugotovimo, da je koalicija uresničila program, potem je irelevantno, kolikokrat se je srečala. Če ni, potem bi moral biti zaskrbljen, tako, kot smo mi. Skrbi me to, da se on bolj ukvarja s formo kot z vsebino. To je velik problem njega kot koalicijskega partnerja. Tudi on je podpisnik koalicijske pogodbe in moral bi imeti na skrbi tudi vidik celote, kar je sedaj v celoti na stranki LDS. Glede vloge LDS: nesrečna okoliščina je - sicer običajna - da je bila koalicija sklicana en dan, preden naj bi šla ven gradiva za občinski svet. Na sestanek je prišla direktorica, ki je dejala, da je to pač to, in da bo šlo to ven. Ne glede na to, smo dali (edini) pripombe, pravzaprav vprašanje, kako je mogoče, da so šli občinski projekti tako navzdol. Župan tega sicer morda ni slišal, ker je s koalicijskega sestanka prehitro odšel. Jasno smo tudi izrekli kritiko glede vodenja projektov. Glede kadrov lahko rečem le to, da župan in tudi Kek zelo dobro vesta, da ima LDS pravzaprav zelo malo kadrov na vodilnih mestih uprave: imamo podžupana, na mestu direktorice in vodij oddelkov uprave pa že kar nekaj časa ni več nobenega Ids-ovca.« Vse je relativno I. Jure Duh, Mestna občina Novo mesto, v poročilu občinske uprave o prvih šestih letih Mestnega potniškega prometa o očitkih, da so avtobusi prazni: »Avtobusi vozijo bolj ali manj prazni samo v izven koničnih časih, za potrebe prevozov v prometnih konicah pa smo morali v letu 2004 na dveh linijah zagotoviti avtobus z večjo kapaciteto, ki v izven koničnem času morebiti res zgleda prazen, kar je zelo relativno. Če se npr. v majhnem avtobusu kapacitete 21 sedišč pelje 10 potnikov, se zdi avtobus "še kar poln”, 10 potnikov v avtobusu kapacitete 50 sedišč, pa daje učinek praznega avtobusa.« Vse je relativno II. Vera Ocvirk, direktorica občinske uprave, na vprašanje Parka o očitkih, da so bili prihodki proračuna planirani preoptimistično: »Morda, a še vedno v mejah izvedljivosti. Če bi postopki potekali brez zamudnih elementov, ki zadeve lahko premaknejo za nekaj mesecev in s tem za nekaj milijonov.« Boris Blaič Proračun za leto 2005, ki je bil ob koncu lanskega leta zastavljen na ambicioznih devet in pol milijard tolarjev, bo ob koncu leta po napovedih občinske uprave realiziran v višini sedmih milijard. Izpad dveh in pol milijard tolarjev oziroma dobre četrtine planiranih prihodkov je za seboj seveda potegnil tudi zmanjševanje postavk na odhodkovni strani. Zato niti ni čudno, da se je leto dni pred volitvami na račun rebalansa usul plaz kritik tudi iz vrst koalicijskih partnerjev, ki jim slaba realizacija zastavljenih ciljev ni nič kaj prijetna popotnica za volitve. A pojdimo po vrsti. Pri načrtovanju prihodkov se je zataknilo že pri dohodnini, kjer bo po napovedih občinske uprave izpada za približno 420 milijonov tolarjev. Od načrtovanih skoraj pet in pol milijarde tolarjev dohodnine se je bo v občinski blagajni letos nabralo le nekaj več kot pet milijard. Kot pojasnjuje direktorica občinske uprave Vera Ocvirk, je previsoko planiranje posledica spremembe davčne zakonodaje, ki je stopila v veljavo prvega januarja letos, se pravi nekaj dni po sprejetju proračuna. Kljub temu ne gre pozabiti, da je na posledice zakonskih sprememb še med sprejemanjem proračuna opozarjal nadzorni odbor občine. Res pa je tudi to, da je del izpadle dohodnine, dobrih 150 milijonov tolarjev, država občini že povrnila, do konca leta pa naj bi na ta račun prišlo še okoli 130 milijonov. Precej bolj boleča in alarmantna kot izpad lepega dela davčnih prihodkov, pa je realizacija lastnih prihodkov občine. Visokoleteči načrti izpred o skoraj dveh milijardah, ki naj bi jih občina zaslužila z upravljanjem in prodajo premoženja ter komunalnim prispevkom za nastajajoče poslovne cone, so pristala na trdih tleh in pri približno polovični realizaciji. Kot da to še ne bi bilo dovolj, se bo morala občina zaradi zamud pri pridobivanju gradbene dokumentacije za letos posloviti tudi od milijarde tolarjev, ki bi jih država, Evropa in občine partnerke namenile za sofinaciranje regijskega projekta Centra za ravnanje z odpadki (Cerod). Če k temu prištejemo še za pol milijarde manj od načrtovanih sredstev iz evropskih skladov, in pod skoraj 3,8 milijarde tolarjev planiranih nedavčnih prihodkov potegnemo črto, ugotovimo, da ob koncu leta ne bo realizirana niti polovica tega, ampak le nekaj več kot 1,6 milijarde tolarjev. Če odmislimo Cerod, kjer so prihodki v proračun neposredno povezani z izdatki za izgradnjo regijske deponije, so od dobrih dveh milijard nedavčnega izpada najbolj problematične postavke vezane na komunalno urejanje poslovnih con. Te cone zaradi komunalnega prispevka, ki ga občini plačajo lastniki parcel, pomenijo neposreden finančni učinek na proračun, gledano dolgoročno pa predstavljajo tudi generator nadaljnjega Uroš Lubej Zgodba našega štrlečega lepotca na Glavnem trgu se le počasi razpleta. Kot da neke višje sile niso naklonjene, da bi novomeško srce po sto letih spet začelo utripati. Enkrat je problem v usklajevanju z restavratorsko stroko, drugič se ustavi nesrečna ura, potem »zaradi spleta nesrečnih okoliščin« odpade omet z več milijonov tolarjev vredno poslikavo, navsezadnje pa na županov podpis pol leta čaka pogodba za notranjo opremo našega velikana. Le kaj nas bo še doletelo? Potres, cunami, prihod vesoljcev? Kot smo že poročali, je v 2. nadstropju poleti odpadel stropni omet. Kolikšna bo skupna škoda tega dogodka in kdo jo bo kril, še ne vemo, prav gotovo pa bo nekje okrog 10 milijonov sit. Na srečo je škoda samo materialna, saj v trenutku, ko je omet odpadel, v prostoru ni bilo nikogar (čez nekaj let pa bo tam sedel župan). Direktorica občinske uprave, ZVKDS (ki je izvajal strokovni nadzor) in slikar Matjaž Vilar, ki je poslikavo izvedel, menijo, da je šlo za »splet nesrečnih okoliščin«, povezanih s tem, da so bile ob požaru leta 1989 v material zaradi gašenja vnešene velike količine vode, pri čemer je omet izgubljal na trdnosti. Dodatni element so vibracije in tresljaji v času obnove, ki so še poslabšali sprijetost med gospodarskega razvoja v občini in s tem tudi nov vir dohodnine in drugih davkov. Tako na primer zaradi neurejenih lastniških razmer - Ocvirkova največjo odgovornost za to pripisuje ležernosti ministrstva za obrambo - vse do nedavnega ni bilo moč pridobiti gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev obrtne cone Livada. Na račun tega je občina izgubila skoraj 140 milijonov tolarjev prispevka, ki pa bodo po zagotovilih Ocvirkove realizirani drugo leto. Še večji izpad prihodkov je občina zabeležila pri komunalnem opremljanju zazidalnega načrta Pobdreznik. Približno 240 milijonov. Vzrok za zamudo pričetka del je po besedah Ocvirkove v čakanju na odgovor glede prijave na razpisana evropska sredstva. Odgovor je prišel pozno, za nameček pa je bil še negativen. A v novomeškem proračunu boste našli še bolj nenavadne, celo fantomske postavke. Tako naj bi se v občinsko malho steklo 150 milijonov tolarjev od prodaje pritličja stavbe na Novem trgu 6. Se pravi nove občine. Zakaj je bila ta postavka uvrščena v proračun, je praktično nemogoče najti smiselno razlago, saj je selitev občinske uprave iz te stavbe vezana na zaključek obnove stare porodnišnice in Rotovža, ki letos v nobenem primeru še ne bosta končani. To pa se je vedelo tudi že pred letom dni. No, možna razlaga takih docela nerealnih postavk, med katere morda sodi tudi že dve zaporedni leti nerealizirana prodaja 61-odstotnega lastniškega deleža v TV Novo mesto (ocenjen na 81 milijonov tolarjev), je, da je pač treba nekako zadovoljiti pričakovanja javnosti in tistih nergačev, ki se pulijo za drobtinice. Pa naj si bo to le za kratek čas in zgolj s fiktivnim proračunom, ki ob koncu leta bolj kot na realen dokument spominja na zavržen promocijski letak. A da ne bo izgledalo, da nič ne pohvalimo, naj povemo, da je svoj plan presegla vsaj občinska redarska služba, ki bo namesto predvidenih 30 milijonov pobrala za skoraj 50 milijonov denarnih kazni. Ker pa se teh 20 milijonov v celotni sliki ne pozna veliko, bo znižanje postavk na prihodkovni strani občutno prizadelo skorajda vse proračunske porabnike, z redko izjemo zaposlenih na občinski upravi, kjer bodo s plačami plan presegli za približno 15 odstotkov. Uravnoteženje odhodkov s prihodki bodo na drugi strani najbolj občutili na področju športa (realizacija načrtovanih odhodkov naj bi po napovedih uprave dosegla 57 %), kulture (predvidena 64 % realizacija), interesnih dejavnosti mladih (59), komunalnih dejavnosti (47), cestnega gospodarstva (64), obrti in podjetništva (47), stavbnih zemljišč (50), stanovanjskega gospodarstvo (71) in varstva okolja (36). nosilnim betonom in ometom, poleg tega pa tudi način tedanje gradnje najbrž ni pripomogel k trdnosti. Vodja oddelka za odnose z javnostmi ZVKDS Damjana Prešeren nam je glede tega poslala sledeče pojasnilo: »ZVKDS je izvajal strokovni nadzor. Opravljal ga je akad. slikar, konservator in restavrator spec. mag. Anton Miklavžin. Pred tem so bile izvedene raziskave, ki jih stroka v tovrstnih primerih izvaja. Na podlagi teh raziskav takrat ni bilo mogoče predvideti kasnejših posledic in zapletov. Omenjeni primer je v konservatorski stroki redek, vendar je žal možen. Merila stroke upoštevajo največjo stopnjo varnosti vseh izvajalcev in ZVKDS jih pri svojem delu dosledno upošteva.« Strokovno mnenje, ki ga je občina naročila pri Zavodu za gradbeništvu Slovenije se od stališča ZVKDS nekoliko razlikuje. »Iz pregledane dokumentacije je razvidno, daje bilo v dvorani sicer izvedeno sondiranje stropnih polj nad galerijo, medtem ko globinske sonde za ugotavljanje stanja in vrste gradbenega materiala niso bile izvedene. V poglavju Konservatorske smernice je navedeno, da je za natančno ugotovitev motiva in stanja ohranjenosti poslikave na stropu potrebno izvesti dodatna sondiranja in na podlagi teh določiti tehnološki postopek obnove in prezentacije poslikave stropa. Ni Nevarnost nad mestnimi glavami II. MPP: Mestni potniški propad Uroš Lubej 20. septembra 1999 je takratni župan Anton Starc podpisal koncesijsko pogodbo z direktorjem družbe I & I, kar je bil tudi uradni začetek izvajanja lokalnega javnega potniškega prometa. MPP je bil odprt z vsem pompom in optimizmom, ki pritiče takim dogodkom. Zal lahko po analizi, ki jo je opravil Nadzorni odbor Mestne občine Novo mesto ugotovimo, da je to bolj kot zgodba o uspehu zgodba o šestih letih neracionalnega trošenja davkoplačevalskega denarja, pri čemer se zdi, da tega živ duh do sedaj ni opazil. Izvajanje javnega potniškega prometa je naš proračun v šestih letih stala več kot 500 milijonov sit. Toda predmet kritike nadzornikov ni toliko v tem, koliko denarja smo porabili, ampak v tem, kaj smo za ta denar dobili. Podatki o prevoženih potnikih so dovolj zgovorni, pri čemer jih je potrebno primerjati s tistim, kar je zapisano v koncesijski pogodbi. V šestih letih so namreč avtobusi glede na obvezo, ki jo je izvajalec sprejel v 9. členu pogodbe, prepeljali zgolj 27 odstotkov potnikov. Toda pogodba, ki je po mnenju nadzornikov na meji škodljivosti, za podjetje ne predvideva Muhič verjeten kandidat, Mesojedec zagotovo ne Tomaž Levičar, podpredsenik MO Novo mesto je potrdil, da je Alojz Muhič, novomeški podžupan iz vrst LDS in direktor Komunale, najresnejši kandidat LDS za župana. V stranki bodo kot vedno med več kandidati iskali tistega, ki bo izvoljiv. Muhič je na vprašanje, ali bo kandidiral na prihodnjih lokalnih volitvah, dejal: »Trenutno še ocenjujem situacijo. Če bom ugotovil, da imam možnosti, potem bom kandidiral, drugače nikakor ne. Glede na to da sem bil v stranki LDS že dvakrat izigran, tudi ne izključujem možnosti samostojne kandidature. V stranki LDS je potrebno narediti red. Sedanji podpredsednik je dobro zastavil stvari, videli pa bomo, kaj se bo januarja zgodilo na volitvah v notranje organe stranke in kako bodo stvari potekale naprej.« Alojz Muhič se je bil tudi pred štirimi leti resen kandidat, navsezadnje pa se je stranka odločila za B. Kovačiča. Silvo Mesojedec, ki je javnosti poznan kot pobudnik različnih civilnih akcij glede t. im. romske problematike, je odločno zanikal možnost svoje kandidature na županskih volitvah 2006. Ni pa izključil možnosti, da bo v stranki SDS sodeloval na listi kandidatov za občinski svet. (Uroš Lubej) nam znano, ali so bile katere od teh raziskav morda naknadno izvedene. Menimo, da bi se ob relevantnih analizah stanja ometa pred konservatorsko odločitvijo, da se obstoječi omet ohrani in renovira le poslikava, lahko poškodbi stropa izognili.« Vprašanje odgovornosti zaenkrat ostaja, saj bomo ZVKDS zaprosili še za bolj natančna pojasnila glede na zadnja odkritja naše preiskave. Sicer pa se bo poslikava stropa po posvetovanjih vseh vpletenih najverjetneje izvedla tako, da bodo odstranili obstoječi omet skupaj s poslikavo, na novem, kvalitetnejšem ometu pa bodo izvedli repliko poslikave. »Nič ne bom podpisal, dokler ne bo jasno, kaj je zdaj s to poslikavo!« nam je dejal župan na vprašanje, zakaj okleva vse od konca avgusta, ko mu je občinska uprava na mizo v podpis položila pogodbo med Mestno občino in Novolesom, ki so ga izbrali kot izvajalca notranje opreme. Ni nam hotel potrditi informacij, da se mu izbrana notranja oprema ne zdi ustrezna, niti tega, da bo zahteval nov razpis za notranjo opremo. Niti nismo uspeli zvedeti, kakšna je pravzaprav povezava med poslikavo in pohištvom. »Rotovž bo zagotovo dokončno obnovljen tam enkrat aprila, maja,« kljub vsemu izjavlja naš župan in pri tem vztraja ne glede na to, da smo ga opozorili na možnost, da se bi ob ponovljenem javnem razpisu najverjetneje ponovila zgodba z začetka letošnjega leta, ko se je Kolpa, d.d., pritožila na odločitev občinske komisije, kar je celoten razpis zavleklo vse tja do avgusta. Za sedmimi gorami in sedmimi vodami je bila torej maja 2006 odprta mestna hiša Rotovž v Novem mestu. nobenih resnih sankcij. Pogodba je izvajalcu očitno omogočala, da vodi zelo neaktivno poslovno politiko. Na to kaže tudi to, da od trženja oglasnega prostora na avtobusih zelo dolgo ni bilo iztrženo niti tolarja. Občina se je v tej nenavadni pogodbi obvezala, da bo subvencionirala vso razliko do vloženih sredstev. Poleg tega nadzorniki ugotavljajo, da je pogodba določalo za občino škodljivo obračunavanje amortizacije idr. »Pogodba nikakor ni v ponos strokovnjakom, ki so sodelovali pri izdelavi pogodbe,« pišejo nadzorniki, pa vendar je v njej določilo, ki opredeljuje neučinkovitost izvajanja pogodbe. Tam je namreč zapisano, da če mora občina iz proračuna poravnati več kot 40 % nastalih stroškov, potem je to zadosten razlog za prekinitev pogodbe. Toda občina je MPP subvencionirala vseh šest let v višini kar 70 odstotkov. Zakaj v vseh teh letih nihče ni zahteval prekinitve pogodbe, nadzornikom niso uspeli pojasniti. Sedaj zahtevajo, da se opravi revizija izbire funkcioniranja in celotnega poslovanja. Najmočnejša stranka koalicije trdi, da je občina vodena slabo in da nima nadzora. Od vas zahteva, da ukrepate. Očitki predvsem letijo na direktorico uprave Vero Ocvirk. Zahtevajo po drugi strani poostritev nadzora nad vodenjem občine. Ste zadovoljni z delom direktorice? Ali dopuščate možnost njene odstavitve? Moja reakcija na zahteve LDS bo mešanica obojega, kar predlagajo. Tu bodo potrebne neke kadrovske rešitve in večji nadzor. Glede direktorice: na nekaterih področjih sem zadovoljen z njenim delom, na drugih manj. Imam tudi pomisleke. V tem trenutku, letos, ne bom nikogar menjaval. Moja odločitev bo pa zagotovo znana do sprejetja rebalansa za 2006. Boste torej direktorico zamenjali ali ne? Ona je hkrati direktorica uprave in vodja financ. To prav gotovo ni primerno, to je prevelika obremenitev. V tej smeri razmišljam in toliko lahko v tem trenutku rečem. Stranka LDS opozarja na dejstvo, da je pravočasna realizacija vrste strateških projektov, med njimi izstopajo Cerod, ZN Podbreznik, UN Livada, RC Portoval, Knjižnica Mirana Jarca, Rotovž, novogradnje in rekonstrukcije cest, pod velikim vprašajem, saj so bili letos realizirani nekje v višini 40-tih odstotkov. LDS meni, da tudi do zaključka mandata ne bo moč zastavljati vseh projektov, ki so bili ambiciozno zastavljeni s proračunom. Kateri projekti, ki so bili zastavljeni, tudi drugo leto ne bodo realizirani? Vsi projekti tečejo. Nikjer ne piše, da bodo vsi zaključeni v tem mandatu. Sam bom občinskemu svetu nekaj predlagal, vendar o tem še premišljujem. Konkretno nobenega projekta še nismo odpisali, bomo pa proračun definirali do 15. februarja na občinskem svetu, ko bomo sprejemali rebalans. Ali niste pravzaprav vi pravi naslovnik kritike? Seveda prevzemam svoj del odgovornosti za organizacijo vodenja. Funkcija župana je, da pripravi strategijo, da zagotovi proračun, da sestavi čim boljše moštvo. Konkretno: spremenil bom svoj način vodenja in neposredno prevzel nadzor nad ključnimi projekti. Ste kritični do nastopa LDS? Sedanji nastop LDS me spominja na tisti kardeljanski vic o človeku, ki je bil hkrati del sistema in izven njega. LDS bi se morala tudi sama pogledati v ogledalo. 14 dni pred sejo smo na koalicijskem sestanku usklajevali proračun, a so molčali. Malo nastopaško se mi zdi na sami seji vstati in protestirati. Nadzorni odbor je izdal poročilo o javnem potniškem prometu. Analiza je zaskrbljujoča. Pogodba naj bi bila za Kakšna motivacija je naše oblastnike vodila, da so podpisali pogodbo, ki ni v ničemer zagotavljala, da bo izpolnila optimistično zastavljene cilje. Starca in tedanje direktorice OU Novakove ni več na Seidlovi 1. Nadzorniki niso odkrili nikakršnih strokovnih elaboratov, ki bi po njihovem mnenju morali predhoditi podpisu pogodbe. Sedanji župan trdi, da ga do poročila nadzornega odbora nihče ni seznanil, da bi bilo pogodbo moč prekiniti. Nenavadna pogodba, ki je župan nikakor ne misli več podaljševati, se izteče 31.12.2005. Mestna občina je pripravila razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa za izbiro novega najugodnejšega izvajalca javne gospodarske službe mestnega prometa. Brez komentarja objavljamo plan, ki so ga pripravili občinski uradniki. Objava razpisa: 9. 12., rok prijave: 23.12.2005, odpiranje ponudb: 27.12.2005, analiza ponudb: 27. 12.2005, izbira prijavitelja: 27.12.2005 ali 28.12.2005. Podpis pogodbe: najkasneje 2.1.2005. občino na meji škodljivosti. Občina mesto pokriva več kot 70 odstotkov nastalih stroškov MPP-ja s subvencijo. V šestih letih nas je koncesija stala več kot 500 milijonov, realizacija prevozov potnikov pa je zgolj 30-odstotna glede na obvezo, ki jo je izvajalec prevzel. Pogodbo je podpisal vaš predhodnik. Toda zakaj niste v vseh letih vašega mandata sprožili nobene aktivnosti v zvezi s prekinitvijo pogodbe, ki je očitno neučinkovita? Nihče me ni kategorično seznanil z možnostjo prekinitvijo pogodbe. Do nadzornega odbora me nihče ni seznanil s tem, da so bile tako radikalno kršene določbe koncesijske pogodbe. Za nazaj ne bom zelo veliko komentiral, bom pa zelo pozoren, kaj se bo dogajalo naprej. Sedaj smo objavili razpis za novo koncesijo in pri pripravi pogodbe se bom zelo vključil v projekt. Prav gotovo teh velikih avtobusov tukaj ne bo več in tudi obstoječe pogodbe ne bomo več podaljševali. Konec avgusta je občinska uprava zaključila javni razpis za notranjo opremo rotovža, izbrala je izvajalca in vam predložila v podpis pogodbo. Kako to, da se v štirih mesecih niste odločili za njen podpis? Kakšni so vaši razlogi za oklevanje s tem in kakšna bo vaša odločitev glede tega? Poleti se je zrušil strop. Dokler ne bo sanacije, ne bom nič podpisal. Ampak aprila, maja bo rotovž v celoti zaključen. Pred kratkim je revija Park objavila informacijo, da preiskovalni sodnik preiskuje enega izmed občinskih uslužbencev zaradi suma izsiljevanja. Ali drži informacija, da je preiskovalni sodnik glede tega zaslišal tudi vas? Bil sem zaslišan, ker kot župan poznam vpletene. A kategorično zagotavljam, da niti občina niti jaz osebno nimava nič s tem, To je zasebna zadeva nekoga drugega. Zadnje čase se nekako izogibate vprašanju, ali boste na lokalnih volitvah 2006 kandidirali ali ne. Za našo revijo ste pa že januarja letos izjavili, da ne boste. Ali to še drži? Nekateri delajo volitve že štiri leta. Iz tega delam sociološko analizo. Rekel sem, da bom korektno izpeljal mandat do konca. Izjava Parku pa še vedno stoji. Čisto na koncu. Kaj res ne veste, da niste več član LDS? Nič ne vem o tem. Ampak veste pa, da niste plačali članarine od leta 2003? To pa vem. Nam so povedali, da niste plačali članarine in da zaradi tega niste več član stranke. Ta stranka se pač več ukvarja z mano, kot jaz njimi. Intervju: Boštjan Kovačič, župan Nekaj aktualnih vprašanj Uroš Lubej Foto: Boštjan Pucelj možnost oživitve? Uroš Lubej Občina namerava po preselitvi upravne enote in združitvi vseh občinskih služb na Seidlovi 1 prodati objekt t.i.. »nove občine« zasebnemu investitorju. Javni interes bo občina, kot pravi Tomaž Levičar, svetovalec župana, zagotovila s sprejetjem dopolnitev urbanističnega načrta za Novi trg. Tam bo določila, da mora investitor na tamkajšnji lokaciji graditi večetažno stavbo, ki bo vsebovala eno ali dveetažno parkirno hišo, poslovne prostore, kot so trgovine in pisarne v vmesnih etažah, vrhnjo etažo pa mora investitor nameniti javnim programom (npr. gostinskemu lokalu). Načrt občine je, da na tej elitni lokaciji zraste reprezentativen objekt, ki bo postal tudi eden izmed simbolov Novega mesta. Od investitorja bo urbanistična ureditev zahtevala, da zgradi ravno streho, ki bo funkcionirala tudi kot razgledna točka, hkrati pa bo arhitekturna rešitev morala biti pridobljena prek javnega razpisa, morda celo mednarodnega. Dopolnjen UN za Novi trg naj bi bil na občinskem svetu sprejet najkasneje aprila letos, tako da bi po prodaji lokacije (občina bo namreč poleg objekta prodala tudi nekaj zemljišča okoli) investitor morda že poleti 2006 izvedel arhitekturni natečaj, projekte za gradbene dovoljenje, sama gradnja pa bi se morala začeti v prvih mesecih 2007. Seveda pa se ob tem pojavlja tudi nekaj pomislekov. Nekateri vidijo težavo projekta v tem, da bo sedanja podoba »parka« med Kulturnim centrom in občinsko stavbo popolnoma spremenjena, tudi zaradi tega, ker bo pod celotnim območjem parkirna hiša. Tomaž Levičar na te očitke odgovarja tako: »Prav gotovo je ta površina vrednota. Toda kljub temu smo ugotovili, da z novo ureditvijo pridobimo več, kot bomo izgubili. Zaradi zasičenosti s prometom zadeva tudi sedaj ne funkcionira kot park. Poleg tega občina v neposredni bližini v kratkem načrtuje ureditev novih zelenih površin, in sicer med staro porodnišnico in igrišči na Loki, ki bodo kar ustrezna kompenzacija za park pred KC. Sicer pa tudi po novem zelene površine ne bodo v celoti izgubljene.« Drugi pomislek se nanaša na delovanje kluba LokalPatriot, ki ga tudi širša javnost, ne le njegovi obiskovalci, imajo za eno od pomembnih točk kulturnega utripa Novega mesta. Klub si bo namreč tako kot ostali najemniki moral svoje prostore najverjetneje iskati drugje. Levičar pravi, da se je to, da domovanje kluba v »občinski stavbi« ni dolgoročna rešitev, vedelo že precej časa. Vsekakor pa se zavedajo pomena kluba za Novo mesto in želijo aktivno sodelovati pri iskanju rešitve. Direktor Zavoda LokalPatriot Marko Zajc nam je glede tega dejal: »Novomeščani smo po desetletjih sanj o mladinskem in kulturnem središču pred šestimi leti vendarle prišli do tako pričakovanega kluba, kar je bila zahtevna, a usklajena akcija našega zavoda, občine, DNŠ in Urada za mladino. Klub je bil kmalu po otvoritvi ob stalnem tedenskem programu dejansko povod in pogoj za ustanovitev in izvedbo danes največjih kulturnih in mladinskih produkcij, kot so Jazzinty, Fotopub, Multimedijski center Dolenjske, galerija Simulaker ipd., ki so deležne mednarodne pozornosti in podpore. Prodaja objekta Novi trg 6 visi nad projektom kluba že dlje časa, kar se nam zdi sicer tudi dobra priložnost za ureditev dolgoročnih pogojev za delovanje kluba. Z občino iščemo rešitve že nekaj časa in jih doslej še nismo našli. Od občine ponujeni objekti (Hiša športov Loka, nekdanji ORL idr.) so neprimerni in korak nazaj. Z MO NM že sodelujemo pri pripravi sprememb urbanističnega načrta za Novi trg 6. Prav zaradi pomanjkanja možnosti oblikujemo rešitev, da bi ostali na dosedanji lokaciji tudi pod novim lastnikom, saj je priljubljeno in kultivirano središče. Dosedanja kandidata za nakup se zdita zainteresirana za kakovostne kulturne, ustvarjalne in mladinske dejavnosti tudi v prenovljeni hiši - z lepim in vedno bolj zavidljivim obiskom različnih generacij.« 0 možnosti, o kateri govori Zajc, namreč da bi klub ostal na isti lokaciji, so na mestni občini zaenkrat precej zadržani. Videli pa bomo, kaj nam bo prinesla svetla prihodnost. Boris Blaič Restavraciji Breg, ki je pred kratkim zaprla svoja vrata, se kljub napovedanemu črnemu scenariju, kot kaže, obetajo boljši časi. »Z ministrstvom za šolstvo, novomeško občino in kmetijsko šolo se dogovarjamo o tem, pod kakšnimi pogoji bi restavracija lahko spet obratovala. Če bo šlo vse po načrtih, se bi to lahko zgodilo že kmalu po novem letu,« pravi ravnatelj novomeške Srednje šole za gostinstvo in turizem Jože Avsec. A kot pojasnjuje ravnatelj gostinske šole, se mora za vnovično odprtje Brega uresničiti kar nekaj pogojev. »Najprej moramo doseči dogovor z občino in ministrstvom za šolstvo o zagotavljanju sredstev, potrebnih za obnovo poslopja, v katerega bi morali vložiti med 20 in 30 milijoni tolarjev. Nadalje se morata združiti gostinska in kmetijska šola, saj bi na ta način precej zmanjšali stroške, povezane z nabavo surovin, potrebnih za delovanje gostinskega obrata. Glede združitve trenutno obstajajo neformalni dogovori o tem, da naj bi se to zgodilo do konca februarja naslednjega leta. Ko bo združitev končana, bi ustanovili še medpodjetniški izobraževalni center, v okviru katerega bi lahko posloval tudi Breg. Zadnji pogoj za vnovično oživitev Brega pa je sanacija dolga iz naslova odpravnin zaposlenim, kar je naloga lastnika, to je ministrstva,« je načrte o vnovični oživitvi restavracije z dolgo tradicijo in bogatim kulturnim pomenom za življenje Novomeščanov predstavil Avsec, ki je dodal, da bodo na novomeško občino v kratkem naslovili tudi zahtevek za odškodnino zaradi izpada prometa Ladjice na Krki spomladi 19. februarja 2004 smo objavili informacijo, da je občina jeseni 2003 na vlado naslovila predlog, da na določenih odsekih reke Krke z uredbo omogoči plovbo motornih vozil. Zgodba se bo, kot kaže, zaokrožila do konca letošnjega leta, saj je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo uredbo, ki jo mora sedaj potrditi vlada. Uredba bo omogočila plovbo motornih vozil prek celega leta, in sicer na območju od Bršljina do Seidlovega mlina. Od meseca maja pa do oktobra pa bo mogoča tudi plovba na odseku Irča vas -Bršljin. Na odseku Zalog - Irča vas zaradi zaščite narave vlada ne bo dovolila plovbe. Plovba bo možna za ladjice, dolge največ 15 m, ki bodo med obnovo Sokolske ulice, na ta način pridobljena sredstva pa naj bi porabili za urejanje poslopja Brega. Kot je še povedal Avsec, ki je bil za ravnatelja gostinske šole imenovan lani novembra, je Breg vse od leta 1993 letno prinašal od 8 do 12 milijonov tolarjev izgube, kar je bil tudi povod za zaprtje restavracije. Generalni direktor Direktorata za višje in srednje šolstvo ter izobraževanje odraslih Janez Mežan je potrdil, da namerava ministrstvo za šolstvo izplačati odpravnino odpuščenim delavcem in s tem sanirati dolg Brega oziroma gostinske šole. Kako pa bo z vnovičnim odpiranjem restavracije, po besedah Mežana ta trenutek še ni jasno. Na ministrstvu so bili sprva pripravljeni tudi na rešitev z zasebnim investitorjem, vendar Mežan dopušča tudi scenarij, kot ga predvideva Avsec. »Z načrtom gostinske in kmetijske šole še nisem seznanjen v celoti, a se bomo o tej možnosti gotovo pogovorili na sestanku z obema ravnateljema in novomeškim županom. Sam datum sestanka še usklajujemo.« smele pluti s hitrostjo do 8 km/uro in z močjo motorja do 55 kW. Pristan za ladjice bo na začetku najbrž le eden, in sicer ob gostišču na Loki. Po sprejetju uredbe, do katere bo po naših informacijah prišlo do konca leta, mora občina sprejeti še odlok, ki bo določal podrobnosti v zvezi s plovbo in izbiro izvajalca. Interes je sicer pokazalo nekaj novomeških podjetnikov. Na zavodu za varstvo narave ne nasprotujejo vladni uredbi, opozarjajo pa na to, da bo morala občina poskrbeti za opazovanje odziva živalskih vrst na nove razmere na rjavi lepotici. Na občini načrtujejo, da se bo plovba začela maja 2006. (Uroš Lubej) Čivili ustanavljajo regijsko iniciativo Na pobudo predstavnikov KS Bučna vas je bila 9. novembra ustanovljena Regijska civilna iniciativa. Namen iniciative je sodelovanje in spodbujanje priprave zakonskih rešitev glede romske problematike in povezava celotne regije od Zagradca do Semiča. V njej so združeni predstavniki različnih krajevnih skupnosti, kjer se ustanavljajo tudi lokalni odbori iniciative. Pobudniki ugotavljajo, da v treh letih, odkar se je začelo civilno gibanje, ni prišlo do nobenih rešitev. V iniciativo romska skupnost ni bila povabljena. (Uroš Lubej) Gače čakajo na mraz Boris Blaič »Sedem snežnih topov je pripravljenih. Bazen za umetno zasneževanje je poln, žičnice so v celoti tehnično neoporečne. Čakamo le še pravo temperaturo. Če nam bo vreme naklonjeno, bi se lahko smučarska sezona začela že okoli božiča,« nam je na vprašanje o trenutnem stanju na edinem dolenjsko-belokranjskem smučišču povedal nekdanji slalomski as Matjaž Vrhovnik, sicer vodja Smučarskega centra Bela, kot se po novem imenuje smučišče na Gačah. Kot je znano, je SRC Rog Črmošnjice v stečaju ob koncu lanske zime odkupilo hčerinsko podjetje Iskre kondenzatorji iz Semiča Iskra turizem. Kot pravi Vrhovnik, so novi lastniki v dobrega pol leta v obnovo in delno posodobitev smučišča vložili prek 50 milijonov tolarjev. »Nihče ni pričakoval, da so smučarske naprave in gostinski objekt v tako slabem stanju. Samo na vlečnicah na primer je bilo zamenjano 99 odstotkov vseh ležajev,« pravi Vrhovnik. Na vprašanje o viziji razvoja smučišča odgovarja, da ga dolgoročno vidi kot letni in zimski objekt, bistveno za preživetje smučišča pa je njegovo širjenje v dolino. »Teren, voda in elektrika so v veliki meri že pripravljeni, manjka pa seveda nova sedežnica, dolga približno dva kilometra. To pa je ogromen finančni zalogaj. Zgolj nabava take sedežnice brez postavitve stane pet ali šest milijonov evrov. Zato nujno rabimo dober program, s katerim bi se prijavili na sredstva iz evropskih skladov. A s tem se na primer na Krvavcu ukvarjajo že dve leti, pa jim še vedno ni uspelo, tako da le težko rečem, kdaj bo nam,« pojasnjuje Vrhovnik. Širitev v dolino bi olajšala tudi največjo težavo smučišča nad Črmošnjicami - vreme. Zaradi toplotne inverzije je temperatura v Črmošnjicah pogosto nižja od tiste na smučišču. Še bolj pa bi se neugodnim vremenskim razmeram postavili po robu z večjim številom snežnih topov. »Mariborsko Pohorje leži na še nižji nadmorski višini, imajo pa zato na enaki površini trikrat več snežnih topov kot mi,« poudarja Vrhovnik. Rafko Križman, direktor Agencije za šport, ki je lani izpeljala smučarsko sezono na Gačah, meni, da je bilo 20 milijonov tolarjev, kolikor jih je občina v kriznih trenutkih namenila za ohranitev smučišča, dobra naložba. »Gače so preživele, tu bomo lahko še naprej imeli tečaje smučanja za otroke, Dolenjci in Belokranjci pa do najbližjega smučišča ne bomo imeli 100 kilometrov, ampak 30. Še vedno pa me moti, da župani nekaterih občin ne znajo prepoznati regijskega pomena smučišča. Tako majhni smo, da bi morali na smučišče gledati kot na skupno dobrino, saj so precejšnje tudi možnosti za njegov nadaljnji razvoj v letno in zimsko turistično središče.« Gledališče NM Težavna pot do direktorja Uroš Lubej Komisija za kadrovska vprašanja občinskega sveta je konec novembra obravnavala razpis za direktorja Gledališča NM. Na razpis sta se prijavila zgolj dva kandidata, eden izmed njiju, Matija Logar, je izpolnjeval razpisne pogoje, tako da je z njim komisija opravila tudi razgovor. Matija Logar ima sicer že izkušnje kot direktor Gledališča Kranj in programski vodja celjskega gledališča. Zavzema se za dokaj nerevolucionaren pristop h gledališču. Meni, da bi moralo gledališče imeti funkcijo mestnega teatra, ki je hkrati tudi izobraževalna ustanova, poleg tega pa je sposobno tudi integrirati elemente ljubiteljske in ostale kulture v prostoru. Do programa je odprt, meni pa, da mora gledališče postopoma večati število premier, v vmesnem obdobju pa si pomagati z gostujočimi umetniki. Po besedah predsednika komisije Borisa Dularja je komisija s tremi glasovi za (ostali so se vzdržali) podprla njegovo kandidaturo. 0 njem seje izrekel tudi svet zavoda gledališča, ki pa občinskemu svetu predlaga, da izvede nov razpis. Predsednik kadrovske komisije je dejal, da kandidat sicer izpolnjuje vse razpisne pogoje, vendar imajo nekateri pomisleke o tem, ali je primeren za zagon gledališča, ki se postavlja na novo, in da bi bilo potrebno iskati nove pristope. Prav tako so številni razočarani nad tem, da je na kadrovsko komisijo prispelo tako malo prijav. Župan na zadnjo sejo občinskega sveta odločitve kadrovske komisije ni uvrstil, veliko vprašanje pa je, ali bo zadeva obravnavana na decembrski seji. Župan namreč meni, da morajo o tako pomembni zadevi doseči konsenz in da si občinski svet v tem trenutku ne more privoščiti, da bi nasprotoval mnenju sveta zavoda. Po naših informacijah bodo do decembrske seje znotraj koalicije potekala dogovarjanja o tem, ali bo občina objavila nov razpis in skušala z bolj aktivnim pristopom privabiti k razpisu tudi več kandidatov. Gledališče Novo mesto je bilo ustanovljeno julija letos, oktobra je občinski svet izvolil svet zavoda, kadrovska komisija pa objavila razpis za novega direktorja, ki je po statutu zavoda tudi programski vodja. Napovedi, ki sojih občinski uradniki dajali ob ustanavljanju novomeškega teatra, da bomo prvo premiero videli že letos, pa so bile očitno Zagata tudi z iskanjem urednika občinskega glasila Kadrovska komisija pa je na težavo naletela tudi pri iskanju novega urednika za občinsko glasilo. Že dva razpisa sta namreč propadla. Komisija je zato ocenila, da je nadaljnje iskanje kandidatov na podlagi danih pogojev nesmiselno, županu in strokovnim službam pa predlaga, da preučijo druge možnosti iskanja kandidata. Inštalacija pred Windischarjem Fotografija poškodovane ograje, ki je ne le grda, ampak za kakšnega kolesarja, motorista, pešca ali morebiti voznika lahko celo usodna, sicer ne potrebuje komentarja. Do zaključka redakcije nismo uspeli ugotoviti odgovorne osebe (je to DRSC, ki upravlja z državnimi cestami, Oddelek za komunalno infrastrukturo in krajevne skupnosti, podjetje CGP, ki naj bi vzdrževal Kandijsko cesto?), upamo pa, da bo do naslednje izdaje Črne packa napaka odpravljena. Krka z novim starim trenerjem Košarkarje novomeške Krke, ki v tej sezoni še niso občutili slasti zmage, je pred tedni vnovič prevzel trener Predrag Milovič, ki je Krkaše vodil že v drugem delu lanskega ligaškega tekmovanja. »Če želimo izpolniti zastavljeni cilj in ostati v ligi, nujno potrebujemo igralske okrepitve. Šibki smo predvsem na položaju organizatorja igre, škripa pa tudi pri metu z razdalje,« pravi Milovič, ki je v klub že pripeljal 210 centimetrov visokega Milana Klepo in veterana Igorja Jokiča. Ta bo tu ostal le še do konca leta, med novoletnim ligaškim premorom, ki ga nameravajo izkoristiti za dodatni trening, pa namerava Milovič preizkusiti še nekaj drugih igralcev. »Glede na razmere, v katerih je klub, skušamo sestaviti kar najcenejšo ekipo. Trenutno je namreč najpomembnejša sanacija finančnega položaja kluba in selekcija domačih igralcev za prihodnost,« še dodaja Milovič. (Boris Blaič) Zelena luč vlade Straži, Šmarješkim Toplicam Konec novembra je vlada sprejela pozitivno mnenje o ustanovitvi dvanajstih novih občin. Med 33 prispelimi predlogi je vlada med drugim ugodila tudi zahtevam Straže in Šmarjeških Toplic, ki bi nastale na ozemlju sedanjih krajevnih skupnosti Straža ter Šmarjeta in Bela Cerkev. Vlada je dala zeleno luč tudi za osamosvojitev krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki, parlamentarni odbor za lokalno samoupravo pa je dvanajstim predlogom za nove občine dodal še štiri, med njimi tudi Mokronog. Državni zbor, če bo predlog potrjen, bo referendume za ustanovitev novih občin predvidoma razpisal še ta teden, po predlogu matičnega odbora pa bi ti bili že 29. januarja prihodnje leto. (Boris Blaič) Foto: Uroš Lubej Črne packe iz prejšnjih številk Kontejner na Loki Tudi na črno postavljen kontejner še naprej stoji ob Zupančičevem sprehajališču na Loki. Klub za podvodne aktivnosti tako še naprej ostaja na seznamu črnih pack. Odgovorna oseba: Jure Gros, predsednik Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto. Gradbeni odri na KMJ Gradbeni odri že več let kazijo vhod v staro mestno jedro in kaže, da se v kratkem ne bo nič spremenilo. Odgovorna oseba: Kdo je že odgovoren? (Odziv direktorice KMJ na naš prispevek, kjer smo jo imenovali za odgovorno osebno, objavljamo v rubriki »p.p. sprehodi se po svojem Parku«. V čast Primičevi Juliji Ali je prispevek v prejšnji številki Parka vplival na vodilne v Splošni bolnici Novo mesto, da so odstranili smeti ob sprehajališču Primičeve Julije, se nismo pozanimali. Vsekakor pa so smeti odstranjene, s tem pa še ena črna packa, eden najhitreješih odzivov pa si prav gotovo zasluži pohvale. Trden kot plamen, slama, štos Mestna občina je že nekaj dni po objavi našega prispevka nekako sanirala luknje, ki so nastale na priljubljenem Ragovskem mostu, tako da ga umikamo s seznama črnih pack. Fočo: Boštjan PuceCj I I i Hobi: riba. I Hobi: pes. I ! 1 Hobi: Robi. Foto: Uroš Lubej Novomeški turizem Šlo bo na bolje - slabše pač ne gre... Mitja Simič, foto Boštjan Pucelj v Mestni občini Novo mesto je v turistični panogi (neposredno in posredno) zaposlenih prek 1000 ljudi (!). V občini je 1297 ležišč s povprečno 160.000 nočitvami? Velika večina teh kapacitet pripada Krki Zdravilišča, d.o.o., trudi pa se še na desetine manjših ponudnikov turističnih storitev. Ampak kje se je tukaj izgubilo Novo mesto kot »metropola« Dolenjske? Kako je možno, da je praktično ves turizem neke mestne občine ostal zunaj mesta? Je to smola, nepazljivost ali napaka v sistemu? Smo ljudstvo, ki rado zabavlja. Včasih zabavljamo iz obupa, včasih pa kar tako, ker nam to krepi samozavest in daje občutek pomembnosti v neki družbi. V našem mestu imamo »srečo«, da obstaja kar nekaj tem, ki predstavljajo neusahljiv vir navdiha za zabavljanje (npr. promet, pozidava, turizem itd.) in imamo tudi nekaj ustanov, ki so prav tako hvaležen navdih (npr. mestna občina ali Zavod za varstvo kulturne dediščine). Če pa lahko skupaj povežemo primerno temo in institucijo, potem - kar se zabavljanja tiče - praktično ne moremo zgrešiti. Skratka, če npr. rečem: »Novomeški turizem ni vreden počenega groša in za to je kriva mestna občina!«, bo večina Novomeščanov prikimala (mogoče celo glasno pritrdila). Ali je temu res tako? Ali ste vedeli, daje v novomeški mestni občini v turistični panogi (neposredno in posredno) zaposlenih prek 1000 ljudi (!) in daje v občini 1297 ležišč s povprečno 160.000 nočitvami? (Podatki so iz gradiva MO Novo mesto). Velika večina teh kapacitet pripada Krki Zdravilišča, d.o.o., trudi pa se še na desetine manjših ponudnikov turističnih storitev. Ampak kje se je tukaj izgubilo Novo mesto kot »metropola« Dolenjske? Kako je možno, da je praktično ves turizem neke mestne občine ostal zunaj mesta? Je to smola, nepazljivost ali napaka v sistemu? Sodobni turizem je posel, velik posel. Sodobni turist ne gleda le predmetov, ampak hoče neko doživetje. In sposobni turistični kreatorji so dandanes zmožni prodati tudi meglo, če je le-ta zavita v dovolj privlačno (lahko tudi popolnoma izmišljeno) zgodbo. V Novem mestu se nam zgodb ni treba izmišljevati, saj jih skozi zgodovino mesta in tega prostora ob okljuku Krke kar mrgoli. Zgodovina mesta je v številnih strokovnih delih zelo spodobno obdelana - od prazgodovinskih arheoloških odkritij do Marjana Mušiča, ki je pomembno sooblikoval današnjo podobo mesta. Nekatere arheološke najdbe (npr. situle) uvrščajo Novo mesto v sam evropski vrh. Pa vendar je učinek pičel. Tu se seveda poraja vprašanje, zakaj se sploh truditi s turizmom, če pa nam to očitno ne gre. Važno je, da v Novem mestu uspešno proizvajajmo zdravila, avtomobile in prikolice! To znamo in v tem smo najboljši v Sloveniji! Kaj hočemo še več? Pravzaprav je to res. Ampak prav vsega pa tudi uspešna industrija ne more rešiti, npr. starega mestnega jedra - duše mesta. In ta duša bo preživela le, če najde svojo ekonomsko logiko obstoja tudi v sodobnih, popolnoma spremenjenih razmerah. V mestnem jedru moramo torej nujno izoblikovati sistem uspešnejšega in donosnejšega samofinan-ciranja. In tu brez turizma ne bo šlo. Kljub stanju »razpada sistema« v turizmu pa je bilo v tem mestu v zadnjih dveh,Treh letih kar nekaj izredno uporabnih pobud in tudi izvedenih projektov, na katerih bi lahko temeljila prihodnja turistična ponudba mesta. Dolenjski muzej je izoblikoval pobudo o turističnem poimenovanju Novega mesta v Mesto situl (npr. poimenovanje Celja kot Knežjega mesta smo sprejeli vsi Slovenci brez zadržkov). Nikjer v Sloveniji pa tudi širše ni bilo odkritih več situl - kovinskih, praviloma bronastih posod s polkrožnim ročajem in pogosto bogatim figurativnim okrasjem ki predstavljajo enega izmed vrhuncev prazgodovinske umetnosti v Evropi. To je vsekakor adut, ki ga ne bi smeli kar tako pustiti vnemar, ampak bi ga morali izkoristiti kot turistični magnet. Društvo Novo mesto sočasno razvija projekt Novomeški ustvarjalci - zgodovina za prihodnost, ki skuša na eni strani raziskati možnosti in probleme donosnejšega samofinanciranja mestnega jedra kot programske zasnove projekta, na drugi strani pa priti do konkretnega produkta - to je Kulturni zemljevid Novega mesta s priporočenimi potmi ogleda. Gre za projekt, ki nikakor ni v nasprotju s pobudo Dolenjskega muzeja, nasprotno, jo upošteva in vključuje ter dopolnjuje z zgodovino mesta od njegove ustanovitve naprej. (Pravzaprav etnične pripadnosti ljudstev, ki so nam zapustila situle in so tu živela v halštatskem obdobju - od 8. do 4. st. p. n. š. ne poznamo in težko rečemo, da se od takrat pa do danes v tem prostoru ni zgodilo nič pomembnega.) V njem je poudarek predvsem na znamenitih osebnostih in dogodkih, ki so v svojem času pomembneje zaznamovali življenje v mestu. Osnovi cilj je bil, da tako meščani kot obiskovalci začutimo to mesto kot življenjskjjrrostor, ki ima svoj zgodovinski spomin, Rfjb prežet z zgodbami ljudi in katerega materialna kulturna dediščina je odraz razgibaneaajJružbeneaa in kulturnega dogajanjTskozi stoletja. To pa naj bi se nadaljevalo tudi v sedanjosti in prihodnosti. Če bomo staro mestno jedro lahko doživeli na tak način, bomo v njem lahko prebili več kot eno uro in pol, kot je sedaj turistično povprečje za ogled mesta. Osnovni.koncept kulturnega zemljevida je dokončan in bo v kratkem pripravljen za tisk. Ob tem je treba poudariti, da gre tu za popolnoma prostovoljno delo peščice zanesenjakov društva ob prijazni brezplačni pomoči nekaterih uradnih kulturnih ustanov. Zato je pravzaprav smešno, da se ob tisočih turističnih delavcev v tej občini z nekaterimi osnovnimi gibali prihodnjega turističnega razvoja ukvarjajo/ mo amaterji. Za projekt je nujno treba najti ustrezno usposobljenega nosilca, ki bi začeto delo lahko nadaljeval na profesionalni ravni. I Vv# * \ a y% I—4 Meščansko tradicijo za raznimi kakovostnimi prireditvami obuja društvo Naprej nazaj in iz njega izšlo društvo Akcija z rokodelsko tržnico, Rudolfovim sejmom in drugimi prireditvami. In tu so še Društvo novomeških študentov s projektom mladinskega hotela Situla v sodelovanju z Dolenjskim muzejem, Goga in LokalPatriot s svojo produkcijo prireditev pa Kulturni center Janeza Trdine, Kompas Novo mesto, ki sodeluje v projektu Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ter še nekateri. Torej bi vsekakor težko rekli, da dobrih zgledov za turizem v mestu ni. Očitno pa manjkata dve ključni zadevi - to sta celovita strategija in ustrezna organiziranost. In tega se je, kot kaže, začela zavedati tudi mestna občina. Za začetek je obudila Projektni svet za oblikovanje razvojaturizm^imestniobčini ter njegovo vodstvo zaupalaTOfjaruitlribarju; sicer generalnemu direktorju direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo in hkrati visokemu funkcionarju na direktoratu za turizem Evropska unija v Bruslju. Sočasno je Turistično informativni center (TIC), ki deluje v okviru Oddelka za kmetijstvo in turizem pri -Mestni občini Novo mesto, nq kolegij občinske uprave naslovit' predlog odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda, ki naj bi se imenoval Zavod za turizem Novo mesto. Tako naj bi dobili kompetentno organizacijo, ki bi omogočala celovitejši in kakovostnejši razvoj turizma v mestu in občini. Zadeva izgleda spodbudno, vendar pa si celovitejšega in kakovostnejšega razvoja turizma (kar naj bi bil glavni namen delovanja tega zavoda) ni možno predstavljati brez vnaprej jasno začrtane strategije razvoja turizma. To delo pa nas šele čaka. Projektni svet za oblikovanje razvoja turizma je izdelavo strategije razvoja turizma 2006 - 2013 na svoji prvi seji v novi sestavi izpostavil kot prioriteto. Strategija mora izhajati iz obstoječih kakovosti mesta ter kakovostnih projektov in pobud, ki so v njem že prisotni. Mogoče pa se bo kaj le premaknilo z mrtve točke. Funkcije predsednika projektnega sveta vsekakor vzbujajo upanje. Ta trenutek pa je pomembno, da novomeška mestna občina po vseh svojih močeh pomaga, da v mestno jedro v nekdanjo restavracijo Pri vodnjaku spravimo mladinski hotel ter v nekdanja Gostišča na trgu muzej mestne zgodovine skupaj s TlC-om in prenovljeno slaščičarno. Prav tako je pomembno, da nekako od mrtvih obudimo Restavracijo Breg, preden iz .nje naredijo pisarne ali kaj podobnega. Ce mesto teh priložnosti ne bo izkoristilo zdaj, ko je za to čas, nam tudi odlične strategije ne bodo mogle več kaj prida pomagati. Bodimo za spremembo optimisti. Zdenko Picelj, prof. je direktor Dolenjskega muzeja Novo mesto. Letos mineva 55 let od ustanovitve Dolenjskega muzeja, ki je nedvomno precej razgibal kulturno ponudbo in dogajanje v Novem mestu in širši regiji. Še posebej od leta 1953, ko so bile v obnovljeni stavbi Križatije, kjer je muzej dobil svoje prostore, odprte prve stalne razstave. Od takrat dalje se je muzej kot pokrajinski, kompleksni muzej vse bolj širil in krepil, od peščice zaposlenih na samem začetku pa jih kolektiv danes šteje že več kot dvajset, ki so nedvomno izpolnili in daleč presegli vse tisto, kar so si ob ustanovitvi muzeja zastavili njegovi ustanovitelji in naši predhodniki. Ob ustreznih programih, organizaciji dela in vodenju pa so glede na že uresničeno tudi zanesljiv porok za uresničitev vseh zastavljenih nalog in izzivov, s katerimi se bo muzej soočal v prihodnje. Dokaz za to je v minulem dobrem desetletju, odkar vodim muzej, ko smo z aktivnostjo, zagnanostjo in strokovnostjo vseh zaposlenih vse obsežne letne in večletne programe v celoti uresničili, nemalokrat jih tudi krepko presegli. Tako smo za javnost, ki se je vedno dobro odzivala na naše projekte, pripravili in uresničili 75 razstav, od tega kar 33 lastnih z vseh področij muzejskega dela, in izdali kar 34 samostojnih publikacij in pet zloženk ter številni promocijski material z več kot dvajsetimi replikami muzejskih predmetov. S tem je Dolenjski muzej postal tudi najproduktivnejši in najaktivnejši muzej v Sloveniji (naše povprečje v zadnjem desetletju so tri lastne razstave na leto s publikacijo, slovensko pa niti ena na muzej na leto), ki se je močno približal in odprl javnosti tudi prek izredno razvejane in učinkovite muzejske pedagoške dejavnosti. S kar nekaj arheološkimi projekti pa smo vedenje o muzeju in Novem mestu ponesli tudi daleč prek meja naše države. S tem si je muzej ustvaril tudi določen status in prepoznavnost, in sicer tako v mestu in regiji kot v celotni državi. Še najbolj pa smo veseli pozitivnih odzivov v okolju, v katerem in za katerega delujemo, ter korektnega in zadovoljivega sodelovanja tako z ustanoviteljem Mestno občino Novo mesto kot glavnim financerjem ministrstvom za kulturo. Prav tako pa se pri svojem delu povezujemo z vsemi kulturnimi ustanovami v mestu in muzejskimi ustanovami v regiji in državi, kjer pa se vsi bolj ali manj srečujemo s kroničnim pomanjkanjem denarja za uresničitev vseh naših osnovnih potreb, ciljev, idej in želja. Tema: Novomeška kultura na prelomnici Zdenko Picelj Preseneča nas dolgotrajna obnova stavbe Križatije, ki s pripravo projekta poteka že od leta 1998. Tu nameravamo postaviti novo stalno, evropsko pomembno arheološko razstavo, ki bo našemu mestu na prepoznavnem, promocijskem in turističnem področju prinesla zagotovo daleč največ. Na ta način se v domačem okolju kaže nerazumljiv odnos do zagotovo najpomembnejšega dela novomeške dediščine in preteklosti. Žal so pri nas še vedno na prvem mestu, kljub 21. stoletju, ceste, vodovodi, kanalizacije in podobna osnovna infrastruktura ter ozko lokalni interesi. Kljub temu pa nas še vedno moti dejstvo, da pri odgovornih tako na državni kot lokalni ravni še vedno ni dovolj posluha in zavedanja o pomenu premične kulturne dediščine in njenega ohranjanja našim naslednjim rodovom, saj se že vrsto let (ta problem se kaže v večini slovenskih muzejev) ubadamo s pomanjkanjem prostorov za shranjevanje predmetov - depoji. To je pri naši osnovni dejavnosti in poslanstvu trenutno naš največji problem, saj bomo v prihodnje morali v muzeju povsem ustaviti dotok novega gradiva, že do sedaj pa smo ga precej omejili. Prav tako pa nas preseneča dolgotrajna obnova naše stavbe Križatije, ki s pripravo projekta poteka že od leta 1998 (kot kaže, bo v letu 2006 le dokončno zaključena), kjer nameravamo postaviti novo stalno, evropsko pomembno arheološko razstavo, ki bo našemu mestu na prepoznavnem, promocijskem in turističnem področju prinesla zagotovo daleč največ. Na ta način se v domačem okolju kaže nerazumljiv odnos do zagotovo najpomembnejšega dela novomeške dediščine in preteklosti. Tudi ko bo razstava odprta, upamo, da v prvi polovici leta 2008, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, bo še vedno postavljena, glede na pomen, vlogo in količino le na borih 300 m2 (do sedaj jih premore le 100 m2), zaslužila pa bi si vsaj nekaj tisoč, s čimer bi tudi dokazali, da se zavedamo njenega visokega evropskega pomena, ga znamo spoštovati, ceniti, prezentirati in v turističnem smislu tudi prodajati. Dolgoročno bi bila novogradnja, morda kar sredi mesta, na Kapiteljski njivi, kot največjem in najpomembnejšem srednjeevropskem arheološkem najdišču, za Novo mesto zagotovo najboljša investicija v prihodnost, če resnično želimo, da mesto postane tudi turistično zanimivo. Žal pa so pri nas še vedno na prvem mestu, kljub 21. stoletju, ceste, vodovodi, kanalizacije in podobna osnovna infrastruktura ter ozko lokalni interesi. Morda bo nekoč nekdo v tem mestu le doumel, da je kulturna dediščina mesta takšnega pomena, da bo od velikih besed, pohval in moralne podpore le prešel na konkretna dejanja, in to kot eno pomembnejših prioritet tudi zapisal v svoj politični program in ga potem poskušal tudi prednostno uresničiti. Dokler pa to ostaja samo problem in domena Dolenjskega muzeja in muzealcev, se bomo morali zadovoljiti z današnjim stanjem, ko znotraj muzeja iščemo rešitve, s katerimi bomo vsaj minimalno izboljšali stanje na področju prezentacije naše arheološke dediščine, medtem ko za v določenih časovnih obdobjih zelo bogato zgodovino Novega mesta še vedno nimamo na voljo ustreznih prostorov, pa bi jih za prezentacijo tudi tega dela nujno potrebovali, če želimo prebivalcem, obiskovalcem in turistom mesta predstaviti naše mesto z vsem bogastvom in kulturno dediščino, ki jo premore. Velik korak v smeri prepoznavnosti in promocije mesta pa bi naredili že s tem, da se končno sprejme naš predlog, podan 5. aprila 2004, in da Novo mesto postane mesto situl. V Novem mestu nimamo konkretnejšega in v Evropi prepoznavnejšega simbola, kot so to ravno novomeške situle. Zato je izmikanje in iskanje novih in novih izgovorov popoln nesmisel, če želimo narediti za mesto nekaj pozitivnega v promocijske in turistične namene. Še posebej, ker sprejetje tega slogana ne povzroča nobenih dodatnih finančnih stroškov, le povsod, kjer se pojavi ime Novo mesto, se dodajo še dve besedi, mesto situl. Tako kot se za Celje uporablja naziv knežje mesto, tako bi se lahko za Novo mesto zapisalo, v mestu situl se je zgodilo... V tujini si v promocijske namene izmišljujejo nove in nove trike, pri nas pa človek dobi občutek, da tega, kar imamo pred nosom, kar lahko primemo in vidimo, se s tem zaradi evropske pomembnosti in enega najpomembnejših izdelkov arheološke dediščine nasploh samozavestno predstavljamo in postavljamo pred drugimi, ne znamo, ali pa zaradi še vedno podcenjujočega odnosa do naše kulturne dediščine nočemo izkoristiti. Upam, da bo na mestni občini le prevladala razsodnost in da bodo ugotovili, da s tem predlogom mesto lahko zdaj in v prihodnosti samo pridobi na svoji prepoznavnosti in ugledu ter da bodo zbrali toliko moči, da bi do prihodnjega občinskega praznika ta predlog le potrdili. Projektni svet za turizem pri mestni občini Novo mesto je to na svoji seji v mesecu novembru že storil, kar bi lahko pomenilo tudi lažjo odločitev tako za župana kot občinske svetnike. Po drugi strani pa Novo mesto s preureditvijo Jakčevega doma Dolenjskega muzeja, ki bo v drugi polovici prihodnjega leta z novimi vsebinami počasi preraščal v mestno galerijo, in pred kratkim ustanovljenim profesionalnim gledališčem ter že obstoječimi kulturnimi ustanovami in producenti resnično postaja eden od pomembnejših kulturnih centrov v Sloveniji. Zato bi bil že skrajni čas, da se pripravi in sprejme dolgoročna strategija razvoja kulture v Mestni občini Novo mesto, da se določijo kratko-, srednje- in dolgoročne prioritete v soglasju vseh zainteresiranih in se poveže vse kulturne akterje, ki bi v medsebojnem sodelovanju pripravljali skupne dogovorjene letne in večletne programe z usklajenim koledarjem letnih prireditev, ki se med seboj ne bi pokrivali. Na tem področju je vse premalo uradnega sodelovanja in seznanjanja o letnih programih in načrtih posameznih organizatorjev kulturnih prireditev, zato nemalokrat prihaja do pokrivanja dogodkov na isti dan in celo isto uro. Menim, da bi na občini morali prevzeti vlogo koordinatorja med kulturnimi producenti in od vseh nas vsako leto v mesecu novembru zahtevati programe prireditev za prihodnje leto, ki bi jih nato v decembru skupaj uskladili in objavili. S tem bi se v dobi informatizacije izognili marsikaterim nevšečnostim in slabi volji, pa še vsi bi vedeli, kaj se bo med letom v mestu na področju kulture dogajalo. V mestu premoremo kar nekaj zelo dobrih organizatorjev, z ne samo lokalno pomembnimi, ampak predvsem vseslovensko in evropsko pomembnimi dogodki, katere bi veljalo še bolj in prednostno podpreti ter medsebojno povezati že pri samem načrtovanju in usklajevanju programov. Nekateri to samoiniciativno in iz potrebe že počnemo, vendar bi to morali v okviru Mestne občine Novo mesto obvezno razširiti vsaj na vse tiste izvajalce, katerih programi se tako ali drugače sofinancirajo iz občinskega proračuna in tudi dajejo pečat kulturnemu utripu mesta. Za začetek pa bi bilo dovolj že to, da si vsi organizatorji kulturnih prireditev izmenjamo pripravljene letne koledarje še pred začetkom koledarskega leta. Pri dolgoročnem razvojnem in programskem načrtovanju pa bi nam najbolj pomagalo z vsemi glavnimi prioritetami usklajena izdelava in sprejetje strategije razvoja kulture v občini. Za vse, ki se ukvarjamo s kulturo, bi to moral biti osnovni dokument, katerega bi sprejeli, se z njim poistovetili in ga uresničevali skupaj z našimi sofinancerji, Mestno občino Novo mesto, ministrstvom za kulturo in sponzorji, ter na ta način tudi veliko laže in koordinirano kandidirali tudi za sredstva iz različnih evropskih skladov. Tema: Visoko šolstvo na Dolenjskem Brez strokovnih podlag do univerze? Ne bo šlo. Novo mesto z okolico zaenkrat še izrazito slabo izkorišča možnosti za hitrejši razvoj visokega šolstva. Problematično je, da po več kot desetletju v Novem mestu še vedno ni bila ustanovljena nobena fakulteta, zaradi česar je ustanovitev univerze pomaknjena v nedoločeno oddaljeno prihodnost. Toda eden ključnih problemov je pomanjkanje vizije razvoja visokega šolstva pri nas. Dr. Borut Rončevič je s temo Modeli razvojnih strategij doktoriral leta 2003 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V času podiplomskega in doktorskega študija se je strokovno usposabljal na več tujih univerzah. Redno sodeluje pri mednarodnih raziskovalnih projektih in je avtor ali soavtor več znanstvenih člankov, poglavij v zbornikih in knjig, ki so bile objavljene v Sloveniji in v tujini. Je vodja Oddelka za razvoj na Mestni občini Novo mesto. Avtor v prispevku izraža svoja stališča in ne stališč organizacije, v kateri je zaposlen. V evropskem in s tem tudi v slovenskem visokošolskem in raziskovalnem prostoru je v zadnjih nekaj letih začelo prihajati do zelo intenzivnih sprememb. Te izhajajo iz usmeritev Bolonjske deklaracije in naj bi privedle do večje kakovosti študijskega procesa, do njegove večje fleksibilnosti pa tudi do večje vpetosti visokošolskih ustanov v širši gospodarski in družbeni prostor. V slovenskem visokošolskem prostoru, ki sta ga še do nedavnega popolnoma obvladovali dve univerzi s sedežema v Ljubljani in Mariboru, jih dopolnjujejo močne tendence v smeri pluralizacije in decentralizacije visokošolskega in raziskovalnega prostora. Kdor dandanes jamra, kako Ljubljana še kar zavira razvoj visokega šolstva po regijah, pač išče alibi za lastne slabosti in nesposobnost. Nejeverni Tomaži si lahko preberejo potrjene vladne strateške usmeritve ali pa zapisnike Sveta za visoko šolstvo, ki akreditira visokošolske ustanove in programe. S tem se odpirajo tudi priložnosti za hitrejši razvoj visokega šolstva v Jugovzhodni Sloveniji. Vendar pa Novo mesto z okolico zaenkrat izrazito slabo izkorišča te možnosti, vsekakor pa pri tem Dr. Borut Rončevič daleč zaostajamo za možnostmi, ki izhajajo iz geografskega položaja tega prostora in iz njegove gospodarske moči. Dobrih deset let po tem ko so se začeli malce bolj sistematični poskusi, lahko le malokdo nasprotuje oceni, da gre za desetletje izgubljenih priložnosti. V tem času je sicer bilo nekaj manjših napredkov. Od leta 1998 dalje deluje Visoka šola za upravljanje in poslovanje (VŠUP). Pred kratkim je občina v Drgančevju zagotovila zemljišča za univerzitetni kampus in pristopila k izdelavi lokacijskega načrta. V kratkem bo predvidoma ustanovljena še Visoka šola za tehnologije in sisteme (VITES). Vendar pa ima vsaka medalja dve plati. Edina obstoječa visokošolska ustanova v Novem mestu ne razvija raziskovalnega dela in krajših oblik izobraževanja za potrebe gospodarstva. Kljub temu da obstaja že skoraj osem let, še vedno ni pridobila podiplomskega programa. To je izrazito predolga doba. Poleg tega po kadrovski zasedbi zaostaja za drugimi poslovnimi šolami. Za dokončanje komaj začetega kampusa v Drgančevju bo potrebno zagotoviti še veliko sredstev za izdelavo projektne dokumentacije in še veliko, veliko več za izgradnjo ambiciozno zastavljenega projekta. VITES, ki je za akreditacijo prijavil le visokošolski program, že na začetku kaže podobno neambiciozen pristop kot VŠUP in vprašamo se lahko, kdaj bo imel podiplomski program, ki bo proizvajal višje usposobljene kadre. Le ti bodo lahko prispevali k bolj učinkovitim oblikam proizvodnje, k večji inovativnosti in le iz teh bo lahko rasel lasten raziskovalni in pedagoški kader. Posebej problematično pa je, da po več kot desetletju v Novem mestu še vedno ni bila ustanovljena nobena fakulteta, zaradi česar je ustanovitev univerze pomaknjena v nedoločeno oddaljeno prihodnost. Zakaj je temu tako? Na počasnost razvoja je prav gotovo vplivalo več dejavnikov in na nekatere med njimi ni bilo možno vedno vplivati. Toda eden ključnih, ki je bil vedno popolnoma v naših rokah, je pomanjkanje vizije razvoja visokega šolstva. Sicer ne moremo zanikati nekaterih idej in dokumentov, ki opredeljujejo prihodnje študijske programe. Na to temo je bilo tudi že kar nekaj pogovorov in javnih razprav. Vendar pa ne moremo govoriti o koherentni viziji, ki bi temeljila na poglobljeni analizi razvojnih trendov, potreb in možnosti. Ampak gre predvsem za spisek želja, ki izhajajo iz prioritet posameznikov, ki so sodelovali pri tem. Tako je bilo kar nekaj energije potrošene za pripravo elaborata za ustanovitev Visoke šole za pravo. Ali tako šolo v Novem mestu res potrebujemo? Ali pa gre le za pogoltnost po šolninah na programih, ki so zanimivi predvsem zato, ker je mogoče pridobiti privlačne strokovne naslove? Da bi oblikovali strateške usmeritve za razvoj visokega šolstva, bi morali imeti že pripravljen odgovor na dve ključni vprašanji. Prvič, kakšno visoko šolstvo sploh potrebujemo v našem prostoru. Da bi lahko danes ponudili utemeljen odgovor na ta vprašanja, bi morali že zdavnaj opraviti kar nekaj različnih študij. V prvi vrsti bi morali opraviti temeljito analizo trga dela (tako regionalnega kot nacionalnega in tudi v sosednjih hrvaških županijah) z vidika potrebe po strokovnih profilih in kompetencah diplomantov. Če bi to storili, najbrž ne bi porabljali energije za pripravo prej omenjenega elaborata. Drugič, morali bi opraviti analizo najbolj aktualnih trendov na področju razvoja gospodarskih dejavnosti. Vsi vemo, da se težišče gospodarskih dejavnosti hitro premika v smeri storitvenih dejavnosti in novih tehnologij. Ali je kdo opravil analizo o tem, za katere storitvene dejavnosti gre? Ali je kdo opravil tehnološki toresight, da bi ugotovil, katera znanja bodo aktualna čez deset ali petnajst let? Univerzo namreč gradimo za prihodnost, ne za danes ali včeraj. In nenazadnje, ali je kdo opravil analizo trendov na območju evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora, ki bi podala odgovor na vprašanje o tem, kateri so najbolj aktualni trendi pri razvoju novih študijskih in raziskovalnih usmeritev, kakšni novi interdisciplinarni programi se oblikujejo, katere so najbolj aktualne razvojne usmeritve? Kdo od posameznikov, ki se ukvarjajo z razvojem visokega šolstva v Novem mestu, je bil na nedavnem sejmu Communicating Science, kjer se redno predstavljajo ključni dosežki in novitete? Nikogar nisem srečal. Prav tako bi bilo potrebno odgovoriti na vprašanje o tem, kakšno visoko šolstvo lahko sploh imamo v JV Sloveniji. Pri razvoju novih programov se je potrebno izogibati prekrivanju z že obstoječimi, potrebno je razvijati komplementarne usmeritve. V podjetniški govorici, iskati moramo perspektivne niše. Vendar pa se ni do zdaj še nihče lotil temeljite analize visokošolskega prostora v Sloveniji, na Hrvaškem ter v bližnjih središčih, v katere odhajajo naši študentje (npr. Gradec, Celovec, Udine, Trst...). Poleg tega je treba zagotoviti materialne, predvsem pa kadrovske pogoje za izvajanje pedagoškega ter z njim povezanega raziskovalnega dela. Prav tako ni še nihče opravil sistematične analize trga dela z vidika zagotavljanja kakovostnih visokošolskih učiteljev in raziskovalcev za posamezna področja. In nenazadnje, nihče ni opravil analize materialnih potreb za izvajanje tistih programov, ki se nakazujejo kot perspektivni in vredni vlaganja in pa iskanja vseh možnosti za zagotovitev teh pogojev. Marsikdo bi lahko pripomnil, češ, zakaj pa sploh potrebujemo vse te študije in strokovne podlage. Obstaja nekaj popolnoma praktičnih razlogov. Najprej zato, ker jih potrebujemo, da bomo Svetu za visoko šolstvo utemeljili smiselnost novih visokošolskih ustanov. Argument, da naša regija nima univerze, pa jo zasluži, ne drži vode. Ljubljana bo kmalu, po dokončanju avtoceste, oddaljena le še dobre pol ure. Namesto tega bo potrebno prikazati, da predlagani študijski programi ne poskrbijo le za potrebe regije, ampak tudi zaokrožijo nacionalni visokošolski prostor in se vključijo v mednarodne trende. Na ta vprašanja je treba odgovoriti tudi zato, da ne bomo proizvajali diplomantov, ki jih ne želi nihče zaposliti ali ker jih je preveč. V Sloveniji imamo že tako težave s strukturno brezposelnostjo, ki je posledica neprimerne izobrazbene strukture. In nenazadnje, na ta vprašanja je potrebno odgovoriti, če želimo sploh imeti resne možnosti za zagotovitev velikanskih sredstev, ki bodo potrebna za izgradnjo kampusa v Drgančevju. Ta investicija bo tako velika, da občinski viri zagotovo ne bodo zadostovali. Poleg tega malce dvomim v pripravljenost ostalih občin iz Jugovzhodne Slovenije za financiranje investicij v Novem mestu. Država bo najbrž primaknila le manjši del sredstev. Zato se bomo morali obrniti na Evropsko unijo in mednarodne finančne ustanove. In tako ene kot druge bo seveda zanimalo, ali je investicija smiselna. Evropska komisija vsak projekt preverja skozi prizmo dodane vrednosti. Mednarodne finančne institucije pa bo v prvi vrsti seveda zanimalo, ali bomo ta sredstva zmožni vrniti. Tiste ustanove, ki so neprofitne narave in zato dajejo najbolj ugodna posojila, pa ne zanima le to, ampak podrobno proučijo tudi smiselnost našega početja. Ki jo bomo lahko utemeljili le z prej omenjenimi študijami. Pred kratkim sem se imel priložnost pogovarjati z njimi in bil sem osupel nad tem, kako natančni so pri svojem poslu in kako zelo dobro nas poznajo. Lahko mi verjamete, da ti fantje ne bodo kupili megle! Popačeni odsevi Brega II Marijan Dovič, foto arhiv DM, Jure Švent je v resnici zgodilo tudi piscu teh vrstic, ko se je nekega dopoldneva sprehajal ob reki in opazil konstrukcijo. Prva reakcija je bila osuplost -kako je mogoče, da se je v breško linijo vsilil tak tujek. Tujek, ki neustavljivo prikliče elemente ruralnega graditeljstva, kakršno pustoši po slovenskem podeželju. Breg 10 nekoč, na Jakčevi sliki... Številni in raznovrstni odzivi na moje razmišljanje o Bregu iz prejšnje številke Parka -toliko jih bržkone še nisem doživel s kako novomeško kolumno - so v prvi vrsti dokaz, da je zadeva »Breg« živa. Govorijo o tem, da Breg in njegova podoba nista le stvar redkih zanesenjakov. Konkreten primer, ki sem se ga lotil, je doslej očitno buril številne duhove, kajpada »pod krinko«, na ravni šušljanj in govoric. Kot nam je dobro znano, si teh in podobnih govoric (s častno izjemo Parka) noben dolenjski »medij« ne upa artikulirati - konec koncev je v teh medijih vedno vse v najlepšem redu: cviček se ni skisal, avtocesta bo kmalu, firme so presegle same sebe, ustanove in občina prosperirajo. dobivajo odlikovanja in plakete ter kuhajo golaž; pa seveda, simpatični Darko je vedno nasmejan v družbi svojih hčerkic. Ta bizarna medijska »slika« ima seveda tudi nasprotni pol - ljudske glasove, rekla, govorice. V njih slika, včasih resda močno popačena ali pretirana, seveda ni tako pastoralno idilična. Med take podtalne ljudske teme zadnjih mesecev vsekakor sodi tudi pojav t. i. »nepotizma« na Bregu. Najlaže je seveda zatuliti v tisti rog, ki že dolga leta trobi: »spomeničarji« težijo ljudem, ne pustijo tega in onega, so neživljenjski, birokratski. Ko se temu pridruži sporno dovoljenje, ki bi ga bilo mogoče interpretirati kot nekakšno družinsko koncesijo (in res, taka interpretacija se močno vsiljuje), v podzemlju govoric sama od sebe izbruhne »afera«. Kdor si upa tako afero javno izraziti, je pač lahko deležen prijateljskega trepljanja po ramenih, češ, dobro si »posvetil« tej bandi. Toda tako »svetenje« ni bilo moj namen, zato moram svoja stališča nekoliko natančneje pojasniti. Konec koncev je nepotizem resna obtožba, poleg tega se zdi malo verjetno, da bi akterji zgodbe na novomeškem Javnem zavodu za varstvo kulturne dediščine premogli tolikšno mero cinične samozaverovanosti in kratkovidnosti, da bi se namenoma spustili v nevarno igro (čeprav na Dolenjskem očitno nobena igra ni nevarna, dokler se vanjo ne spustijo nacionalni mediji). Obramba pred javnim mnenjem, naj bo to na ravni govoric, laičnih člankov ali strokovnih analiz, pa seveda tudi obramba pred novimi projekti v istem »duhu«, bo seveda stvar tistih, ki so zadevo dovolili. Ostaja pa dejstvo, da objekt, ob katerega smo se obregnili v predhodni številki, vizualno izstopa. To je mogoče opaziti, še preden je izrečena kakršna koli beseda o lastnikih, projektih, dovoljenjih, zavodu. To se je v resnici zgodilo tudi piscu teh vrstic, ko se je nekega dopoldneva sprehajal ob reki in opazil konstrukcijo. Prva reakcija je bila osuplost - kako je mogoče, da se je v breško linijo vsilil tak tujek. Tujek, ki neustavljivo prikliče elemente ruralnega graditeljstva, kakršno pustoši po slovenskem podeželju, odkar je eklektično-funkcionalno projektantstvo zamenjalo premišljeno in estetsko dognano arhitekturo. (To je seveda moja subjektivna in konzervativna ocena trendov v slovenski ruralni arhitekturi; tisti, ki kupujejo »modrogalične« premaze za fasade, bi najbrž trdili, da gre za globalizacijo in razvoj.) To je vse in nič več. Edini motiv zgornjega pisanja je poskus javne artikulacije skrbi za celotno podobo Brega, za katero se zdi, da se spreminja na nepravi način. Komu se to prevzemanje vloge specializiranih institucij utegne zdeti domišljavo, vendar tu pač ne morem pomagati. Zato moram še enkrat izraziti nadvse negativno stališče do omenjene arhitekture in njene umestitve; to stališče sem preizkušal tudi v živih diskusijah z nekaterimi vidnimi mlajšimi novomeškimi arhitekti - in nisem ga našel med njimi, ki bi se mu konkretna rešitev zdela primerna za Breg, kaj šele, da bi jo ocenil kot posrečeno. Iz vsega tega izhaja moj dvom - niti ne v strokovno usposobljenost - temveč predvsem v sposobnost kakovostne estetske presoje odločevalcev na zavodu. Morda bi bilo v tem primeru najbolje odpreti širšo javno diskusijo ali vsaj pridobiti mnenja vidnejših urbanistov in arhitektov pa tudi drugih intelektualcev, povezanih z Novim mestom. Vsekakor je o prihodnosti Brega mogoče razmišljati na več načinov. Eden od njih je najbrž načelo doslednega konzerviranja, ki bi skušalo ohraniti vse arhitekturne elemente in Breg spremeniti v novomeško »Zlato uličko«. Ta pot, za katero se je zdelo, da je bila aktualna v preteklosti, se je izkazala za naporno, saj je bila nadvse nadležna potencialnim investitorjem in zato tudi tvegana. Druga mogoča pot je mnogo liberalnejša: dopušča lahko raznolike prenovitvene posege z modernimi prijemi in materiali, tako da Breg postane nekakšna /nama kupi rieHaa mi mvom mmo tl i( stripina šola stripa nm Mnenje vodje Območne enote Novo mesto Zavoda za varstvo kulturne dediščine v zvezi s kolumno Popačeni odsevi brega je objavljeno v rubriki »p.p. sprehodi se po svojem parku«. Življenje škoduje vašemu zdravju Bariča Smole, foto Boštjan Pucelj Reklame bodo potrošnika še naprej prepričevale, kako neznansko potrebujemo neko stvar. Ker je tako nujna, jo je treba proizvajati za to pa potrebujemo kemikalije. Ze pri njihovi proizvodnji je v Evropi izpostavljenih 23 milijonov ljudi pa tudi v času uporabe in ko jo odvržemo, škodujejo okolju in človeku. Ko pa človek zboli, potrebuje zdravila ... ... in danes. arhitekturna galerija, kjer si staro in moderno nevpadljivo podajata roko - od hiše do hiše. Vendar je tudi ta pot hitro na tenkem ledu, saj zahteva veliko mero estetskega čuta. Še več bomo rekli: zahteva naravnost genialno intuicijo - in umetniški pogled. Seveda se takemu pogledu nikdar ne more zgoditi, da spregleda, kar je očitno; v tem primeru popolno ponesrečenost nekega utilitaristično kompromisarskega graditeljskega prijema. Predvsem pa je to pogled, ki je oddaljen od birokracije in paragrafov. Pogled, ki je v ostrini estetskega čuta dva koraka naprej, v dojemanju služenja meščanom in njihovim interesom pa vsaj korak nazaj - na gledišču, s katerega je še mogoče ugledati celoto in njen smisel. Smisel varovanja dediščine seveda niso dokumenti in paragrafi, temveč konkretna dediščina (= stvaritve dedov), ki jo bodo lahko videli naši vnuki - v živo. Enaindvajset let mineva, ko se je porečju Krupe zgodila ekološka katastrofa. Samo prekuc čez Gorjance je pod skalnim previsom idiličen izvir kraške rečice pri Semiču. Kras je še posebno občutljivo območje, saj so njegova podzemlja luknjasta in nikoli se ne ve, kateri potok podaja roko reki ali podtalnici na čisto drugem koncu. Urad za kemikalije je v Semiču pred kratkim na tiskovni konferenci podal poročilo o vsebnosti PCB (polikloriranih bifenilov) v Beli krajini. Ta izredno nevarna kemična snov poslabšuje imunološki sistem, povzroča kromosomske spremembe, tumorje jeter in kože, sterilnost... V naravi je skoraj nerazgradljiva, v človeku in živalih se kopiči v maščobnih tkivih. Iz semiške Iskre je leta 1984 ušla kar štiristokrat višja koncentracija, kot je bilo dovoljeno po standardih EPA, ameriške organizacije za varstvo okolja. Po najnovejših raziskavah naj bi bilo v odlagališčih znotraj tovarne približno 60 ton PCB, kakšnih 13 pa naj bi jih ušlo v podzemne vode. Ne spomnim se, ali so Belokranjci tožili odgovorne. Menda so nekaj delavcev, ki so bili najbolj izpostavljeni tej kemikaliji, poslali na izpiranje PCB v Rogaško. Čas mineva, nevarnost ostaja; letošnje raziskave zavoda za zdravstveno varstvo kažejo, da je v vzorcih vsebnost tega strupa višja kot pred trinajstimi leti. Ljudje se naj ne bi kopali v svoji prelepi reki pa tudi doma pridelana hrana naj ne bi bila primerna za uživanje. Lepo je, da nas naš minister za zdravje opozarja, kako škodljivo je kajenje. V mednarodni deklaraciji o boleznih, povezanih s kemikalijami, pa je zapisano, da rak zaradi kajenja dobi četrtina obolelih, ostali pa zbolijo zaradi škodljivih vplivov okolja, predvsem kemikalij. Te ne povzročajo le več raka pri otrocih, tudi neplodnosti in alergij je vedno več. Vse se plača... Ljudje želimo živeti udobno, niti pomislimo ne, da je za izdelavo mobitelčka, ki ga kar na moremo pogrešati, potrebno okrog 150 kemikalij. Zato je v okolje “ušlo” 100.000 umetnih kemičnih snovi. Najbolj škodljive so ravno take, kot je PCB, ker so obstojne, kancerogene in so hormonski motilci. V ljudi kemikalije prodirajo skozi kožo in usta. “Vame že ne,” bo morda pomislil kdo, ki si prizadeva, da bi živel zdravo. Tako so mislili tudi tisti evropski poslanci, ki so se dali prostovoljno testirati organizaciji za varstvo okolja WWF; mladi in stari, zdravo in nezdravo živeči so imeli v krvi okrog 32 umetnih kemičnih snovi, tudi PCB. Morda je bila to tista vzpodbuda, ki je pripeljala do tega, da v teh dneh evropski parlament obravnava kompromisni predlog na področju registracije, ocene in avtorizacije kemikalij. Menda ne bo bogve kaj, stvari bo spremenil v toliko, da evropskim državam ne bo treba več dokazovati škodljivosti uporabe kemikalij; da ne škodijo, bodo morali dokazati proizvajalci. Do sedaj je na tem področju v EU veljalo 32 direktiv, tudi če bi jih kdo hotel upoštevati, da bi imel pregled in nadzor nad njimi ter nad njihovim vplivom na človeka in okolje, bi jih le težko. Zdaj naj bi bile združene v eno v Uredbi za registracijo, ocenjevanje in avtorizacijo kemikalij, ki ji na kratko pravijo Reach. Evropska komisija je tudi ugotovila, da za pretežni del snovi, ki jih izdelujejo na veliko, ni podatkov o vplivih na okolje. Vendar pa naj bi bila uredba sprejeta šele čez dve leti, po njej naj bi na novo registrirali 30.000 kemikalij. Na tehtnici je na eni strani človekovo zdravje, na drugi dobički. Pa tudi: morda najbolj nevarnih kemikalij ne bo mogoče več proizvajati v Evropski skupnosti, še vedno pa bodo vanjo prihajale v končnih izdelkih. Kdor se je že kdaj v življenju srečal iz oči v oči na okoljskem bojnem polju z industrijo ali trgovino, se je že navadil žaljivk, polen pod nogami, osebnih diskreditacij in očitkov, da ljudem “jemlje kruh". O namazih, ki so jih s tega kruha lizali nekdanji vplivneži in sedanji lastniki, ni bilo rečenega nič. Kemična industrija napoveduje katastrofalne socialne in gospodarske posledice in že vpije, da bo delo izgubilo več tisoč ljudi. Stroški raziskav kemikalij bodo vračunani v izdelke, tudi v zdravila. Znanstveniki opozarjajo na povezavo med kemikalijami in boleznimi, okoljske organizacije in sindikati, medicina in potrošniške organizacije svarijo: med kemikalijami in boleznimi našega časa so povezave. Nevarne so še posebej zato, ker so nevidne, posledic ne zaznamo takoj. To ni ogenj, ki opeče in takoj sproži alarm, da umaknemo roko. Sploh pa: kako bi se proti njim lahko boril zarodek, ko so že v placenti, in dojenček, ki jih pije z maminim mlekom. Reklame bodo potrošnika še naprej prepričevale, kako neznansko potrebujemo neko stvar. Ker je tako nujna, jo je treba proizvajati, za to pa potrebujemo kemikalije. Že pri njihovi proizvodnji je v Evropi izpostavljenih 23 milijonov ljudi pa tudi v času uporabe in ko jo odvržemo, škodujejo okolju in človeku. Ko pa človek zboli, potrebuje zdravila... Pravi paradoks je, da kemikalije škodijo tako tistim, ki iz njih kujejo dobičke (in bodo tudi njihovim potomcem) kot drugim. Saj pravim, življenje škoduje zdravju. Že ko pišem na računalnik, ni prav zdravo. Tudi v njem so snovi, ki so zaviralci gorenja, nevarni skoraj kot PCB. Če ne prej, bo potencialna nevarnost takrat, ko bo odpisan. Marjan Bauer: Ljudem omogočamo pravico do Boris Blaič, foto Borut Peterlin Rojen v Grobljah pri Šentjerneju je od dolenjskih novinarjev prišel najviše. Za razliko od večine svoje novinarske poti ni začel na Dolenjskem listu, ampak kar na Delu, kamor ga je zaneslo kmalu po tistem, ko je opustil študij prava. Začel je tako, kot bi moral po njegovem vsak novinar. S tržnico, policijskimi poročili, z vremenom. V začetku sedemdesetih let je bil prvi slovenski dopisnik iz Sarajeva, potem član zlate generacije na Dolenjskem listu, pred petnajstimi leti pa se je prebarval rumeno in iz Slovenskih novic, ki so se ob njegovem prihodu prodajale v 17.000 izvodih, naredil največji slovenski dnevnik s skoraj 100.000 izvodi naklade. Čeprav že 15 let živi v Ljubljani, se ima odgovorni urednik Slovenskih novic in tednika Več še vedno za Dolenjca. Če mu kdo ne verjame, lahko pogleda v njegovo osebno izkaznico, kjer bo videl, da ima Marjan Bauer stalno bivališče še vedno v Novem mestu. Že veste, kaj bo jutri na naslovnici Novic? Ne, na Novicah sem zato, da časopis organiziram. Tudi Več ne delam jaz, ampak Bojan Budja, ki je izvršni urednik. Zdaj smo ravno na točki, ko ne vemo, kaj bi s tem časopisom. Ukinili ga ne bi radi, saj ima specifično publiko, nima pa take naklade, kot bi si želeli. Se spominjate svoje prve naslovnice Novic? Ne. Je niti nisem delal. Mislim pa, daje bila slaba. Takrat smo se še vsi učili. Kaj pa svojega prvega novinarskega članka, ki je bil objavljen na prvi strani časopisa? Sicer sem prepotenten, vendar si takih stvari nikoli ne zapomnim. Je pa bilo to sorazmerno kmalu. Vem, da se bil vesel, da sem bil na prvi strani Dela, saj mladi novinarji takrat nismo delali notranje politike. Ta je bila rezervirana za preverjene, zveste kadre. Moja zgodba je bila najbrž iz črno-belega miljeja, kakšna naravna ali prometna nesreča. Kot mlad obetaven novinar ste odšli v Sarajevo. Zanimiva izkušnja? Delo je takrat že imelo dopisništvi v Zagrebu in Beogradu, jaz pa sem bil, pogojno rečeni, prvi dopisnik iz Republike Slovenije v Republiki Bosni in Hercegovini. Tam je prišlo do zanimivega paradoksa. Bil sem izrazito neuspešen, in to iz dveh razlogov. Že po naravi nisem preveč delaven. Delam le takrat, kadar moram. Taki smo Dolenjci. Po moje je vsako orodje na svetu izumil človek, ki je imel v sebi nekaj Dolenjca. Zakaj bi plezal na drevo, če lahko jabolko sklatiš s palico? Skratka, lenoba je gonilo ustvarjalnosti. V Sarajevu pa je bila zgodba bolj zapletena. Ker smo bili dopisniki, smo morali biti vsi v partiji, vezani pa smo bil na sarajevsko partijsko celico. Če smo o Bosni pisali po resnici, je bila bosanska partija zelo zoprna. Takrat se je recimo dogajala zgodba o Tuzli 5. To je hidroelektrarna, ki so jo gradili Slovenci, Bosanci pa so si jo potem prisvojili. Klasika. No, res je tudi to, da smo jim pa mi po nenormalnih cenah prodajali Gorenjeve pralne stroje.Kakor koli že, če sem bil kritičen, je bila bosanska partija name jezna. Grozili so z izključitvijo, kar bi pomenilo, da ne bi bil več akreditirani novinar. Ce pa sem jih pretirano hvalil in pisal tako, kot so sami pričakovali, sem jih moral poslušati od Slovencev. Rezultat vsega je bil, da sem ugotovil, da je najbolje delati nič. Tako sem se zanimal samo še za njihove ženske in izvrstne pijače. Sarajevčanke očitno res niso kar tako, saj ste eno pripeljali nazaj v Slovenijo. Res je. Se vedno je moja žena in še vedno je pridna. Ste že v Sarajevu pisali zgodbe, kar zagovarjate še danes, ali je bilo to obdobje klasičnega, resnega novinarstva? Tisto je bilo resno novinarstvo. Vse, kar se je dotikalo države, je bila resna zadeva. Zgodbe o ljudeh so bile posiljene, preveč črno-bele. V Bosni je na primer živel rudar Alija Sirotanovič. On je bil jugoslovanski nacionalni junak, saj je po izkopu premoga v enem dnevu premagal Rusa Stahanova. A o njem nisi mogel napisati resnične zgodbe. Takrat je Jugoslavija po malem že razpadala, Sirotanovič pa je bil nad režimom precej razočaran, tako da so nam pogovor z njim prepovedali. Kako to, da ste potem z Dela odšli na Dolenjski list? Zgodba je za tiste čase precej običajna. V Sarajevu sem ostal manj kot dve leti. Preden sem odšel tja, sem bil na Delu v centralni redakciji. Tako rekoč eden od šefov. Na tem mestu sem bil za nagrado. Ko pa sem se vrnil iz Sarajeva, kar je bilo praktično nujo, saj tam nisem nič delal, me je pokojni Mitja Gorjup za kazen postavil na prejšnje delovno mesto v redakciji. Skratka, ista stvar je bila enkrat nagrada, drugič kazen. Kakor koli, s seboj sem pripeljal tudi ženo, ki pa ji v Ljubljani nisem mogel najti službe. V Krki je bilo to možno, zato sem šel sam na Dolenjski list, kjer je bilo krasno. To so bila zlata leta Dolenjskega lista. Mogoče so zdaj drugačni časi, ampak takrat so bile naklade rekordne. Dolenjski list je takrat redno izhajal v 28.000 izvodih, ob kakšnih reklamnih akcijah celo v 35.000 izvodih. Glede na 200.000 ljudi, kolikor jih gravitira na Dolenjski list, je bila to ogromna koncentracija. Seveda ne po moji zaslugi. Ekipa je bila dobra. Jože Splichal in Bojan Budja, ki sta bila takrat pri Dolenjskem listu, sta zdaj moja sodelavca pri Novicah. Pa tudi ljudje so več brali in konkurence praktično ni bilo. Še spremljate dolenjski medijski prostor? Dolenjski list še vedno pogledam. Ukrademo jim tudi kako zgodbo. Mogoče jo znamo potem lepše okrasiti in bolje uvrstiti v časopisni prostor. Sicer pa zelo spoštujem lokalni tisk. Mislim, da je prihodnost novinarstva v krajevni novici. Zakaj si Novice pa tudi drugi nacionalni mediji upajo več kot lokalni? Lokalne oblasti so najbrž bolj krute in maščevalne od republiških. A mislim tudi, da če si upaš, lahko premagaš te lokalne faktorje, ki bi si prek oglaševanja, ki je najmočnejši vzvod, želeli vplivati na vsebino medija oziroma si ga pokoriti. Moraš pa imeti zato kar nekaj časa jajca. Tisk in ljudje, ki ga berejo, so na koncu vedno močnejši od še tako vplivnega krajevnega ali državnega veljaka. Po določenem času se karte vedno razdelijo znova. Ustvarijo se nove zakonitosti, ki pa so vedno ugodnejše za novinarje oziroma iskanje resnice. Kako se je začela zgodba s Slovenskimi novicami? Moj sošolec na novomeški gimnaziji je bil tudi Tit Doberšek. On je sicer Štajerec, ki pa se je šolal v Novem mestu. Kasneje je postal Delov dopisnik iz Afrike, Moskve, nato pa še odgovorni urednik in direktor. Skratka eden od ljudi, ki so na časopisni hiši Delo pustili močan pečat. No, na enih izmed Gorjupovih dnevov, kjer se novinarji delamo, da se pogovarjamo o stroki, v resnici pa veliko pijemo in gledamo ženske, sem mu rekel, da bi šel rad v Ljubljano, češ da bo šel sin študirat in da bi ga rad malo kontroliral. No, čez čas me je Doberšek res poklical in vprašal, če me Ljubljana še vedno zanima. Rekel sem, da me, on pa me je vprašal, če bi šel za šefa Slovenskih novic. Najprej nisem vedel, kaj bi. Pravzaprav sem ponudbo zavrnil. Takrat sem bil spet že pol leta pri Delu. Bil sem dopisnik z Dolenjske, veliko sem delal za Sobotno prilogo. Bil sem pravi resni novinar. A Doberšek je vztrajal, naj vsaj poizkusim. Projekt Novic, ki so takrat izhajale šele pol leta, je bil v tistem času v nekem zastoju in so hoteli menjati vodstvo. In tako sem prišel v Ljubljano. Psihično sem se prepričal, da je to izziv, zgodba me je zagrabila in prebarval sem se rumeno. Takrat so se Novice prodajale v 17.000 izvodih, kar smo v petnajstih letih dvignili na 91.000. To je lepa številka. Če bi izhajali v Ameriki, bi bila naklada devet milijonov. Koliko je v Novicah Dolenjskega lista? Kar precej. Dolenjski list me je naučil spoštovati lokalno in človeško zgodbo. Pri nas je glavni junak precej povprečen človek. Z zvezdništvom se ukvarjajo drugi, predvsem revije in naša konkurenca Direkt. Kje v zgodbah o prej anonimnih posameznikih potegnete črto? Tu gremo precej daleč. Junaki so takšni in drugačni, pozitivni in negativni. Pri razkrivanju tega se spuščamo dosti daleč. Včasih morda predaleč. Vseeno pa mislim, da je to prav. Če o človeški duši beremo v romanih, ne vem, zakaj ne bi o tem pisali tudi v časopisu. Dobro, tam so junaki izmišljeni, tu pa so resnični. A človek postane v nekem trenutku javen. Nihče ne more vplivati na to, da javnosti, ki bo spremljala njegovo usodo, ne bi bilo več. Mi le govorimo o življenju. Nekoč ste menda izjavili, da se splača za dobro zgodbo žrtvovati tudi delček resnice. Še vedno to mislite? Pri temah, ki niso smrtno resne, je pri tabloidu moja maksima ta, da mora biti 30 odstotkov res, a bog ne daj, da bi bilo tega več kot 60. Pri temah, kot so smrt, življenje, sodišča in podobno, pa so fakti bruti zelo pomembni. Imate kdaj občutek, da bi se morali tabloidi malo bolj zadrževati pri stvareh, o katerih pišejo? Nista včasih povzročena škoda ali bolečina preveliki? Najbrž je. A poglejte, mi napišemo, daje nekdo nekoga ubil, da ga je ubil z nožem, da ga je ubil na krut način, da je bil pijan, da sta se pred tem prepirala. Kaj od tega ni res? Dogodek pa je ravno zaradi svoje dimenzije postal javen in v treh vaseh govorijo samo o tem. Ko mi o tem pišemo, nekomu povzročamo bolečino. A kdo bo ustavil ljudi, ki to zadevo poznajo že iz svoje okolice? Za Novice so značilni hitri zaključki, ki so včasih tudi nepravilni. Seveda so hitri. Zavedamo pa se, da nas lahko doletijo vse zakonite sankcije. A če se je danes zjutraj nekaj zgodilo, moramo do treh vedeti že vse. Tisto, kar se je zgodilo, tisto, kar se zdi, da se je zgodilo, in tisto, kar se ni, pa je nekdo mislil, da se je. Mi si nikoli nič sami ne izmislimo. Tu ne velja tista moja maksima o 30 in 60 odstotkov. To so zelo odgovorne zadeve. Skratka, ob treh imamo zgodbo, o kateri bo sodišče razpravljalo več dni ali celo let. Pa še takrat se lahko vprašamo, ali so ugotovili dejansko stanje ali ne. Če država z vsem svojim aparatom in časom v nekaj letih zadevi ne pride do dna, kako naj mi v radovednosti nekaj urah. Pa je to etično početje? Vsi mediji to delajo. Delo recimo danes reče, da Janša ne bo zmagal, pa Janša vseeno zmaga. Ali so ga s tem prizadeli? Če že niso njega, so pa vsaj Ropa. V človeku, naj bo to predsednik države, mati Tereza ali papež, je to, da takoj sprejme sodbo. Ljudje imamo vedno črno-bela merila. Mi mogoče razsojamo bolj ostro kot kdo drug. Koliko tožb so Novice izgubile? Zelo malo. V petnajstih letih približno deset. Sem štejem tudi izvensodne poravnave. Kakšno je poslanstvo rumenega medija? Nedvomno je to v prvi vrsti informacija. Če ustava daje ljudem pravico do obveščenosti, mi omogočamo ljudem pravico do radovednosti. Pred časom ste dobili konkurenco - Direkt. Kakšna je razlika med Novicami in Direktom? Razlika je vsaj na dveh ravneh. Direkt obravnava ljudi, ki so res ali domnevno znani in slavni. Naši junaki pašo povprečni ljudje. Druga razlika je ta, daje Direkt bolj časopis za meščane, saj obravnava zadeve, ki se dogajajo bolj v urbanih naseljih. Mi pa se ukvarjamo z vso Slovenijo. Mislim, da v Direktu še nikoli ni bilo nobenega kmeta. Nad Direktom se številni zgražajo, podobno kot se ob začetku izhajanja Novic. A te so se prijele in sedaj vodijo. Se lahko isto zgodi z Direktom? Je trač, ki ga ponuja, res tako vroča medijska roba? Ne vem. Če so oni ocenili, da je kritična masa bralcev dovolj velika, da imajo take naklade, da so rentabilne, potem so zmagali. Če pa je število ljudi, kijih zanima tovrstno pisanje, premajhno, so propadli. Meni se zdi, da je kritična masa premajhna, sicer bi šli v to že mi. Novice delno gojijo tudi ta žanr, a v bistvu zelo malo. Sam se zvezdništvu celo posmehujem. Gre za 200 ljudi v Sloveniji, ki eden drugega poznajo. Jaz skoraj ne vem, kdo je neka Pika Božič. Vejo pa to moji ljudje. In to mi je dovolj. Je konkurenca pustila kak pečat na konceptu Novic? Ne. Mi imamo podatke o Direktu, oni o nas. Vemo za naklade in gibanja prodaje drug drugega. Slovenija je bila že od nekdaj prestreljena z vohuni. Vsak časopis vpliva na druge. Naj se sliši še tako čudno, Slovenske novice so Delu prevzela marsikaterega bralca ali naročnika pa tudi obratno. Najbrž je tudi Direkt vzel kakega bralca Novicam. Najbrž jih mi zaviramo, da nimajo več bralcev, bistveno pa drug na drugega ne vplivamo. Ta razdelitev na mestnost in pokrajinskost je precej definirana in vsak obdeluje svoj vrtiček. Tudi zgodbe so različne. Je slovenski trg preveč nasičen? Žal nisem nikoli seštel vseh naklad, čeprav sem to nameraval. Mislim, da je gneče precejšnja, da pa se bere zelo malo. Branje časopisov na dan se je v Evropi zmanjšalo na povprečno osem minut. To je zelo malo v primerjavi s televizijo, ki se jo gleda več ur. sem imel dolgo časa vsak dan svojo kolumno. Za razliko od Dela je politika doslej pokazala Napisal sem jjh več tisoč. To je grozno, saj že po bolj malo zanimanja za Slovenske novice. stotih poveš vse, kar veš in česar ne veš. Zdaj Kako to? Morda nimate političnega vpliva? sem se omejj| na enkrat na teden na Več. Ko ti Novice niso v nobenem primeru kritična nekcio reče, da je prebral kaj tvojega, imaš zgodba. Naklada tudi letos v primerjavi z lanskim občutek, da si še živ. In to je dober občutek. Če letom še naprej raste. Lahko bi kaj več naredili pišem, se mj zdji da obstajam, na trženju oglasnega prostora, a tudi tu se stvari spreminjajo na bolje. Stari menedžerji, ki Novic, Nameravate ostali v novinarstvu ali vas mika kar se tiče oglasnega prostora, ne cenijo, še više, na primer po poti predsednika odhajajo. Mladi bolj razumejo, da Novice so medij uprave Dela Tomaža Peroviča, ki je prav tako za oglase in oglasna sporočila. Kar pa se tiče začel kot novinar? politike, merimo politično usmeritev naših Mislim, da sem dosti dober voditelj na bralcev. Delijo se nekako na pol. Pol se jih nagiba uredniškem področju. Da sem dovolj dober na levo, pol na desno. Sicer pa politika ni zgodba, psiholog, celo dovolj pravičen. V osnovi pa ki bi nas najbolj zanimala. Razen politika kot nimam vodstvenih znanj, da bi lahko vodil in škandal. A tu se ve, da če Novice udarijo po nadziral poslovanje firme. To me nikoli ni enem, bodo tudi po drugem. Če pohvalijo enega, zanimalo, premalo znanja imam s področja bodo tudi drugega. Ne gre za to, da bi merili, financ. kolikokrat in kako je kdo omenjen, a že v naravi stvari je tako, da vsi grešijo in da vsi delajo dobre stvari. Največje priznanje Novicam je prav to, da ne veljamo za časopis ene stranke ali opcije. Ravno zato bi lahko bile zanimiv političen plen. Seveda. Saj nas vabijo eni in drugi. A mi se držimo zase, saj bi bilo preveliko navijaštvo ali pretirana kritičnost koncu kontraproduktivna. Zakaj v slovenskih medijih jasno opredeljena podpora neki politični opciji ne vžge, za razliko od na primer Anglije, kjer se točno ve, kdo navija za koga? Mi se nikoli nismo tako odločili. Mogoče pa bi vžgalo. Mogoče bi imeli, če bi šli povsem levo ali desno, več naklade. Za mene bi bil recimo največji izziv narediti dober desni dnevnik. Če bi tu uspel, bi si čestital. Pa so bile ponudbe za kaj takega? Teoretičnih ponudb je dovolj, a potem se vedno zatakne pri vprašanjih, kot so 'Kdo bo financiral?’, ‘Kdaj bomo propadli?’ in podobno. Mislim, da lahko to naredi kdo od tujcev. Naj bo to Styria ali kdo drug, ki je že izkazal interes. Pa tudi spodobilo bi se, da bi imeli v Sloveniji dober desni časnik. Vprašanje pa je, če je za to dovolj novinarjev. Mislim, da novinarska srca v Sloveniji bijejo levo. Morda je to ostanek nekdanjega režima, morda mladi ljudje mislijo, da je vse v liberalizmu, težko bi sodil. Sam poznam precej mladih, ki razmišljajo malo zadržano, konservativno. A novinarjev je malo takih. Mogoče je desna politična opcija premalo seksi. Mogoče. Mogoče je ta opcija premalo konservativno-liberalna. Konservativnost desni opciji sicer pritiče, a v svoji plemeniti konservativnosti bi lahko bili tudi bolj liberalni. Ko so dolenjskega rojaka Lojzeta Peterleta na primer spraševali, če lahko tiste stvari počne tudi podnevi in ob prižgani luči, je odgovoril, da seveda lahko. S tem je pokazal neko liberalno držo. Ste eden redkih slovenskih urednikov dnevnih časopisov, ki še vedno piše. Vas po toliko letih v poslu novinarstvo in pisanje še privlači? Mislim, da malo moraš pisati. Sam pišem sorazmerno težko, a tudi dosti rad. V Novicah Lokalne oblasti so najbrž bolj krute in maščevalne od republiških. A mislim tudi, da če si upaš, lahko premagaš te lokalne faktorje, ki bi si prek oglaševanja, ki je najmočnejši vzvod, želeli vplivati na vsebino medija oziroma si ga pokoriti. Moraš pa imeti zato kar nekaj časa jajca. Tisk in ljudje, ki ga berejo, so na koncu vedno močnejši od še tako vplivnega krajevnega ali državnega veljaka. Andrej Križ StreetFashion fotopub rn Tajno izročilo neverjetnega znanja Dogonov Aleksej Metelko, foto Sirius A je najsvetlejša zvezda na nočnem nebu, oddaljena od nas 8,7 svetlobnih let in je v ozvezdju Velikega psa. Okoli Siriusa A kroži Sirius B z obhodno dobo 50 let in je manjši ter nekoliko manj svetel, kar je razlog, da so ga astronomi prvič opazili šele leta 1862, podrobneje pa opisali v prvi polovici dvajsetega stoletja. Novo odkritje je prineslo spoznanje in razširitev vedenja o vesolju, vendar ne za celotno populacijo. V Afriki namreč obstaja pleme, ki je to vedelo že več tisočletij. Dogoni Gre za afriško pleme Dogoni, ki živi v afriški državi Mali in šteje danes približno 300.000 pripadnikov. Njihovo versko izročilo vsebuje tajni nauk, star več tisoč let, o katerem se lahko poučijo le posvečeni. Pleme ima v svojem sistemu posebno tajno društvo, ki čuva in prenaša izročila na izbrane (tak sistem imajo tudi druga plemena). Pri Dogonih je to društvo Ava -društvo mask. Dostojanstvenike izbirajo na raznih svečanostih, ti so zavezani hoditi na tečaj posebnega tajnega in svetega jezika Sigi in le ti izbranci so kasneje poučeni o svetih ezoteričnih izročilih. Skrivne nauke sta javnosti prva predstavila francoska antropologa Marcel Griaule in Germaine Dieterlen, ki sta med Dogoni živela več let. Po petnajstih letih je bil Griaule posvečen v njihove skrivne verske obrede in kar so mu zaupali, sta kasneje razkrila javnosti v članku, objavljenem leta 1950 v reviji društva afrikanistov, podrobneje pa leta 1956 v knjigi z naslovom Le Renard Pale. Tajni nauk in znanstvena dognanja Dogoni imajo obred, ki je nekakšen karneval mask in ga obnavljajo vsakih 50 let v čast zvezdi Sirius, saj verjamejo, da je toliko dolga obhodna doba Siriusa B okoli Siriusa A. Sirius A imenujejo Sigi - tolo, Sirius B pa Po - tolo (ta je nevidna za prosto oko). Za Sirius B pravijo, daje najtežja zvezda in vsi ljudje skupaj ne bi mogli vzdigniti niti njenega najmanjšega koščka. Pravijo, da je kmalu po nastanku ljudi na Zemlji Sirius B nepričakovano zableščal in se začel postopoma ugaševati, da bi po 240 letih postal popolnoma neviden. Iz rdeče zvezde se je Sirius B skrčil v majhno belo in izredno težko zvezdo. Moderni astronomi so, kot smo v uvodu zapisali, potrdili obhodni čas Siriusa B. Razvili so tudi teorijo o »belih pritlikavkah«, zvezdah, katerih atomi se sesedejo navznoter, tako da delec, velik kot zrno graha, lahko tehta pol tone. Prav tako so znanstveniki ugotovili, da je Sirius B umirajoča zvezda. Zanimivo je, da Dogoni delijo nebesna telesa na zvezde (tolo), planete (tolo tanaze - zvezde, ki krožijo), satelite zvezd (tolo gonoze - zvezde v krožnici) in satelite planetov. Izrazoslovje in natančnosti so osupljive. Robert Temple, orientalist, ki je proučeval Dogone v Parizu pri Germaineju Dieterlenu, trdi, da so Dogoni neverjetno dobro poznali naš sončni sistem. Za Luno so trdili, da je suha in mrtva, vedeli pa so tudi, da ima Saturn prstan, ki ga, kot vemo, lahko vidimo le s teleskopom. Popolnoma jasno jim je bilo, da se planeti vrtijo okoli Sonca in Zemlja okoli svoje osi. Znali so povedati, da ima Jupiter lune in da je število zvezd neskončno. Njihovo znanje pa gre še dlje od našega. Govorijo namreč tudi o tretji zvezdi Emme -ja-tolo (Sirius C), okoli katerega kroži planet Njen - tolo. Astronomi ostajajo pri svojem, torej, da je ozvezdje Siriusa sestavljeno iz dveh zvezd (Mogoče samo kratka razlaga imen. Sprva smo poznali le Sirius, ko smo odkrili še njegovo dvojnico, smo jo poimenovali Sirius B, Sirius pa je od takrat naprej večinoma omenjen kot Sirius A). Vendar jim ne moremo zameriti, saj so tudi Sirius B odkrili le zato, ker je s svojo težo povzročal motnje v Siriusovi orbiti. Zanimivo pa je, da nekateri astronomski izračuni kažejo določena odstopanja Siriusa B v svoji krožnici, kar bi lahko bila posledica nam še neznanega planeta ali zvezde nekje v bližini. Dogonske slikarije in učitelji V svojih templjih so beležili gibanje Venere, še bolj osupljive pa so nekatere druge njihove risbe na stenah svetišč. Gre namreč za grafičen prikaz gibanja Siriusa B okoli Siriusa A tako v statični kot tudi dinamični komponenti. Neverjetno je, da se upodobitve gibanja Siriusa A okoli Siriusa B, ki so ju izdelali sodobni astronomi, povsem skladata z risbami na stenah svetih votlin Dogonov. Zdaj pa je že skrajni čas, da se vprašamo, od kod temu afriškemu plemenu tolikšno znanje?! Pleme pravi, da so ribam podobna bitja, imenovana Nomi, prišla na Zemljo s Siriusa, da bi civilizirala človeštvo. Vse astronomsko znanje naj bi dobili od teh bitij, ki so prišla z zvezde (verjetno mislijo s planeta), ki se tako kot Sirius B vrti okoli Siriusa A, tehta pa le četrtino toliko kot Sirius B. Dogoni so celo narisali vesoljsko ladjo, s katero so Nomi prileteli, in natančno poznajo kraj pristanka. Ob prihodu Nomov se je po pripovedovanju Dogonov dvignil peščen vihar in njihovo ladjo je med pristajanjem zaneslo. Govorili so tudi o ognju, ki je bruhnil iz ladje, ko se je dotaknila tal, pa tudi o zvezdi podobnem predmetu na obzorju (matični ladji?). Nome so častili kot bogove. O amfibijskih bitjih, ki so civilizirala človeka govorijo tudi druge legende in miti. Izpostavil bi primer Telkinov z Rodosa (grška mitologija), ki veljajo za zunajzemeljska bitja z ribjimi telesi. Ti so prišli iz morja, da bi ljudi naučili raznih spretnosti in obrti. Najbolj zanimivo pa je to, da naj bi imeli pasje glave. Kako se že imenuje ozvezdje, v katerem se nahaja planetni sistem Sirius? Neverjetnemu znanju pa moramo priznati tudi pomanjkljivosti. Sončni sistem ima po njihovem samo pet planetov (Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn). Merkurja kot planeta ne poznajo, pa čeprav je viden z golim očesom, prav tako ni govora o Uranu, Neptunu in Plutonu. Po njihovem učenju je Merkur satelit Venere. Spet pa je tu zanimivo mnenje nekaterih astronomov, ki pravijo, da je nekoč bilo resnično tako, vendar ga je kasneje močna privlačnost sonca počasi iztrgala iz Venerine orbite. Edino, na kar bi se lahko oprli, ko bi želeli razkrinkati ozadje Dogonskega znanja, je čas med odkritjem Siriusa B in začetkom življenja Griauleja in Dieterlena z Dogoni. Je morda v teh nekaj letih nekdo obiskal to odročno afriško pleme in jih poučil o najnovejši znanstveni teoriji? Ni nemogoče. Pojavlja se tudi vprašanje ali so Dogoni dobili znanje od Egipčanov, katerim je bil Sirius (Sotis) najpomembnejša zvezda na nebu? Zanimivo bi bilo razpravljati o tem pa tudi o ostalih povezavah Siriusa z Grki, Rimljani in besednih zvezah, ki so se ohranile do danes, vendar je to že druga tema. Morda kdaj drugič v'.'- SL Na levi vidimo Dogonski grafični prikaz gibanja Siriusa B okoli Siriusa A v statični in dinamični kompenenti, desno pa grafični prikaz, ki so ga naredili sodobni astronomi. Vir: Tihi šepet davnine, Ivan Mohorič, 1999 Matjaž Brulc: Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj Pomemben moment je svoboda. Če pišeš na primer za medije, si omejen. Tukaj pa si edini stvarnik. Lahko počneš, kar ti pade na pamet. Sam lahko uravnavaš in kreiraš svet. Poznal sem le njegovo zbirko kratkih zgodb Diznilend, letos izdano pri Gogi. Nikoli se nisva srečala, prejšnji večer sem v LokalPatriotu celo nekoga zamenjal zanj. Po telefonu sva se dogovorila, da se dobiva na Martinovo nedeljo popoldne. »Pod roko bom imel Playboy,« sem v šali dejal. Odvrnil je, »jaz bom prinesel šopek vrtnic.« Prišel je pred menoj. Sedel je za mizo v skoraj praznem zanemarjenem lokalu na Glavnem trgu, ob kavi in časopisu zvijal smotko. Rož ni prinesel, tudi sam Playboya ne berem več. Vseeno sva se spoznala, »ker sva kolega pri Parku, se tikajva«, sva rekla. Kolegi so me opozorili, da bo pogovor z njim težak. A ne, ker bi bil taka oseba, nasprotno, le težko gre iz njega. Vsako besedo dvakrat pretehta in se nato še sprašuje, ali je to res pravo mnenje. Dvomljivec in opazovalec, bi ga na hitro ocenil. Letnik 1976, že deseto leto živi v Ljubljani, ob koncu tedna prihaja domov v miru pisat. »Sicer pa zadnje čase od vseh teh člankov postajam že nekoliko samotarska in zagrenjena oseba«, je v smehu povedal za zaključek. Ali je res tak samotar in čudak? Sinoči so bili v Franciji spet nemiri. Nekaj se dogaja po svetu? Zadevo spremljam prek časopisov. Po eni strani si lahko predstavljam, zakaj do tega pride. Socialna izoliranost in vse to. Nasilje ne rešuje stvari, v tem primeru poraja še večjo izoliranost in več nasilja. Sam na primer vidim v tem neke pozitivne elemente. Zadnjih trideset let se ni v Evropi, razen politično, zgodilo nič pomembnega. Od velikih študentskih gibanj ni ostalo nič. Nazaj sta se vzpostavila isti brezdušni družbeni sistem in mehanizem? Študentska gibanja šestdesetih so pripomogla k temu, da se je kapitalizem zgolj preobrazil. »V plamenih ugasnilo že 200 milijonov Evrov,« bere mastni tisk časnika. Poglej, tudi pri medijih je pomembna le finančna škoda. V bistvu ti ljudje uničujejo avtomobile svojih sosedov. Ne vem, nekaj podobnega sem se spraševal ob molotovki v eni mojih zgodb. S tem ne bodo rešili nič. Študiral si umetnostno zgodovino. Sem. V večji meri se preživljam kot samostojni novinar. Pišem o stvareh, ki so povezane z likovno umetnostjo, recenzije. Včasih imam že vsega čez glavo. Kaj ti pomeni literatura? Pišem že od nekdaj. Prve zgodbice sem konec osnovne šole objavljal v Anteni. Tudi na faksu sem dosti pisal, ampak nisem objavljal. Pred leti sem napisal par kratkih zgodb, potem sem se odločil, da poskusim z večjo zadevo. Verjetno res. A kot avtor težko interpretiram te zgodbe. Torej, izražaš se s pisanjem? Nisi verbalna oseba? Niti ne. Veš, lahko bi te spraševal razne rumene neumnosti ali kako strašno zanimiva je tvoja knjiga. Ampak rad bi kaj več izvedel o tebi kot osebi. Lahko bi ti povedal kup stvari, vendar ne za objavo. Gre za zasebnost. Sam sebe zdajle ves čas cenzuriram. Recimo že pri prvem vprašanju. Saj v končni fazi se mi zdi ta upor čisto v redu. Da bi to javno razglašal in poveličeval nasilje, pa se mi zdi sporno. Razumljivo, lahko bi razumeli, da ga podpiraš. Veliko nas želi, da bi se svet streznil. Včasih je za spremembe potrebno tudi nasilje? Ta sistem se bo sesul, ko bo zmanjkalo pogonskega goriva. Pa ne v metaforičnem smislu nafte. Svet denarja se bo podrl sam vase. Kot kaže, je edino merilo razvoja le gospodarska rast. Ampak ta se bo enkrat ustavila. Ali je res bistvo naše družbe dohodek po glavi? Mislim, da je človeku prirojena volja do grabeža, moči in statusa. Če bi se današnja družba vrnila nazaj na plemensko raven, bi se začelo dogajati isto. Ali pa tudi ne, poglejmo Indijance. Zelo mi je bil všeč intervju z Ivom Volaričem-Feom, ki je na vprašanje o demokraciji odgovoril, da so v demokraciji nekoč živeli le Eskimi in Indijanci. S tem se globoko strinjam. Ja. Ampak moj namen ni bil, da bi se razkril skozi knjigo. Hotel sem le pisati. Ko sem začel delati, sem vedno bolj užival in se prepuščal stvarem. To me je začaralo. Verjetno so šli skozi to vsi pisci? Pomemben moment je svoboda. Če pišeš na primer za medije, si omejen. Tukaj pa si edini stvarnik. Lahko počneš, kar ti pade na pamet. Sam lahko uravnavaš in kreiraš svet. Za kaj gre potem? Za rezervat, refugij, samorazlago? Mogoče. Pojma nimam. Vsakega po malo. Očaral me je tvoj stil. Najbolj me je pritegnila zgodba s podeželja Delavnica. Kaj je pripeljalo do nje? Vzpodbudila me je izjava psihiatra Ruglja o kmečkih fantih brez nevest. To je bil okvir. Nekoč sem obiskal znanca, ki je imel podobno delavnico. Rekel sem, »uh, kako je dobro, če ima človek delavnico,« na tej čudni izjavi sem potem zgradil zgodbo. Večina zgodb je nastala na podlagi nekega majhnega impulza realnosti. Lahko je to, kar slišiš na cesti, bereš v časopisju, razpravljaš s prijatelji. Delci življenja? Povsod je nekaj čisto konkretnega prišlo od zunaj. Čeprav ne vem, kako mi je uspelo to izpeljati. Očitno si dober opazovalec. To sem že nekje slišal. Ne vem, če sem res tako dober? Kaj pa ostala literatura. Bereš? Precej, že preveč. Privlačijo me dobre zgodbe. stripina šola stripa nm BLATNI ključe 4/VO Xtor iri o n S ^ / i * \ \ ■%, \ % i? &> j' * p & i 5 * g Sinead 0’Connor, Collaborations EMI/Dallas 2005 Že samo dejstvo, da plošča slovenskega ustvarjalca izide pri ugledni tuji založbi, nekaj pove. Lani v Cankarjevem domu v živo posneti album je na ameriškem spletnem portalu Ali About Jazz v maju prejel laskavi naziv album tedna. Dejansko gre za eno letošnjih najboljših izdaj v svetovnem merilu, naš jazzovski junak pa ima še vedno težave, kako v domovini predstaviti lastno delovanje in glasbo. Jeseni je v Španiji izšla njegova nova plošča, stekla je osemdnevna turneja po Sloveniji, za naslednje leto je napovedanih več novih izdaj. Mladi mariborski kitarist je delaven in ustvarjalen, njegova glasba vredna naših ušes. Mimogrede, Ela v naslovu je njegova psica in ne slovita pokojna ameriška pevka. Na album uvrščena glasba je sad Šalamonove prve daljše turneje, štiri dni pred snemanjem je ta zasedba z enakim programom nastopila tudi v LokalPatriotu. Spremljali so ga ugledni gostje; iz New Yorka Dave Biney-alto in soprano saksofon, Kyle Gregory-dr.trobente in italijanska naveza, Achille Succkbas klarinet, alto saksofon, milanski kontrabasist Paulino Dalla Porta in seveda naš nadvse aktivni Bric Zlatko Kaučič na bobnih. Glasba osemdesetminutnega zabeleženega nastopa je brez izjeme Šalamonovo delo, le naslov ene izmed tem Emotional Playground morda nakazuje vpliv Zlatka Kaučiča. Album nam Sama Šalamona predstavlja kot dozorelega komponista z dobrim znanjem, mojstrsko tehniko in velikim obzorjem. Kljub temu da kot sodelavce gosti sama izkušena imena, se jim zlahka postavlja ob bok. Vendar ne rine v ospredje, uživa v njihovih prispevkih. Njihovo mojstrstvo le podkrepi njegov glasbeni izraz. Plošča prinaša izvrstno muziciranje, veliko glasbo, obrate, zaplete, prelome, harmonije, dinamiko, liriko, vrhunska soliranja. Vsi glasbeniki imajo svoje mesto, dihajo, sodelujejo, ustvarjajo zvočne pasaže, se dopolnjujejo, izbrišejo čas. Redko katera plošča me je letos tako navdušila, je pa razveseljivo, da jih je zadnje čase v naših logih vse več. Samo Šalamon gotovo sodi med kronske dragulje domačega jazza. Vse bolj se uveljavlja tudi v mednarodnem pogledu, njegov veliki talent je prepoznal eden največjih ameriških jazzovskih kitaristov John Scofield in ga že pred časom povabil k sebi. Plošča Ela’s Dream je vrhunsko delo, ki vas ne more razočarati. Če v glasbi iščete kaj več, ji prisluhnite. Če želite v raju pod Alpami uspeti v glasbeni obliki, ki kakovostno vsaj malo odstopa od uveljavljenih poneumljajočih žanrov, se morate dobesedno narediti Angleža. Tako se je glasila strategija založbe. Iz Neže Buh je nastala Neisha in namesto v slovenskem jeziku je deva pela v angleškem. Seveda so naše turbo-kič-podeželske radijske postaje v njenem stilu nemudoma prepoznale nekaj podobnega pevkam Norah Jones ali Joss Stone. No, ja, vzpodbudo je le dala založba in zadeva se je prijela. Neisha je postala domača zvezdica, umni radijci in izborno časopisje pa so, ko so spoznali nateg, požrli debel cmok. Nekako tako je šlo. Neisha se je rodila leta 1982 v Ljubljani. Izhaja iz glasbene družine, ni samo pevka, je tudi šolana pianistka, komponistka in Skrjančeva nagrajenka. Dejavna je na različnih področjih tako pop kot resne glasbe, ustvarjala je filmsko in scensko glasbo ter delovala v simfoničnem orkestru. Seveda je pop glasba njena mladostna ljubezen, nanjo naj bi predvsem vplivala glasba osemdesetih let. Tako najdemo v njeni glasbi, na plošči se predstavlja tudi kot avtorica, vplive rocka, r&tHa, bežno jazzy občutje, veliko klavirja, ne manjka spogledovanja z glasbo obeh prej omenjenih pevk. Plošča se najbolj nagiba na stran popa, vendar je dovolj energična, optimistično nastrojena, zabavna in, kadar je potrebno, tudi nežna. Tisto, kar zmoti, je precej rutinska izvedba sodelujočih glasbenikov, ali pa je ta vtis mogoče posledica precej podobno krojenih skladb. Spremljevalna zasedba je drugače pestra, tudi več skladb izstopa od povprečja, vse je izvedeno obrtniško brez pripomb. Neisha sicer nima nekega nadčasnega vokala, celo rahlo hripava je, vendar zna ga uporabljati. Tudi po stasu je prikupna, tako gre njena pojava v uho in oko, kot nalašč za televizijo. Nežina besedila so nekoliko najstniško naivna in nezahtevna, zmoti tudi kakšen hrvatizem, recimo »bilo kam«. Osrednja tema je seveda ljubezen, vse je, kot se šika za soliden pop. Plošča prinaša tudi šest pesmi v angleškem jeziku, Neishina izgovarjava je zadovoljiva in tudi v skupni podobi ni prisotna ona nezmotljiva slovenska nota, ki takoj izda poreklo. Edini večji očitek plošči je nekoliko enoličnosti. Za sladokusce ta glasba ravno ni, moti tudi dokaj sterilna produkcija, za radijsko predvajanje in osvežitev onesnaženega ter obubožanega etra pa je to prva liga. Menda se ta plodna devetintridesetletna irska glasbenica, izvrstna pevka, aktivistka in upornica, ki je skozi lastno kariero temeljito pretresla svetovno pop prizorišče in preoblikovala dojemanje žensk v popularni glasbi, počasi poslavlja od javnosti. Zadnje čase se bojda posveča zgolj operi, kot Ofelija je nastopila v gledališki produkciji Hamleta, in sodeluje le s prijatelji, kot je recimo Peter Gabriel. Njen zadnji studijski pop album je izšel v letu 2000, dve leti kasneje smo dobili še album z irsko tradicionalno usmeritvijo. Sledile so tri kompilacije, leta 2003 stari in redki posnetki, letos konec pomladi sodelovanja in v jeseni še album priredb reggae klasik. Kljub izredno uspešnim in kakovostnim lastnim glasbenim izdelkom seje Sinead pogosto pojavljala v družbi znanih glasbenikov in skupin. Seveda je izbirala vedno le najboljše in take, ki imajo in znajo kaj povedati. Na samem začetku glasbene poti, že leta 1986, je s kitaristom skupine U2, The Edgeom, posnela komad Heroine za film Captive, ki je na plošči tudi najstarejši posnetek. Album prinaša kar sedemnajst tem, dokumentov plodnega sodelovanja. Gostujoči pevkin vokal seje vedno povsem ujel z razpoloženjem in glasbo določene skupine, tako na plošči ni posnetka, ki ne bi bil vreden naše pozornosti. Nabor sodelavcev je spoštovanja vreden; Massive Attack, Asian Dub Foundation, Bomb The Bass, Jah Wobble, Afrocelt Sound System, Blockheads, U2, Peter Gabriel, Asian, The The, Damien Dampsey, Terry Hall itd. Sama imena za sladokusce, glasbeni razpon od tradicionalne irske glasbe do rocka, popa, world beata in sodobne elektronike. Praktično vsa imena so britanskega ali irskega porekla, odstopa le Moby, ki pa je, vsaj po glasbi sodeč, le pogojno Američan. Glasba ter idejna zasnova vseh pesmi in skladb sta Sinead pisani na kožo. Je taka, kot jo poznamo, ponosna, neizprosna, iskrena, doživeta, nežna, ranljiva in naslednji hip radikalno nastopajoča. 0’Connorjeva je imela težko otroštvo. Njeno odraščanje ni bilo enostavno, prebijanje skozi sovražen in proti ženskemu spolu še posebej podcenjujoči svet je terjalo svoje. Dovolj ima vsega, in če bo spet imela kaj povedati, se bo že oglasila. Naredila je veliko, nima se česa sramovati, na vse je lahko ponosna. Naj končam z naslovom njene največje uspešnice - Nothing Compares 2 U. Delo: 5 / Oblika: 4 Delo: 3 / Oblika: 3 Delo: 5 / Oblika: 3 Ocenjuje Rasto Božič Drži? Drži! Televizijo gledam poredko, a če že jo, mi reklame seveda ne uidejo. Ena je bolj debilna od druge. In ko me kaka res razjezi, se odločim prijetno združiti s koristnim. Torej narediti ParkXtreme in še sesuti lažnivega proizvajalca. No, ne proizvajalca, temveč njegovo reklamo... Kar je morda eno in isto, a pojdimo lepo po vrsti. Gledam modela, ki mu na podplat kapnejo kapljico super lepila in ga pripopajo na strop in model obvisi. V naslednji reklami pa je že napopan in samo pove, da še kar visi. »Ja, pa kaj še,« se razjezim, ko mi ga med TV dnevnikom pokažejo že četrtič in se odločim njegovo vajo ponoviti. Seveda izključno v raziskovalne namene, to nima nobene povezave s tem, da nimam prav nobene ideje več, kaj bi še počel za rubriko, ki jo pravkar berete. In ko naslednji dan v mojo pisarno pride urednik in se začne motati kot mačka okoli vroče kaše in stresati pohvale in dovtipe kar iz rokava (in pri tem vsakič poudari, da bi ta ali oni morda lahko bil dober uvod v mojo reportažo, kakor da bo že dober uvod rešil moj ustvarjalni zamašek!), se mu, kot že stotič, zlažem, da imam že vse domišljeno, samo še narediti moram, pa bo. Saj pravzaprav niti ne vem, ali mi verjame, a me po navadi pusti še kakšen dan. No, naslednji dan sta imela Suki in Nejc žur pa še Švent mlajši je bil tam s fotoaparatom in smo se mimogrede zmenili, da se bomo pripopali. To smo se sicer zmenili že pozno ponoči, ko smo bili vsi umetno opogumljeni (in še preden je poklical landlord, naj damo muziko bolj potiho in je Suki tako resno vzel »prošnjo«, da smo glasbo potem poslušali kar prek zvočnička prenosnega kompjuterjal), a dogovor je dogovor in v nedeljo smo bili vsi v Patriotu. Na bolj trhlih nogah sicer, a noge pri tem eksperimentu tako in tako naj ne bi bile najbolj odločujoči faktor. Kupil sem pet majhnih tubic super lepila (mimogrede, to pomeni, da je imel tokratni ParkXtreme najvišji budžet doslej!) in prinesel gojzarje in pancarje. Prinesel jih je tudi Nejc, gojzarje namreč, a so bili tako umazani, da bi jih morali dva dneva čistiti, preden bi lepilo sploh prijelo, tako da smo uporabili samo moje. Ko smo ob kavicah modrovali, kako bi zadevo izpeljali, sem si kapnil kapljico na prst in ga pritisnil ob Nejčevega. A ni kaj pride držalo, seje mimogrede odtrgal! Ogorčen sicer, kaj hujšega pa ni bilo. Potem sem, ko niso gledali, namazal en konec svinčene cevi in poprosil nekoga, ali jo lahko prime, a se tudi ni prilepil. Vsaj ne za dolgo. Urši sem namazal ročaj skodelice (sem nekako upal, da bo morala naslednji dan v službo s skodelico v roki!), pa se je mimogrede rešila, Ingi sem kapljico kanil na cigaretni filter in se ji je cigareta sicer prilepila na prst, to je bilo pa tudi vse! Švent, ki je vse skupaj opazoval s fotoaparatom v roki in čakal na Pulitzerjevo nagrado, je bil razočaran. »Mogoče bi pa moral kupiti sekundno lepilo,« je podvomil. In sem podvomil še jaz, dokler na etiketi nisem prebral, da sem prinesel sekundnega. A v navodilih za uporabo sekundnega lepila piše, da moraš lepljene stvari najmanj deset minut tiščati skupaj! Hej, kdo koga limal? Zakaj sekundnemu lepilu raje ne rečejo desetminutno lepilo!?! No, motivacija nam je popolnoma padla. Lepilo sem na stvari lepil le še iz nekakšne vdanosti v usodo in v upanju na čudež, a ko rezultata ni bilo in ko sem se vsem povzpel že čez glavo in se sploh premakniti niso upali, kaj šele, da bi se česa dotaknili, smo končno uporabili možgane in se odločili držati navodil. A kako človeka deset minut držati dvignjenega pod strop? In smo se domislili »a-je-to« rešitve. Na tla smo položili desko, na vsak zob gojzarjevega podplata na debelo nakapljali lepila (Nejc ga je nanesel med profil, a sem mu obljubil, da tega ne bom omenil!), potem pa sem deset minut stal pri miru, v upanju, da bo lepilo prijelo. Naredil sem napako, ker si pri roki nisem pustil nič priročnega (na primer svinčene cevi), ker je bil Suki ves čas za mojo ritjo, a človek res ne more misliti na vse. Po desetih minutah so močni pobje in Luka poprijeli za desko in me enostavno obrnili na glavo. In, glej čudež, lepilo je držalo. Bingljal sem kot kakšna posušena klobasa z glavo navzdol. A ne dolgo, kmalu se je zaslišalo pokljanje. Popustil je namreč furnir na deski in Suki me je v zadnjem trenutku ujel, da nisem z glavo butnil ob tla. Bi poškodoval parket in bi mi bilo potem nerodno. No, saj nerodno mi je bilo vseeno, ko sem ugotovil, da sva s Sukijem v klasičnem 69 položaju. Stoječem! Ko sem še v mladosti (v času elektrifikacije) eksperimentiral, sem bil prepričan, da ni izvedljiv, zato sem ga preskočil in se danes, na stara leta, tolčem po glavi, a kaj bi, je šlo že mimo... Svoje smo že odjebali, bi rekla B. Na hitro smo potem prilepili še Nejca v mojih pancarjih in smo ga močni pobje in Luka obrnili na glavo, da mu je cockta malce zaplala po žilah, mi je pa nadvse žal, da nisem namazal še sponk, da se ne bi mogel sezuti, a mi je šele kasneje povedal, daje njegova sestrica rekla, da sem najbolj smešen stric, kar jih je videla! Stric, tristo kosmatih peklenščkov nazaj! Zvečer smo tradicionalno pogledali še film, za lep zaključek večera pa so poskrbeli naši vrli policisti. Seveda so me zaradi redkega nočnega prometa ustavili, predvsem zato, da si preženejo dolgčas, ne iz kakšne zlobe, bognedaj! Prav tako so s ceste sneli Nejca. »Kontrola prometa. Vozniško, prometno!« Ker je bil nadvse vljuden, sem utišal Eminema, ki mi je paral ušesa. Pri pozornem pregledu mojih dokumentov mu zagotovo ni ušla Parkova press izkaznica, a kaj dosti očitno ni pomagala. »Opremo imate?« Seveda sem suvereno pritrdil, a sem moral kljub temu odpreti prtljažnik. Policist mi je pomagal najti iskano (sam, če sem iskren, nimam blage, kaj potrebujem in kaj imam, a očitno sem imel!), pri tem mu je pogled ves čas uhajal na moje gojzarje, zelo očitno zalepljene na leseno desko. Bi lahko bilo še bolj očitno? Lopov se je ujel na limanice! Nekajkrat se je že pripravil, da bo vprašal, potem pa verjetno spoznal, da bi bilo to enako, kot če bi se morilec naokoli sprehajal z napisom, da je morilec, in je potlačil radovednost. »Ste že kdaj pihali?« Ko sem odkimal (kar mu je bilo pri mojih letih verjetno nadvse sumljivo, pa še Eminema poslušam!), mi je na dolgo in široko razložil, kako naprava deluje, koliko časa moram pihati in kakšne lučke se bodo prižigale, da se me je kar malo panika polotila. »Eeeee, gospod policist, pil sicer nisem, sem pa pojedel kmečko pico...«Zatrdil mi je, da to ne igra nobene vloge, vendar se Suki z njim zagotovo ne bi strinjal, ker ko sem še prej med filmom ene dva spustil, je najprej mislil, da je kdo umrl kakšen teden nazaj! No, aparat je seveda pokazal nula-nula in kot nagrado za trezno vožnjo sem lahko s sabo vzel ustnik, s katerim sem se naslednji dan lahko hvalil pred mojim srednjim sinom, ki me je nekaj časa gledal kar z nekakšnim spoštovanjem. Sem mu sicer pojasnil, da bi me tako lahko gledal, če bi bili črne polti in bi živeli kje na jugu Združenih držav, a ker je še premajhen, ni razumel. Pa kaj bi begal otrokovo glavico z globalnimi problemi, ne? Mi smo konec koncev bele polti, mi se samo na strop limamo... Aja, kaj je bilo z Nejcem, imenovanim Cockta? Nič, jasno. Opremo je imel (mu jo je kot meni pokazal policist), če je ne bi imel, bi kazen itak plačal oče, čigar avto je vozil, pije pa tudi ne. Nejc je namreč človek, ki ga pokličemo, kadar se kje pije in se potem ne sme voziti. Saj včasih so poklicali tudi mene, ko so hoteli s kakšnega žura na Trški gori okoli treh zjutraj, ker vedo, da še ne spim. Sem parkrat prišel po njih, a sem vedno naredil klasično napako - takoj ko sem prišel gor, sem dvakrat pil, potem pa še dvakrat, potem smo jih še nekaj rekli, pa sem še nekajkrat spil, potem smo pa itak Cockto poklicali. Zdaj grem raje s fanti še jaz, pa potem kar direkt njega pokličemo... Sekundnišinizdesetminutnimpritiskom foto Jure Švent j stripina šola stripa nm info: prireditveni.program@zalozba-goga.si tel: 07 393 0810 park.strip /ebcAa*. c/*t. /i At. /krhnr • I j/ -■ - Zg* 1 -tl. " V ' r,^5-'' r* *' ''*;*£/■ ~a.- ■ v /te /fccU' $ei^r' /Kv*r~o[^^ A /t» T . M ^ /€*C« A^oZ*^ / ^Cx. /tfw*c jvrt»'. x' /v^rJk. 4*ha\ aCo^ V\ . I • _•■' *v.. i •• ■;V'“'\, ■ -:'i <*• ;..•*■• i- ’ . ■v’v v‘ . -•. •; • • ,Jr t'.---- ' ‘'r V ■ AJDA ERZNOŽNIK. Velika nagradna igra Izvolite svojega župana! Tokrat gre zares. Uredništvo se je odločilo, da bo z veliko nagradno igro s pomočjo bralcev izpeljalo demokratično glasovanje za prihodnjega župana Novega mesta. Kandidat, ki ga boste večinsko podprli, bo mandat začel prihodnjo jesen. Neformalno pa seveda veliko prej, takoj ko bomo poleti izvedli zadnji krog glasovanja. Nesporno je namreč, da bo s podporo Potlača, najuglednejšega dolenjskega medija, naš človek imel nesporno legitimnost, da začne NEMUDOMA urejati stvari, ki so jih zavozili dosedaj. Gre za to, da se morajo neodvisni mediji upreti vsem, ki skušajo prevarati voljo ljudi (kot se je zgodilo pred štirimi leti, ko je klika z goljufijo preprečila zanesljivo izvolitev Francija Kocine) in da na oblast končno pride človek, ki ga podpirajo široke ljudske množice. Nikakor ne gre za kakršno koli politično zadevo, ampak za spoštovanje demokratičnih procedur. Pravila glasovanja so sledeča. V skladu z novomeško demokratično tradicijo je marsikaj dovoljeno in le malokaj prepovedano. Uničevanje glasovnic, ki niso po vašem okusu, je dovoljeno. Fotokopiranje glasovnic ni ravno zaželeno, je pa dovoljeno. Važno, da se ne pretirava, ker lahko postane sumljiva. Glasovi vseh, ki imajo stalno prebivališče na Gabrju ali na Ragovski ulici se bodo šteli dvakrat, po potrebi pa tudi trikrat, tako kot leta 2002. Edina prepoved velja za glasovanje pokojnih - glasovati ne smejo vsi tisti, ki so umrli pred letom 1914. Lista Pomlad Franci Kocina Dolenjski slavček. Novinar, teolog, grobar. Največji še živeči novomeški politik. Prihodnji novomeški župan. Silni Mesojed Mlada zvezda novomeške politične scene. Borec za pravice Romov in domačih rastlin. Ivan Žar Najtesnejši prijatelj Milovanega Big D. Giant. Domnevni poslanec. Usta Svobodni podjetnik Joško Macola Predsednik uprave druge največje farmacevtske družbe. Revolucionarna kariera: v Krki, d.d. zrušil Kneza Miloša, prepolovil dobiček in vrnil oblast delavskemu razredu. Dolfe PodZupan Nekdanji podžupan, nekdanji direktor uprave Tilia. Sedaj samostojni podjetnik, ustanovitelj podjetja Podpis d.o.o. Član 64 upravnih in nadzornih odborov samo v KS Brezje Center in še 124 v drugih KS. Vlade Sodček Športni direktor Krke (IV. rekreacijska liga). Nagrade: Menedžer leta po izboru Potlača 1997 - 2015. Lista Občinarji Matjaž Grom Direktor razvoja korporacije GOGA, občasni uporabnik pomirjeval. Najbolje plačani menedžer vseh časov, fotografiran na razkošni jahti pred svojo objestno drago vilo na Ažurni obali Milovani Big D. Giant Najtesnejši sodelavec Ivana Žara. Domnevni košarkar. Mastne kure Njihov slogan: Kura, ki kokodaka, še ni dovolj pečena. Deci cvička Nosilec liste. Alojz Muha Prvi človek Komunale, takoj za Boro Novcem. Nekdaj pek. Prostovoljni gasilec in pesnik. Predvolilno geslo: bolje rjava voda, kot neslan kruh! Levi Car Prvi urbanist občine, črnograditelj kolovozov in avtocest. Avtor številnih nesmrtnih idej za revitalizacijo mestnega jedra: cunami, avtocesta, rušenje kapitlja in rotovža itd. Veliki Mag Boško Don Kova Politični slogan: jemlje bogatim, da bi vzel revnim in obratno. Ambicije: Menedžerska kariera v Evropi. Mati Podžupanja Utelešenje vseh vrtin naše občine. Tiha fovoritka (ob pomoči naklonjene volilne komisije). Kontejner Dosedanji vodja Oddelka za komunalno skupnost in krajevno infrastrukturo. Lista Črni Nadškof McLap Prihodnji papež. Največji teolog po Tomažu Akvinskem, Svetem Avguštinu in Franciju Kocini. Gregor Maradoni Bolj znan kot Metadoni, v nekaterih bolj poduhovljenih krogih tudi Metafizični. Založnik, podjetnik, ustvarjalec, mislec. Skupaj z Matjažem Gromom ustvaril korporacijo GOGA - slovensko Gazelo. Rajko Raje V senci Metadonija ga dolgo časa ni nihče opazil, vendar je njegova prihodnost nedvomno bleščeča. Tihi favorit (ob pomoči Svetega sedeža). Lista Centralni komite Mlade komunistke Glej sliko. Direktorica Mojči Prva dama Potlača in nekdaj tudi Mestne občine Novo mesto, trenutno predsednica Atletske zveze Slovenije. SQ: 180. Lista Umetniki Igor Prhljaj Distanciral se je od svingerjev v lastni stranki, češ da niso dovolj levičarski. Zagovaijal stališče, da je dandanes pravi komunist lahko zgolj mazohist. Ambicija: imeti svoj gasilski kombi. Damijan Šizigoj - Šizi Preiskovalni novinar Potlača. Največji uspeh: odkril volilno prevaro leta 2002 na Ragovski in Gabrju. IQ: ima. Matjaž Inserator Največji lokalni kulturnik. Vrhunec kariere: predstava Uspeh Krke ni mistika, ampak sokolsko srce. Režiral tudi otvoritev Olimpijskih iger v Atenah. Marijan Zverina Novomeški hard roker. Ljudski pevec, junak in podjetnik. Zvezda EME, kjer bo tudi letos izpadel zaradi prevare pri telefonskem glasovanju. Blaž Lukič Prvi mož črne mafije in župan podzemlja. Žrtev številnih seksualnih afer. Mirko i Slavko Največji zagovornik Potlača, prijatelj Skupine DNŠ, skrivni podpornik Francija Kocine. Še poslednji ZSMS-jev idealist. Služil vsem novomeškim županom in preživel. Karlos Veliki ljubimec, hedonist, kipar. Alfa in omega novomeških tehnoloških rešitev. Skupino DNŠ postavil na trde temelje. Jebul Domnevni urednik Parka, v resnici marioneta raznih interesnih skupin. Afere: podkupljen s strani DNŠ, NSi, SDS in romske skupnosti. Bora Novac Kvaliteto postavljanja kanalizacije vodovodov dvignil na doslej nesluteno raven. Sicer pa žrtev umazanih predvolilnih spletk. Politična ambicija: postati predsednik kakšne južnoameriške države. . Bacek & Tomasso Brez njiju ne bi bilo novomeškega m rumenega tiska. Sicer pa topovska ffi hrana. °- a C> Glasovnica: Izločite kandidata, ki ga ne marate!!! Kandidate smo tokrat razdeli v več skupin, glede na politično orientiranost njihovih dedkov in nekatere osebnostne lastnosti. Vaša naloga je, da izločite kandidata, za katerega nikakor ne želite, da bi zmagal. Glasovnico izrežite in prilepite na dopisnico in jo pošljite na naslov Park, Glavni trg 6, Novo mesto s pripisom: Glasovanje za župana MO Novo mesto. Izžrebanec bo dobil lepo nagrado Založbe GOGA. fob imenu liste napišite ime kandidate, za katerega ne želite, da bi postal prihodnji novomeški ' župan! Kandidati, ki bodo pri posameznih listah dobili največ glasov, bodo izločeni. i Pomlad:................................................. Moji podatki: | Svobodni podjetnik:................................... 'me 'n priimek: | Občinarji:.............................................. ......................................| j Črni:................................................... naslov: i Centralni komite:....................................... ......................................1 i Umetniki:............................................... ................... ..............""" I • Potlač, lokalno trobilo • Direktor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen • Specialna enota: Šizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Servis: Trixy Deelight • Glavni štab: Rotovž • email: potlac@drustvo- Vsi ljubitelji živali - povabljeni! DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI NOVO MESTO Glavni trg 11,8000 Novo mesto l Kontakti:041 233248,07 30 20 200 , ZP m Rozmanova ulica 10, Novo mesto Tel.: 07 33 71 470,041 643 969 e.mail:dpm.mojca l@siol.net www.drustvopm-mojca.si Društvo prijateljev mladine "Mojca ” Novo mesto____________ ' ' VRTEC CICIBAN NOVO MESTO Ragovska ulica 18, 8000 Novo mesto DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7, Novo mesto / K»N*J*I*Ž*N»I*OA ^ Kidričeva 2, p.p.29 ^8210 Trebnje Tel.: 07/ 34-82-1 loj A. * J-, OŠ Bršljin ((f i) Kočevarjeva 40, Novo mesto i^e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si S K N J 1 Ž N 1 C Rozmanova 26/28, Novo mesto & tel: 07 393 46 74 M 1 RŽ A N A V j a Pr c aJ Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto i*. Osnovna šola GRM Trdinova ul. 7, rJk 8000 Novo mesto ^ Tel.: 07 39 35 900 GIMNAZIJA novo mesto Seidlova cesta 8 8000 Novo mesto Srednja šola za gostinstvo in turizem Ulica talcev 3 Tel.: 07 332 15 27 Dijaški dom Novo mesto \ Šegova ulica 115 -77) AH .v J 8000 Novo mesto — ' ----------------------- & EKONOMSKA šola Novo mesto Ulica talcev 3/a 07 39 33 264 strankamladihslovenije sms www.sfns.si / ^ GOSTILNA IN SLAŠČIČARNA JAKŠE Drska 44, Novo mesto tel.: 07/33 77 310, 33 77 311 GSM: 051 311 331 Gostilna in prenočišča^--------.. Kandijska cesta 63 /«**** PRI **S\ Novo mesto (BELOKRANJCU) tel.: 07 30 28 444 www.pribelokranjcu-vp.si ,A. gostisce-kos@siol.net gostišče ^kOS ZIDANICA KOS NA TRŠKI GORI Šmarješka c. 26. Novo mesto, Tel.: 07 33 70 540 Bistro in pizzeria Kaval Panda d.o.o. Velike Brusnice 13 tel.: 07 30 85 623 NovljaN c Figura Krneki 4i Ljubljanska cesta 27 r 1 Novo mesto K’rnekl J R Kfnata Peterle s.p. ‘Bršljin22, 9{ovo mesto tel: 07/30 23 384 frizerski sc^on Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto Knjigarna Goga Glavni trg 6, Novo mesto Frizerstvo in ladjarstvo KODRČEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 VSmolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 8000 Novo mesto S|m#na Tel.: 07/33 73 461 GSM: 041 609 144 Vabljeni v frizerski salon »SAŠO« ttel. .30 85 843, GSM:031 322 237 Prehrana na študentski bon za samo 230,00 SIT pestra izbira juh, sendvičev, solat, jogurtov in krofov. Nahajamo se na Novem trgu v Novem mestu. N.Si Novo Slovenija ' v>y trnka jjO1 'Slovenska demokratska stranka SDS Mestni odbor Novo mesto RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto \| *” tel.: 07 39 34 550 RmpouobnicuM WWW.riC-nm.Si čemer Novo mesto Šolski center Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski visokošolski programi d Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 Novo mesto Šegova 112 iNovo mesto 5°L( OS Brusnice ^ ^ Velike Brusnice 101, * V. Brusnice •£, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije V_____Območna enota Novo mesto__J KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE KC Janeza Trdine J Novi trg 5, Novo mesto & glasbena leda oMarjana OKasine cHoro mesto OŠ Šmarjeta Šmarjeta 1, Šmarjeta tel.: 07 38 44 180 Mestna občina Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto GASIISKD U&EVAJUII CEMTEft HOVO MESTO ^.Seidlova cesta 29, 8000 Novo mesto,/ SLS. Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto v.voUp. v KOSTANJEVICA NA KRKI Galerija Božidar Jakac Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki Tel.: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.qalerija-bj.si. e-pošta: inio@galerija-bj.si McDonalds Ljubljanska 27 Novo mesto Park t novomeški ir e gio n a I n mesečnik Gostilna Bučar n - l r u TUDI Botenko urah, s.p. at. incuTCir a Šmihel 14, Novo mesto a 1 u Tel.: 07 33 75 325, gsm: 031 647 084 KOSILA Prepih Gornja Težka voda 19 Stopiče tel.: 07 30 89 404 l.d.o.o. RAVRA PUB 4- Primož Polak s.p. Ljubljanska cesta 26 (TC HEDEFIA) 8000 Novo mesto • tel:07/33 28 041 LOKAL,KJER SE PIJE DOBRA KAVA. DOBRA KAVA IN DOBRO VZDUŠJE. DELOVNI ČAS Ponedeljek - srede 7h 23h Petek in sobota 7h 03h Četrtek 7h 01 h Nedelja 16h 23h . l.ok'.al.Pat'wot www.lokalpatriot.si lokalpatriot@lokalpatriot.si TOTAL PIZZERIA ■Hi®5H&£gI DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj žefflž) let! Sodelujte v anketi na 39 30 500 COM^tAN Trženje in servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638 1 pivoma PARMA Rudi I . a tel./fax: 07 3344220 I mob: 041 649 277 VANČIČ s.p. Cvetličarna Cvetnik Ljubljanska 27, is Podbevškova 4, ^Novo mesto sedež; ......... • poslovalnice: Baragov trg 1 'Trebnje 07&60 52Č.031 677 965 ^ http//www.student-nm.com y Lubcon d.o.o. Adamičeva 26 Novo mesto tel.: 07 33 80 760 Iffll LUBCOf^ Študentski servis UA www.noua.si . \JJ«L 000®000©0 nrecH projektiranje, načrtovanje, oprema, design Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto tel 07 30 -79-811, 041 671-321 E ■ |*?Ld.0.o. T«Ui»:07 33 78 7«0 NAŠE DELO: STANOVANJSKE STAVBE INDUSTRIJSKE STAVBE JAVNE STAVBE ŠPORTNI OBJEKTI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE SOREX a.o.o. Foersteileva 10.8000 Novo mesto omall: into@sorex.sl, www.sorex.sl Samolepilne etikete • Foto papir KCID '4*acer Prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d. o.o. Mpotni a t e L J eA Frizerstvo, solarij, Učenje, pedikura Milana Majcna 9, Novo mesto telefon 07 332 45 10 LoG i f i vv 11 til D ESTABLISHED 1993 |ng H MTlI » A V L 1 C 1 Robert s elektronik d.o.o. Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 RI1BJERI/S SiBJuA£tflLkio.o. 'A ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net JDKNA - VRATA - ŠENČILA. mmnnviRc avdlo-vlnuln« produkcija 33 33 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 m N3 d.o.o. Krajčeva 1 7 Novo mesto SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo _____www.sophos.si_y NOVO MESTO, ŠEGOVA 90, TEL: 07/33 75 960, FAKS: 07/33 75 961, e/mail: kodašsiol.net VODENJE KNJIGOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA DOMAČI IN TUJ KNJIGOVEŠTVO KELB1Č PAVEL S.P. Delavnica: Pod Trško goro 18, Tel; 07/3325-718 Doma: Mestne njive 6, Tel, 07/ 3325-926 GSM 041/726-644 GALERIJA KRALJ Prešernov trg 3 Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo Ltel.: 07 33 56 360 krka Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana ^ Tl ^ HRANILNICA 00 d.d., Kranj PE Novo mesto TEL.: 07 337 10 10 www.apros.si malniški inženiring Informacijski sistemi za proizvodnjo^ Real d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto L!1 jj R FI A \ , Turistična agencija PREŠERNOV TRG 9,7J0V6 MESTO TEL.: 07 39 33 42« ®N\ Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto MA r EKONOMSKE, ORGANIZACIJSKE N IN SVETOVALNE STORITVE Jožica Barbo - Hrastar, s.p. V Brezov Log 3a Novo mesto . VTel.: 07 33 70 230 I IBSSBI1 h Focrstcrjcva ulica 10 8000 Novo mesto tel 07 3382 900 http://www harlem si/ tinrlnm tjčutiAlnlikl in/cnnmy SALON Matjaž BUČAR s.p. MAS AR Glavni trg 2 Novo mesto Tel.: 041 736 495 PONUDBA DARILNIH BONOV ID - INTERIER DESIGN d.o.o. ARHITEKTURA & DESIGN GERMOVA 3, 8 000 NOVO MESTO t: +386(0)7 393 20 80 f: +386(0)7 393 20 89 e: lnfo@id-deslgn.sl w: www.id-deslgn.sl £»«»<£* trgovina z glasbili' WWW.BOBENCEK.COM Muzejska 4, Novo mesto Tel.: 07 33 79 960,041 685 167 Fax: 07 33 79 961, info@bobencek.com TOfUOA Šola tujih jezikov Novo mesto Tel.: 07 33 77 882, www.tonson.si LDS ipnomio specializirana -----'----------TRGOVINA S PERILOM (v trgovski hiši Bršljin) TITU IJ tel.: 07/393-17-96 USCA Vzajemna ntš&j Jaz zate, ti zame. !fc*rstvo .ooo^L,. ^... Vidmar Tei.:073379090 KERAMICARSKA DELA DaC®mm CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR Straža 13,8232 Šentrupert Tel.: 07/ 34 34 590 Fax: 07/ 34 34 591 Mobitel: 041 427652 Trgovina in servis 1 računalniško opremo Tel: 07/30-99-400, http://www.belbled.si j © JtiJSJi - An«rt Krapu t.p. ■«» JakCtv* 11. Novo meato » Q7-3*74«Ofl 4.9.9. timak@siol.net tikovih* ? Nad mlini 70, ^8000 Novo mesto Tel.: 07 393 06 30 y ZAPIS PLUS Podjetje za poslovne storitve d.o.o. - Vodenje poslovnih knjig - Poslovne študije in načrti - Podjetniško svetovanje Tel. 07 33 70 150 *Fax. 07 33 70 151 e-mail: zapista insert.si Prisojna pot 4, Novo mesto Tel. 041 652 747 parketarstvo.kovacictgisiol.net Polaganje, brušenje, lakiranje, ponudba več vrst eksotičnih parketov kikintcrierLasiol.net www.kik-interier.si INTE RIER I N T E ■ I I 'TUeIsIpIa kNAUf (gFmstrong JUNITARNE RABIM I IN GARDEROBE ■ MAVČNE STENE IN eilOGE SPUŠČENI STROPI fermaceU DMihamAiHploM NflPUSCl IN PODSTREŠJA Kik Interier d.o.o., Bršljin 18 a, 8000 Novo mesto, tel.: 07/33 21028,33 22 944, GSM: 041612 505 Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Naj se mir božične noči naseli v vaših srcih v celem letu 2006! Mestni odbor N.Si Novo mesto *IPS 06jemite novo Četo! KOMPAS NOVO MESTO d.o.o. ROBinson Poslovalnica Robinson, tel. 07/33 828 00 Bogatajtonudba silvestrovanja v Sloveniji in v tujini: Dunaj iz Novega mesta 17. -18. 12.05 Ojtereta in balet vjtraznični Ljubljani 27. in 30.12. 05 Silvestrovanje na Šmatjetni gori Lej) Božic in vdihe zanimivih j)oti v (ctu 20%! Kompas Novo mesto, Novi trg 10, Tel. 07/393 1 530, mvtv. robinson-sjt.si Vsem strankam In poslovnim partnerjem želimo vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha v prihajajočem letu. ljubljanska banka Nova Igubifamka banka d. d.. Ljubljana Ugodna ponudba študentskih bonov! McDonalds Ljubljanska 27 Novo mesto Občankam in občanom želimo veliko uspeha, zdravja in miru v prihajajočem letu 2006, Mestni odbor Slovenske ljudske stranke Novo mesto.